..... .......
fv"J	.(МГ)
ejben» ,mir zasople дш! narode
______ _ fai «a za гез se nadejali, da
~рп takem načinu glas Solonove modrosti. Ker pa je taka, in bomo mi goriški Slovenci deta imeli Jo enega poslanca, katerega imajo izbrati mali posestniki, toliko bolje je vsem dolžntskB&ziti, da ne gahredemo, zato naj se mali posestni! vajo kpt. dobri sosedje tndi z velikimi роз< tržanOašh obrtoijskih krajev.
ШвНо oa vse te okolščine bo dalje resnobno in mirno pretehtovati naše može kajti v strasti, v zbnjenem srdn človek
fabo ie törei. v tak« važnih časih napadati *e i 'JIJöSfci	at	ol.Krtafi Кк ne
o
Očitati si take slabosti, S tem so ljudstvo demoralise lei se motijo.
[toda so n
l &lew j« bilo pred leti prav tako, toi i kraalo prevideli, da jim ho Škodoval^ fc* da
* . n . Л w i _ • .V	J_____пм1лХ aainli
sitim možem, kateri pa ne tiijujo od njth nikdar 'slspifta aaepasja, kev j» to I» prt otr^kili - primerno. Zatorej noj tndi Slovenci možko in mirno postopajo prefehtovaje- svoje može politikarje. Gledajo naj na •vse njihove zasluge in dobre butUosti, gotovo pa molijo otir jemati tndi na njih slabosti, katere znajo moč imeti na politiko zadržavanje, ali vse naj se dostojno godi. fУ tofflfa m»™ H	c-' ■ -
Tako postopanje !» dokaz zrelosti in pravega domoljubja, kojega obilno potrebujemo tukaj na skrajni
*SUMI ammtffe	1.- • • •••
J.
јипш.., [lav. dop.] Pretekli teden, je imela naša deželna komtssija za uravnavo zemljišča ega davka nekoliko ju ko važnih sej, pri katerih so.se pre-gledavnii in reševali cenilci oparati okrajnih komisij. Kakor se nam pripoveduje, je deželna feomissija, t"rti zemljišč ni dohodek, katere ima biti podlaga pri uredbi davkov, veliko višecenila,kakorokrajnekomissije, Nav-zočna slovenska zastopnika sta v tem oziru navadno glasovala z^predloge vladnega referenta. Zakaj to? in kakošni nasledki, utegnejo iz tega nastati, ta vprašanja pojasnimo ob ugodnejši priliki, kedar bodo razglašeno tarifo iu bo Čas za pritožbe v z mi slu dotične postave.
Danes smo hoteli, samo ostro grajo objaviti onim izvoljencem izmej slovenskega posestva, kateri v tako .važnem opravilu zanemarjajo svoje dolžnosti ter izpu-
lor.je se svojimi opravili preobložen in se ne-deliti iomissijinega delovanja, naj ne sprejme iitTje, kakor a. лг, gospod РоРау, katerega najbržc toolje zaupajo občni, shodi akcijonarakih društev v J Gradcu in v Beča, nego dblgočasae seje cemlnih ko-missij. .Tudi pij mogoče, d* bi se vsi javni posli \ epi psobi koncentrovali. . Kedor je qže župan in deželni poslanec in niti rtotičnjm opravi]om zadostiti ne, mqret in in» vrh tega še svoja opravila po čeli Av-t Strijj, naj prepusti odhorništvo v velevažai deželni ko-missiji-za uravnava davkov, dragim sposobnim, pa m^je.obloženim, možem. G. pagliaruzzi-ja tudi nij bilo; a njega-leliko opravičimo, ker ga zadržujejo zelo-dcužjamsk^хаешвге. Zata pa.bi se ne bil smel toliko časa muditi njegov namestnik g, Oazzafara. Davki segajo posestnikom- globoko v žep in zato je treba, da vsi poklicani ostro na to pazijo in delajo,
Af&iš	t Ä«S»?- јУЗЈЏфШ ЧЈ - j J \ . ■	:

■ицих ■ t »1?
M»	tt
Ш jfa^MŠ&ti .. ;• Ш vem.
ruskega profesorja.
niSlP^1 u£
prof. J. КазЛо«1п d* Conrlenay.
I *. ® '	1 _ ■'* , - ■ '
(Nadaljevanje.}
>sfc tirja nadute f. -M. ri?-.-sta posameznih zahval, ki »t izrekel raznim slovenskim gospodom, h, prosim :<amere svojo ne' *t.prav presrčno,; zahvaljujem j
stvo
tovencev.-in;
.60"» prejel
P"---a za
lat k'.vapm drägün zahvalam >;sp^atelju „GfaaoÄjB
,	i za mene delo. Imam
ш? tem,r da „n ekteri' —a!i ib kvarili mi вдој opravek" iti, ■гл^- oemje zaupanja svojih' &гтадог,.
■^'^rV.JijfJl^-. 'vi- -i. i <)
iifinUf
da sejpt-av čao preteki ne * V^Upei na dnevni goriške va< goriški c: nemi učni
Šlesk«||^1n po koj tukajäftw, vadnico.
