Poštnina platana v gotovini
Cena Din V-
Stev. 270.
V	Ljubljani, ponedeljek 28. novembra 1938.
Leto III
Dr. Korošec med slovenskim ljudstvom
Krasno uspeli shodi in sestanki našega voditelja v Starem trgu, v Medvodah, v Crosuplju in na Vrhniki
Ljubljana, 28. novembra.
Voditelj Slovencev dr. Anton Korošec je v soboto in včeraj imel celo vrsto krasno uspelih se-Stankov in shodov po raznih krajih Slovenije. Vse povsod je bil deležen navdušenega ©prejema, Množice volivcev in ostalega ljudstva so privrele od vseh strani, da pozdravijo svojega voditelja in mu izkažejo zvestobo, katero bodo 11. decembra potrdile z volitvami.
V soboto ob 11 dopoldne je imel dr. Korošec volivni sestanek v Starem trgu pri Rakeku. Pripeljal se je z vlakom do Rakeka, kjer mu je ta-mošnja krajevna organizacija priredila veličasten sprejem, katerega 60 se udeležili tudi vsi zastopniki obmejnih in upravnih oblasti. Ves Rakek je bil v zastavah. Ko je naš voditelj izstopil, je cerkniška gasilska godba zaigrala pozdravno koračnico, nato so dr. Korošca med burnim vzklikanjem velike množice ljudstva pozdravili: kandidati za logaški okraj g. Fr. Gabrovšek, okrajni glavar g. Malešič, obmejni komisar na Rakeku g. Zun, upravnik carinarnice g. Mančič, žandarmerijski poveljnik iz Logatca, poročnik Karič in drugi. Dr. Korošec je šel nato na trg pred postajo, kjer ga je čakalo ogromno ljudstva, in se poklonil pred spomenikom kralja Aleksandra. Tam ga je pozdravil rakovški župan Modic, predsednik krajevne politične organizacije g. Podobnik, učiteljstvo, gasilci, narodne noše in drugi. Ko se je dr. Korošec poklonil pred spomenikom, je godba zaigrala državno himno. Med navdušenim pozdravljanjem se je dr. Korošec odpeljal v Stari trg skozi Cerknico, za njim pa z avtobusi in drugimi vozili veliko ljudstva, ki se je udeležilo sprejema na Rakeku.
V	Cerknici je čakala dr. Korošca šolska mladina in ga navdušeno pozdravljala.
V Starem trgu so kljub delovnemu dnevu priredili voditelju dr. Korošcu sprejem, kakršnega ta kraj ne pomni. Ljudstvo je prihitelo iz vseh bližnjih in daljnih vasi, da vidi dr. Korošca in ga pozdravi. V imenu krajevne politične organizacije je pozdravil dr. Korošca g. Udovič iz Loža, za njim pa še namestnik okrajnega kandidata bloški župan Rudolf. Vsa cesta od kraja sprejema do Zadružnega doma, kjer je imel dr. Korošec shod, je bila gosto natlačena z ljudmi. V dvorano je mocel iti le del ljudstva.	b
Med navdušenim pozdravljanjem je dr, Korošec stopil na oder in stvarno ter razumljivo govoril
o	delu sedanje vlade v zunanji in notranji politiki, o bodočih samoupravah, kolikor jih določa program JRZ, in o gospodarskih uspehih, ki jih je dosegla sedanja vlada
Za njim sta govorila še kandidat g. Gabrovšek In namestnik Rudolf, nakar se je dr. Korošec med viharnim pozdravljanjem ljudstva odpeljal proti Ljubljani.
Zvečer je imel shod v Preski pri Medvodah Tja je prišel v spremstvu kandidatov Smersuja in Stareta. Tudi tu so mu priredili krasen sprejem z godbo in narodnimi nošami. Pri sprejemu so dr. Korošca pozdravili župan Kokalj, predsednik krajevne organizacije Duhovnik in drugi. V Preski je imel napovedan ožji sestanek, ki se je pa spremenil v veličasten shod, tako da je veliko ljudstva moralo ostati pred Prosvetnim domom, kjer je bilo zborovanje in so poslušali svojega voditelja po zvočniku. 1 udi tu je dr. Korošec govoril o notranji m zunanji ^politiki in o delu vlade.
Včerajšnji nedeljski dan je naš voditelj spet prebil na agitacijskem potovanju po svojem voliv-
nem okraju. Dopoldne je imel veliko zborovanje v Grosupljem, kjer so mu priredili sprejem na treh mestih. Do meje občine mu je prišla naproti skupina kolesarjev z veliko državno zastavo, v Grosupljem pa so dr. Korošca pozdravili župan Drobnič, podpredsednik JRZ Adamič in župani iz sosednih občin, dalje okrajna kandidata Smersu in Stare in drugi odličniki. Množica ljudstva, ki se je udeležila sprejema, se je potem uvrstila v lep sprevod, na čelu katerega so jezdili konjeniki, za njimi pristaši dr. Korošca na okrašenih vozovih, kolesarji in avtomobili. Ves čas so pokali možnarji. Trg je bil okrašen z zastavami, z zelenjem in venci. Tudi tu je bila množica prevelika, da bi bila mogla v zborovalno dvorano, in so morali govor dr. Korošca prenašati z zvočniki. Kc je dr. Korošec odhajal, se je ljudstvo skoraj teplo, da bi se mu lahko približalo in mu stisnilo roko.
Z Grosupljega se je dr. Korošec odpeljal na Vrhniko, kjer je imel volivni shod v dvorani novega Prosvetnega doma. Pred trgom je voditelja Slovencev pričakovala konjenica s fanfarami in ga
spremljala na Vrhniko, ki je bila vsa v zastavah. Ob cesti, koder se je dr. Korošec vozil proti Prosvetnemu domu, je bil gost špalir ljudstva. Pri sprejemu so sodelovali vrhniški župan industrijec g. Hren, odvetnik dr. Marolt, zastopniki vseh oblasti, učiteljstva in duhovščine. Razen vrhniškega prebivalstva je prihitelo na shod prebivalstvo iz bližnjih in daljnih krajev, celo iz Polhovega grad-ca, Borovnice in Logatca.
V	dvorani,	ki je bila	zasedena,	do	zadnjega
kotička, je okrog 2000 ljudi	poslušalo	živo in pre-
pričljivo besedo svojega voditelja. Ljudstvo je govor dr. Korošca ustavljalo z navdušenimi ovacijami in vzklikanjem. Po govoru se odobravanje ni hotelo poleči in je trajalo še dolgo potem, ko 6e je voditelj dr. Korošec odpeljal.
Sobotni in nedeljski shodi in sestanki so dr. Korošca lahko	prepričali o	tem, da	je	slovensko
ljudstvo danes	bolj kakor	kdaj vse	v	njegovem
taboru in bo svojo zvestobo pokazalo v dejanju
11.	decembra.
Francoska vlada v boju s komunisti
Predsednik Daladier napoveduje najstrožje ukrepe proti neopravičenemu stavkanju
Pariz, 28. novembra, o. Francoska vlada je trdno odločena, da bo s skrajnimi zakonitimi sredstvi preprečila stavke, zlasti splošno stavko, ki je razglašena za sredo. Kljub odporu delavstva in nameščencev pritiska komunistično vodstvo delavskih organizacij na stavko. Če bi levičarji stavko izvedli, bi po vsej Franciji v sredo ne poslovale banke, trgovine, hoteli, kavarne, restavracije, radio, ne izšli bi listi, ustavljen bi bil ves železniški, cestni in vodni promet, zaprte bi bile šole, ministrstva, upravni in drugi uradi, pošte itd. Vlada je sklenila, da bo stavko preprečila, če ne bo drugače, z re-kvizicijo vseh pomembnejših prometnih, prehranjevalnih in drugih ustanov ter z mobilizacijo, s katero bo poklicala pod orožje stav-kujoče delavstvo.
Predsednik vlade Daladier je imel snoči po radiu govor, v katerem je dejal, da je sedanja borba delavskih organizacij proti vladi politična in da je do nje prišlo po povelju iz tujine. Gre za poskus, da bi ena vsilila svoje stališče vsej državi, vsemu prebivalstvu in zakoniti vladi. Za to stavko ni nikake strokovne ali socialne
ka natančno ob času, ko se je začel obisk angleških ministrov v Parizu, pri katerem so raz-
Eravljali o bodočem mirovnem delu obeh držav, plošna stavka pa je bila napovedana tedaj, ko sta Francija in Nemčija naznanili razglasitev izjave o nenapadanju. Vlada se ni s svojim^ ukrepi dotaknila v ničemer delavskih pravic in je 40 uri delavnik nadomestila s 45 urnim samo v tistih industrijskih panogah, kjer to zahtevajo bitne koristi države in drž. obrambe. Vlada vabi vse Francoze brez razlike strank, naj bodo složni in naj ne uničujejo demokratičnih svoboščin, ki jih Francija še edina v Evropi varuje, če se bodo pa grožnje levičarjev kljub vsemu uresničile, bo Daladier za vsako ceno ohranil spoštovanje do zakona in z vsemi sredstvi zavaroval koristi države.
Števitnt trgovci na drobno v pariški pokrajini so obvestili ministrstvo za delo, da bodo odprli kljub sklepu, da se začne stavka, svoje trgovine prihodnjo sredo.
Splošno združenje uradnikov pariške občine in občinskih, uslužbencev je objavilo poročilo, v katerem izjavljajo, da ne bodo sodelovali
podlage, marveč je stavka naperjena samo proti I pri stavki, češ da ima politično ozadje. V tem mirovni politiki vlade. Da je to res, dokazuje poročilu pozivajo vse člano združenja, naj za-dejstvo, da jc v pariški okolici izbruhnila stav- I gotove redno službo v sredo, dne 30. novembra.
Poljska se j e spet približala Sovjetom
ker nl uspela s svojimi zahtevami v Srednji Evropi
Varšava, 28. nov. o. Najvažnejši politični dogodek za Poljsko, čigar posledice se bodo pokazale tudi v bodoči evropski politiki, je nenadni sporazum med Poljsko in Sovjetsko vlado glede ureditve razmerja tned obema državama. S tem sporazumom 60 je Poljska spet približala sovjetski Rusiji, od katere se jte bila po sklenitvi prijatelj-
Sesti volivni govor dr. Stojadinoviča
60 000VUudi "* ,hodu ¥	M	*« 9« je udeležilo
r8- n°v- Predsednik vlade dr. Milan *	3	Imel	V Bijeliui 0gr°men
d1 j ’ ,	atere'sa	se -!e	udeležilo do 60.000
Jjudi. 1 redsedmk vlade je bil deležen navdušenega sprejema, kateremu sta prisostvovala tudi
* ,dr‘ Spaho in minister Kule-liovič. Shod je začel med burnim pozdravljanjem
-X MPa-?’ nato pa govoril dr. Milan Stojadinovic. Množica je predsednikov govor ustavam V Q?a”Srmi .xna.vdušeniem in odobravanjem. Dr. Stojadinovič je v obsežnem govoru izvajal naslednje:
-X *Dr.agi	bratie! Pred	14 leti	je stopil Nikola Pa-
sič ze kot	star	mož z balkona	te občinske zgradbe
in vas v vaznem trenutku naše zgodovine pozval da poveste svoje mnenje o programu državne
utrditve in državne obrambe. >Če je ves naš narod,« je dejal tedaj Pašič, »tedaj vstal proti poskusu Avstrije, da bi ugonobila to državo, morete
tudi vi dati svoj glas za to državo.« Isto morem ponoviti tudi jaz danes s tega istega kraja. A tokrat morem storiti to še z večjo pravico ker prihajam med vas ne samo kot Srb in v imenu’ pa*i pa Prihaian> skupno tudi z zakonitim predstavnikom bosansko-hercegovskih muslimanov, svojim osebnim prijateljem in tovarišem dr. Meh-medom Spahom.
Sloga pravoslavnih in muslimanov nudi v tej pokrajini divno sliko duhovnega edinstva vseh krajev Bosne in Hercegovine. Na tej ravnini, na teh vrhovih in aa teh neštevilnih gričih so se odigravale velike borbe za osvobojenje Srbije in 2a zedinjenje Jugoslavije. In od tedaj pa do današnjega dne ni bilo nacionalnega gibanja, pri katerem ta domoljubni kraj ne bi sodeloval. Stopili ste na plan za narodne pravice za časa okupacije v balkanskih vojnah. Borili ste se kot prostovoljci na strani Srbije. Za časa svetovne vojne sto šli med četnike. One, ki so ostali doma, pa so metali v temnice in jih ubijali. Ta zemlja je zemlja junakov. Danes prihajam pred vas, da vas povabim, da glasujete za slogo, za enakopravnost, za
Tej pametni in modri politiki se mora Jugoslavija zahvaliti, da bo v treh dneh proslavila že 20. rojstni dan v bjagostanju in napredku. N a njenih mej ah je mir,, vse njene sile pa so posvečene velikemu delu narodne obnove. Kaj smo delali in kaj storili v teh treh in pol letih, odkar smo prišli na oblast, tega ne bom našteval, smelo pa moram reči: Storili smo več kot vsi drugi skupaj pred nami.
