Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in n&rod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ■ STEV. (No.)%24.____ CHICAGO, ILL., SOBOTA, 4. FEBRUARJA — SATURDAY, FEBRUARY 4, 1928.__LETNIK XXXVII. PODALJŠANJE POGODBE M ED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO JE PRIVEDLO DO N APETOSTI MED OBEMA DRŽAVAMA, KER ITALIJ A ZAHTEVA, DA MORA JUGOSLAVIJA RATIFICIRATI NETTUNSKE POGODBE. Belgrad, Jugoslavija. — Ita-1 i j an sk o-j u gos 1 o vanski o d n oša-ji so se a podaljšanjem pogodbe med obema državama, od 28. januarja do 28. julija zelo poostrili. Italija — to je, Mussolini, je dal Jugoslaviji šest mesecev časa, v katerem naj se odloči, če se hoče z njo sprijazniti. To je torej pomen podaljšanja pogodbe. Sprijazniti se s kakšno državo, ki ima dobre prijateljske namene, je-lahko. A z Italijo, je to drugače. Ona zahteva od Jugoslavije, da mora ratificirati nettun-sko pogodbo — ker je tako v načrtu Mussolinija za razvijanje akcije za zavarovanje italijanskih pridobitev na Balkanu. Nettunska pogodba obstoji V/, raznih dokumentov podpisanih od bivšega zunanjega ministra Ninčiča, skozi katere je Italija deležna nekaterih dobrot v Dalmaciji. Temu se je uprla vsa Jugoslavija, ko se je reklo, da se bodo te pogodbe ratificirale. Kakor zdaj znamenja kažejo, ker je gotovo, da Jugoslavija italijanski zahtevi ne bo ugodila, bo prišlo po preteku šestih mesecov med Italijo in Jugoslavijo do preloma. Da bo do tega prišlo, je gotovo — pač je še mogoče, da bodo vmes posegli miroljubni možje drugih narodov in obe stranki u-mirili ter zbližali. Do nekakega zaključka pa na vsak način mora priti. V taki negotovosti se ne more Jugoslavija gospodarsko razvijati, ker z enim očesom vedno škili na soseda, kdaj bo potegnil sabljo. Da je sploh prišlo zdaj do podaljšanja pogodbe, je zasluga zunanjega ministra Marin-koviča, ki je pristal na malenkostne zahteve Italijanov v Dalmaciji. Jugoslavija se ne moti, ko meni, sedaj ko je Italija poba-sala Albanijo v svojo malho, bo svojo grabežljivo roko ste-zovala proti dalmatinski obali. A prej ali slej, bo dobila po prstih, to je gotova stvar, kajti spričo paktov, ki jih ima z malimi državicami, ima sovražnike v državah, ki spadajo k velesilam v Evropi. -o-- HČI RUSKEGA CARA POTUJE V AMERIKO. Berlin. Nemčija. — Anastazija, hči bivšega ruskega cara, katera je, kakor se trdi, na zagoneten način ušla smrti iz rok preganjalcev, se nahaja na potu v spremstvu Mrs. William B. Leeds-a, v Ameriko. Princesa se zdaj imenuje Mrs. Von Tčajkovski. Skozi tri leta se je vodilo prerekanje, če je ona prava, ali le sleparka, ki se izdaja za princeso, o kateri je bilo rečeno, da je bila z drugimi člani družine umorjena. Rešil jo je neki poljski vojak, tako pripovedujejo, a omračil se ji je um. Pozdravila se je čez par let in se zavedla kdo je. Spoznalo jo je več oseb, tako da trdijo, da ni dvoma, da bi ona ne bila v resnic! hči bivše ruskg carske dvojfce. POLITIČNE VESTI. McAdoo nasprotuje Al Smithu, ker je proti prohibicij-ski postavi. — Trdf, da je potreba, da se dobi na površje človeka, ki bo strogo za prohibicijo. Richmond, Va. —^ Pričakovati je bilo, da ne bo William G. McAdoo molčal, ko je v teku kampanja za nominacijo predsedniškega kandidata. Ker je največ upanja, da bo zmagal na demokratski konvenciji v Houstonu newvorski guverner, Al Smith, je bilo pričakovati, da bo McAdoo dvignil svoj glas proti njemu. Tako je tudi storil in s tem pričel z bojem proti nominaciji Smith a. McAdoo vidi v človeku, ki je proti prohibicijski postavi, nesposobnega za kakšno višje mesto v državnem uradu, kaj še za predsednika. Druge zmožnosti moža, ki se ga hoče postaviti za kandidata, niso pri McAdooju nič, da je le za forsiranje prohibicijske postave, pa je, po njegovem mnenju, sposoben za predsednika Združenih držav. Pravi, da je treba na površje moža, ki bo vseskozi "suh". "Mokrega" kandidata demokrati ne smejo nomini-rati za predsedniškega kandidata. S tem je torej McAdoo odprl boj proti Al Smithu, ki je proti prohibicijski postavi, ker se z njo krši svoboda ameriških državljanov. Torej ni druge napake pri Smithu, kot ta, da ni hinavec, da bi se hli-nil in pritrjeval tistim, ki so za forsiranje prohibicijske postave, sami pa so mogoče najhujši kršitelji iste. McAdoo je bil že dvakrat kandidat za nominacijo pri svoji stranki, zdaj pa ni še popolnoma nič rekel, iz česar bi se dalo soditi, ako misli tudi sedaj kandidirati. -o- BREZPOSELNI USTRELJEN, KO JE POBIRAL RPEMOG. Chicago, III. — Velika revščina vlada na domu Pozeka, 9630 Baltimore ave. Oče Geo. Pozek, je pred par tedni zgubil delo. Žena z dvema otrokoma v starosti dve in štiri leta, ni imela kaj dati v lonec, pa tudi kurivo je pošlo. Družina je torej gladna prezebala. Pozek je hodil dan za dnem o-krog za delom. A kje sedaj dobiti dela, ko vlada velika brezposelnost. V srce boli človeka, ko vidi nedolžne otroke prezebati. Tudi srce Pozeka ni bilo iz kamna. S svojim- tovarišem, Štefanom Jergovičem je šel ponoči z vrečo, da nabere nekoliko premoga, ki leži ob progi. Nista bila zunaj deset minut, ko poči strel. Pozek se mrtev zgrudi na tla. Ustrelil ga je čuvaj od Peoples Gas Liflfht and Coke korapanije. Čuvaja so zaprli. A kaj — bil je čuvaj »velike kompanije, Pozek pa Slika nam predstavlja novi elevator v Port Richmond, PaM ki stane $4,000,000, kateremu ni enakega na svfetu. Te dni ?e bil dograjen in oddan prometu: otvoritev je bila zvezana z veliko slavnostjo. NOVI ELEVATOR. STRIC SAM NE ZAUPA RUSIJI. Sovjetska vlada5v Rusiji bi rada najela posojilo v Ameriki; ameriški bankirji bi ji radi vstregli, vlada pa ne. Washington, D. C. — New-' vorški bankirji so se pogodili' s sovjetsko vlado v Moskvi, za posojilo $40,000.000: denar Rusi nujno potrebujejo. Državni department v Washingtonu pa menda ne zaupa dosti bon-dom in vrednostnim papirjem sovjetske vlade, katere Rusi ponujajo kot varščino za posojilo in za prodajo v Zedinjenih državah. Dalje tudi obstoj-*i nevarnost, da ne bodo sovjeti dobili posojila, ki jim je tudi bil obljubljen za zgradbo velikih tvorniških poslopij v Don bazinu, kjer so premogorovi, in" železna ruda. $30,000,000 >.* bondih imajo banke v rokah od sovjetske vlade, katere bi rade prodale. Američanom s posredovanjem, bank. Državni department ima pa gotove vzroke, da trdi, da! prodaja sovjetskih bondov v! Ameriki ni v interesu ameri-; škega ljudstva, to je tistim, kij bi bonde kupili. Ugotovili so, j da delajo sovjetske železnice z izgubo — torej ni govora, da bi z dobičkom ~ katerega ni,' jamčili za posojilo. Železnice bodo imele deficita v fiskalnem letu, ki se bo končalo 30. septembra 1928, kakor sodijo, do $300.000,000. — Dolžnost državnega departmenta v Washingtonu je, da ne dovoli prodajo sovjetskih bondov v Ameriki, da ne bodo ljudje, ki bi jih kupili, prišli ob denar. -o- SAMOUMOR DELAVCA. Gary, Ind. — Radi slabega zdravja je postal S. Davidovič, delavec v jeklarni, otožen in si na neki prazni loti v Gary pognal kroglo v srce. Bil je na mestu mrtev. -o — Philadelphia, Pa. — V West Philadelphiji je ogenj u-ničil neko" poslopje, ob življenje je prišla družina obstoje->]ča iz šestih oseb *— oče, mati in štirje otroci. ■mmmmmm*1' revež, ki je zapustil vdovo in-dvoje nepreskrbljenih otrok. AMERIKA NE BO NIKOLI SUHA. Prohibicijskf advokati nimajo upanja, da bi se v Zed. drž. kdaj reklo, da se proh. postava izvaja sto procentno. Chicago, 111. — IComitej za [forsiranje prohibicijske postave od Chicago Women's kluba je imel sejo v La Salle hotelu. Udeležilo se je okrog 500 članic, zastopajočih 6 držav. Na seji je imela besedo Miss Jane Adams in metodistovski škof Edwin Holt Hughes. Oba sta v svojih izvajanjih tožila o slabem napredku, ki ga zaznamujejo pri forsiranju prohibicijske postave. M&d drugim je Miss Adams rekla, da je zdaj, ko vlada prohibicija, toliko napredka zaznamavati, da je veliko družin, ki imajo bolj u-dobna stanovanja in vec drugih stv*ari, katerih bi ne imeli, če bi bili odprti saloni. Ne bo pa menda dosti resnice na tem. kajti tisti, ki so navajeni piti, še vedno pijejo. Nekateri, ki! poprej, ko ni bilo prohibicije. niso imeli doma nobene pijače, imajo sedaj vsega dovolj in se večkrat napijejo, poprej ko so bili saloni odprti, se niso. Ječe so prenapolnjene, v nekoliki meri se tudi to pripisuje prohibiciji. Smrtnih slučajev vsled zavžitih pijač je veliko več. In še to — slabo pijačo zdaj kupujejo za drag denar, delavci pri težkem delu pa ne morejo shajati ob sami vodi. -o- OTROK UTONIL V JESIHU. Chicago, 111. — V kleti na 3818 Gladys ave., se je igral 17 mesecev stari Frank Galas-so in padel v posodo, ki