> Ba; šolskega svetoval: črt, po katerem predmet jansk; same:
ГР> t „rniur
»> nobena stran dežele
Pertoni kloželni da se sicer ž
;em svetovalstvn je bil ne davno fctdni predlog zastran prenravnave ada priporoča namreč, da bi se na гredni normaHa. bo^e skrbelo za Caiamen je	vetovalstvur s
s obveljal sa^Stnvanske Šole na naj bi; se napravil tudi načrt **
po naročdu deželnega jr tem- xmislu sestavil en ^npsljjl nemški jezik kot razredih, v četrtem pa z itali-
vred .todi kot učni ie/ik za
_
nda
en imi raz Pnjer mu ne ujema,
Ali jedva je načelo „srečo aolnce" naši mfli domovi-sijatt, ko pride nam d(
ta načrl rekoč, sploh vselej
k*ko$ je
«agovariat v певечет znoru naradno šote, da » pat v W primei^ji' trebft podvreči želji ministerttVa, katero hoče v tem zmialn 'vnrtnio prenravnali in da bi . šolsko svetovalstvo, kot podložna izvrševali» oMeetnija nekako upornost kazala proti vladi, ako bi njenim na* tiieram e4 hotel» ustreči.	J i
Evo vam svobodomiselno postopanje ljudskega zastopnika!	f; ; . ^
KaČrt вдт pa, katerega je deželno šolsko sveto-i valstvo odobrila in vtodi predložil», nam nij Še eadoeta anau, da bi mogli o njem nže danes voditi. Čakajmo, da se priobči.	x	'	'
' U Gorice, 3. jem. [hv. dop.j „Slovenski Učitelj*,, ta neustrašljivi koritelj za ацгоЈпе prarice, kaj lepo v svojem 14. listu pokloda na srce slovenskim učiteljskim pripravnikom veselje do studininja, ter omeni pb enem, da bi se z dušo in telom poprijel 1 učeaja slovenskega. jezik«. I res, — če pomislimo kuko reven je pač človek, kateri Še svojega milega jezika ne zna, moramo se z gosp. urednikom Lapanjetom ne le ujemati: ampak za bli gi nauk i sproženo misel le še čestitati mu. Človek bodi si še tako premeden v drugih strokah; če jezika ne zna, v kojem misli komu kaj predavati, je zastonj vos njegov (rud. On ne more izraziti dobro svojih misHj, ne more svojega menenja tako Živo narisati, kakor bi je lehko, če bi mu bil, jezik, v kterem prodava, gladko tekoč. Svetovati bi kilo torej vaakojakemu, ki ko odtueni za učiteljski sttn^ da gleda strogo na to, da se do korena nauči materinščino svo-, jo, sicer bi bil ves njegov upor pri podučevanji le; „bob v steno." - Pač' blag je torej nasvet, ki ga da-. je omenjeni list našim nadepolniin učiteljskim kandi-. datom.	' -. .	i ,
Ali izpönujejo vsi naši slov. -pripravniki vestno; svoj nalog, ne vem natančnega povedati; toliko pa moram reči, da so se goriški pripravniki, ki se šolajo na i pripravnišči nže 2 leti, še precej dobro naučili milega materinega jezika. — Pa nij Čuda! JTa goriškem pripravnišči" predav-jo se vsi predmeti (razen pedagogike, telovaje, muzike i risanja) v materinščini, gojenci rečenega izobraževališči so v vedni vaji,- kav Čuda to-; rej, če jim je postal materin jezik; taku gladkotekoč, kaj čuda, da se zavedajo svoje narodnosti, — d;i iz-, poznavajo čedalje bolje, da slovenščina res še nij tako „gmajn вргаћз," za kakorsno jo imajo naši nasprotju-, ki. — Da, da, v slovenščini se da lahko tudi prirbdb-alovje, zgodovina i. t. d. učiti in razlagati, i to morda šfc boljo i lože kakor v nemščini. Če nečete tega verjeti i ste neverni Tomsži: potrudite se v omebjeai zavod, i prepričali se boste o resnici tega, kar sem Vam tukaj rekel,—
^spi-l
,	- , .. - -----------, pravi i
nobenega olepšanja in jačeDja barev; ke-
rn sijati, ko pride nam do znanji "3'a a priHođnjim le-" tom-začne se na goriškem izobraževališči zopet staro — nemško predavanje. Ne morem si misliti družega, kot da se je godilo to samo iz . zavisti, samo iz boječnosti, L; ie naš aarodič tako bitro ne razvyal,, ter br dc-zobe kazal dušmanom slovenskim. ДТ{ h išen, ampak je tako smel, da si euacega morem. Tedaj v nemšČ.ni naj se ppdu-vniki, ker bodo narodni slovenski u-to nespametnija? Bavoo tako kakor bi pripravniščih oa Nemškem predavalo v — jeziku! —