S ponosom moremo danes vsi poudariti, da bosanskega vprašanja ni več. Ostalo p a j e hrvaško vprašanje. Nihče ne bi bil morda bolj srečen, kot jaz, ko bi se tudi 'zanj našla neka rešitev. Sli to rešitev želimo. Ne želimo pa kakršnekoli rešitve. Mi nočemo rešitve, kakršno nam predlaga dr. Maček. So meje, ki jih ne smemo prekoračiti, razen če nimamo morda namena uničiti to državo, ki smo jo s težkimi boji in krvjo ustvarili. V teh mejah so možna pogajanja, izven ujili bo čakal dr. Maček v opoziciji še ostalih 99 let, ki si jih je napovedal.
Da bi povečal število _ glasov za svojo listo, je Maček zbral čudno vojsko. »Vojsku kupi sa sve četiri strane«, kakor pravi narodna pesem. Tu vam je maršal demokracije, Cika Ljuba, tu vam je zemljoradnik P i ž o n , tu vam jo tovariš Živko,^ tu diktator Peter in fiihrer Jevtič. — Dr. Mehmed Spaho je
Sred nekaj dnevi zelo lepo postavil vprašanje r. Mačku: Mar s temi ljudmi hoče rešiti hrvat-sko vprašanje? Dr. Maček na to še ni ničesar odgovoril. Nas se tudi nič ne tiče; dr. Maček naj kar odgovori in pojasni to svojim hrvaškim volivcem. Iz raznih hrvaških krajev ^e tudi že sliši, da organizirajo to navdušenje z™ Mačka po vaseh teroristične tolpe. Ali je to njihova svoboda?
Zato mislim, da vam ne bo težko odločiti se 11. decembra, na katero stran boste šli. Zahvaljujem sc vam, da ste v tako velikem številu prišli na to zborovanje. Kadar je naše zborovanje, vedno mora biti lepo vreme. To je najboljši dokaz,
stva z Nemčijo čista odmaknila in zavzela do nje vedno bolj sovražno stališče. Zaradi zadnjih dogodkov v Srednji Evropi pa je Poljska to stališče spremenila. Glavni razlog je v dejstvu, da ni mogla uresničiti svoje zahteve pa skupni meji z Madžarsko. Temu se je pmtivila Nemčija, ki hoče ohraniti Karpatski Ukrajini samostojnost, da bi ta mala državica postala jedro ukrajinskega naroda, čigar večina živi pod Poljaki in ne uživa nikakih po.litičnih pravic. Vzpostavitev prijateljskega razmerja med Poljsko in med Sovjetsko Rusijo razlagajo kot udarec proti prizadevanju štirih evropskih velesil, ki so z miinchenskim sporazumom Sovjete čista izrinile iz evropske politike, niso se pa hotele ozirati na poljske zahteve.
Uradno poročilo o ureditvi odnošajev med Poljaki in Sovjeti pravi; V vrsti sestankov, do katerih je v zadnjih dneh prišlo med komisarjem za zunanje zadeve Sovjetske Rusije Litvinovim in poljskim veleposlanikom v Moskvi Zibowskim, so bila ugotovljena sledeča dejstva. 1. Vsi poljsko-sovjetski dogovori, tudi nenapadalna pogodba od 25. julija 1932, ostanejo v svojem popolnem obsegu kot podlaga odnošajev med Poljsko in Sovjetsko Rusijo. Nenapadalna pogodba je bila sklenjena za pet let, ter 5. maja 1934 podaljšana do 31. decembra 1945. Predstavlja podlago, ki bo jamčila za miroljubne odnošaje med obema državama. 2. Poljska in sovjetska vlada sta pripravljeni povečati medsebojni trgovinski promet. 3. Obe vladi se strinjata v tem, da je treba ugodno rešiti celo vrsto tekočih vprašanj, posebno pa vprašanje o reševanju obmejnih spopadov.
Razširili so se glasovi, da je sovjetska vlada po razgovorih med Litvinovim in poljskim veleposlanikom v Moskvi sklenila, v kratkem imenovati novega veleposlanika v Varšavi. Prav tako mislijo tudi na možnost tiskovnega sporazuma in nove trgovinske pogodbe med Rusijo in P^jsko.
delo; za mir in red ter za lepo bodočnost Jugo- I da je sreča na naši strani. Zato je tudi zmaga slavijo.	*	gotova, živeli*
Iremno stanje v Sofiji
Sofija, 28. nov AA. Bolgarska agencija poroča: Včerajšnji dan je potekel popolnoma mirno in brez spopadov Ves promet čez dan je bil ustavljen, snoči ob 10.30 pa eo prometne zveze zopet začele obratovati.
V	soboto je bilo v Sofiji razglašeno izjemno stanje, da bi vlada preprečila demonstracije, katere so pripravljale desničarske organizacije za 20-letnioo podpisa neuillske mirovne pogodbe. Prebivalstvo je moralo ostati doma, ceste in križišča eo zasedli oddelki policije invojaštva. Desničarji eo pripravljali sprevod, katerega naj bi se udeležilo 60.000 ljudi. Vlada je vse manifestacije prepovedala, da ne bi demonstracije slabo vplivale na razmerje z Grčijo in Romunijo.
Vesti 28. novembra
Zdravje sv. očeta se je toliko izboljšalo, da je včeraj sprejel nekaj kardinalov, med njimi državnega tajnika Paccellia. Sprejel je tudi skupino madžarskih mornarjev.
10.000	italijanskih izseljencev iz Brazilije je že zaprosilo, da jim italijanska vlada v 6mislu svojih nedavnih 6klepov omogoči vrnitev v Italijo.
Poljska vojska je včeraj zasedla zadnje ostanke slovaškega ozemlja, ki ji je bilo dodeljeno po dunajski razsodbi.
V	Rimu je umrl jezuit P. Rosa v starosti 68 let. P. Rossa je urejeval japonsko katoliško enciklopedijo.
Na letnem kongresu nemških kmetov v Go-slaru je včeraj govoril kmetijski minister Darre in dejal, da ima Nemčija danes 400.000 kmečkih delavcev več kakor 1933. To pa zaradi tega, ker je vlada z vsemi sredstvi ovirala beg mladine z dežele v mesta.
107 ljudi je bilo hudo ranjenih v kraju Fria-inunde blizu Oporta na Portugalskem, ko so predvajali na prostem neki propagandni film, pri čemer se je podrla tribuna.
Nemška vlada priznava obveznosti, ki so nastale zanjo po zasedbi Avstrije glede bivših avstrijskih dolgov v Ameriki. Izgovarja pa se, da nima na razpolago deviz, s katerimi bi te obveznosti poravnala. Tako se glasi nemški odgovor na zadnjo spomenico nemške vlade.
16 ljudi je izgubilo življenje v soboto pri strašni letalski nesreči, ko je treščilo na letališču v Bathurstu v Srednji Afriki veliko nemško letalo »Der grosse Dessauer«. Letalo je priletelo iz Berlina čez Azore in Kanarske otoke v Bathurst, kjer so hoteli izvesti več poskusnih poletov v tropskem ozračju. Zaradi prevelike teže se letalo ni moglo dovolj hitro dvigniti in je zadelo ob drevo na meji letališča, udarilo na tla ter se razbilo. Štirje ljudje so bili hudo ranjeni. V letalu so potovali sami nemški civilni in vojaški letalski strokovnjaki..
Francoski zunanji minister Bonnet je včeraj imel po radiu govor za ameriške poslušalce. Dejal je, da je Francija zadovoljna z novo angleško ameriško trgovsko pogodbo in da bo Francija po zgledu teh dveh držav tudi pomagala pri gospodarski obnovitvi sveta.
Novinarski koncert
Sodelovali bodo:
ge. Bravničarjeva, Heybalova, Jerajeva, Kogejev«, Majdieeva, g. Šimenc, vojaška godba in pevski zbor Grafike
Po koncertu družabni večer z dvema godbama
1. decembra ob 8 na Taboru
Vlada Podkarpalske Rusije dobiva vedno več sporočil o tem, kaka nasilja izvajajo madžarske oblasti v krajih, ki so jih madžarske čete zasedle zadnje čase.
Italijansko časopisje navdušeno pozdravlja prihod južnoafriškega vojnega ministra Pirowa v Rim in pripisuje njegovemu obisku velik pomen.
Molitve za ozdravljenje sv. očeta so bile včeraj po vseh katoliških cerkvah v Ne\vyorku.
Romunski kralj Karel je imel pred odhodom iz Nemčije v Leipzigu sestanek z maršalom Geo-ringom, nemškim gospodarskim diktatorjem.
Svojega diplomatskega agenta pri španski nacionalistični vladi bo te dni imenovala švedska vlada.
Proti priseljevanju Judov v Kanado se je izrekel občinski svet največjega kanadskega mesta Quebeca.
Ukrajinci hočejo svobodo
Ženeva, ‘28. nov. AA. DNB: Ukrajinski narodni svet, ki zaseda v tujini, je objavil izjavo, v kateri izraža svoje simpatije za Karpatsko Ukrajino. Izjava pravi med drugim:
Karpatski Ukrajinci so srečni, da so se lahko ustvarili svojo avtonomijo v mejah češkoslovaške države. Karpatski Ukrajinci želijo samo to, da bi lahko mirno razvijali svoje narodno življenje. Ne želo pa, da bi bili priključeni k Madžarski. Vsi Ukrajinci koderkoli po svetu so srečni, če pomislijo na to, da vsaj en del njihovega naroda živi v svobodi. Svojim bratom pod Karpati bodo nudili vso pomoč in podporo.
Predsednik angleške vlade bo januarja obiskal Rim
Pariz, 28. nov. o. »Matinc poroča, da bo predsednik angleške vlade obiskal Rim konec januarja med krajšim dopustom, ki ga bo prebil ob Sredozemskem morju. To priliko bo porabil, da slovesno potrdi nove prijateljske odnošaje, ki so se med Italijo in Anglijo začeli po uveljavitvi tako imenovanega velikonočnega sporazuma. Pri razgovorih v Rimu bo Chamberlain z italijanskimi zastopniki proučil pogoje za tesnejše sodelovanje med Anglijo, Italijo in Nemčijo.
Obsojen požigalec
Maribor, 27. novembra.
Pri sobotni razpravi je bil Pungartnik obsojen na tri leta robije in na pet Let izgube častnih pravic, njegova žena pa je bila oproščena. Branilec dr. Leskovar je prijavil priziv in revizijo, državni tožilec pa priziv zaradi prenizko odmerjene kazni.
Ljubljana žrtvam svetovne vojne
Vojn« irtve izkopujcjo, da jih poloie v novo kostnico
Ljubljana, 28. novembra.
l>vajset let je minilo po svetovni vojni in
Sele sedanja mestna uprava je pričela z resnim ilelom, <ia se naposled tudi Ljubljana oddoli*
'-rlvam svetovnega klanja.
Na pokopališču pri Sv. Križu je pokopanih 1810, na evangeljskem pa 519 vojnih žrtev. Med tijimi jih je 1840 iz Jugoslavije, 967 iz Češkoslovaške, 595 iz Poljske, 335 iz Rusije, 344 iz Ro-nunije, 577 Iz Avstrije, 474 iz Madžarske, 3 iz tfemčije, 1 iz Grčije in 98 neznanih.
Po veroizpovedi je med njimi 3429 rimoka-tolikov, 877 pravoslavnih, 484 grških katolikov,
1	starokatolik, 292 evangeličanov, 4 unijatje, 148 muslimanov, 87 izraelitov in 7 nedoločene veroizpovedi.
Ljubljana je za teh 5329 žrtev svetovne vojne loelej storila mnogo premalo, čeprav je mestna občina ljubljanska sicer res že leta 1924 predložila velikemu županu ljubljanske oblasti predlog za ureditev vojaških grobov. Tudi leta 1927 se je veliki župan sam lotil tega častnega vprašanja našega mesta, za njegovo rešitev se je pa zavzela tudi Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne l>od predsedstvom pokojnega majorja Martina Colariča, prav tako pa tudi upravnik pokopališka g. Legat. Ker tudi mirovne kogodbe in državni zakon zahtevajo ureditev grobov vojnih žr-Iev, je tudi ministrstvo pravde 1. 1929 opozorilo velikega župana na nujnost te zadeve. V decembru leta 1930 je Zveza slovenskih vojakov spet prosila tedanjo mestno upravo, naj prevzame iniciativo in osnuje	poseben	sklad	za	definitivno
ureditev vojaških grobov s prispevki banske uprave in mestne občine ter ministrstva pravde. Toda oktobra 1. 1931 je banska uprava morala zahtevati od mestne občine načrt za ureditev in na prošnjo mestne občine je univ. prof. Jože Plečnik res naredil načrt za mogočen in pomenljiv spomenik, ki ga pa tedanja mestna uprava ni uresničila.
Kulturni odbor sedanjega mestnega sveta je že decembra 1936 sklenil urditev vojaških grobov na pokopališču pri Sv. Križu, hkrati pa tudi prenos zaslužnih mož z opuščenega pokopališča pri sv. Krištofu, kar je s pred kratkim odprtim Navjem tako dostojno urejeno; za ureditev vojaških grobov Jo	ustanovil	poseben	odbor pod
predsedstvom m. s. polkovnika Andrejke, ki je z veliko vnemo najprej opravil ogromno delo pri sestavi imenikov vseh pokopanih vojakov z najrazličnejšimi podatki o državljanstvu, veroizpovedi, narodnosti, vojaSkem	činu	itd.	Po dolgo-
trajnih naporih se je sedanji mestni upravi naposled tudi posrečilo, da je ministrstvo pravde postavilo v proračun za prihodnje leto tudi že
400.000 din, doČim ima mestna uprava v lanskem in tudi v letošnjem proračunu po 50.000 din za ta namen, a banska uprava je prispevala do sedaj
20.000 din. Vsi stroški so preračunjerni na okoli
600.000 din.