je bila napoljnjena s kisom. Predno je prišla pomoč, je bil otrok že mrtev. Matere ne puščajte malih otrok brez varstva! -o- NAČRT ZA 62 NADSTROPNO POSLOPJE V NEW- YORKtf. New York, N. Y. — V tukajšnjem mestu imajo pripravljen načrt, za nov nebotičnik, ki bo veliko višji, kakor pa je AVooIworth poslopje, kajti imel bo 62 nadstropij. Poslopje bo zgrajeno na 42. cesti. ŠIRITE AME1L SLOVENCA! KRIŽEM SVETA. — Valparaiso, Chile. — Bivši bolgarski kralj Ferdinand je prispel v Chile na počitnice. V Los Andes je bil sprejet od višjih vladnih uradnikov. — Peking, Kitajsko. — Češkoslovaški parnik Praga je prispel v Chinwangtao s tovorom 40,000 pušk za diktatorja severne Kitajske, Cangtsolina. Orožje je'bilo takoj preloženo in poslano naprej proti Muk-denu, Mandžurija. — New York, N. Y. — V tukajšnjem mestu bodo podražili vožnjo v, podzemeljski železnici od pet na sedem centov. — Preswue, Me. — V Eaglp Lake, v bližini kanadske meje ie v neki hiši nastal ogenj, ko so bili doma le otroci. Poslopje je uničeno, ob življenje so prišli tudi trije otroci v starosti dve. tri in šest let. ' — Moskva, Rusija. — Iz u-rada zunanjega ministrstva v Moskvi se zanikuje. da bi bilo kaj na tem resnice, kakor se je poročalo, da so izbruhnili v iužnem delu Rusije, protisov-ietski nemiri. — Moskva, Rusija. — Neka tvrdka v Chicagi je dobila od sovjetskega kovinskega trusla naročilo za gradbo livarne (foundry), ki bo stala miljon dolarjev. Kontrakt je že sklenjen. delo bo skončano 1929. — Omaha, Neb. — Albert Heller, vpokojen trgovec, je že pred letom rini sam spisal svoj mrtvaški list in določil vse potrebno za pogreb. Te dni je umrl in preostalim olajšal delo, da jim ni bilo treba skrbeti za pogrebce. katere je že sam določil. — Buenos Aires, Argentina. — Kampanja za guvernerja je v provinci Santa Fe in Cordoba privedla do konflikta, v katerem je bilo večje število oseb ubitih in ranjenih. -o- MEHIŠKI UPORNIKI ¥ BOJU ZA MESTO. V južnozapadnem delu Pacifika se je bila huda bitka med uporniki in zveznimi vojaki, za mesto Las Penaa, ki je ostalo v rokah upornikov. Nogales, Ariz. — Nogales Herald poroča, da je prišlo v Nogales veliko število ranjenih mehiških vojakov, ki so se bojevali proti upornikom, ki so branili pristaniško mesto Las Penas v državi Jalisco. Vladne čet® so bile premagane in mesto je ostalo v rokah upornikov. Po vesteh iz Guadalajara se je bila tudi huda bitka v bližini Cotija, v kateri je padlo pet in štirideset upornikov. Poročilo pravi, da je med mrtvimi tudi Father Crescendo Esparza, kar pa je le malo verjetno, ker duhovnikom ni dovoljeno po svojih višjih, u-deleževati se bojev. Ugotovili so, da dobivajo u-porniki orožje in municijo iz Zedinjenih držav. Lansko leto so pobili mehiški uporniki i« Zed. drž. vojnih potrebščin v vrednosti milijon dolarjev. Iz neodrešene domovine, -o--- PULJSKI PREFEKT JE RAZPUSTIL OSREDNJI HRVAT-SKO-SRBSKI DENARNI ZAVOD V ISTRI; RAVNATELJA SO ARETIRALI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Nov fašistični udarec. Puljski prefekt je razpustil Istrsko posojilnico pod pretvezo, da so se v poslovanju zavoda ugotovile nerednosti. ker so se podelila nekaterim članom upravnega sveta posojila. Odlok o razpusti je bil izročen predsedniku upravnega sveta Mihaljeviču. Za komisarja je bil imenovan dr. Biggi. Kve-stura je aretirala ravnatelja posojilnice Mateja Cerlenico in člana ravnateljstva Kristo-šiča ter njegovo ženo. Čerleni-ca je bil aretiran. k^r je od posojilnice vzel posojilo. Posojilnica v Pulju je bila j osrednji hrvatski in srbski de-1 narni zavod ,ki je s svojim po-| slovanjem pridobil tekom let j veliko zaupanje med srbsko-j hrvatskim življem. Vanje so je! stekal skoraj ves denar \v, po- i sameznih istrskih posojilnic in hranilnic in baš zato je posojilnica znatno ovirala razmah italijanskih denarnih zavodov v Istri. -o- Zadolžena Opatija. Komisar dr. Benassi je sedaj ( javno povedal, da je ugotovil po prevzet ju uprave "Kurko-misije" v Opatiji deficita 317,-350 lir. To samo, kar se tiče u-prave. "Kurkomisija" ima še starih dolgov 3,.'164,669 lir. za katere treba plačevati obresti; orkester je zaključil svoj*- račune z deficitom 192,000 lir. kamtv pogleda komisar Benassi, vidi sam dolg; in v Kini pošilja poročila, da skrahirani Opatiji ni mogoče pomagati. -o- Smrt bivšega "dvornega orožnika in lakaja". Peter Kusterle je bil visok, lepo raščen, krasen fant. Rodil se je leta 1872 v Bači. Prišel je na cesarski dvor na Dunaju in služil tam celih 28 let, najprvo kot orožnik in potem kot lakaj. Pokojni cesar Franc Jožef je bil pozoren na Kifsterla, ki se je znal lepo kretati, in ga je večkrat nagovoril. Mnogi naši visokošolci izpred vojne se dobro spominjajo blagosrčnega Kusterla, ki jim je rad pomagal v stiskah in težavah. Cesar Franc Jožef je zapustil Ku-sterlu pol milijona kron in zlato uro. Avstrija je razpadla, krone so izgubile svojo vrednost in cesarski dvor je bil razpuščen in Kusterle se je vrnil v Podbrdo, kjer si je kot preprost delavec s trdim delom služil svoj vsakdanji kruh. Nakopal si je bolezen in umrl, star 55 let. V krsto so mu položili lepo dolgo sabljo, ki mu ije bila drag spomin na dunajsko službovanje. -o- Člani sicilijanske mafije v goriških zaporih. Številna sicilijanska roparska družba je končno pod ključem. Sodna oblast je sklenila, da jih porazdeli v manjših skupinah v razne . zapore po državi. In tako so pripeljali v Gorico v zapore te dni osem članov sicilijanske "mafije", da počakajo'tam na razpravo. Preganjanje naših rojakov v Zadru. Našim rojakom v Zadru delajo italijanske oblasti zadnje čase velike sitnosti. Nekaj hrvatskih mladeničev se je te dni zbralo v gostilni Marušiča v Zadru ter so polglasno peli neko hrvatsko pesem. Vse mladeniče so takoj zaprli, gostilničarju pa odvzeli koncesijo. K-nako se je zgodilo tudi gostilničarju ' Grk i niču. -o- Ciril-Metodova šola v Pulju prodana. Poljska občina je kupila poslopje, v katerem je bila nekdaj nastanjena hrvav-ka Ciril-Metodova šola. za znesek 000 lir. Poslopi-' se uporabi za italijansko šolo. italivinsko časopisje z zadoščenjem ugotavlja. da s !■> šolo "zgine vidno znamenje imperialistične m ega 1 o m a n i j c Slo v a n < > v ". O položaju koroških Slovencev piše v '(ioriški Straži" poslanec dr. Besednjak. Lani je bil na Koroškem. Oledal si je utra-kvistično šolo od blizu. Slovenskega abecednika ni v tej šoli. Razven katekizma so vse učne knjige pisane izključno v nemškem jeziku. Dvojezičnost šolo obstoji le v tem, da govore uči-telji v prvih mesecih z otroki slovensko, ker jih drugače ne morejo vpeljali v nemščino. Slovenski otrok se na tej šoli ne nauči ne slovenskega pisanja in ne slovenskih črk. Slovenskemu fantu je pokazal slovensko knjigo. Fant ni mogel prečitati niti naslova knjige. Takih šol je na Koroškem 85. Cisto slovenski šoli sta bili v Št. Rupertu in pri Sv. Jakobu, pa ju je šolska oblast leta 1920 zatrla. Pritožba koroških Slovencev radi ukinitve teh dveh šol leži pri Društvu narodov in čaka rešitve, ki je nikdar ne bo. Slovenci nimajo dostopa do učiteljišča. Vsakega slovenskega kandidata proglasi nemška izpraševalna komisija za nesposobnega. Slovenski stari duhovniki izumirajo in naraščaja od nikoder ni. DENARN ANAKAZILA J ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako sc poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-Ie cenah: 500 Din ......................$ 9.40 1,000 Din..............18.50 2.500 Din__________ 46.25 5,000 Din_____92.00 10.000 Din_________182.00 100 Lir ............................$ 6.10 200 Lir ..........................$11.00 500 Lir........................$28.75 1000 Lir ............................$56.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajn* so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali ga brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČESARK, 455 W. 42nd ST.. NEW YORK, N. Y. _^Jififtft ____ AMtniKAXiwsLJDvvnvc Sobota, 4. februarja 1928. AMEKIKANSKI SLOVENEC - f- - - Prvi in slovanski Ust The First and the Oldest Slove- v AmerikL nian Newspaper in America« IMaorllca Ista 1WU* Sita^sbcd 1891. ' Iibja vsak dsn nunm asdalj, do- Iuued daily, except Sunday. Hon-Mddjkov in dasvo? po prunikih. day and the day after holidays. Isdaja in tiaka: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naftlov V»dništva in uprave: Address of publication office: £$49 W. 82nd St., Chicago, III. 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L Telefon: CANAL Q098 Phone: CANAL 0098. Nfcročnina: ' Subscription: Z* celo leto f^O0 for one year---$5.00 Za pol fet* t 2.S0 For half a year ---2.50 Za Chicago, Kanado in Bvropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto For one year-----$6.00 Za pol leta ■ _.