G-ospodarske stvari. Še nekaj o sadjereji in lovski postavi. G. Pohorski je prav dobro razložil, koliko škode trpi sadjereiec od zajcev. Dovolim si še dostaviti nekaj o škodi v drevesnicah, na polju in zapisali obrazec peticije za prenarejanje lovske postave. L. 1894. so dobile c. k. žandarske postaje ukaz, da natančno poizvejo, koliko škode so po zimi zajci na sadnem drevju nanravili, ker poškodovani škodo bojda previsoko cenijo. Župan in žandar sta šla od hiše do hiše in dognala, da je poprečno škoda samo na drevju 3—5krat več znašala, kakor znaša letna najemnina od lova. >Sila kola lomi«, in tudi >nobeden kruh ni tako ojster, da bi mu glad ne bil mojster«; zato se ni čuditi, da zajci mlado skorjo tako radi oglodajo in posebno v hudi zimi na vse načine skušajo, da dob;jo kaj za zobe. Pred dveina leloma so mi zajci plot v drevesnico preglodali in 2 noči je bilo nad 400 drevesc popolno uničenih, in ko je sam lastnik lova videl škodo in luknjo, katero so zajci napravili, se mi je rogal, čeS, deske so bile že prhke, naj bi bil nov, močen plot napravil! Lansko zimo pa, ko je bil nov plot, in sneg še višji, so zajci spet nad 500 enoletnih dreves popolnoma oglodali. In spet se mi je lovec smejal, da on ni dolžen plačati, ker postava pravi, da si mora vsak drevje dobro okovariti. Na tak način ni čuda, da jih mnogo zgubi veselje do sadjereje in do vinoreje, ker znano je, kolika je škoda tudi na trti v vinogradih po hudih zimah. Na polju pa zajec tudi ni prijatelj kmetu, in ker se fižol, tako zvani >prepeličar< najbolje proda, mu je pa spet zajec največji sovražnik. Komaj fižol iz zemlje priraste, že pride dolgoušec in ga kar po vrsti pogrize in le nnjfinejše kosce požre, druge pa kmetu v znamenje pusti, da je že on oskrbel, da kmet malo ali nič ne bo imel. Blizu gozdov fižola malo ali celo nič ne priraste. Po vseh občinah pred Pohorjem in po Dravskem polju zajci do 3krat več škode samo na polju napravijo, ko letna najemnina od lova znaša. Marsikateri bo menda rekel, da vendar lahko vsak toži na odškodnino, če ima škodo. Res je, da lahko toži, pa kako, to je drugo vprašanje. Najpoprej moraš škodo c. k. okr. glavarstvu naznaniti, in tisto odredi komisarja in cenilne može na lice mesta; kar dolgo časa trpi, in če cenitelj ni kmet, bo težko kaj vedel ceniti. Najemniki od lova, grajščaki in zajci pa imajo toliko zagovornih §§! Grajščaki ki imajo skupaj nad 200 oral zemlje, imajo pravico lova, in drugi spet, če se mu posestvo skupaj ne drži, kupi kako njivo ali travnik, da se posestvo dotika, in si tako prilasti pravico do lova in pri tem občina škodo trpi. Da dosežemo novo, pravično lovsko postavo, morajo občine poslati visokemu centralnemu odboru c. k. štajarske kmetijske družbe peticijo, da se pri 72. občnem zboru dne 24. in 25. febr. t. 1. sklene resolucija na deželni zbor, sklicevaje se na občinske pritožbe, da se sklene nova lovska postava, da se proglasi zajec za ropno žival in da ga sme vsakdo usmrtiti. Peticija naj bi se glasila nekako tako-le: »Visoki centralni odbor c. k. štajarske kmetijske družbe! Udano podpisani občinski zastop v je po natančnem preiskovanju zračunil, da znaša škoda, katero vsako leto napravijo zajci na sadnem drevju, polju in vinogradih, okoli .. gl., in najemnina od lova pa znaša samo .. gl.; tedaj vsako leto .. gl. več škode kot najemnine. Zato naj visoki centralni odbor c. k. štajarske kmetijske družbe pri 72. občnem zboru sklene resolucijo na visoki deželni zbor, da se lovska postava prenaredi in sklene postava, da se zajec proglasi kot ropna žival in da ga sme na svojem posestvu vsakdo usrartiti. Županstvo v  (L. S.) Sledijo podpisi. F. P—k. Sejmovi. Dne 4. januvarija v Poličanah (za svinje.) Dne 7. jan. v Radgoni. Dne 8. jan. v Imenem (za svinje). Dne 9. jan. na Brega pri Ptuju (za svinie). Dne 10. jan. na Spod. Polskavi (za svinje).