Hkrati je ministrstvo pravde Že tudi poslalo svoje delegate v	ekshumacijsko	komisijo, ki je
22. t. m. pričela z izkopavanjem zemskih ostankov vojnih žrtev na pokopališču pri Sv. Križu. Stroške izkopavanja plača ministrstvo pravde, vsa dela, ki jih je prevzela stavbna tvrdka Angela Terčelja, pa vodi tehnični oddelek mestnega poglavarstva.
Po nasvetu prof. Plečnika je mestna občina za spomenik s kostnico lansko leto razpisala natečaj, ko je ocenjevalni odbor priznal I. nagrado ini arh. Edvardu Ravnikarju, II. nagrado inž. arh. Marjanu Tepini in III. nagrado, cand. inž. Janezu Trenzu ln Vladimirju Kopaču. Izveden bo projekt inž. arh. E. Ravnikarja.
Po tem načrtu bo grobnica 18.70 m široka in do vrha z bakrom krite stroke 11 m visoka okrogla stavba s tremi etažami. Pod zemljo bo prava kostnica z 8 ovalnimi celicami okrog 6 m širokega srednjega prostora s stebrom na sredi, ki sega skozi vse etaže do stropa ter nosi velik okrogel lestenec. V pritličju bodo spomeniki z grobovi Endliclierja, judenburških žrtev in koroških borcev, nad to grobnico pa prostorna galerija, podobna resnobni kapeli. V to kapelo bo z obeh strani vodila po 11.50 m dolga rampa s stopnicami, da bo vsa stavba z rampama široka 37 m. Pred grobnico bo prostor za slovesnosti, vsa okolica bo pa preurejena v park z drevoredom in yvetličnimi gredami ter ograjena z živo mejo. Pritlična grobnica bo dostopna samo posebnim častilcem z venci, drugi obiskovalci pa bodo po rampi prihajali na 3 m široko galerijo, s katere se bo navzdol skozi 6 m široko odprtino videlo v pritlično grobnico, a po stenah in po spominskem stebru z lestencem bodo častilci ci-tali imena žrtev in napise. Vsa notranjost bo delovala posebno resnobno, ker bo do oken nad galerijo vsa Iz podpeškega marmorja. Samo venec, okna in strop bodo iz kamnoseško obdelanega betona. Na zunanji strani bo okna zatem-njeval in prikrival širok pas iz korcev, da bo grobnica vedno mračna ter bodo prišle do teni večje veljave luči 2 m širokega lestenca. Vhodni
in izhodni portal varujeta po dva visoka kilona v obliki križev, vrh položne strehe pa krasi bronast kril. Zaradi svoje mogočno enostavne in vse zaključene oblike bo grobnica delovala z vso silo
svoje globoke vsebino.
Ob ugodnem vremenu bo podtalna kostnica zgrajena že letos, gotovo pa prihodnjo pomlad, nato pa pričnemo takoj z zidanjem nadtalne grobnice, ker smo trdno prepričani, da bo s pomočjo slovenskih ministrov ln novih poslancev obveljal pravkar zagotovljeni kredit.
Prav ob 20-letnici kraljevine Jugoslavije je torej sedanja mestna uprava pričela graditi spomenik žrtvam svetovne vojne, da so častno in dostojno oddolži vsem, ki so se borili za njene meje in branili slovensko žemljo do zadnjega diha.
Shodi ministra dr. Kreka
Volivno gibanje se razvija vedno lepše tudi na deželi. Prihajajo razni govorniki, ki ljudem obetajo med in mleko, toda naše ljudstvo ve, kaj je z besedami. Prevečkrat so se že izkazovali ti »obljubovalci«. Njihovo delo so ei posebno zapomnili Dolenjci, ki «o v zadnjih letih spoznali, kdo je res delal in kdo jim je dal, ne da bi obljubljal. Vlada dr. Milana Stojadinoviča je pokazala take uapehe in tako skrb za narod, da bo slednji uvidevni Človek dne 11. decembra oddal svoj glas in izrazil na ta način svoje zaupanje državni kandidatni listi JRZ.
Na Dolenjskem je imel v soboto in včeraj shode minister dr. Miha Krek. Njegovih shodov so se udeležile povsod velike množice. V soboto je govoril v Bučki in na Krmelju, kjer se je jasno pokazalo, da so naši kmetje, delavci in rudirji sklenjeno za pravimi voditelji slovenskega naroda. V nedeljo pa je g. minister govoril najprej v škocijanu, ob 11 dopoldne pa v Boštanju. Svoj tretji nedeljski 6hod pa je imel popoldne ob 8 v Šentjanžu. Njegovo tehtne, z dokazi krepko podprte besede so navdušile vse zborovalce ter prisilile k molku vse nasprotnike, mačkovce in jeenesarske rogovileže. Velika udeležba je najlepši porok, da bo tudi na Dolenjskem 11. decembra sijajno zmagala državna lista dr. Milana Sto-jadinoviča.
i
Premiera!	Premiera	I
tulse Rainer In Spencer Trač*!
Krasni film o zgodbi dveh src v senci velemesta
KINO MATICA 21-24
METROPOLI
Danes ob 16.. 19. In 21. url
S kamenfem sta agitirala za dr. Mačka
Kranj, 28. novembra.
Dane« zjutraj se je razširila pa Kranju vest, da sta dva navdušena mačkovca s kamenjem in nasiljem agitirala po Stražišču za dr. Mačka. Razumljivo je, da je ta ve6t vzbudila povsod v Stražišču in po Kranju precej zanimanja, nikjer pa takšnemu strahovanju mačkovce v niso pripisovali bog ve kakšnega pomena, saj je že splošno znano, da so se zdaj zatekli pod dr. Mačkov plašč tudi bivši orjunaši, pofovci in pohorci in da bodo_ tudi pri teh veditvah poskušali z istimi zloglasnimi metodami, kakor svoj čas, ko jim je bila sreča bolj mila.
V	noči od nedelje na ponedeljek okoli 1 je gostilničar Bahar Janez iz Stražišča opozoril 25-letnega J. Pavla iz Stražišča in 24 letnega K. Ja-žeta, naj zapustita gostilniški lokal in nehata z nesramnim izzivanjem proti JRZ in agitiranjem za dr. Mačka. Oba vročekrvneža pa sta se še bolj razburila in začela celo razgrajati, nakar jih je gostilničar postavil na cesto in zaprl vežna vrata. Tudi zunaj 6e mladeniča še nista ohladila ter sta začela kričati, da nihče več ne more preprečiti zmage dr. Mačka in da bo potem prišlo maščevanje. Nata pa sta začela metati kamenje v hišo, tako da »ta močno poškodovala omet ter pobila precej šip. Drugi dan so našli v gostilniškem prostoru okrog deset težkih kamnav. Gostilničar je to nasilje prijavil orožnikom, ki bodo mlada vročekrvneža že nekoliko ohladili ter jima povedali, kaj je še dcuvoljeno, in kaj ne več.
Velik dijaški dom bodo začeli graditi v Bel-gradu. Včeraj so tam zborovali delegati podpornega sklada belgrajskih akademikov in sklenili, da bodo začeli graditi nov dijaški dom. Mestna občina jim je dala na razpolage* za zelo nizko ceno potrebno zemljišče v bližini pančevskega mostu. Tako bo imel Belgrad poslej dva dijaška domova.
Ljubljana od včeraj do danes
VCerajšnia nedelja je bila tipično poznojesenska nedelja, meglena, pusta, rahlo deževna. Zjutraj je bilo vreme še kolikor toliko prizanesljivo, okrog poldne pa je začelo pršiti in je pršilo do prvih večernin ur, ko je končno začelo deževati. Ljubljančani so večinoma ostali doma ter prebili nedeljopo gledališčih, kavarnah, kinih in gostilnah. Popoldne je bilo prav živahno na igrišču SK Ljubliane na Dunajski cesti, kjer se je k tekmi mea SK Ljubljano in zagrebškim Gradjanskim zbralo približno 3500 ljudi, ki jim je popoldne minilo prav naglo.
V	mestu pa je ze vladalo predmiklavževsko razpoloženje. Družine so postajale pred okusno aranžiranimi, rdeče razsvetljenimi izložbami. Po ulicah so švigali avtomobili, v katerih so se vozili parklji, angelci in Miklavž.
Zloben pijanski „vfc"
Reševalci so prepeljali v ljubljansko^ bolnišnico tridesetletnega Karla Prezlja, kmečkega fanta iz Davče vasi v občini Železniki. Prezelj je z več tovariši kuhal žganje. Pridno so pri tem pokušali, kakšen je kaj letošnji pridelek. Pili so, peli in se dobro nalili. Največ ga je dobil »pod kapo« Karel Prezelj, ki je omagal, zlezel na peč in zadremal. Česa pa so se sedaj spomnili okrogli »kuharji«? Karel ic ležal na trebuhu. Brž je nekomu šinilo v glavo, da bi bilo dobro, če bi mu' po zadn ji plati polili hlače z bcncinom. Rečeno, storjeno. Ko se je Prezelj v dremežu obrnil, so bile, hlače takoj
v	plamenu. Revež se je močno opekel. Seveda so se za ta pijanski »vic« nemudoma pozanimali orožniki, ki so »žganjarje« zaprli in bodo poskrbeli, da jim drugič Kaj takega no bo več prišlo na misel.
V	temi ?e pr stopil In ustrelil
Nekuj pred sedmo uro je šla včeraj ne-doletna (sedemnajst let ima) posestnica Marija Jeralova. ki ji je bil postavljen za varuha posestnik Florjančič iz Poljane pri Šentvidu, v hlev, da bi pomolzla krave. Tedaj pa je nenadoma pristopil k njej človek, ki ga ni mopla dobro razločiti ter jo ustrelil v glavo, v bližino levih senc. Marija je glasno kriknila, napadalec je zbežal, domači pa so nemudoma prihiteli in našli nesrečno dekle na tleh v krvi. Takoj so poklicali reševalce, ki so jo že ob četrt na osem naložili na avto ter prepeljali v bolniš-
nico. Tam so jo nemudoma operirali, napravili pa so tudi transfuzijo krvi. Njeno stanje pa je kljub vsemu zdravniškemu naporu še nadalje ostalo kritično, tako da je bilo vsak čas pričakovati najhujšega. In tako se je tudi zgodilo. Dobre tri ure po prevozu v bolnišnico je Marija že pred enajsto uro zvečer umrla. Ozadje grdega zločina še ni razsvetljeno, ljudje pa domnevajo, da je pri tej stvari imel svoje prste vmes neki hlapec, ki je bil pred dnevi odpuščen iz službe. Pri dekletu so našli pismo, čigar vsebina še ni znana. Pričakovati je, da bodo orožniki zločinca kmalu izročili v neizprosne roke pravice.
Poročali mo že, da je Marija Jerala, ki jo je bil ustrelil neznanec, enoti v bolniSnict umrla. Da-
vi	.pa so najSli v nekem kozolcu v bližini Savel) tudi truplo človeka, ki je bil streljal nanjo. Sadil si je sam ter se ustrelil iz istega revolverja, s katerim je bil streljal na Jeralovo. Imena do trenutka, ko poročamo, še nismo mogli izvedeti.
Obinl zbor Pedagoškega druitva
Po predavanju univerzitetnega profesorja dr. Ozvalda je bil v mineraloški predavalnici na univerzi v soboto zvečer občni zbor Pedagoškega društva. Najprej ie predsednik dr. Gogala prebral pozdravno orzojavko pedagoške centrale v Mariboru. Nato je orisal delo društva v-pretekli poslovni dobi. Delo je bilo prav intenzivno in zelo uspešno. Tajnik g. Kobilica je za njim prebral tajniško poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je društvo vzdrževalo živahne stike. Sledilo je poročilo blagajnika g. Grma, ki je povedal, da je blagajna aktivna z 10.590 din. Po razrešnici staremu odboru so bile volitve novega odbora. Za predsednika je bil spet izvoljen dr. Gogala.
Noco! {'mfoniinf koncert v Unionu
Končno je prišel dan velikega simfoničnega koncerta, ki mu bo dirigiral znameniti Lovro Matačič. Na sporedu so dela Bacha, Mozarta, Musorgskega in našega skladatelja Arniča. Za ta koncert vlada v Ljubljani izredno Zanimanje, tako da je pričakovati odličnega obiska, ki ga koncert tudi zasluži.
Zborovanle mariborskih železničarjev
Maribor, 27. novembra.
Danes *«o se zbrali mariborski in okoliški železničarji, člani kluba železničarjev JRZ, katerim so se pridružili tudi še neorganizirani tovariši, k lepemu stanovskemu zborovanju v dvorani n.a Aleksandrovi cesti 6, ki je bila nabito polna zborovalcev. Zborovanje je pričel in vodil predsednik mariborskega poverjeništva kluba železničarjev JRZ g. I. vVurzinger, ki je toplo pozdravil vse zbrane železničarje in druge goste.
V	imenu mestne organizacije JRZ je najprej govoril g. ravnatelj Hrastelj, nato pa v imenu mestne občine župan dr. juvan, ki sta železničarje opozarjala na važnost bližnjih volitev v skupščino, pri katerih naj vsi zelezni-čarii kakor en mož oddajo svoje glasove za JRZ, ki bo edina znala ščititi koristi železničarjev in doseči izboljšanje njihovega gmotnega položaja.