__ 3.00 For half a year.........- 3.00 POZOR; Številka poleg vaaega naslova na listu znaČi, 'do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker | tem veliko pomagate listu. < __ POPISI vtS&ega pomena ca hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niltvO vsa) dan hi pbl pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čis do Četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov ar»dni9tvx> ne vrač&. ____ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. IlirwblS, under the Act of March 3, 1879.______ Aristide Briand. Ali iz žurnalizma ali advokature izhajajo francoski politiki in diplomatje. Briand ne dela izjeme, saj je bil že z 20. leti advokat. Burno življenje imajo te osebnosti za seboj: tudi Briand. Politično desničarski tovariši od advokature sc ga celo izključili iz odvetniške zbornice in Briand je odšel med socialiste, v uredništvo socialistične "Lanterne", in odtod v glavno tajništvo stranke. Sijajno dobljen proces je že marsikateremu francoskemu politiku pripomogel do mandata. Briand je v- St. Etienne dosegel oprostitev nekih delavcev in leta 1892 se je že pojavil z delavskimi glasovi izvoljen v parlamentu. Pa kakor tovariš Millerand tudi Briand ni gledal ravno na strankarske principe in postal na ministrskem stolcu meščanski demokrat. Leta 1906 ga dobimo v prosvetnem ministrstvu in v tej lastnosti je izvedel ločitev cerkve od države. Leta 1908 prevzame pravosodno ministrstvo, a ko je leta 1909 odstopil Clemenceau, je Briand prvikrat sestavil vlado. Drugikrat ga je doletelo predsedstvo leta 1913, a najvažnejša predsedstva so bila brez dvoma v letih 1915 in 1917, ko je skupno z Lloyd Georgeom izdelal znano pariško deklaracijo, po kateri je cilj vojne gospodarska solidarnost in povračilo vse vojne škode. Pa kakor je že navada pri francoskih glavah, da se pojavijo in zopet izginejo, se je tudi Briand v prvih letih po vojni umaknil v ozadje. Le eno leto je vodil predsedstvo po odstopu Leyquejevega kabineta 14. januarja 1921, nato pa obdeloval posestvo v Normandiji. Painleve ga je v aprilu 1925 pozval v zunanje ministrstvo, katero vodi z redkimi presledki do danes. Ko je Briand vstopil v povojno francosko zunanje ministrstvo, je videl na političnem zemljevidu Francijo z zavezniki kot največjo velesilo v Evropi. Občutil pa je takoj dvoje nabiranj, ki se karakterizirata z imeni desnice in levice: Poin-careja, ki je kot simbol francoskega pravnega čuta o pisani pogodbi, ki se mora do potankosti ravno radi tega izpolniti, ker je podpisana, gorel za misel revanše, in krog politikov, ki so za Francijo uvajali angleško metodo diplomacije: pobitemu nasprotniku ponuditi čimprej roko v spravo. Nastala je znana prislovica: Poincare*zna vse, a ne razume ničesar. r>riand ne zna ničesar, a razume vse. Briandu je bilo pred očmi: Taka velesila kot je sedanja Francija, vzbuja zavist in neprijateljstvo. Iz te pobude, kakor tudi zvest svoji politični zamisli, je dal francoski zunanji politiki pravec, po katerem naj se Francija ne izolira in ne pride v nasprotje s tretjo državo. Francija naj zaslovi po želji po miru tudi pri tistih, ki nimajo zaročnega prstana s Francijo na roki. Dva nevarna soseda postaneta lahko za Pariz usodepolna: premagana Nemčija in zmagovita Anglija, ki po svoji stari koncepciji preganja vedno tisto velesilo na kontinenti, ki je najmočnejša. Nemčija pa je ob Briandovem prihodu kolebala, ali naj gre popolnoma pod angleški vpliv (debata o tem, ali naj Nemčija stopi v zvezo z Anglijo v razmerju dominijona!), ali pa se postavi na lastne noge ter sklene s sovjeti intimno prijateljstvo. Tu poseže vmes Briand. Njegovi bon vivantski dobrodušnosti in ve*ri v mir je pripisovati, da je padel Poincarejev koncept v zunanji politiki, da se je preprečila zveza z Anglijo in da je prišlo do Locarna. Nadaljnji razvoj je sicer zaostal, Thoiry in izpraznitev Porenja sta ostala le — "legenda" (Guerard), ker je propadajoči frank potreboval nacijonalne avtoritete a la Poincare. Prihodnje volitve, ki bodo prinesle ojačene levičarske stranke in s tem utrdile Briandovo pozicijo, pa so brez dvoma doba novih diplomatskih gest v korist Franciji in svetovnemu miru. Za zvezo z malo antanto in Jugoslavijo gre za pakt večnega miru med Francijo in ameriško Unijo. Francija naj dobi vod- stvo na evropejijk6m> Amerika na drugih kontinentih in na morju. In kakor je dal jusroslovansko-francoski pakt obeipa državama najvišjo sigurnost napram Italiji, bo ameriško-fran-coski podkrepil prestiž francoske politike sploh ter-ji dal za nedogledne čase prvenstvo v Evropi. Iz te dobro zamišljene Briandove koncepcije pa izhaja še druga posledica: Mir doma in v kolonijah. Le v Siriji — na račun dngleško-italijan-skih intrig — je prišlo do težkoč. a te so odstranjene. "O drugih pa velja: Tista hiša je najboljša, o kateri se najmanj govori. To so francoske kolonije. ✓ Francoska politika je brez dvoma bogata na političnih in diplomatskih talentih. Na te strani bo zgodovina iz novega časa zapisala dva: Poincareja pred vojno in Brian da po vojni. ■___ NOVICE OD SV. ŠTEFANA. Chicago, IU. V nedeljo, dne 5. februarja ima svojo zabavo društvo sv. Štefana št. 1 KSKJ. Na programu imajo več zanimivih točk, kot govori, petje itd. Ker je prebitek prireditve namenjen društveni blagajni, bo gotovo udeležba od strani članstva in drugih obilna. Dne 12. februarja pa ima svojo veselico društvo sv. Alojzija št. 47 KSKJ. Ker je tudi tukaj namenjen čisti dobiček društveni blagajni in ker nameravajo prirediti veselico na poseben način, se tudi tukaj pričakuje obilne udeležbe od strani članov in druge javnosti. Kakor že poročano, dogodila se je zadnjo soboto smrtna nesreča, ko je na potu na delo zadel v motorcikel avtomobil na Jackson Blvd. in W. Washington St., v katerem se je slučajno peljala s svojo sestro pokojna Miss Antonija Gorjanec s 1936 W. 22nd Place. Pogreb pokojne se je vršil v sredo dopoldne s sv. mašo iz cerkve sv. Štefana na Resurrection miro- dvor v Summit ob veliki ude- % ležbi bližnjih in ožjih sorodnikov ter prijateljev in znancev pokojne Antonije in Gorjanče-ve družine. Iz Calumeta, Mich, je dospel na pogreb Mr. Joe Srebrnak, stric Mr. Gorjanca, kateri se je pomudil par dni j pri Gorjančevi družini. Obojnem je obiskal tudi svoje prijatelje in znance v Jolietu. Mr. Joe Srebrnak vodi uspešno na Calumetu gostilno že nad 20 let. Obiskal in ogledal si je tudi našo tiskarno. Z njim sta bila tudi njegova nečaka Mr. Joe Srebrnak in Mr. John Srebrnak, oba iz Detroita, Mich. Žalujoči Gorjančevi družini in vsem sorodnikom naše sožalje! Pokojni pa sveti večna luč in naj spava v miru! Te dni smo prejeli večjo zalogo slovenskih plošč, ki so'jih rekordirali pevci naše vrle "Adrije" pod vodstvom Mr. Račiča. Vsem se plošče izvan-redno dopadejo. Priporočamo, da si jih, kdor jih želi, čimpre-je nabavi, kajti Victor družba jih je izdelala" le gotovo število in povsod jih naglo prodaja-jo/Sezite po njih dokler so. — Zlasti je zanimiva in lepa plošča št. 68924 "Romanje k Materi božji", kjer čujete krasno romarsko pridigo znamenitega slovenskega misijonarja č. g. patra Odilo Hajnšeka. To plo- ščo bi pač moralav imeti vsaka slovenska hiša. Pridite v našo knjigarno in preskrbite si jo. -o- ZAHVALA. Waukegan, 111. Zadnjo nedeljo, dne 29. januarja t. 1. smo imeli naše sosede iz Chicage tukaj na našem šolskem odru, namreč SI. dramatični klub pod spretnim vodstvom preč. p. Aleksandra Urankarja. Priredili so nam lepo, krasno igro "Skopuh", katera je bila smešna in zanimiva o d začetka pa do zadnjega. Igralci so bili izvrstni, vsak je izdelal svojo vlogo mojster-sko, za kar gre tudi čast voditelju igre p. Aleksandru, kateremu se to pot zahvaljujemo za njih trud. Zahvaljujemo se tudi vsem igralcem in igralkam in sploh celemu dramatičnemu klubu iz Chicage, ker so se odzvali našemu povabilu in nam priredili to krasno igro. Ravno tako se zahvaljujemo prijateljem dramatike, kateri so prišli iz Chicage z igralci. Naj bo naznanjeno, da bo seja Slov. dram. kluba Waukegan v soboto, 4. februarja zvečer ob sedmih. Prosi se, da se vsak član(ica) udeleži te seje. Imamo več važnih točk na programu. Povabi se tudi v^e one. katere veseli dramatika, da pridejo na sejo in pristopijo k Slov. dram. klubu. Po seji bomo imeli malo zabave. Udani, August Čepon, preds. -o- KAJ JE NOVEGA , PRI SV. JOŽEFU V FOREST CITY? * Forest City, Pa. v Kaj hudirja pa počne naš poročevalec, ki se je včasih že bolj pridrfo oglašal. Ker njega od ijikoder ni, bom pa jaz poročal nekaj novic. Dne 24. januarja je bil ubit rojak John Rozina, star 61 let. Šel je k svojemu sinu Pavletu na večerjo po železniški progi. Ker ga dolgo ni bilo, ga je šel sin iskat. Našel ga je mrtvega, ležečega čez tračnice. V treh mesecih so bili trije pogrebi iz njegove hiše. Naj prvo je umrla žena od sina Johna, potem še sin, zdaj je šel pa še oče za njima? Spadal je k petim dru* štvom. Pogreb se je vršil dne 27. januarja na katoliško pokopališče sv. Jožefa. Da je bil priljubljen v naselbini, je pokazal njegov pogreb. Bili smo vsi Slovenci in Slovenke in precej drugih narodnosti. Na isti dan zvečer je pa u-mrla rojakinja Uršula Oven, stara 64 let. Zopet nova žalost. Sorodnikom obeh pokojnih izrekam prisrčno sožalje! Pokojnima pa raj in pokoj! Sliši se tudi da bodo naredile članice Ženske Zveze veselico še ta predpust. Prvo nedeljo v postu bo pa blagoslovljen I novi Križev pot v naši cerkvi. Obenem bomo imeli sv.misijon. V društvenih ozirih tudi dobro napredujemo. Naš pijonir, društvo sv. Jožefa KSKJ., bo obhajalo enkrat letos 351etnico ustanovitve. Ustanovitelj je živ samo še eden. Pa tistemu vsa' čast! Da pa ne bo zamere, moram poročati tudi, da naše napredujoče "društvo sv. Ane št. 120 KSKJ. bo tudi obhajalo 201et-nico. Kedaj ravno se slavnost vrši, bom poročal pozneje. Pozdravljam vse naročnike tega lista, Martin Kamin. -o- PRI SOSEDU GA JE VIDEL, PA SE MU JE DOPADEL. Oglesby, 111. Cenjeno uredništvo: — Priloženo Vam pošiljam $2.50 za polletno naročnino na A. S. — Bral sem ga že dalj časa pri sosedu, ki je na ta vrli list naročen. Ne vem kako, da se mi je priljubil tako, da ga najraje čitam izmed vseh drugih-listov. Da ne bom imel večnega" pogojevanja, ga zdaj naročam. Novic pri nas posebnih ni. kakor da zimo imamo letos še precej lepo. Včasih je bil mesec januar strupen, da le kaj. Letos pa razun par dni okrog novega leta ni zima tako huda. Delavske razmere so bolj slabe. V cementovkah se dela srednje in delo je nemogoče dobiti, ker jib vedno veliko čaka na delo. Kajti kar so zaprli lanskega aprila majne v tej okolici, vlada veliko brezdelje. Pozdravljam čitatelje tega lista, kakor tudi Vas, g. urednik, Oglesbycan. -o- DOPIS. Terre Haute, Ind. Kakor je že vsem znano, j t v Terre Haute zelo mala slovenska naselbina. Ali v primeru s slovensko naselbino, j »j pa hinavščina zelo velika. Tukaj je neka oseba, ki hoče z.n nos voditi izobraženega človeka. Naj omenim, da Dr. Do-nelly. Namreč, dotična oseba > mu je pisala, da naj mene ■ spravi iz hauza. Ti bedak, ka- ■ ko mol*e on to narediti, akc ■ mu plačujem po dogovoru. — ■ Kaj misliš, da je tako izgnati i človeka iz hauza, kot bi ti žel ■ s tvojimi kvantami okrog. Ne 1 misli tega, ne! Ti je boljši, chi ■ se prištevaš tolpi norcev, ki se t upaš kaj takšnega klobasati, ■ kar nima nobenega pomena, i Tvoje klobasarije te spravijo ; še v zadrego. Ti ne ves, kaj je • grozilno pismo brez podpisa. Boš v kratkem zvedel, kaj se to pravi groziti. Da, ako me ne k spravi iz hauza, da bo imel s trubel. Boš povedal pred sodi- ■ ščem, kakšen trubel mu misliš 1 napraviti, ako ne -ustreže tvoji želji. ICfer on tega ne mara sto-' riti. Ti strahopetec drugič pod- ■ piši svoje ime, kot vidiš moje pod dopisom. . John Leban. GLEDE SKUPNEGA POTOVANJA V STARO DOMOVINO. Chicago, 111. O skupnem potovanju ameriških Slovencev v Lurd in sta-! ro domovino meseca maja, mo-I remo za enkrat poročati to, da bomo šli s parnikom "ILE DE FRANCE", ki odpluje iz New Yorka v Havre dne 19. maja. Parnik "lie de France" je najnovejši moderni brzoparnik Francoske linije, ki ima vse udobnosti. Odpluje tudi ravno sredi maja, baš v najlepšem času za tako potovanje. Vsi tisti, ki se mislijo udeležiti tega skupnega potovanja, je potrebno, da se čimpreje prijavijo na podpisanega, da jim bo poslal vse potrebne informacije glede vožnje, cen, potnih listov itd. Nadaljna pojasnila glede potovanja in o drugem bodo sledila od časa do časa v tem listu. John Jerič, urednik A. S. širomIugošlavije. Kako dela'Italija v Albaniji? "Echo de Paris" poroča po vesteh nekega angleškega novinarja sledeče o prepojitvi Albanije po podpisu druge pogodbe: Albanska banka je dobila posojilo 50 milijonov zlatih frankov. Po načrtih ital. generalštabnega častnika Ma-glietta se gradijo v Albaniji strategične ceste. V Albanijo je bilo komandiranih 15 italijanskih častnikov za izvršitev topografičnih kart. Albanska vojska je dobila 20,000 pušk, 40 gorskih topov in 120 strojnih pušk ter 56 italijanskih in-strukcijskih častnikov. -o- Strašna nesreča na Savi. V torek, 3. januarja, okoli 9. zvečer se je v belgrajskem savskem pristanišču dogodila težka nesreča. Nek mornar seje hotel s čolnom prepeljati čez Savo domov. V čoln je vzel dve ženi in dva otroka, ki so ga prosili, da bi jih prepeljal. Ko so se s čolnom oddaljili od brega, jih je zajel silen tok vode. Čoln jČ z vso silo zadel ob neko vsidrano ladjo in se razbil. Mornar se je rešil. Obe že-in oba otroka so pa zginili v valovih Save in "utonili. -o- Smrtna kosa. ' " Preminula je v Ljubljani po dolgi in mučni bolezni ga. Ma-[ rija Gnezda, soproga uradnika ' drž. železnice. — Dne 2. jan. ' je umrla v Novem mestu ga. Terezija Cvelbar v 75. letu starosti. Pokojnica je bila čez 50 let v tretjem redu sv. Frančiška. Mnogo gospodov v po-1 svetnfh in duhovniških službah je bilo svoj čas, ko so študirali v Novem mestu, na stanovanju pri Cvelbarjevi Rezki. -o- Umrl je na Viču ' g. Franc Sever, delovodja to-; bačne tovarne. Pokopali so ga na viškem pokopališču. -o- Naročajte najstarejši slovenski list t Ameriki "Ameri-fcanski Slovenec!" Vprašanje. (Prispevek.) — Ti, dragi Mimogrede, ali si o-pazil, kako Moiek piše o "morali iz svinjaka"? To moralo preklinja, na drugi strani jo pa priporoča s poskusnim zakonom, prosto ljubeznijo itd. Pač človek svoje vrste, kakor tisti, ki je kozla zgubil, pa ga je povsod iskal, samo v tisto dolino ni pogledal, v kateri se je kozel nahajal. Ah, Molek pa morala! To na noben način ne štima skupaj !—F. S, jj: * Stara novica in protest. (Prispevek.) — Cenjeni g. Mimogrede ! Poročam Vam novico, ki je najmanj že 6 mesecev stara, pa bo za nekatere še vseeno nova. V lawndalski tetki sem videl dopis, da ste Vi tako "poredni", da napadate Ple-harja. To bi pa že ne smeli. Plehar je pa že fejst fant. Sva se sicer že tudi midva včasih sporekla, ali lansko poletje sem ga nekoč opazoval, ko je kolovratil po elvških poljih. Neki slovenski farmar je imel lepe neke vrste semenske cvetlice, katere je hotel, da dozo-re. da bi pridelal seme doma. Pa so vrabci neprestano seme zobali. Farmar je delal dedce iz slame in vsake vrste figure postavljal na svoj vrt, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Nekega dne pa pride k njemu Plehar, ko je ravno postavljal na vrtu slamnatega dedca. Ko so vrabci zagledali Pleharja, so začivkali in odleteli. Mi verjamete, da celili 14 dni nisem potom videl niti enega vrabca na dotičnem vrtu! Pri tem sem spoznal Pleharjeve vrline, ki so, če že ne druge, pa te, da je mož dober za koruzno strašilo vrabcev, vran in kavk. Zato protestiram, da bi se iz njega norčevali.—Jože iz Elva. Na ta način je lahko. — Čepu r je v petek v gostilni jedel meso. To je opazil Cep, ki je stopil v gostilno, in menil: "Ali ne-veš, da je danes petek?" "Jaz imam od škofijstva dovoljenje ter lahko v petek jem meso," je odvrnil Čepur ter pomolil Čepi: popisan list pod nos. Cep nekaj časa ogleduje lisi, nato pa pravi: "Seveda, meni lahko kažeš, kar hočeš, ker ne znam brati . . Pretiranost. — Narednik vojaškemu novincu: "Tako umazan prideš k raportu? Saj bi si moral še krokodil, če bi te požrl, z melisno vodo izpirati grlo." Razlika. — Ko se je govorilo v družbi o odvetnikih in zdravnikih, je menil nekdo: "Čim več je odvetnikov, tem daljši je proces, a čim več je zdravnikov, te-m krajši je proces. Odvetniki pošiljajo svojega klijenta od sodišča do sodišča, zdravniki pa ga pošljejo kratkomalo pred večnega sod-'nika." I * PODLISTEK * f ^^Kit^RtHttMI Li! 11 tli MtH!HiH liniMHfUHttHMI) l-tMtfTHil lirtfTtfFH?ttf!!il M IU MI LHHfTfftftfTnntlfflllHlfTHiimtlinfl^^ IUt. K. Zakrajiek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. Tudi naši ameriški rojaki, ko se vračajo domov, vidijo, le preradi v domovini vse črno -in vse zanič. Govoril sem z nekateri-mi, ki se niso mogli dovolj nahudovati nad Jugoslavijo. Vendar, kdor pride domov, mu svetujem, naj ne sodi Jugoslavije po Ameriki in tukajšnih razmar ne po razmerah tam. Prvič je Amerika že stara drsava, drugič strašno bogata, tretjič pa največja in najmočnejša država. Ne smejo pa pozabiti, da tudi v Ameriki ni vse prav. Ako poslušam ljudi tukaj, se mi zdi ravno