Kot glavni govornik je nato nastopil gosp. Pavle Masič, predsednik kluba železničarjev JRZ in poslanski kandidat za Ljubljano. V krepkem govoru je najprej opisal delo sedanje vlade, potem pa govoril o vprašanjih, ki najbolj zanimajo železničarje. JRZ je v svojem okviru ustanovila klub železničarjev, ki naj se bavi z vprašanji železniškega osebja in se bori za njegove interese. V takih klubih ie po vsej državi sedaj organiziranih 15.000 železničarjev. Na zadnjem širšem sestanku delegatov je bilO v Belgradu izvoljeno ožje vodstvo, v katerem so senator Trifkovič in poslanska kandidata Kulenovič iz Sarajeva in P. Masič iz Ljubljane. To vodstvo bo imelo nalogo tvoriti vez med organizacijo železničarjev ter stranko in vlado in povsod nastopati za pravice železničarjev.
Govornik se je nato ponudil pri raznih pravilnikih, pri katerih je prizadeto železniško osebic. Nekateri pravilniki, tako o voznih olajšavah in službeni obleki, so že pod streho, drugi pa na sprejem še čakajo, pripravljena pa je tudi novela zakona o prometnem osebju, ki čaka na sprejem s strani nove skupščine. Med železničarji je vzbudila pozornost govornikova izjava, da je izvedbo pravilnika o službenih oblekah zavlekel tajnik UJNŽB. Temu možu iz svojih vrst se imajo železničarji zahvaliti, da Še niso dobili onega, kar jim po pravilniku, ki je bil podpisan pred nekaj meseci, gre.
O	stanovskih vprašanjih železničarjev je nato poročal še g. Wurzinger, k besedi pa so se oglasili še drugi železničarji ter izrazali svoje želje in zahteve.
Iz poročil svojih tovarišev železničarjev so zborovalci spoznali, koliko so se funkcionarji JRZ trudili doseči železničarjem izboljšanje. Zato bo ogromna večina železničarjev tudi svoje glasove oddala za JRZ in njene kandidate.
rt a\ vot
Koroški borci so zborovali v Celju
Celje, 28. novembra od
Včeraj dopoldne so zborovali v vrtni dvorani hotela Evropa v Celju številni koroški borci iz celjskega okraja. Zborovanje je vodil predsednik krajevne organizacije g. inž. Rudolf iz Celja. V svojem uvodnem govoru se je spomnil dneva, ko je odrinil pred 20 leti iz Celja Malgaj s svoio četo na Koroško in zasedel Velikovec ter aal s svojimi tovariši kri za našo zemljo. Spomnil se je vseh onih žrtev, ki so padle na Koroškem: Kranjca, Babnika, Pavlina, Novaka in drugih. Marca prihodnjega leta bo 425 let, ko je bilo pri Gospe Sveti zadnje ustoličenje slovenskega kneza, toda tradicija se je v drugačni obliki vzdržala še pred sto leti, ko je umrl zadnji knežji kmet in so se k njegovemu grobu zgrnile množice našega ljudstva. Nadalje se je spominjal tudi vseh velikih kulturnih delavcev na Koroškem. Svoj govor je zaključil z apelom na članstvo in vso javnost, naj upošteva in podpira koroške borce, ki so dali domovini vse. »Vera v Boga, vdanost in ljubezen našemu ljubljenemu kralju in državi, poštenost, nesebičnost in požrtvovalnost«, to so načela LKB. Nato je podal poročilo še delovodja krajevne organizacije. Število članstva se je letos dvignilo na 690 članov. Najvažnejša točka na zborovanju je bilo vprašanje priznanja prostovoljstva. _O tem je govoril kapetan v p. g. Aruejc. Prečital je resolucijo, ki je bila sprejeta na občnem zboru LKB v Ljubljani dne
3.	aprila, nato pa dal k tej resoluciji še pojasnila.
Warren Dufff - Robert Buckner:
SADOVI ZEMLJE
Roman s slikami
37
Obe stranki sta bili razburjeni, obe sla vedeli, da gre pri razsodbi za več kakor za življenje in smrt posameznika, tla gre za usodo veliko ljudi. Polkovnik Ferris in njegovi tovariši niso mogli spati in so napeto pričakovali, kaj bo izrekel sodnik. Hodili so na brzojavni oddelek v Tenspotu in nemirno spraševali po brzojavki, ki naj bi odločila o njihovi bodočnosti. Nič manj razburjeni in nemimi pa niso bili na sedežu družbe Oolden Moona v San Franciscu. Tudi lfarrison, Ralph, Crouch in celo sam Whitney so bili ves dan kakor na trnju.
Tisto jutro, ko bi moral vrhovni sodnik Clayburn sporočiti sodbo, je rtlnožica kmetov oblegala pošto v Tenspotu. Nagnetli so se po vseh prostorih. Ferris in nekaj njegovih najzvestejših sodelavcev so stali pri uradnem okencu in z nepremičnimi očmi zasledovali gibe uradnika, ki je pisal črke po tiktakanju brzojavnega stroja.
Uradnik je bil miren, kakor da se njega vsa reč nič ne tiče. Ni hitel, a se tudi ni obotavljal. Pisal je počasi. Ko je bila brzojavka končana, je vstal in stopil k okencu.
Obrazi vseh kmetov v poštnih prostorih so zadrhteli. Vsi so upirali oči v uradnikov neizraziti obraz ih napenjali sluh, da bi ujeli njegove besede. S tem, ko so se pripravljali k pozornosti, so pa
nehote vzdignili toliko hrupa, da so se prve besede brzojavke, s katero jim je sodnik sprocol sodbo, izgubile. Umirili so se šele, ko je bil uradnik z branjem pri koncu in so le najbližji slišali kratek stavek:
>... rudnik Golden Moon se mora umakniti 1«
Ta stavek je zadostoval. Naslednje besede je zamotil zmagoviti krik, ki je vstal po sobi ter se v trenutku prenesel na cesto, kjer je čakala množica kmečkega ljudstva.
Uradnik je izročil Drzojavko Ferrisu. Ta jo Je zavihtel v roki kakor zastavo, ki jo je vzel sovražniku, ter vpil:
»Pravica je naša! Zmagali smo! Zmagali smole
Ljudje so se pridružili njegovemu zmagoslavnemu vpitju, ga dvignili na rame in ga v viharju veselja nesli na cesto, kjer je po dolgem vpitju ljudstvo le toliko potihnilo, da je lahko prebral vsem brzojavko s sodišča.
Potem se je spet oglasilo viharno ve* soljo, ki ga ni hotelo biti ne konca he kraja. Vriskaje in prepevajo je množica odhajala proti domu in nesla po vsej dolini veselo sporočilo, da je zmagala zemlja nad zlatom in delo nad denar' jem.
V	sejni dvorani rudniške družbe pa je sporočilo o razsodbi rodilo čisto druga
čen učinek kaor v dolini Sacramenta. Ko je predsednik dobil v roke brzojavko, je nekaj časa okleval, ali bi jo odprl ali ne. Potem je z naglim gibom raztrgal ovoj in v trenutku preletel vsebino. Upravni svet, ki je bil zbran v sobi, ni potreboval drugega pojasnila. Predsednikov obraz v trenutku, ko je bral sporočilo, je povedal vse.
V	dvorani je nastopila za nekaj trenutkov mrtvaška tišina. Drug drugega so pogledovali, zdelo se je, da nihče ne ve, kaj bi dejal, in še manj, kaj bi storil. Pričakovali so vse prej kakor pa to, da bi sodišče odločilo proti njim. Crouche je vendar njihove koristi tako sijajno zagovarjal, da je bila zmaga več kakor gotova. Z izredno govorniško silo in s prijemljlvo nazornostjo je pred sodiščem poudaril pomen zlata in naslikal nesrečo, ki bi zadela Ameriko in njeno prebivalstvo, če bi sodišče ugodilo pritožbi kmetov iz Sacramenta ter bi razsodilo, da ae mora družba umakniti. Zaradi nekaj tisoč kmetov vendar ne sme trpeti ves ameriški narod, je govoril. Zato si sodišče ne bo hotelo naprtiti silne odgovornosti, da bi sodilo drugače, kakor pa zahtevajo lastniki rudnika, ki so pač največji dobrotniki človeštva, ki so s pomočjo zlata naredili ceste, železnice, ladje, šole in tako naprej... Vse to je bilo vendar jasno kakor na dlani...
Zdaj pa Je prišla ta nepričakovana sodba!
Ni čuda, da bo bili upravni svetniki Golden Moona vsi osupli. Nič čudnega, če niso vedli, kje se jih glava drži in so molčali ter se spogledovali.
Kaj zdaj? Kako naj se izvlečejo iz
zagate, v katero jih je vrgla sodba. Nihče od njih se ni vprašal, kaj, če sodba morda le ni bila pravična. Njim ni šlo za pravico ali za krivico, njim je šlo za zlato. Zlato je bilo zanje nekaj, kar je onstran dobrega in zlega, nekaj, kar je samo sebi namen in vsemu svetu zakon. Zlato je moralo zaradi tega Imeti vedno prav.
Kako se bo zdaj vse to končalo? Zakon je povedal svoje. Šlo je zdaj za to, ali se mu bodo pokorili ali ne.
To vprašanje si je stavil vsakdo od odbornikov sam pri sebi. Toda niti eden se ni mogel jasno in določno odgovoriti nanj. Nihče si ni mogel dobro predstavljati, kaj se bo zgodilo v bodočnosti, kaj se bo obdržalo ln kaj zlomilo...
Po dolgem molku je nazadnje spregovoril dr. Crouch:
»Izgubili smo. Odločitev je tu. Ce bi nadaljevali z delom, bi ravnali proti postavi.«
Major Walsh je bil prvi, ki je pritrdil odvetniku s kimanjem in njegove besede še dopolnil, rekoč:
»Bilo bi proti postavi In proti vladi, kar je prav tako važno.«
Stari vojak je vedel, kaj je oblast, in je znal ceniti njeno važnost tudi v trgovskem poslovanju. Zato je še dostavil:
* »Zakaj, kdor ima Oblast, ima tudi 9Č.<
Tretji se je oglasil Harrison. Ko je videl, da sta najbolj Izkušena moža v sobi tako trdno prepričana, da so izgubili, je dejal:
»Pravi Toda vseeno: ne pustite jih v rudnik, tudi če bi morali streljati. Nihče Od kmetov ne sme prestopiti naše meje!«
Obmolknil je in trmasto gledal predse,
kakor da kuje hude načrte in nevarne
sklepe.
Zdaj je povzel besedo inženir Whit-ney:
»To bi pomenilo vojno, gospod predsednik.«
Whitney je menda med vsemi lemi ljudmi najjasneje sodil, ker je bil pač pri sodbi najmanj prizadet. Izgubil bo kve-
Semu službo, zlata nič. Videl je, da je arrisonovo povelje kaj nevarno in da utegne biti morda usodno, če ga bodo morali izvesti.
Harrison je pogledal inženirja in trdovratno zamahnil z roko:
»Naj bo pa vojna. Samo da ubranite rudnik!«
Njemu jo bilo vseeno, šlo je za zlato. whitney se ni udal:
Da bi torej pobijali ljudi?«
Harrison je odvrnil malomarno:
Nekaj jih pojde k vragu — toda ni drugega izhoda. Kaj pomeni nekaj ljudi, ko pa gre za vse naše premoženje...«
»To bo grdo prelivanje krvi. Ce se boste uprli razsodili, bodo kmetje z orožjem napadli rudnik!3
Zdaj je Harrison pobesnel:
»Mi sodnega sklfcpa ne priznavamo! In konec besedi!«
Udaril je s pestjo po mizi, da je zabobnelo in da so vsi poglfedali. Bil ic od Jeze rdeč kakor žerjavica.
Zdaj se je zdelo, da je tudi stari advokatski lisjak Crouclie našel svojo stezico. Dejal je po svoji navadi mimo:
»Dosegli bomo, da bo sodba razveljavljena. Ni sodnik Clayburne tisti, ki bo imel zadnjo besdo. So še višji ljudje. Upam, da bodo ti uvidevnejši.«
Od tu in tam
Kandidatno listo dr. Vladka Mačka je potrdilo belgrajsko kasacijsko sodišče v eobato. Ta lista je bila kot zadnja vložena in tudi v zadnjem terminu. Sodišče je predloženo listo potrdilo kljub nekaterim manjšim pomanjkljivostim in pomanjkanju nekaterih potrebnih dokumentov. Tako bodo pri volitvah nastopile tri liste: JRZ, Ljotičeva in Mačkova.
Trošarino, ki jo je pobrala za uvoženo vino, bo morala povrniti osiješka občina vsem vinogradnikom, ki so osiješki meščani, pa so uvažali v mesto vino pridelana v lastnih vinogradih izven mesta. Občina se je držala do črke točke trošarin-skega zakona iz 1. 1932,. ne da bi upoštevala olajšave, ki jih je zakon dovolil vinogradnikom, bivajočim v mestu. Vinogradniki so tožili občino za povračilo 700.000 din. Upravno sodišče ie občino obsodilo v povračilo celotne svote, kar je slednjič potrdil tudi upravni svet. Razsodba je torej končnoveljavna in bo občina brez odlaganja morala odšteti težke denarje.