isto, kakor s^m čul v Ameriki. Ljudje so nezadovoljni povsodi. Povso-di je dosti revščine, povsodi se gode krivice, povsodi je trpljenje, povsodi je dosti revščine in bogatin brezobziren. Tu v Jugoslaviji, mislim, je še veliko dela za razne^ potrebne patriotične organizacije, Jd bi gojile jned narodom ljubezen do domovine, kakor jih ima Amerika na kupe. Vaš chikaški župan je začel strašno kričati proti Angliji in je ustanovil 'America first' organizacijo. Takega župana bi potrebovala n. pr. Ljubljana. Kako potreben bi ji bil in koliko bi dobrega storil! Amerika ima velikansko milijonsko organizacijo ki skrbi za čast ameriške zastave. Kako stroge naredbe je dosegla glede zastave. Kdor bi n. pr. pustil narodno trobojnico MSlašč v blatu, timamo postavo, da je takoj zaprt ratji tega. Ameriška zastava bi nikdar ne smela viseti zu- / naj čez noč. S solnčnim zahodom bi se morala vsikdar sneti, ker "tako zahteva ta organizacija. Ko bi se tukaj kaj takega zahtevalo, kako bi nekateri kričali! In kako se v Ameriki po šolah goji patriotizem pri mladini! Vsako jutro n. pr. nese oddelek učencev s častjo zastavo ven in jo obesijo, in ko visi, ji salutirajo. In marsikaj enakega. Ako gre zastava po cesti, se ji mora vsakdo odkriti. Kdor bi se ne, ga lahko policaj aretira in bo kaznovan. Vse to bi bilo potrebno tukaj ali vsaj podobno, da bi se med narodom vzbudil prav tak patriotizem, kakor ga imamo v Ameriki. Zato, ko prihajamo Amerikanci domov, le hvalimo svojo lepo novo domovino, Ameriko ! Toda nikdar se pa ne spozabimo, da bi grajali našo stard domovino. Lahko .kritiziramo, kar se nam ne dopade. Napak nihče odobravati ne sme in ne more. Samo domovino kot tako, pa ne. Vsaj moje skromno mnenje je to. Morda'bi me pa sedajle kdo obdolžil, da sem moderni heretik, to je, da sem pristaš moderne krivovere, ki je prenapeta narodnost, kakor jo goji n. pr. fašizem v Italiji, ki gre v svojem fanatizmu tako daleč, da brez srca in brez čuta -vsake pravice mori nesrečnega Slovenca, ki je padel v njih sužnost. Proti taki absolutni narodnosti, proti takemu narodnostnemu fanatizmu je in mora biti vsak pameten človek. Da pa je narodno navdušenje in ljubezen do naroda duša vsakega naroda in glavni pogoj obstoja naroda, se pa ne da tajiti in je toraj tako potreben vsakemu narodu, kakor je duša potrebna vsakemu telesu, da ga oživlja. • . . * . V a sem morda .predaleč zašel v pridigo o narodnosti. Komur bi se zdelo, da sem zašel predaleč, naj mi pa odpusti. Dal sem samo duška svojim čutilom, ki so me navdajali tu v domovini na glavni državni praznik nove države Jugoslavije, naše "stare" domovine. Mislim pa, da govorim iz srca vseh ameriških Slovencev, ako želim na današnji dan naši stari domovini iz dna duše ves blagoslov iz nebes in vse varstvo božje, da bi krepko napredovala in rastla in vršila svojo veliko, od Boga ji {lano nalogo, katero ima v družini narodov v Evropi. 'S * !i! Ko vam popisujem razne spomine in uti-se iz domovine, ne smem pressreti tudi uti-sov in spominov, ki niso ravno posebno idealni, vzvišeni, da bi jih morda kak pesnik opeval. Ne! So utisi, ki so bolj človeški, morda bi kdo trdil eelo, da so nizkotni. Vendar pa tiiso nizkotni; namreč to, kar besedica nizkotni navadno pomenja. Sobota, 4. febfuaria 192fc. AiifrtfrtOTvi SLDVtoflEC ------lllli 'uf^g----llm^i ii lil Stran 3 ŽENSKI SVET _UrejtiiJc Mrs. Fanniž Jazbtžc. MOJ MJDRAMNFJŠI NAKIT..." Srečen družinski oče, čigar žena je dobra vzgojiteljica; kajti vzgoja, ki je vsaj prvi Čas povečini v materinih rokah, je največja umetnost, pa tudi silno težavno delo. Kdor hoče postati slikar, ali kdor hoče postati dober godbenik, se izobražuje samo v tej stroki. Kdor pa hoče postati vzgojitelj, se mora ves izvežbati in izobraziti ter postati dober in znača-[jen človek. Prepogostokrat vidimo, da je dobra preprosta žena boljša vzgojiteljica kakor pa učena in bogata gospa, ki nima nikoli časa za otroke. a % V stari rimski zgodovini čita-mo, da je piišla k materi obeh poznejših znamenitih državnikov, Grahov, na obisk bogata rimska gospa, vsa nakitena in nalepotičena z zlatnino in dragimi 1 "»meni. Hišna gospodinja Kornelija pa je bila preprosto oblečena in brez vsakega nakita. Obiskovalka se temu ne mogla dovolj načuditi in tudi ne zadržati svoje radovednosti ter je vprašala : "Prijateljica, kje pa imaš vendar svoj bogati nakit, saj vem, da nisi brez njega?" Molče je vstala Kornelija in razgrnila bogato preprogo pri vratih v sosedno sobo ter poklicala svoje otroke. Kakor lahkonoge srnice so priskakljali in se oklenili matere. Obdana od svojih pridnih otrok je Kornelija odgovorila svoji prijateljici: i "To je moj najdragocenejši nakit!" Tudi naše slovenske matere naj bi se ponašale s tem svojim najdragocenejšim nakitom. To pa tudi prav lahko store, če, kakor ta rimska gospa, skrbe za dobro vzgojo svojih otrok. Najvažnejše delo za dobro vzgojiteljico-mater je dobra in plemenita samo-vzgoja. Karkoli zahteva vzgoja dobrih materinih vplivov, vsi morajo priti iz matere. Ne ' iz tega, kar mati samo pravi, ampak to, kar mati je v svoji notranjosti. i Prva zahteva pri vzgojnem delu je: "Mati, spoznavaj svojega otroka!" Toda že med brati in sestrami nista dva o-troka enaka. Vsak otrok je vprašanje zase, ki ga mora mati rešiti s svojim vzgojnim delom. Pri prvem dosežeš 'le s strogostjo, pri drugem le z dobroto, tretjega moraš zadrževati, četrtega spodbujati, peti sam od sebe zadene pravo, šest] je podjeten in rad skoči čez vojke itd. Če je materino oko z ljubeznijo poostreno, a ne zaslepljeno, bo, zlasti qe svojega moža dobro pozna, kmalu pravo zadela pri vzgoji. Veliko težavo pa dela materi paziti na značilnosti posameznega otroka, a vendar vse enako oklepati z ljubeznijo, e-nako ljubeznijo. Pomisli, mati, na žalostne posledice, ki so nastale v Izakovi družini iz preprostega dejstva, ki je izraženo z besedami: "Izak je ljubil Ezava, Rebeka pa Jakoba." Varuj, mati, da tudi ti katerega svojih otrok ne prčobkladaš z ljubeznijo, dočim jo drugemu odrekaš! Pri takem ravnanju zle posledice ne bodo izostale. Kolikokrat se zgodi, da ljubke, od narave bogato obdarjene otroke starši, posebno pa mati, prav posebno povzdigujejo, slabotne, in manj lepe pa pri vsaki priliki zapostavljajo. In vendar — kdo naj slabotnega otroka bolj razume kot domači, zlasti mati? Kako bo svet s takimi otroki ravnal potem v življenju, pač vsi dobro vemo. Slabotni otroci so po navadi tudi najhvaležnejši, dočim zdravi in razigrani hitro pozabijo na izkazane dobrote. Ko mati po pravici slabotnemu otroku posveča več skrbi,; pouči zdrave otroke, da je treba tudi pozneje v življenju tako ravnati. S tem že prav zgodaj prične s tisto socialno vzgojo, ki je dandanes tako zelo manjk^, dasi je je tako zeW" treba. -o-- iz urada tajnice "književne matice". Vse podružnice S2Z. se o-pozarjajo, da že na prihodnji seji sklenejo vse potrebno glede naše prve knjige "Ameriška Slovenka". Predvsem je potrebno, da se takoj storijo koraki za nabiranje oglasov, kajti naj prvo moramo vedeti, koliko bo istih. Podružnice bi naj vsak teden sproti poročale skupno svoto za nabrane oglase. Ako bo prostora, bomo vsak teden priobčili to v našem glasilu. Druga važna točka pa je, ako podružnice želijo imeti v tej knjigi sliko ustanovnic, oziroma odbora. Poleg tega pa seveda hočemo imeti tudi kratko zgodovino vsake podružnice, kako se je ustanovila, katere so se za to najbolj prizadevale itd. Sesterski pozdrav, Julia Gottlieb, tajnica Književne Matice. zahvalA. Dolžnost me veže, da se v imenu vseh sheboyganskih žen in deklet in v svojem imenu prav lepo zahvalim podružnici št. 12 v Milwaukee, Wis., za prijazen sprejem in postrežbo, ko smo .^e tam nahajale za časa njihove prve veselice. Veselilo nas je spoznati se s temi vrlimi ženskami in neustrašenimi boriteljicami za Žensko Zvezo. Upam, da bo milwau-ška podružnica ena izmed prvih, ker ima take spretne voditeljice in tako požrtvovalne članice. Le tako naprej! Ne» nehati poprej, dokler ne bo nobene -slovenske ženske več v Milwaukee, ki bi ne bila članica podružnice št. 12. Spoznala sem se ^tudi z zavednimi Šlo- venkami iz West Allis, ki so mi obljubile, da dobimo tudi tam kmalu podružnico. Že prav težko pričakujem, kdaj bo priglašena. v Prisrčne pozdrave vsem in, na svidenje v Sheboyganu! Marie Prisland. IZ URADA PODRUŽNICE st. 9 s.2.z. Detroit, Mich. V dolžnost si štejem, da sporočim ostalim članicam S.Ž.Z., kako se godi nam tukaj v De-troitu. V nedeljo, 8. januarja, smo imele veselico, obletnico naše prekoristne ženske organizacije. Uspeh je bil lep, dvorana je bila polna naših prijateljev in prijateljic. V imenu društva se vsem prav lepo zahvaljujem. Prosim še za naprej, ko bomo kaj priredile. Na veselici je meni društvo podarilo lep "pojšter" z naslovom S.