Dolgoprstega »vladiko« so imeli nazarenci v okolici Novega Sada. Jovan Almožan je moral zaradi tatvin presedeti kakih šest let težke ječe. V ječi pa je zmerom gruntal, kako bi se na svobodi pozneje spet na lahek način preživel. Sklenil je, da 6e bo vpisal med nazarence. Re6 je to storil in začel širiti novo vero. Seveda je bila to zanj ugodna prilika, da je »skubil« lahkoverne naza-rtnce in nabiral denar za »misijonska potovanja« njihovega vladike. Končno je prišel tudi sam na misel, da bi se proglasil za vladiko. Pod novim imenom je zbiral denar in ga seveda v belgrajskih beznicah na debelo zapravljal. Tudi kradel je vmes, enkrat celo vlomil. Konec njegovi »misijonski karieri« je naredila policija, ki ga je spravila za zamrežena okna. Almožan bo pri sodišču odnese! uajbrže spet nekaj let robije.
Turistični promet ▼ naši državi je kljub vsem mednarodnim političnim napetostim in trenjem napredoval. V najlepši sezoni sq skoraj ^ povsem izostali gostje iz Češkoslovaške in Avstrije, vendar pa beleži statistika povečanje števila turistov v dobi od 1. januarja pa do 31. oktobra leto.s v primeri z istim časom lani za 85.057. Skupno je bilo letos v imenovanem času v naši državi 849.907 gostov, ki so plačali nekaj nad 4,850.000 nočnin. Večji del poviška gre na račun domačinov, in sicer 63.662, medtem ko je bilo tujcev 21.395 več. Pač pa «o ti tujci plačali mnogo več nočnin kakor pa domači jugoslovanski gostje.
Posebno delniško družbo, ki bo imela nalogo skrbeti za povečan izvoz iz italijanskega tekstil--
nega blaga v našo državo, so ustanovile štiri italijanske tekstilne tovarne v Belgradu. Družbi na-čeljuje znana največja italijanska tekstilna tovarna Snia Viscosa. Povečanje italijanskega uvoza v našo državo bo tudi Jugoslovanom prišlo prav. Kajti trgovinska pogodba med našo državo in Italijo pravi, da se bo izvoz Jugoslavije v Italijo smel za toliko povečati preko določene količine, za kolikor se bo povečal italijanski uvoz v Jugoslavijo, za toliko povečati preko določene količine, za kolikor se bo povečal italijanski uvoz v Jugoslavijo.
Kongres jugoslovanskih inženirjev in arhitektov je bil včeraj v Splitu. Udeležili so se ga delegati vseh podzvez, med drugimi tudi iz Ljubljane. Največ verificiranih glasov je imel Belgrad, za njim Zagreb in nato Ljubljana. Prihodnji glavni odbor inženirskega združenja bo imel zelo številen odbor: kar 62 ljudi bo sedelo v njem. Na skupščini so poravnavali tudi spor med belgrajsko in zagrebško sekcijo s tem. da se je uklonil Belgrad. Za drugega podpredsednika je bil izmed Ljubljančanov izvoljen inž. Vojko Koprivnik.
Svojo mačeho je ubil pastorek Dušan Janiči* jnvič iz Velike Moštanice pri Umki. Dušanovemu očetu	je prva žena	zgodaj umrla.	Zaradi	malih
otrok	se jc ponovno	oženil. Otroci 60 takoj	začu-
tili, da jim druga mati ne more nadomestiti prave matere, ker je mačeha 6talno delala na to, da bi sc pastojčkov čim prej znebila. Otroci so morali drug za drugim od niše iskati si kruha. Edini Dušan ni mogel razumeti, da bo moral iz rodnega doma	zaradi mačehe.	Nekega dne je	naredil	trden
sklep,	da bo mačeho	spravil e poti.	Res je	prišel
izza hrbta mačehi, ko je v sobi šivala, in ji z nožem zadal dvanajst smrtnih ran. Po storjenem zločinu se jc sam javil orožnikom z besedami, da je bolje, če se umakne mačeha, kakor pa da bi vsi otroci morali trpeti.
Staro smederevsko trdnjavo, ki je igrala važno vlogo v spopadih med staro Turčijo in Avstrijo, obenem pa je bila tudi močan opornik v srbskih boiih za osvoboditev, bodo prenovili. Vlada je pri-
zadevanie Smederčanov podprla s tem, da je odobrila podporo milijon dinarjev. Načrte za obnovitev je izdelal italijanski inženir Viola.
Ženo v blagoslovljenem stanju je povozil do smrti neznani šofer v predmestju Osjeka. Mlada Marija Šebalj je imela svojega moža pri vojakih. Čeprav je bila v blagoslovljenem stanju, je morala zaradi slabih gmotnih razmer vsa dela opravljati ~:ama. Tako je šla v bližnji gozdič in nabrala drv. Na povratku pa se je v njen voziček zaletel nek avtomobil, zdrobil voziček, njo pa pogazil. Nezavestno so Marijo prepeljali v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrla. Tudi otrok je umrl.
15 let robije je dobil pred sodiščem v Prije-polju Branko Kujundiič, uradnik pri podjetju pokojnega inž. Baderja, katerega je delavec Pajič ubil in mu odnesel nekaj nad 300.000 din, katere je nosil inženir za izplačilo delavcem. Kakor smo že poročali, ata morilca Pajiča potem ubila dva kmeta in mu ukradla vas denar. Glavni pomagač in zasnovatelj umora pa je bil uradnik jurist Branko Kujundžič, ki je pridobil nekaj delavcev za zločin, katerega največji del koristi bi potegnil on. Toda nesreča je hotela, da so orožniki na zasledovanju morilca prišli v bližino njegovega stanovanja in videli, kako iz njega beži neki sumljivec. Ta neznanec je v temni noči tudi streljal na zasledovalce in ubil enega orožnika. Tako se |e odkrila sled za pravim očetom zločina. Čeprav je Kujundžič trdovratno tajil V6ako udeležbo, «e je sodišče prepričalo o njegovi krivdi iz izpovedi prič ter ga obsodilo na 15 let robije.
Nenavadno plemenit rekord je postavil 25 letni mladenič Jakob Lovrenc iz Št. Lovrenca. Nedavno je že devetič dal svojo kri za bolnike v varaždinski bolnišnici. Vsega skupaj je daroval več kot deset litrov krvi. Zaradi tega 66 je toliko izčrpal, da dolgo nc bo sposoben za nobeno težko delo.
Zaradi deklet so se sprli in do krvavega pretepli kmetje v Kreševu pri Splitu. 12 jih je ponoči vasovalo, a zjutraj so ljudje našli mrtvega z razbito glavo na cesti Jurija Nejasniča. Orožniki so ugotovili, da so se kmetje sprli zararti H^Vlet in najhujšega konkurenta ubili-
Izselfenski teden:
Slovenci v ameriških Združenih državah
Kdaj so tudi Slovenci stopili v amerikansko mešanico narodov, ni znano. Znano je, da je žo v 17. stoletju deloval v Mehiki slovenski jezuit Marko Anton Kappus, rojen v Kamni gorici 1657, ki je leta 1685. odšel v ameriške misijone in tam umrl 1717, kakor tudi da Fr. Baraga omenja v nekem svojem pismu, da je našel v Ameriki nekega rojaka Petra Poheka iz črnomeljske fare, ki je že tri leta pred njim prišel v Ameriko. V seznamu prostovoljcev, ki so lela 1776. stopili v ameriško revolucionarno armado, imamo tudi številna slovenska imena, Gorše, tri imena Turk, štiri imena Vavtar, Voden, Cesar, Vertnar, Černe, Vidmar in najbrže še nekaj drugih. Za nekatere je znano, da so se po končani vojni stalno naselili v Ameriki. Danes je v Združenih državah Amerike okrog R00.000 Jugoslovanov, od tega Slovencev okrog 300.000. Najmočnejše so Slovenci zastopani v naslednjih državah: v Minnesoti, kjer imajo 10. slovenskih, oziroma mešanih župnij, v Ohiu 6, v Pennsylvani|i 6, v VVisconsinu 4, v Coloradu 3, v Michiganu 3, v Montani 2, v Ne\vyorku 2, v Wyo-rningu 1, v Connecticuti 1, v Indiani 1, vKansasu
1,	v Californiji 1.
V	našteih državah imajo Slovenci torej 47 večinoma slovenskih, nekaj tudi mešanih (sloven-sko-hrvaških, slovensko-slovaških itd.) župnij, v katerih deluje 118 slovenskih duhovnikov. Največja župnija jc župnija sv. Vida v Clevelandu, ki pa je
zaradi nove cerkve zelo zadolžena, in slovenska župnija v Jolietu. Skoraj vse naštete župnije imajo tudi večje ali manjše farne šole, ki jih vzdržujejo Slovenci sami. Posebno velike farne šole so: v Clevelandu (fara sv. Vida), Collinwoodu, Chicagu, Puoeblu, Indianapolisu, Jolietu, VVaukeganu, Betlehemu, Denveru, Kansas Cityu, Steeltonu, La Salli; v ostalih farah pa so manjše šole. Za svoje cerkve, župnišča, šole, stanovanja šolskih sester so ameriški Slovenci do sedaj izdali okrog 3 milijone 400.000 dolarjev, za vzdrževanje omenjenega pa dajo letno okrog četrt milijona dolarjev. Duhovščina je večinoma laična, od redovnikov pa so najmočnejši slovenski frančiškani ,ki imajo svoje središče v Lemontu, 111. Slovenci torej bivajo predvsem v severnem delu Združenih držav, pod Michiganskimi jezeri, v industrijskih državah okrog prometnega vozla v Chicagu in so tu zaposleni predvsem v industriji. V severozapdnih predelih Združenih držav se bavljo tudi s farmarstvom in so zaposleni tudi kot delavci v gozdovih in rudnikih. Kulturno središče ameriških Slovencev pa je v Clevelandu, kjer je bil letos otvorjen tudi •»Jugoslovanski kulturni vrt«, ki znači višek jugoslovanskega kulturnega udejstvovanja v Ameriki in za katerega ima največ zaslug naš rojak Anton Grdina iz Clevelanda. Jugoslovanski kulturni vrt jo otvoril na povabilo ameriških Slovencev ljubljanski župan g. dr. Adlešič.
Šahovski bo| na Holandskem končan
Prvo mesto si delita Keres in Fine, a Keres ni doiivel nobenega poraza in ima pravico do dvobofa za svetovno prvenstvo
z Aljehinom
Amsterdam, 27. nov.
Veliki šahovski turnir na Holandskem, za katerega je vladalo v vsem Šahovskem svetu močno zanimanje, je končan. S tem je tudi odločeno, kdo ima pravico, da izzove sedanjega svetovnega mojstra dr. Aljehina na dvoboj za najvišji naslov. To pravico si je priboril 22 letni Estonec Keres, ki je sicer dosegel prav toliko točk kot Amerikanec Fine, pa gre prvenstvo le njemu, ker ni nobene partije izpustil, Fine pa tri.
V soboto so največji šahovski mojstri sveta, ki so se udeležili turnirja, odigrali vse do tedaj prekinjene partije. Aljehin je izgubil a Fineom, ostale tri partije, in sicer Capablanca-ltesliovsky, Capablanca-Keres in Keres-Aljehin, so bile remis. Že po teh odigranih partijah je bilo jasno, da bo odločilni boj za prvo mesto na tem turnirju samo še med dvema, Keresom in Fineom. Naključje jima je ta odločilni boj prihanilo za nazadnje, čisto za zadnje kolo. Vsi oni, ki so morda prej že računali na najvišje mesto, so se morali že v soboto temu odpovedati. Med njimi sta bila tudi Botvinik in Aljehin.
V zadnjem, 14. kolu, je dr. Euwe prepričevalno zmagal nad Capablanco, pa je bil ves čas nekoliko slabši in je nazadnje poskusil še z žrtvijo figuro. Ta žrtev pa je bila neutemeljena, kar je dr. Euwe kmalu dokazal. Tudi 14. kolo ]e dalo remis na treh deskah: Keres je kot beli igral s Fineom in stal za oko ves čas nekoliko boljše. Vendar pa se je ta prednost izkazala le za navidezno, ali pa je Fine igral še vedno tako nenad-kriljivo sijajno. Keres pa se jc zavedel, da je zanj dovolj tudi že samo pol točke, da si pribori pra-
3 :1 za Ljubljano
Ljubljana, 27. novembra.
»Dobro kaže volivna prognoz« za slovensko stvar«, je dejal neki možak, ko je danes odhajal z igrišča SK Ljubljane. »Mačkovcem »mo v dveh reprezentativnih tekmah vzeli tri jpike, pusVilfi pa smo jim samo eno. Kar tako lopo naprej, pa bo stvar v redu!«
SK Ljubljana je dala v tekmi z Gradjan-skim imenitno, borbeno in premišljeno partijo. V«i so se prav požteno potrudili, da so ohranili do kraja neodločeni rezultat 0:0. Velik uspeh pomeni ta remie, saj je bil nasprotniku iztrgan v borbi, ki je bila včasih pred domačim golom že skoraj obupna. Naša odlična obramba, mladi, nadarjeni, prisebni Lindtner, neustrašeni Bertoncelj Stanko ter razumsko hladni, pa vražje čvrsti in odločni Ceglar, je delala bre« graje, sijajno, navdušujoče. Srednja vrsta s Šercerjem, ki postaja izredno porabna moč ter z Vodiškom in Bondjem, ki sta nagla kakor dve sitni podlasici, je krasno razdirala nevarne »purgerske« akcije in lepo predlagala napadu, v katerem «o bili ofenzivni prav za prav trije ljudje: obe krili nevarni, hlastni, danes žal nekoliko neprisebni Janežič in zviti, urni, tehnično dobro podkovani Erber ter eenterfor Grintal, kd so »plavi« danes nanj zlasti v šestnajstercu, kjer postane pogubo-noeen, posebno pazili. Zvezi Hassl in Pupo sta bili izredno pridni in agilni, krepko sta podpirali po eni plati halfe, po drugi pa napad. Hasslu je sicer nekoliko nagajal težki teren, zato pa je pokazal občudovanja vredno požrtvovalnost. Današnji sistem ljubljanske igre je za vsakega nasprotnika neprijeten kar se da. Z zvezama v ozadju dovoljuje nasprotniku vtis terenske premoči, ima pa to prednost, da neizbrisno kaznuje tudi najmanjšo lahkomiselnost v nasprotnikovem zaledju. Tako moštvo je težko premagati.
Igra sama je bila prav gotovo ena najlepših, kar smo jih bili kdaj v Ljubljani videli. Velika, mogočna borba je priklenila vse gledalce k pozornosti in razburjenju, ki se od prvega do zadnjega žvižga ni poleglo in niti za las uneslo. »Purgerji« so igrali tako, kot ▼ svojih najslavnejših dneh. Napad, halflinija, obramba — vse vrste so delale vprav virtuozno. Dva branilca <n golman, skozi to obrambo ni bilo prehoda; halfi dobri v defenzivi in ofenzivno graditeljski, napad s premišljenimi in izredno nevarnimi potezami pa je pokazal vrhunski nogomet prednje vrste kljub temu, da je naletel okrog Sestnaj-sterca na domače obrambne mojstre. Najboljši igralci Gradjanskega so bili: vsa ožja obramba, centerhalf Pogačnik, stranski half Kokotovič, v napadu pa sijajni Antolkovič iti pridni Woltl. Tako dobro razpoloženo za igro moštvo Gradjan-skega v Ljubljani že dolgo let ni hilo.
Pred 3000 gledalci je bil zgledni »nepartijski« g. Pera Nenkovič iz Kragujevca, ki je sodil odlično kakor na naših tleh Že dolgo časa nober sodnik.
Ustanovni občni zbor Kluba poštarjev JRZ bo v nedeljo, 4. decembra t. 1. ob 15, v Beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Udeležba je za člane obvezna. Na zboru bodo govorili tudi naši politični voditelji. Tovariši! Pokažimo s polnoštevilno udeležbo, da smo zavedni člani Jugoslovanske radikalne zajedni.ee in zvesti našim voditeljem!
vico za dvoboj z dr. Aljehinom, čeprav bi mu dal ta holandski turnir enako število točk kot Fine. Ko jo videl, da Finea le ne more ugnati, je sprejel ponujeno pol točke/— Aljehin in Botvinik sta tudi zmagala vsak napol, kljub temu, da so Aljehinu nekateri že pripisovali zmago. Rus Botvinik je bil le preveč trdovraten, tudi proti svojemu rojaku, ki je francoski državljan. Flohr in Reshevsky sta se tudi sporazumela za remis, kajti od njunih partij ni bilo bog ve kaj odvisnega.
Končni izid tega velikega šahovskega boja na Holandskem je torej tale: Keres in Fine sta dosegla po 8 in pol točke, sledi jima Botvinik s 7 in pol točke, dr. Aljehin, dr. Euwe in Reshevsky 7 (50%), Capablanca 6 in Flohr 4 in pol.
Keres je edini med vsemi, ki ni bil tokrat premagan. Tri partije je dobil, 11 pa jih je remiziral. To mu tudi daje prednost pred Fineom. Amerikanec Fine je izredno odlično igral v prvi polovici turhirja, v drugi pa jo nekoliko popustil. Od vseh 14 partij jih jo dobil 6, izgubil je 3, remiziral pa 5. Največji njegov uspeh je morda prav v tem, da je obakrat premagal svetovnega prvaka Aljehina. Aljehinu se tokrat v Holandiji ni preveč dobro godilo. Le trikrat je zmagal. Da bi nalašč hotel prepustiti prvo mesto kakemu mlajšemu, je seveda malo verjetno. Tudi bivši svetovni prvak Euwe ni bil ravno najboljše razpoložen, posebno v prvem delu turnirja, ko jih je od sedmih partij izgubil kar štiri. V drugi polovici pa se je precej popravil in je dosegel v sedmih partijah tri zmage in štiri remise, izgubil pa ni nobene igre. Dosti slabo se je odrezal tudi Capablanca. Izgubil je štiri, dobil pa le dve partiji.
Ostali ligaški pregled
Polovični program XII. kola ligaškega prvenstva ni prinesel bistvenih izprememb na prvenstveni tabeli. Edina izprememba je placement Gradjanskega na drugo mesto, in sicer pred belgrajsko Jugoslavijo. Vendar je najbrž tudi ta placement le začasen, kajti Gradjanski ima samo boljši količnik in isto število točk. Ni pa misliti, da bi Jugoslavija prihodnjo nedeljo izgubila proti zemunski šparti. Tako se bo moral Gradjanski pač zopet zadovoljiti s tretjim mestom.
Naža Ljubljana je včeraj odigrala brez dvoma eno svojih najtežib tekem. Dosegla je le polovičen uspeh, vendar lahko to smatramo za poseben uspeh. Da je Gradjanski odigral vseh 12 tekem v takem stilu in s tako borbenostjo kot včerajšnjo, bi danes prav gotovo ne bil za 6 točk za BSKom. Ljubljana je danes z 9 točkami na devetem mestu.
Ostali dve tekmi v Belgradu nista prinesli posebnih presenečenj. V predtekmi med Baskom m Haskom, ki se je začela v prisotnosti komaj 1000 gledalcev na igrišču BSKa. Hašk je nastopil močno osabljen, in sicer brez Hitreca, Gajerja in Kacijana. To je posledica ljubljanskega poraza.
I	omanjkanje teh treh igralcev v moštvu Haška s® je močno poznala. Igra obeh moštev je bila mehka in nezanimiva, pač pa je bilo nekaj ostrejših nastopov med Ilaškovcem Duhom in Baskov-cem Gabričem. Najboljši je bil vratar Zmara in pa branilec Konstantinovič. Pri Basku pa je po dolgem	času	zapet igral	dobro Kovič.	Igra obeh
moštev	je napravila na	gledalce slab	vtis, zlasti
se zato, ker ni bilo nobenega gola. Sodil je z nekaj napakami Zagrebčan g. Bažant.
Ob začetku druge tekme med BSKom in Gra-djanskim iz Skoplja je bilo navzočih že okoli 4000 gledalcev. Druga tekma ie bila mnogo zanimivejša kot se je pričakovalo. Gledalci so računali, da bo	BSK	Skopljance	kar pregazil.	Nasprotno
pa eo	dobri	in izredno	požrtvovalni	Skopljanci
navdušili gledalce, tako da so ob koncu prvega polčasa začeli zanje »drukati«. Prvi gol za BSK je padel tik pred koncem prvega polčasa iz 11-nietrovke. V začetku drugega polčasa je dal Pod-bratski drugi gol in končno je Valjareči zabil še en gol. Častni gol za Skopljance je dal Bogojevič.
Predložena tablica o .je naBlednja:
1. BSK
2. Gradjanski-Zagreb
3. Jugoslavija
4. Hajduk
5. Hašk
6. Slavija-Sarajcvo
7. .lediustvo
8. Bask
9. Ljubljana
10. Gradjanski (Skoplje)
11. Slavija-Varaidin
12. Sparta
Prihodnjo nedeljo bodo na sporedu ostale tri tekme XII. kola, in sicer v Belgradu med Jedin-slvom in Slavijo (V.) ter Jugoslavijo in Šparto. v Sarajevu pa med Slavijo (S.) in Hajdukom.
prvem			delu XII.			kola
12	9	3	0	42:10	21	točk
12	7	1	4	27:11	15	točk
11	7	1	8	19:13	15	točk
11	5	4	2	25:15	14	točk
12	5	3	4	24:17	13	točk
11	e	2	4	21:19	12	točk
tl	5	1	5	23:23	11	točk
12	3	5	4	14:17	11	točk
t'2	3	3	6	12:25	9	točk
12	3	1	8	15:34	7	točk
11	2	2	7	16:30	6	točk
11	1	o	8	11:32	4	točk
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	Barometer- U sko stanje«	Temperatura v O		m* a t- •rt o 32 &	Oblačnost ji te-m l|	Veter (smer, jakost)	Pada- j vine !	
		i * '3Z	CS • o a « S				S_ S	C3 i "55 ] > !
Ljubljana	765-7	4-8	2-8	97	10	SW,	10-2	dež
Maribor	767-1	7-8	o-o	80	10	0	_	—
Zagreb	767-1	5-0	4-0	90	10	0	—	—
Belgrad	7667	10-0	3-0	60	4	E,	—	—
Sarajevo	76^9	3-0	-2-0	>>0	10	t	—	—
Vis	764*y	11-0	70	90	10	SE«	—.	
Split	765-5	16-0	9-0	70	7	NE,	_	_
Kumbor	765 4	17-0	90	60	10	NE,	—	
Rab	764-0	120	70	70	4	0		
DobravniH	7650	17-0	7-0	80	10	E,	—	—
Vremenska napoved. Oblačno, hladno in de-zevno vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena r Ljuh-Ijaui od včeraj do danes. V soboto je bila do 7.30 nizka in gosta, do 9.40 srednja megla, nato pa ves dan oblačno in redka visoka megla. Od 15.40 dalje se je megla zopet zgostila. Najvišja toplota zraka je znašala 4.8» C. - Včeraj je bila lz noči do 9 nizka in gosta, nato pa do 10.20 srednje gosta megla, od 10.80 dalje se je megla dvigala, ostalo pa je oblačno z redko visoko meglo ves ostali čas dneva. Popoldne od 15 dalje je iz megle rahlo pršilo, ob 19.80 pa je pričelo deževati in je zmerno ^ noC- Najnižja toplota zraka jo znašala 2.8° C.
Koledar
Danes, ponedeljek, 2a novembra: Gregor.
Torek, 29. novembra: Saturaim.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; dr. Trnkoczy, Mestni trg 4: mr. Ustar, Selenburgova ulica 7.
Miklavžev večer Frančiškanske prosvete M. O. v frančiškanski dvorani v nedeljo, 4. decembra ob 5 popoldne, in v ponedeljek, 5. decembra ob 7 zvečer. Obdaritev otrok bo v zvezi z novo naštudiranim igrokazom za mladino »Zlati orehi« od Milana Skrbinška v režiji avtorja samega. Igra se prelije v slav no st ni nastop sv. Miklavža z vsem njegovim mogočnim spremstvom: angelski zbor, sv. Anton in Faust. Nastop Mefista s svojim peklenskim spremstvom je seveda na Miklavževem večeru nujen, ki pa otrokom ne bo v strah in trepet, temveč samo v opomin. Sploh je vsa prireditev zamišljena v prisrčni obliki. Obdarovani bodo otroci in odrasli po vrstnem redu, kakor se bodo rezervirale vstopnice. Sedeži od 10 din navzdol v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži, kjer oddaste naslove za darila in izrazile svoje želje. Člani z legitimacijami imajo popust.
Ljudska univerza v Ljubljani bo imela svoj redni občni zbor dne 9. decembra t. 1. v prostorih drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, Gregorčičeva ulica. Pričetek ob 18. Na dnevnem redu so tudi volitve.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani bo proslavila 201etnico zedinjenja na svojem XVI. prosvetnem večeru v torek, 29. t. m., ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani z akademijo pod naslovom »Domovina, ti si kakor zdravje«. Za ta večer veljajo enotne cene po 3 din, člani popust.
Predavanj« Prirodoslovnega društva o Judih. O teh bo s poljudno-znanstvenega stališča govoril v torek, 29. nov. ob 20 v dvorani Delavske zbornice g. univ. prof. dr. Boris Zarnik v predavanju »Biološki pogledi na judovsko vprašanje*. Predavanje bodo spremljale številne diapozitivne slike. Ker se obeta velik obisk, bodo sedeži nu-merirani.
Sv. Miklavž je sporočil, da bo obiskal s svojim lepim spremstvom tudi letos dramsko gledališče. Obljubil je, da bo prinesel s seboj darila in razveselil velike in male. Kdaj pride, bomo sporočili, kakor hitro kaj več izvemo.
Mestno poglavrstvo v Ljubljani poroča, da so v Karlovcu zaradi slinavke in parkljevke do preklica prepovedani živinski 6ejmi za parklarje (goveda, ovce, koze, svinje). Dovoljeni so samo konjski sejmi.
Podružnica SVD za Šiško-Ljubljana. Strokovno poučno predavnje »Povrtnina po zimi« ima g. Strekelj Jo«., sad. nadz. v pok. v ljudski šoli v Sp. Šiški v torek, 29. t. m. ob tričetrt na 8 zvečer.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 28. novembra: Zaprto.
Torek, 29. novembra: Zaprto.
Sreda, 30. novembra: »Dobrudža 191(k. Premiera. V proslavo narodnega praznika. Izve;i
Opera. — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 28. novembra: Zaprto.
Torek, 29. nov.: »Don Kihot«. Red A.
Sreda, 30. nov.: »Poljub«. Red Sreda.