Ž.Z., kot priznanje za moje delo kot tajnica. Darila sem zelo vesela in se prav lepo zahvalim. Še z večjo požrtvovalnostjo bom odslej delala za dobrobit naše organizacije. Čeprav sem rojena v Ameriki, vendar se smatram za pristno Slovenko, saj so moji starši Slovenci. Skoro polovica članic pri naši podružnici so tukaj rojene, a vse napredne Slovenke, ki se ne sramujejo našega milega slovenskega jezika. Na redni mesečni seji 15. ja-inuarja smo imele volitve odbora za to leto. Volitev se je vršila v najlepšem redu. Izvoljene so bile sledeče v odbor: Predsednica Mrs. Mary Puhek, podpredsednica Mrs. Amalija Pavlič, tajnica Mrs. Theresa Caiser, zapisnikarca Mrs. Kate Kocjan, blagajničarka Mrs. Anna Mišica. Nadzornice so sledeče: Mrs. Antonia Verder-ber, Mrs. Mary Majerle in Anna Klobučar. Maršalke so: Mrs. Mamie Mišica in Mrs. Anna Majerle. Vse so vnete za žensko organizacijo. Odbor vabi vse žene in dekleta v naši naselbini, da se vpišejo v našo podružnico. Pristopnina je ma- , la, mesečnina tudi le 25c. torej ni nobenega izgovora, zakaj bi ; ne pristopile. j Pozdrav vsem članicam SŽZ. • Mrs. T. Caiser, tajnica. -o- IZ URADA PODRUŽNICE S.Ž.Z. ŠT. 1. Sheboygan, Wis. V nedeljo, 5. februarja, se ob treh popoldne prične naš prvi Card party. Naj prvo bodo nastopila naša dekleta v par mičnih prizorih, nakar se začne igranje. Darila za najboljše igralce so v znesku $20.00. Ker vemo, da si naši farani radi z igranjem preganjajo dolg čas, in ker se čez teden bolj težko udeležijo, zato smo to zabavo priredile na nedeljo popoldan, da ima vsak priliko priti. Ker bo ta zabava posebne . vrste, kakoršne še nismo v naši fari imeli, zato prav prijazno 1 vabimo vse farane in faranke, da pridejo v nedeljo popoldan ] v cerkveno dvorano. Dalje opozarjamo vse članice, da je v torek, 7. februarja, naša redna mesečna seja. j •Pozdrav! j Odbor, j --o- IZ URADA PODRUŽNICE t s.ž.z. ST. 5. Indianapolis, Ind. Tem potom naznanjam, da 'je imela naša podružnica letn<* sejo, na kateri so bile izvoljene sledeče uradnice za 1. 1928: Mrs. Anna Koren, predsednica ; Mrsi Mary Hribarnik, podpredsednica; Mrs: Mary Du-gar, tajnica; Mrs. J. Grbek, blagajničarka; Mrs. Mary Vidmar, zastopnica in zapisnikarca. s Naznanja se tudi članicam naše podružnice, da se bodo vršile prihodnje naše seje za-naprej vsaki tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 zvečer, kar\ naj članice vzamejo na znanje. Nadalje se opozarja naše članice, da smo na zadnji seji sklenile, da priredimo "Bunco Party" v korist naše podružnice, ki se bo vršil v nedeljo večer dne 12. februarja, na katerega so vabljene vse članice, seboj pa naj pripeljejo kar največ morejo svojih prijateljic, ki še niso pri naši podružnici. Zatorej sosestre, ne pozabite na dne 12. februarja zvečer v novi šolski dvorani. Sosesterski pozdrav, Mary Dugar, tajnica. IZ URADA PODRUŽNICE S.Ž.Z. ST. 2. Chicago, 111., Slovenski javnosti v Chicagi se naznanja, da bo naša podružnica priredila "Bunco Party" v četrtek, 15. marca. Za ta slučaj se članice pridno pripravljajo s tem, da vsak torek večer šivajo in vežejo na domu sestre glavne tajnice. — Vabite se vse članice, da se pridružite temu šivalnemu klubu. Pripeljete lahko tudi vaše prijateljice. Sestanki tega kluba so podučljivi in zabavni. Pridite prihodnji torek ob 7. uri zvečer na 1845 West 22nd St.! Ne bo vam žal! Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se otvori kampanja za nove članice in sicer za aktivni in mladinski oddelek. Do prihodnje seje moramo dobiti najmanj 25 novih članic, obenem pa tudi ustanoviti mladinski oddelek. Apelira se torej na vse članice, da greste na agitacijo in pripeljete nt. prihodnjo sejo vse vaše pri.fe-teljice. Ker so naše seje sedaj zelo zabavne, gotovo bo vam vsaka hvaležna, da ste jo pripeljali v Zvezo. Sesterski pozdrav, Odbor. Ako se ti "Amerikanski Slovenec" dopade, povej to svojim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga na-race t KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2196 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAXvO, ILL. KlJfflM. Kjnfaiw iz rezancev. Skuhaj v juhi .ali v slani vodi dve pesti rezancev; kuhane malo z mrzlo vodo oblij ter pusti, da se odcede. Potem deni v kozo dve žlici presnega masla; ko se speni, prideni drobno zrezane-ga zelenega peteršilja, odceje-ne rezance in osem unč drobno zrezane pečenke ali svinjine; rahlo zmešaj in odstavi. V o-hlajeno pa še primešaj tri jajca. Deni na prtič, napravi klobaso, zavij in poveži ter kuhaj v slani vodi pičle pol ure. Potem nekoliko ohlajeno odvij, razreži na koleščke ter deni v juho. Jetrne ocvrte ježice. Deni v kozo dve žlici masti; ko je vroča, prideni drobno zrezane čebule. Ko je rumena, prideni še drobno zrezanega peteršilja, dve v mleku namočeni in ožeti žemlji ali pet unč kruha, pet unč nastrganih in skozi sito pretlačenih jeter, malo maje-rona, popra in soli; dobro premešaj ter dodaj še dva jajca in dve žlici moke. Vse premešaj ter tlači skozi brizgalnico v vročo mast kratke klobasice. Ko so prve ocvrte, poberi jih na cedilo, da se odtečejo. To nadaljuj, dokler vsega ne o-cvreš, potem pa jih deni k čisti juhi na mizo. Možganove rezine (šnite). Deni v kožico žlico presnega masla; ko se speni, prideni pol žlice drobno zrezanega zelenega peteršilja in ene oprane in osnazene telečje možgane. Mešaj dobro, da se razpuste. O-hlajenim prideni dva jajca, dve žlici kisle smetane, dve žlici drobtin, malo majerona in soli. Zmešaj in potem namazi na obribane, na tanke koleščke zrezane in v mleku na-! močene žemlje ali kruh. Nato jih ocvri v masti tako, da položiš namazano stran koleščka v mast. Ko ;=o na prvi strani j ocvrti, jih obrni. Gotove daj vi juhi na mizo. mt¥0 Mandeljnovi upognjenci. Deni v snežni kotliček šest unč sladkorja in par žlic vode ter ga pust?, da počasi vre in se potegne ko nit, ako kuhalnico vanj pomočiš in vzdigneš. V tak sladkor deni pet unč drobno zrezanih mandeljnov ter mešaj na ognju, da se posuše, potem jih odstavi in presej na redkem situ. Kar je ostalo na situ debelih mandeljnov, jih stolci in deni k drobnim. Potem naredi iz dveh beljakov trd sneg, zamešaj vanj mandeljne, malo limonovega soka in drobno zrezanih limonovih lupinic. Nato namaži z beljakom oblate, vrh tega mandelj-novo zmes pol prsta na debelo, z nožem enakomerno zravnaj » . in razreži v dva prsta široke in prst dolge koščke. Položi jih na z voskom in potem še z maslom pomazan ukrivljen model ter jih speci v zelo vroči pečici. Citronatni piškoti. Naredi iz dveh beljakov trd sneg, zamešaj vanj pet unč sladkorja, dve unči na drobne kocke zrezanega citronata, pimenta, limono-ve lupine in unčo moke. To testo namaži na s presnim mas- lom namazano pločevino pol' prsta na debelo in speci. Še gorke razreži na poljubne koščke. Kavni hlebčki. Deni v dobro pološčeno kožico devet unč sladkorja in košček vanilije ter ga oblij s sedmimi žlicami močne črne kave in pusti, da počasi vre, in sicer tako dolgo, da se kapljica, ki obvisi na ku-halnici, če jo pomočiš v sladkor in zopet vzdigneš, potegne. — Medtem ko kuhaš sladkor, naredi trd sneg iz štirih beljakov. Zdaj vlivaj sladkor med sneg in ta čas pridno mešaj. V to zamešaj pet unč drobno zrezanih lešnikov. Naredi na z voskom namazano pločevino z žlico majhne hlebčke ter jih peci v ohlajeni pečici. - praktičnimigljaji. Hud kašelj se i^tolaži, če vzameš žlico olja s kapljo limone. Pri nahodu je najbolj mučno, da ne moreš dihati skozi nos. V tem položaju je teme navadno mrzlo. Pokrij si teme z volneno ruto, pa bo odleglo nosu. Tako pomaga tudi pri hudem kihanju, če uteres v teme gorkega janeževega olja. Veliko nahodov je krivo golo teme, ki gleda edino v zimski noči iz postelje, posebno kjer ni ali je le malo las. Vse drugo telo je odeto, le ubogo teme prezeba. Pred 50 leti so ime i i starejši ljudje še kape "po-spanke". Zato pa niso toliko tožiii o trganju. Lasje mi izpadajo, toži zdaj marsikdo. Navadno izpade na jesen nekaj las, lasje se trebijo, saj ima tudi las svojo določeno dobo. Ce pa izpadajo lasje z nenavadno vnemo in hitri-co, je to dostikrat posledica prehlada kože na glavi, ki se dobi zdaj, ko večina žensk nima več kit varovalk, prav lahko. Tudi po hudem potu, v drogerijah -"Ijc^ Phone: CANAL 5903 JOSEPH PAVLAK PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO 1814 South Throop Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem ob času pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili za vse slučaje, kakor ženitovanja, krste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan. PALACZEV PQ€R£BN1SK1 DOM Telefonska služba noč in dan: / -Jgjat Canal: 1367 — Stanovanjski: RockWctl: 4882 in 8740. ^jsysr prosta uporaba V ; J^BL Privatna amtftilančna po- j ^strežba. — Avtomobili a* 1 ^BM, Mnk vise slučaje. j WI^HHn /1916 west 22nd STREET, FRANK E. PALACZ LGUI6 J. ŽEERAN Direktor. Embalming Apprentice. ŽE nad 4 0 liigr služi ta banka zanesljivo in pošteno vsem, ki .potrebujejo njene službe in oprezno investirajo; prihranke od tisočev vlagateljev ji poveri denar, ki znaša več milijonov dolarjev. Naj se tiče kakršnihkoli načinov vl&ga&ja vfcsih prihrankov, prepri-. — cajte Se kak&nte ugodnosti dttbivajo oni, lii -posilrje^o s to banko. KASPAR AMERICAN STATE BANK m V.QGA ga že kdaj rabili. Zdravilna, moč jjf /Bii^BM tega zdravila je čudovita, poskusite, da se sami prepričate! * Ei ^ rm'mu VJim denar, če ne bo pompgalo.