Celjske novice
Dobrodelna akcija Vincendjeve konference. Vin-oencijeva konferenca je razposlala na razne naslove prošnje za zimsko pomoč. Odbor prosi vse, ki so prejeli prošnje, da skušajo po svojih močeh podpreti dobrodelno akcijo. Konferenca podpira reveže z živili, obleko, obutvijo, plačuje nekaterim najemnino itd. Vzdržuje tudi javno kuhinjo, v kateri razdeli dnevno nad 100 porcij. Lani je konferenca izdala v dobrodelne namene nad 155.000 din. Da bo mogla konferenca tudi to zimo v polni meri izvršiti to poslanstvo, prosimo vse, da s« poslužijo položnic in nakažejo vsak po svojh močeh primeren dar.
Praznik zedinjenja v Celju. 1. decembra bo Celje proslavilo skupno z vsemi celjskimi društvi praznik zedinjenja. Ob pol 10 dopoldne bo slovesna služba božja po vseh celjskih cerkvah, nato bo proslava pred mestnim poglavarstvom, kjer bo z balkona spregovoril o narodnem prazniku celjski župan g. Alojzij Mihelčič. Proslavo bo poživila celjska železničarska godba. Tudi vse celjske šole se bodo v primeru lepega vremena te proslave udeležile. Cenjeno občinstvo vabimo, da se proslave polnoštevilno udeležil
Fantovski odsek v Celju priredi za prašnik narodnega zedinjenja proslavo v veliki dvorani Ljudske posojilnice.	Proslava bo	zaradi	proslav drugih društev že 29,	novembra ob	pol 9 zvečer!
Slavnosten koncert celjskih društev. V proslavo praznika zedinjenja bodo priredila celjska pevska društva CPD,	Celjski zvon,	Oljka,	Glasbena	Matica in
Celjsko godbeno društvo	dne t	decembra	slavnosten
koncert v mestnem gledališču v Celju.
Ob 50 letnici Pasteurjevega zavoda v Parizu
Znanstven boj proti največjemu sovražniku človeštva
14. novembra letos je preteklo petdeset let, kar eo v Parizu slovesno odprli Pasteurjev zavod. S tem dejanjem je bil položen temelj za izkoriščanje in uveljavljanje biedoških in medicinskih najdb moža, čigar znanstveno delo je prineslo trpečemu človeštvu več blagoslova in olajšaja kakor sleherna druga tehnična ali civilizirana iznajdba. Pred petdesetimi leti je bil ta veliki znanstvenik in človeštvu več blagoslova in olajšanja kakor sleher-sile posvetil delu za rešitev človeštva, že pa vsem 6vetu znan, čeprav še ne povsod priznan — najmanj tam, kjer bi bilo priznanje najbolj razumljivo: v zdravniških krogih. Ves svet je vedel, da je Pasteur ob nasprotovanju V6eh tedanjih priznanih veličin skušal v dejanju dokazati, da so največji sovražnik človeštva in njegovega zdravja mikrobi in da bo moči 6vet obvarovati najstrašnejših ledanjih neozdravljivih bolezni — stekline, davice, tifusa, sifilisa, močvirske mrzlice, tetana in drugih — samo z znanstvenim delom po njegovi genialni zamisli, z neizprosnim izsledavanjem mikrobov in z bojem proti njim.
Pasteurjev zavod v Parizu je ustanova, za katero se je idealni učenjak boril vse svoje življenje, je postal ognjišče vsega tega orjaškega znanstvenega boja proti največjim sovražnikom človeštva. Tam so Pasteur, njegovi sodelavci in nasledniki našli povzročitelje vseh omenjenih strašnih bolezni, po neštetih poskusih izdelali serume proti njim in pogosto z največjimi osebnimi žrtvami — kakor je to delal mojster Pasteur — dokazali njihovo
Sloviti filmski igralec, ki je v filmu »Dobrotnik človeštva« igral vlogo Pasteurja.
uspešnost, V Pasteurjevem zavodu v Parizu sta 1894 Roux in Montin iznašla cepivo prati davici. Tu je sloviti dr. Calmette izdelal sloviti serum, ki obvaruje otroke v prvih letih življenja pred jetiko. Pasteurjev zavod, ustanovljen pred petdesetimi leti, pomeni zarodek vsega tega ograjnega dela za zdravje in lepše življenje človeštva.
Toda začetek tega genialnega boja s smrtjo, ki je do tedaj v raznih oblikah zahtevala milijone in milijone žrtev, je moral za uresničenje svojih odrešilnih zamisli
tvegati vse, da le uspel
Ne le vseh svojih duševnih in telesnih moči, marveč svojo čast, svoj ponos, moral se je ponižati, da je za svojo veliko, odrešilno zamisel beračil denar po beličih, moral se je barili z nerazumevanjem, zlobo in ljubosumnostjo ljudi, ki bi mu morali biti tovariši in pomočniki. Razkričali so ga za neresnega šarlatana, za fantasta, za škodljivca, za človeka, ki bi rad na račun člaveške 6tiske za-bogatel. Čeprav je imel po vsem svetu veliko občudovalcev in priznavalcev, je bil vendar prisiljen storiti najtežavnejše korake, da bi zase in za svoje sodelavce dobil znanstveno ognjišče in miren prostor za delo.
In kljub veličini t er pomembnosti njegovih znanstvenih izsledkov bi bil Pasteur najbrže umrl, ne da bi bil videl kaj velikih, zunanjih uspehov, ne da bi bil vedel, da je njegovemu delu zagotovljena bodočnotst in nadaljevanje,
da ni bito dveh idealnih žena
ki sta bili bistrovidnejši od večine tedanjih znanih umov, in sta s svojim denarjem Pasteurju omo-
gočili ramah, iz katerega se je 'rodil blagor za vse človeštvo.
Prva od teh žena je bila gospa Boucicautova, ustanoviteljica velike pariške trgovske hiše »Au bon marchč«. Nekega večera, ko se je že odpravljala iz pisarne, ji je služabnik naznanil zadnjega obiskovalca:
»Gospa, tu je neki gospod Pasteur, ki želi govoriti z vami.«
Stara dama je pomislila:
»Pasteur? ... Ga ne poznam ... Kvečjemu, če bi to bil .stekli Pasteur1,«
To je bilo ime, ki 60 ga tiste čase dali Pasteurju v zahvalo za njegovo zdravljenje stekline ...
Služabnik je odšel iz sobe, ter se čez trenutek vrnil; rekoč:
»Da, gospa, pravi, da je on tisti Pasteur...«
»Naj vstopi,« se je odločila dama.
In vstopil je boječ, osivel človek, ki ni vedel, kako bi razložil namen svojega nerodnega obiska. Prišel je prosit denarja za 6voj zavod, kjer je hotel sebi in svojim sodelavcem omogočiti mirno, nemoteno in stalno delo. Država za njegova prizadevanje ni imela posluha, ne denarja. Razpisali so splošno narodno zbirko, v katero so prispevali samo mali ljudje 6voje beliče. Ti so znali ceniti Pasteurjevo veliko delo, čigar blagoslova so bili deležni predvsem oni. Odbor za postavitev zavoda je zato sklenil, da mora k bogatim ljudem prosit prispevkov Pasteur sam. Težko je bilo znanstveniku, raziskovalcu, nesebičnemu delavcu beračiti in doživljati odklanjanja, toda šel je. Gnala ga je vera v pravilnost lastnega deta.
Začel je bogati trgovki boječe razlagati, kaj bi rad in po kaj je prišel. Res, ozdravljenje stekli-pe je velika stvar, toda treba je iti naprej. Treba je iskati cepiv in serumov za druge bolezni. Odkrili so že mikrobe in bacile, treba jih je preganjati in -»remagati. Preveč je šib božjih, ki pustošijo svet. Tifus, škrlatinka, davica ,..
Davical Pri tej besedi 6e je stara dama domislila malih, posinelih obrazov, ki jih stiska jeklena roka. Spomnila se je na svoja otroška leta ...
Učenjak je govoril dalje. Jetika .., Rak ... Otrpnjenje mozga . ,. Treba bo še ogromno dela, o,groanno iskanj, toda pot je nakazana. Zato mora tudi ona, bogata gospa dati 6voj prispevek ...
Še preden je učenjak nehal, je gospa naglo napisala na kos papirja nekaj besedi.
»Tu, gospod Pasteur!« Učenjak je vzel listek, se zahvalil, ne da bi pogledal, in odšel. Sele na cesti je prebral. List je bil ček, na njem so stale besede:
»Izplačajte gospodu Pasteurju milijon frankov . .. Margerita Boucicaut.«
S tem darom je bila zagotovljena zidava Pasteurjevega zavoda, ki je v petdesetih letih svojega obstanka postal za ves svet neke vrste znanstveno-medicinski Lourdes . ..
Druga požrtvovalna žena, katere ime je zvezano s Pasteurjem in njegovim delom, je bila gospa Lebaudyeva. Ta je hotela vse svoje življenje ostati samo gospa X ... in res je njeno pravo ime prišlo v javnost šele po njeni smrti.
Nekega dne v novembru 1897 je v Pasteurjevo delovno sobo stopila elegantna dama, ki je zavodu dala na razpolago štiri štipendije po 3000 frankov za mlade, revne znanstvenike, ki bi radi delali po Pasteurjevih zamislih. Njena zahteva jfe bila samo ena: Pasteur mora obljubiti, da ne bo nikdar nikomur omenil njenega imena.
To je bila gospa Lebaudyeva. Njeno željo so izpolnili: nešteto mladih znanstvenikov je bilo deležnih njenih štipendij, ne da bi bili slutili, kdo jim je omogočil miren študij v Pasteurjevem zavodu. Eden prvih štipendistov je 'bil dr. Louis Martin, danes ravnatelj Pasteurjevega zavoda v Parizu, mož, čigar znanstveno in zdravniško delo je doseglo svetoven slove«.
Ko so čez nekaj let izdelali v Pasteurjevem zavodu serum proti davici in je svetovni medicinski kongres v Budimpešti oznanil to
odrešilno novico vsemu svetu
se je v zavodu spel oglasila gospa X ... Prinesla je Pasteurju denarja za ustanovitev in zidavo prve bolnišnice za nalezljive bolezni, v kateri naj bi bolnike zdravili po Pasteurjevih načinih. Zatem je ustanovila društvo za praktično izvajanje Pasteur: jevih metod. Kupila je nasproti Pasteurjevega zavoda ogromno zemljišče ter poslala mladega arhi-
K nocojšnjemu koncertu ljubljanske Filharmonije v Unionu
MMMiS
r;' % " '
mmišš
*■.> *
■ - • s
V. •
Lovro Matačič, sloviti dirigent, ki bo dirigiral nocojšnji koncert.
Blaž Arnič, izredno nadarjeni slovenski skladatelj, katerega dela bodo tudi izvajali na koncertu.
tekla na potovanje po Evropi, da prouči zidavo najmodernejših bolnišnic. Kmalu je iz tal zrasla ogromna bolnišnica, ki je Pasteurjevemu delu in najdbam pripomogla do zmagoslavja.
Pasteur ni dočakal, da bi bolnišnica bila dodelana. Umrl je ob pogledu, kako se uresničujejo njegove sanje. Njegovo veliko delo pa živi in z njim imena tistih idealnih ljudi, ki so njegovim velikim zamislim priponnogli do uresničenja in svetu
Francozi, zanašajte se bolj na pridne roke
Leta 1940 bo prenehala francoska državna loterija
do pomoči. Vseh teh sc človeštvo spominja ob 50 letnici Pasteurjevega zavoda.
To važno obletnico 60 pred letom dni proslavili Američani, ki so v slavo Pasteurja izdelali film »Rešitelj človeštva«, kjer je glavno vlogo igral veliki igralec Paul Muni. Po njem so milijoni ljudi na vsem svetu zaslutili ogromno pomembnost Pasteurjevega požrtvovalnega znanstvenega dela.
Državna loterija je morda ena onih redkih stvari na Francoskem, ki najdejo med vsemi sloji, bogatimi in revnimi, še največ odmeva. Vse kupuje srečke, staro in mlado, vse se neprestano zanaša, da bo usoda le pokazala enkrat prijazno lice. Razumljivo je, da se še dosti bolj zanašajo na to srečo v loteriji preprosti ljudje z dežele, ki se jim drugače ne godi preveč sijajno kakor gospodi. V Parizu 6amem je ogromno število večjih in manjših uradov, kjer posamezni zastopniki prodajajo srečke državne loterije. Francoska loterija je nekaj svojevrstnega tudi po tem, da ljudje lahko kupujejo tudi desetinke in celo dvajsetinke srečk. Dobiček, ki ga ima vsako leto državna loterija — da ga ima, za to je že poskrbljeno — naj bi se porabljal v najrazličnejše socialne in človekoljubne namene, za podpore slepcem, jetičnim, revnim otrokom in podobno. Dozdaj je bilo vsako leto vedno doyolj povpraševanja po teh srečkah. Večina jih je sicer kupovala z željo, da bi kaj zadela, nekaj izjem pa je bilo le med njimi, in sicer takšnih, ki 60 v prvi vrsti kupovali srečke z namenom, da bi pomagali ubogim, katerim je namenjen dobiček loterije.
Toda, kakor poročajo časopisi v zvezi z zadnjimi finančnimi določbami, ki jih je izdal finančni minister Paul Reynaud, bodo Francozom kmalu vzeli to večno upanje, to pričakovanje sreče in loterije. Tudi loterija je postala žrtev Reynaudovih zadnjih ukrepov. S 1. januarjem 1940 francoske državne loterije ne bo več.
Sicer pa pravijo, da ta loterija Franciji ni prinesla v zadnjih letih skoraj nikake koristi več, čeprav je bilo zanimanje zanjo in povpraševanje po 6rečkah ravno v zadnjih letih največje. To razlagajo zdaj na ta način, češ da so se dogajale razne nečedne stvari, recimo afere, ki so šle sicer na račun francoskega prebivalstva, državo pa so oropale lepih dohodkov, ki bi se jih reveži nemalo razveselili. Sedanji finančni minister je prepričan, da je takšnim 6tvarem mogoče narediti konec le na ta način, da se loterija 6ploh ustavi. Francoski državljani pa naj bi bili v bodoče raje malo bolj varčni in bodo s tem lahko prišli prav tako visoko, kakor z dobitki državne loterije. Tudi Rey-naud 6matra, da je dosti boljše, če 6e Francozi preveč ne zanašajo samo na srečo. Bolj zanesljive so pridne roke. To pa ne velja samo za Francijo.
fl
Prvi list italijanskega cesarstva
ff
flPopolo d‘ltalia" - zgradba, kjer so začeli pisati fašistično
zgodovino
Pred štiri in dvajsetimi leti je v Milanu prvič iz-Scl italijanski časopis »Popolo d'Italia«. Bilo je to 15. novembra 1914. Uvodni članek je za to prvo številko napisal Benito Mussolini, sedanji italijanski duce. Naslov mu je dal »Pogum«. Po fašistični revoluciji je postal »Popolo d’Italia« prvi list v Italiji. Čeprav je to list fašistične revolucije,
Benito Mussolini sam ni dosti pri njem sodeloval, ker po njegovem mnenju tudi ni imel preveč časa v tistih razmerah, v kakršnih je dobil tlalijo v svoje Toke. Z listom pa je ostal vedno v neposrednih stikih, saj je vodstvo tega lista poveril svojemu nečaku Vitu Mussoliniju.
Zdaj, ko 6topa »Popolo d’Italia« v 6Voje petindvajseto leto, nameravajo ta največji fašistični list preseliti. Sedanji prostori, kamor so prihajali številni odlični fašisti, ki so si hoteli ogledati Be-nitovo in Arnoldovo delovno sobo, 60 postali premajhni. Sredi Milana, na trgu Piazza Cavour, naj bi 6tala nova palača za »prvi list italijanskega cesarstva«. Z deli nameravajo začeti že prihodnji mesec. Palača bo dograjena šele leta 1940., ko jo bodo 20. novembra izročili njenemu namenu. Imela bo šest nadstropij.	Dunaj-	Celodnevna	oddaja	posve&na Š~t^er*¥f-'llp.
Danes si vsak, kdor pride v Rim, ogleda na I	jja|et„|	večer	—	Kolti: 20.10 Zbor — Mona-
tamkajšnji fašistični razpravi med drugimi zam-	kovo: 13.15 Plesni večer — Strasbourg. 21.45 čelo.
mivimi stvarmi tudi tisto revno sobo, v kateri se
je rodila Mussolinijeva časnikarska slava. »Popolo d’Italia« danes med Italijani ni več kot kak poljuben časopis, pač pa kos fašistične zgodovine. Zato v novi palači ne bodo samo najmodernejše zgrajeni prostori, pač pa bodo vanjo nekako presadili nekatere dosedanje prostore, prav v takšni obliki, kot jo imajo danes. To bosta predvsem delavni sobi Benita in Arnolda Mussolinija. Tako bo v njej tudi tista, oziroma točno tako zgrajena in urejena soba, v kateri je Benito Mussolini skoval svoj načrt za »pohod na Rim«, 28. oktobra 1922. V novo zgradbo bodo prenesli tudi druge »spomine na Mussolinija«.
Palača bo zgrajena vsa iz marmorja in bo imela vse najmodernejše naprave. Na novo bodo preuredili tuai ves trg pred ta palačo.
Orugl programi
Ponedeljek, 29. novembra: Zagreb:	M)	Komorni
zbor, 21 Lahka glasba, 22.20 Plesna glasba — Sofija: 19.30 Beethovnov koncort — Varšava. 19 Pisan koncert, 22 Orkester in zbor — Trst-Mitan: 21 Opereta — Rim-Barl: 21 Violina In pianino, 2 Ork. koncert —
136
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Nato so sužnje razvrstili in odpeljali pod krov. Z biči v rokah so nadzorovali ladijski častniki in mornarji razporejanje tovora. Ženske so naložili na krmilni del ladje, može pa na levo stran ladje, da so imeli obraze obrnjene na krov ob krmi. Vsak je ležal z glavo v naročju soseda ter na desni strani, ker so si bili v svesti, da to pospešuje delovanje srca. Prosli hodnik v sredini krova pa je oslal odprt za straže in za drugi promet.	....
'L ladijskega krova od kljuna do krme so najvestnejt»e odstranili vsak prosto stoječi predmet. Kjer se je le dalo, so odstranili celo leseno pregrado. Majhne bambusove palice so dali nekaterim izbranim zaupnikom kot znak njihove službe, v plačilo za službo pa so dobili tobaka in staro belo srajco, da bi jih lahko razlikovali od nage črne množice njihovih tovarišev, ki so vedno hitreje polnili dolge podnice ladje od enega konca do drugega.
V	mračno votlino spodnjih ladijskih prostorov je padal tu pa tam kak žarek modre dnevne svetlobe 6kozi luknje, ki so bile prekrižane s tako težkimi železnimi rešetkami, da bi jih brezuspešno naskakoval celo lev. V bližini teh odprtin, ki so bile za razsvetljavo in za zračenje,, so se zarisavali črni obrazi in deli teles, kol neprijetni obrisi, ki so z vsako naslednjo vrsto postajali čezdalje bolj zamolkli, prav do konca, kjer se je ebenovina stapljala s temo. Če je vreme dovoljevalo ter se je zdelo umestno, so dovoljevali sužnjem krajši sprevod po palubi. Na vsak upor ali prekršek zdravstvenih predpisov so takoj odgovorili s palicami zaupniki, ali pa nadzorniki s svojimi biči. Za nepoboljšljive upornike in trmaste nasilneže so imeli železo ter tisto globoko samotno temo spodaj v kraljestvu podgan
in morskih pen.	.	.	.
Prihod na krov je potlačil do obsolutnega miru celo afnkanski temperament. Le nekaj žensk je sedelo tamkaj, zibalo svoje dojenčke
'tr Ladja°se je odpela od zasidrane plavajoče bečve ter začela z oseko drseti j)o reki navzdol. Poševni žarki, s katerimi je vdirala luč skozi luknje, so se polahko nagibali. Krmilo je hreščalo. Ladja se je stresla, ker je ustrelil top v slovesni pozdrav. Antonio je stal s kapitanom na zgornjem malem krovu, Juan pa je nastopal kot pilot. Sedaj je poznal na Rio Pongo vsako luknjo. Ko so šli mimo zemelj-
skega jezika, ki je molel v reko mod Gallegovino in Banga langom, ter je vsa sila toka potegnila »Fortuno« v sredino struge, je prevzel Antonia občutek olajšanja in brezskrbne vedrosti, ki je naraščala v enakem sorazmerju kakor daleč je za njim ostajala Gallegovina.
Odšla sta v kajuto na krovu in pospravila nad vse okusen zajtrk. Okna visokega, v španskem slogu grajenega jadralca so bila odprta na široko. Na milje daleč sta lahko gledala nizke otoke ter široke, rjavkaste in gubaste ploskve na reki. Jutranje sonce se je lesketalo na medeninasti svetiljki v kajuti ter na kapitanovem srebrnem namiznem priboru. Don Ruiz je imel dobrega strežaja ter je pil zares okusno mešanico kave in ruma. Kabina je bila hladna in prisrčna. Antonio je gledal okrog sebe na prisrčno namizno in sobno opremo. Bilo mu je prijetno pri srcu, da je spet prišel v dotik s kulturo. Zdelo se mu je, da je v teh oblikah kabinske oprave vtesnjena in zbrana vsa Evropa. Bil je kar naenkrat spet doma.
Don Ruiz je užival v tem, da je bil gostitelj. Živahno je pripovedoval o nevarnostih ter mikavnostih potovanja v Španijo.
Antonio si Je želel, da bi bil tudi on sedajle na poti proti Havanni ter to željo tudi izrazil. Po velikodušnem kastiljskem običaju je dobil seveda vso ladjo takoj v dar, nato ga je Ruiz še napadel, naj ostane kol potnik in lastnik na krovu. Težko mu je bilo, ko je moral odkloniti.
Odpluli so mimo Bangalanga. Pred obalo se je pod majhnimi ribiškimi kočicami odtrgal ducat čolničev ter se usmeril proti ladji na črto proti barakam Monga Toma. Ti naj bi spravili na krov še ostanek sužnjev. Pol ure kasneje je ladja pristala pred barako Monga Toma, čolnički pa so švigali naglo sem in tja. Kašljanju morskega prašiča podoben šum je javil, da je Mongo Tom pričvrstil zanko. Nekaj časa 6e je slišal njegov grmeči, zmerjajoči glas prav na krov.
»Morda bi rad imel pozdravni strel,« je rekel Antonio. Glas 'je zvenel prav očividno vabljivo.
»Pridite sem,« je zavpil končno nepotrpežljivi don Ruiz.
Slonovsko kruljenje se je oglasilo v odgovor. Nekaj človeku komaj podobnega je napolnilo vrata kabine. Prikazen, ki. 6e je leda' kar vdrla iz zemlje, je bila v pravem pomenu besede ogromna.
Dve široki črnski nogi z iztegnjenimi petami in dolgimi rumenimi parklji, od katerih je bil eden zavit v razcefrano sandalo iz riževe slame, sta se zdeli, kakor da komaj zadostujeta za podzidek veličastnega trebuha, ki se je krivil daleč navzven v ogromni krivulji. S trebuha je bingljalo nekaj nepopisno zamaščenega. To so bile nekoč (morda 1780. leta) kake bele hlače iz platna za jadra. Toda čas je pustil na teh cunjah le umazano maščobo, da bi se jih sramoval celo Lazar, če bi bile njegova last.
Ni bilo lahko obseči s pogledom osrednjih delov te človeške gmote. Mongo Tom 6e je pogreznil v trden stol.
»O Bog,« je rekel kapitan Matanga in pogledal Antonia, kakor da bi hotel vprašati: kaj se najde sploh še kaj podobnega na svetu? — »Morda cigaro?«
»Imam, nem con,« je rekla prikazen. »To se po špansko pravi: gospod kapitan, za vašo nikakor ne nepričakovano ponudbo ni nobene ovire.«
Don Ruiz 6e je priklonil.
Mongo je vtaknil cigaro v usta in pihal predse verige raztegujočih se kolobarčkov. Iz tega oblaka dima pa je donel njegov zamolkli glas kot da bi prihajal iz daljave.
»Moj oče je imel dva cilja: širjenje svetega pisma med domačini ob teh obalah in uvajanje plemenitih navad parlamentarizma. Od njega Izvira neko pisanje, v katerem se bičajo lukajšnji bratomorni prepiri kot nespametni in odvišni. Da bi svoja vse hvale vredna stremljenja še bolj pospeševal, se je zvezal z neko princezinjo iz rodu Susus. Jaz sem potomec tega zakona. Moj oče je bil angleški doktor z božansko učenostjo.«
»To sem čul že tridesetkrat,« ga je prekinil Antonio. Mongo je spustil v zrak nekaj kolobarčkov. Ko je svoje govorno trobilo spet spravil v red, je nadaljeval:
»Jaz sem se posvetil bolj oprijemljivih in praktičnih reči. Z izjemo štirih let, ki sem jih v Angliji prebil med cerkvenimi krogi kot ljubljenček škofov, prevajal evangelij 6v. Luka v jezik rodu Susus — sem se ukvarjal 6 tem, da sem pošiljal v temi blodeče prebivalce teh gozdov v krščanske dežele, kjer bi jih mogla Obsvetiti luč evangelija z neizmaličeno toploto. To je po mojem čisto pametnem naziranju važnejše kot pa sejanje semena med trnje v krajih nevernikov.«
Antonio je moral ta nagovor že neštetokrat poslušati. Slog je dobil Mongo po svojem očetu — po odpadlem misijonarju.
»Družba za širjenje evangelija v daljnih deželah in njegova milost iz Canterburyja sta me počastila ...«
»Kapitan ne razume niti besedice angleško, Tommy —« je zavpil Antonio. Obraz s cigaro se je pobesil in namrgodil. »Potem mi pa za Kristovo voljo dajte kozarec groga,« je rekel.
Zelja se mu je izpolnila, a steklenica je ostala na mizi. Ostanek pogovora je kapitanu na ljubo potekal v španščini.
Don Ruiz ni vse svoje življenje videl še nobenega takega Slo-veka kot je Mongo. Težko je bilo reči, če je bil slonovska pokveka ali pa le neizmerno debel. Tudi streha njegove lobanje je bila ogromna. Tam so se zbirali lasje na nekaj svitkastih mestih kot na majhnih pogozdenih otočkih. Mongo Tom je smrdel kot crknjena riba v avgustu, a nihče v Rio Pongo si ni mogel predstavljati, kakšne barve je bil v svoji mladosti. Sedaj je imel neke, vrste rumenkasto maha-gonijsko barvo, ki jo je dim tobaka že nekoliko počrnil.
dnin« liliaia reali delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. «a Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarje*« alira fi/fll Telefon 1001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6. »Slovenski dom« uuaja vsa* oeiavma	^ Jugoslovansko tiskarno i Ljubljani: K. Cei. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Urednik: Jože KoJiček.