^l'opolno .ozdrav- £ TOrSt «1 Naš ANTI-RHEUMATIC TREATMENT je iznajd- . JU ba znamenitega evropskega učnjaka zdravnika Dr. Toin-a, F« vsebuje vse proti-revmatične snovi, ki iz bolnika spra-' I -jjfgg* fcn vii° Strup in čistijo kri. Ne vsebuje narkotičnih ali kak-ESSi. Hpnih drugih škodljivih snovi, in'je lahko za jemati za vsa- t SSSjT_ H koRar- Naročite takoj*naš ANTI-RHEUMATIC TREAT- mmimLmimm flB ^ENT, ki gotovo pomaga. Kt"**" —^ y Ne pošiljajte denarja naprej samo izrežite ta oglas in ff« nam pošljite, priložite pa 35 centov za poštne in pa-kovne stroške, za zdravila plačate $3.00 ko ista sprejmete. i chicago medical laboratory 1723 -N. KEDZIE AVENUE Dept. 334 CHICAGO, ILL. Stran 4 AMERIKANSK1 SLOVENEC •Sobota, 4. februarja 1928. POTOP HENRIK SIENklEWICZ ^ ^ Is poljščine prevelDr, Rudolf Mole. » Prišlo je tudi veliko število Armencev s temnimi obrazi in s črnimi lasmi, pokritimi z barvastimi čepicami; ti so prišli kupovat plen- Toda najbolj si se čudil neizmerno velikemu številu ciganov, ki so prihajali, Bog ve čemu, iz vse strani za Švedi v prestolico. Njihovi Šatori so stali ob palači Ujazdovskega in po vsej kapiteljski ulici ter so tvorili nekako posebno platneno mesto poleg zidano- ga. 4 Sredi teh raznojezičnih trum so domačini skoraj izginili: radi lastne varnosti so rajši sedeli zaklenjeni v svojih hišah, se malo ka-zafi ter naglo hodili po ulicah. Le včasih je kakšna gosposka kočija, drveča, po Krakovskem predmestju proti gradu, obkoljena od hajdukov, pajukov ali vojakov v poljskih krojih, spominjala, da je to poljsko mesto. Le Ob nedeljah in praznikih, ko so zvonovi oznanjali sveto opravilo, so trume zapuščale svoje domove in prestolica je kazala svoje nekdanje lice, dasi so tudi takrat stale pred cerkvami dolge vrste tujih vojakov, ki so ogledovali ženske, jih cukali za suknje, Ifo so prihajale mimo s povešenimi očmi, se smejali in včasih prepevali pred cerkvami nesramne pesmi, zlasti takrat, ko se je t cerkvah pela sv. maša. Vse to je kakor sen migljalo pred začudenimi očmi gospoda Andreja, toda dolgo ni vztrajal v Varšavi, ker ni poznal nobenega, ker ni imel nikogar, ki bi se mu upal odkriti svojo dušo. Še celo z ono poljsko šlahto, ki se je zabavala v mestu in obiskovala gostilne, sezidane za časa kralja Zigmunda III. v Dolgi ulici, se gospod Kmitic ni pobliže seznanil-Sicer je nagovoril tega ali onega, da bi izvedel novice, toda bili so to vneti švedski pristaši, ki so se obešali v pričakovanju vrnitve Karola Gustava na Radziejovskega in švedske oficirje, ker so upali dobiti starostva, zaplenjenega imetja, zasebnega in cerkvenega, in raznovrstnih drugih užitkov. Vsak izmed njih je bil vreden, da bi mu pljunil v obraz^ česar se končno Kmitic ni kaj posebno* vzdrževal. Samo o meščanih je slišal Kmitic, da žalujejo za davnimi časi, za ogroženo domovino in za dobrim kraljem. Šved je so jih strogo zasledovali, jemali hiše, jim nakladali kontribucije, jih metali v ječe. Pravili so tudi, da imajo cehi skrito orožje* zlasti ploščitelji mesarji, krznarji in mogočni čevljarski ceh, da venomer pričakujejo vrnitve Jana Kazimirja, da niso izgubili nadeje in da bili pripravljeni takoj udariti na Švede, če bi le imeli kako pomoč od znotraj. Ko je slišal Kmitic to, ni mogel verjeti lastnim ušesom in mu ni nikakor šlo v glavo, da bi mogli imeti ljudje preprostega stanu večjo ljubezen do domovine in večjo vero v pravega kralja nego šlahta, ki bi morala že 3 svojim rojstvom kazati ta čuvstva. Toda bas šlahta in magnatje so stali na švedski strani, a preprosti ljudje so kazali največ volje do odpora. In večkrat se je dogajalo, da se preprosti ljudje, ko so jih gnali Šved je na delo pri utrjevanju Varšave, rajši prenašali udarce in ječo, da, še celo smrt, kot da bi sodelovali pri utrjevanju švedske moči. ; Za Varšavo je vrelo po deželi kakor v čebelnjaku. Vsa pota, mesta in trgi so bili polni vojakov, gosposkega in šlahčanskega" spremstva, gospodov in šlahte, služečih Švedom. Vse je bila zaplenjeno* zasužnjeno, vse je bilo švedsko, kakor bi bila ta dežela že od nekdaj v njihovih rokah. Gospod Andrej ni srečaval drugih ljudi, kakor samo Švede ali švedske privržence, ali pa obupance, ki jim je bilo vseeno, ki so bili v dna svoje duše prepričam, da je vsemu konec. Nihče ni mislil na odpor; tiho in hitro so izvrševali taka povelja, proti katerim bi bilo v prejšnjih časih odporov in ugovorov, pa če bi bilo treba izvršiti le polovico, ali celo deseti del"tega. Strah je postal tako velik, da so celo oni, ki so jim delali krivico, glasno proslavljali protektorja ljudovade. Prej se je večkrat dogajalo, da je sprejemal šlahčič svoje lastne, civilne in vojaške odposlance, ki so prihajali rekvirirat. s puško v roki in na čelu oborožene družine — danes pa so Šved je razpisovali davke, kakor se jim je poljubilo, šlahta pa jih je oddajala tako pokorno, kakor si puste ovce odstriči volno. Zgodilo se je, da se je en in isti davek pobiral dvakrat. Zaman se je bilo izgovarjati s pobotnicami — še dobro, da ni pomočil častnik, ki je pobiral davek pobotnice v vino in jo velel šlahčiču pojesti. Pa to ni bilo še nič! "Vivat protektor", je vzkliknil šlahčič; ko pa je oficir odjezdil, |e velel služabniku čimprej zlesti na streho, da bi pogledal, če ne prihaja že drugi. No, če bi se le bilo končalo vse s švedskimi kontribucijami, toda še hujši od sovražnika so bili tu, kakor povsod, odpadniki. Maščevali so se za davne privatne žalitve, preobračali kozolce, jemali loke in lesove, in prijatelju Švedov se je vse iz pregledalo. Najhujši pa so bili disidentje. .Toda to še ni bilo vse. Iz nesrečnih ljudi, obupan-cev, svojevoljnikov in lopovov so nastale oborožene tolpe, ki so napadale kmete in šlahto. Pomagali so jim švedski in nemški postopači ter drugovrstna svojat. Dežela je vzplamtela od požarjev; mesto je težila oborožena vojaška pest, po gozdovih je napadal ropar. Na popravo ljudovlade, na rešitev, na odstranitev jarma ni nihče mislil. . . Nadeje ni imel nihče. . . Pripetilo se je, da je oblegaU pri Šohače-vem nemška in švedska svojat gospoda Luš-čevskega, šohačevskega st&rosto, na njegovem lastnem posestvu v Strugah. Dasi star, se je kot navdušen vojak krepko branil. Bas o tem času je dospel gospod Kmitic. a ker je njegova potrpežljivost že prikipela do vrhunca ter bila pripravljena skipeti pri najmanjšem povodu, je skipela baš^pri Strugah. Dovolil je torej Kemličem, da so začeli'udriha-ti, a tudi sam je udaril na oblegance tako krepko, da je razbil vse ter jih posekal do zadnjega moža; celo ujetnike je ukazal potopiti. Gospod starosta, kateremu je padla pomoč ka£or iz neba, je sprejel rešitelja hvaležno in ga takoj pogostil, gospod Andrej pa, ki je videl pred seboj veljaka in državnika, a vrhutega človeka stare šole, mu je priznal svoje sovraštvo do Švedov in ga začel izpraševati, kakšno je njegovo mnenje o bodoči usodi ljudovlade, upajoč, da mu bo gospod starosta vlil v dušo kakšen balzam. Toda gospod starosta je imel popolnoma drugačno mnenje o tem, kar se je zgodilo, in je rekel: "Moj dragi gospod. Ne vem, kaj bi ti bil povedal, ko bi me bil vprašal takrat, ko sem še imel rdeče brke in pamet zaslepljeno s posvetnimi mislimi, toda danes imam sive brke in izkušenost sedemdesetih let na svojem vratu. DOBILI SMO Nove slovenske plošče KATERE SO IZDELALI PEVCI ADRIJE. IN S KATERIMI VAM LAHKO TAKOJ POSTREŽEMO. 68923 Ženitovanje, 1. del. Ženitovanje, 2. del, 12 inčev, cena $1.25- S8924 Romanje k Materi Božji, 1. del. Romanje k Materi Božji, 2. del, 12 inčev, cena $1.25. i 80332 Amerikanec na obisku v stari domovini. Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja, cena 75c 80333 V krčmi, 1. del. V krčmi, 2. del, cena 75c. » Vsaka izmed teh plošč je nekaj posebnega. Slovenska "ohcet" s krasnim petjem, lepih narodnih pesmi, kakor jih znajo zapeti samo pevci Adrije, nudi poseben užitek zase. Romanje k Materi božji je nekaj, kar Slovenci do sedaj še nismo imeli. Če povemo, da je govornik te plošče sloveči slovenski misijonar, Rev. Odilo Hajnsek, OFM., bo lahko vsakdo naredil sodbo o tej plošči in je ta koj naročil. Ostali dve plošči sta nad vse zanimivi, in vsakdo jih bo brezdvomno hotel imeti, in se naslajati ob zvokih krasnega u-branega narodnega petja. Pa še eno novost imamo. Jolietski, PieUhmanov orkester je izdelal dva plesna komada. Kdor se hoče prepričati, če je ta godba res dobra, naj jih takoj naroči. f 80331 izgubljena pesem — Jolietska Slovenka..............75 80334 Gozdni zvok — France polka ...............................75 i1 Kdor naroči vseh 6 plošč skupaj dobi zabojček tongs-tone igel brezplačno. ^IT v • Z vsakim naročilom pošljite potreLtno svoto. ▼ <*/ooo<>oooooo<>o<>ooeo-ooooooo©oo<>ocK>oo | PISANO POLJE <>000(XK>{><>CH>CM>0<^ ; \\ ^ Iz NEW YORKA v JUGOSLAVIJO 1 \ P°d osebnim vodstvom P^fflf/jiWf^ VELIKONOČNI IZLET AjLj \\\\ naparniku Ml , AQUITANIA /T^^^jj^ fffi8 8 ^-Ax^r^n ^^ bdpluje iz New Yorka v Cherbourg fiM M f^^mp'l' BH^^^Ksl v SREDO' DNE 21- MARCA. T ^^ JtsL^ss^ Praznujte Velikon°2 pri stariših in sorodnikih, k! vas Vj, jtI^f" težko pričakujejo. Potujte pod izveibanim vodstvom ILir?*^ MR. A. MARKUS-A, Člana newyorskega urada Cunard Jjj^^ ' JM Line, ki bo skrbel za vas in za vašo prtjago. Potujte / t iT - H"" ih udobno' Prostori na "AQUITANIJI" so veliki in Za eadtljae informacije vprašajte j Lm ' jij, [f ' jifrV -±L udobni. Domača hrana. Za jamčite si že sedaj kateregakoli Cmard agenta ali pi- j /Jpll p: j , S r povratno vožnjo in prištedite denar. II A.WENOELS MRY ^ ^^J^f^ pasteurized Milk and Cream ^HmkK p^l WHOLESALE and RETAIL g [i • 1818 W. 22nd Str., Chicago, 111. V ^ l' *-^ ' 1 Phone Roosevelt 3673 Slovenska mlekarna. Steklenica MLEKA pomeni steklenico dobrega zdravja. Našo mleko je iz Elwood farm, kjer so krave preiskane od živinozdravnikov, kakor zahteva zakon. Ni zdravejše pijače na svetu, kakor je mleko. > 1 Dobro meso - Dobra postrežba I se dobi le v dobri mesnici Pri nas dobite vedno najboljie sveže, kakor 1 tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, na-I rejcne*po domaČem receptu. — Se priporočam v naklonjenosti MATH KREMESEC 1 SLOVENSKI MESAR J 1912 West 2?pd St. Phone: Canal 6319. Chicago, HL ——————. . ■ ■ I .. MMI ■■ . i, , ANGLEŠKA ŠPIJONAŽA. t (Datje.) ^ Polagano umiranje rospoda Chevreauja. Vice v Perziji. Kakšne usluge je izkazal j spod Chevreau onemu mlade- i mu "political officeru"', ki jra > je zvabil v službo Intelligence , Servicea? Nihče ni nikdar izve- ( del, kakšne tajne je izdal mla-demu, nečimernemu anjrl«-ške- N niu poročniku; niti v agoniji in j; po vsem trpljenju ni niti z besedico izdal, kako je koristil Angliji v Perziji; toda vsi znaki govore, da so bile usluge g. Chevreauja visoko pomembne, kajti le z ljudmi ki-so bili zares pomembni, postopa Intelligence Service na tako krut in j brezobziren način, kadar se jih hoče otresti ali jih pa sploh u-ničiti. Y dužbi Tntellik ?nee Service?, ni bil niti cel mesec, ko .i'* prišlo kritično popoldne dm j avgusta 1. 1018. Ko je k--nčr.l ! predavanje, se je s- 1 g. profe-j sor izprehaiat v vrt Icraliev-t ski h carinarnic ^ Knz-ii. M.hI tretjo in četrto uro se .ic nenadoma pojavila na vrtu angle-ska patrulia 0 mo' ki g: je brez posebnega oklevanj i aretirala in ga kljub njegovemu ( kriku in protestom ovlvlek'a naj (angleško policijsko stre.žnico. • {Tam so mu tako! odvzeli vse i ... j . , njegove i»a]urje m ae:;ir in ko je protestiral pi-o+i takemu ne-i zaslišanemu ] stopanju, so ga1 pre'enli do nezavesti. Zaman i<> Tirosil, da bi i ii o icm siuča.-in obveščen i/ancoski konzul. ■ jSmejali s»» se mu in ga vrgli \ j inajgnusnejšo luknjo ječ. Tu je ostal dva dni, brez zasliševanja , in pojasnila. brez kruha in vode. * -W? Medtem je bila njegovem stanovanju izvedena podrobna preiskava: vsi piipirji so bili ^ odneseni, dragocenejši spomini in darovi pa pokradeni. Vse. kar ni zanimalo angleških vojakov in a geni.o - Intelligence Servicea, in Česar so jim ni zdelo potrebno vzeti ali umi'.ti. vse to jo prodali za smešil" ceno na vsakdanjem trgu v Enzli. Imetje, ki je roprezentiralo * -pih par tisoeev Tiber, je bilo pokradeno in prodano za par grošev. Dne 11. avgusta so ga zvlek-li iz te.mne luknje in poslali z . zvezanimi rokami brez pre-i iskave ali pojasnila k kazenski J četi, ki bi tea naj poslala na-£ prej. Tako se je pravzaprav v pričela Kalvarija gospoda Che-v vreauja. Tega učenjaka in te-v lesno slabotnega moža so vle-v kli s kazensko eskorto celih v deset in deset kilometrov iz En-i zle v Kašvin. po tropičnem > solncu. Večkrat je padel, toda' > mesto, da bi mu dali piti, so ga ^ gonili na pot z brcami in udar-S ci s puškinimi kopiti. Vso pot > ni dobil niti kapljice vode. da ) bi omočil svoje ustnice, niti da ^ bi umil krvave nogre; vzeli so - mu namreč berglje, in brez i njih se je komaj držal na nogah. Ni bil več niti človek niti » zver. Ril je le Francoz, nad ka- , družinskamST je tako popularna med našim ljudstvom, da jo najde-\ te skoro v vsaki slovenski katoliški hiši. Mi smo jih že prodali na tisoče in povpra-\ sevanje po njej še vedno na- - rašča. Ker imamo le še ne-J koliko izvodov za leto 1928 v zalogi, priporočamo vsem, ki jo še žele dobiti, da si jo takoj naroce, presno zaloga poide. Cena je 25c za komad. Knjigama "AMER. SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. terim se je maščevala Intelligence . . . Ker se je v Sultan Hammadu jasno pokazalo, da ne bo več vzdržal, so ga kot živino vrgli na tovorni avtomobil. 24. avgusta so ga pripeljali kot sivega, razdrapanega starca v ujetniški tabor v Ilinaidi, nedaleč od Bagdada. Bil je to ži-iveči mrlič, ne pa profesor Che-|vreau. Peljali so ga v pisarno i krajevnega poveljnika. Tam ga je zaslišal častnik Intelligence Service-a in to je bilo prvo zasliševanje po tolikem času muk. Tu je šele izvedel, da je bil zasačen v Kašvinu. kjer je skrivaj hodil po petrolejskem Jozemlju, si beležil in risal. Obtožen je torej bil zločina špi-jonaže v vojnem ozemlju. Zločina špijoi>aže v ozemlju, kjer je največja petrolejska rezerva Anglije. Pomagala mu ni jnobena izjava, da ni bil nikdar ■v Kašvinu. da tega mesta | sploh ne pozna, dasi je komaj ! petdeset kilometrov oddaljeno od Enzle in da je bil aretiran v Enzli. ne pa na kraju čina. • Zaman vse izjave, da ni špijon. pač pa da je -v službi Intelli- " gence Service-a, da je doktor 1 filozofije in profesor na perzij-1 skih in ruskih univerzah, -j Odločilnejši so bili vzroki in ' I razumi drugih. To so bili an-:|gleški vzroki, ki jih nihče ni-" j kdar ne bo razumel. Ko je bi-' lo končano prvo zasliševanje 1 ob asistenci štirih vojakov, je "I imel g. Chevreau zlomljeno • j nosno kost, izbitih šest zob, ; presekan palec in po telesu ' brezštevilne modrine od komis- 1 nih vojaških čevljev. Priznal 1 ni ničesar, ker je nemogoče £ i priznati neresnico. Vlačili so 1! tega bivšega učenjaka iz ječe 11; v ječo, iz etape v etapo, po celi M Aziji in kremplji Intelligence Servicea so ga izpustili šele v '• Port Saidu na egipčanskem o- zemlju. Bil je uničen po duši in e' telesu. ]>ripravljen ob vse svo- "'je premoženje, obsojen, ne da ■; bi bi! sploh sojen, mučen pod "j pretvezo, ker niti sam ni \ edel, L i zaka j vse t<». i Francoski uradi so spravili 'N ubožca na svoje stroške v do-vImovino. Nekega žalostnega je-j senskega dne se je vračal po 'j tolikih uspehih uničen, ubog, z! skoro berač v svojo rodno vasi-co v Saint-Mars-le-Briere. Nje- I govi stari stariši so sprejeli svojega umirajočega sina in mu s v svojo skrbjo skušali vrniti vsaj malo izgubljenega zdravja. — (Dalje prih.) -o- h LJUDJE ZDAJ MANJ JEDO. V Zedinjenih državah se po-nt rabi zdaj na osebo 20 odstot-a kov manj pšenične moke, ka-ai kor pa se je do leta 181)0. Ko-i ruzne moke se porabi še manj. II namreč 75 odstotkov. Lansko a leto smo snedli 10 odstotkov a manj mesa. kakor 1. 1007. o _ z V NAJEM t- 2 lokala 7.a trgovino, tudi vsakega p®-.j sel)tj. pripravno /a vsakovrstno trgovino ali kakršnokoli obrt. Prostor ie dober, nahaja se na 1831-33 Wrst 22. w cesti. Chicago, tli. LEPO STANOVANJE se tudi odda na 1833 W. 22. cesti, vse udobnosti, tudi kop. soba. Rent zelo poceni. Za pojasnila pokličite Van Buren 4208 ali pa vprašajte v upravništvu tega li^ta . PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob ča^u selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Plate, Chicago, I1L