novim ustrojem mislijo noši nasprotniki, bog " aH te sladke nadeje bodo jim plavale po ogenj, de so vaoj -olje ltje, г vehko večiia •ri, tako goriški pripravniki poprimite «e gorečnostjo slovenščine. Delajte, prebijate je neprestano; pozabiti ne smete, da ste slovenski siaovi, da b^ste narodni učitelji, da boste žt-veli o:l napfin slovemkega. ßtidke v tej zadevi nev* MrHäSivir tedar nilj fle bo Vas sram Vaše materin, ščine; narodu posvetite svojo dušne in telesne modi, na-red» detajla, narodu živite! -
■ 'v-imm.tit*?*
dor spreminja zmtsel kritikovanib izrekov, ravns^ kakor se.navadno reče, ^perfidno", „brezvestno*, itp. ДЕејј tem čast. moj nasprotnik je iz celega mojega sestavka; izbral najhuje rezke (greli) stavke, brez zveze z:.dm-' gimi, ki so je več ali manje pojasnjevali in op<ayiče-; vali, ter ce!o te odtrgane stavke je en malo predru-gačil. Tako,.na primer, to, kar jaz sem govoril le o nekterih • duboraib, on mi goveda govoriti, o vseh. bte# izjeme,,to, kar,t mojem člaaku-je- «ečeno samo od enega društva, in sicer « starih (ne sedanjih časih) in celö to le v, pravljici, v predstavi čast. m>jega na-: sprotnik« se govori, ob vseh duhovnih. Vsled teg » pre-na reje Ii ja moč in ostrost mojih izrazov postala je pod! peresoia kritika V9ftj 'desetkrat veča^ se^ve da z na-: menom,predstaviti me v: kakor.m-igoče najslabši svetlobi ter mi na ta pnačin Škodovati- v mnenj'i dotičnih. oseb. ,Ali tako zares ravnajo vestni .kritiki?
Sam priznavam» da bilo bi veliko pametneje, ako-ne bil napisal veeh teh- ^ečij,. ker o mnogih predmetih je- najbolje molčati. Рл vendar mislim, da moji igreh nij: tako strašen, kakor ga predstavlja moj'pr^a* te|i v ..Gla&n^VJiem sejtdi,-: da nijsem nič nale^al ne n» duhoviti ^an^ to je.aa vse duhovjnikö splnbj ue
Mm ni«|j - Slovenci i duhovski, stan eplöh:.i posebni n^ga'pred^a^iji, O duhovskem stanu spjoh n^om gpveril eelp ene besede ne, ker prvič nijsem imel pri-Kk^r,dragi6 pa sploh ogibam 'se govoriti o takoi - zložnih ä
S Krasa 25. maja. [Izv. dop.] Naš narod slovenski, kateri ima glavne korenine v kmetijstvu, mej pohlep* ninti sosedi Neraei Halja ni in Mad j ari je kakor skrajna osamljena veja volflce slovansko lipe.
Ta narod žs]ibože nij Sa sam iu mesnda Hudi ne bo precej kos biff krepek grani^ar tujim navalwa; sto iu sto rečij, koristmi in interaBov brani mu diapeti na prava tla. Imamo1 ustavo iti za* njo toliko zaiti vse to je Večidel . nam malo koristno,' k veča. deUarcu žre in toäka bremena nakla la, da zdravim daje zdravila,'bolanim'pa strupa.' Slovenec trpi^ dela, krv preliva, pa kaj ima ssato? Večina tega naroda, veČina njegove zelmlje zdihnje pod 'težo mnpgpvcttnih davkov, p i! klado v iu bderqhov, da seruugodi, kakor bolniku, kateri nuj leži Š<* »a tako inebki .postelji, naj se, kakor hoče, obrne, tešči ga na vssh straneh, za to ker so njegovi iidje pokvarjeni, ker ee pa-»tijp Voditi od sebičnih nagonov,' ker jim m-mjka tedaj pravega rodoljuhja Oziroma Človekoljubja. : OmoVdfo se je pol. društvo „Gorica" na skrnjul peti slovenska zemlje, pa da.bi bilo kaj prida moke iz tisto mavhe,, to naj veruje, kedor hoče. Naj igla še tako sladke beseda, naj si prizadeva r.iakUdati, da je mavhn, .ali njo to vilo popolnoma padobnomivhi, nje osnov atriji in voditelji no bodo ozdrarili zgoraj navedene bolez.ii. ,Nuj bo ua- kakoršni podlagi hoče, to ntč ne d^, sej tudi nekedanji jialje so imeli na čelo vtisaene hožjo zapovedi, pa ev. pismo jih nie prav ne hvali. Narod slovenski hoče videti dela. Imamo može, ki se p raznih strokah odlikujejo, pada bi bili kos glavni bolezni našega ubozega slovenskega naroda, bi jili lahko skoraj П4 nos seštel. Edini naš Dr. Dragotin Lavrič je v;težki mož,'ki se največ krepko poteguje , za blngor našega naro-Ia v deželnem zboru goriškem.. Ko je leta 1670. v tej zbornici navstal prepir zarad parlamentarnega jezika med italjanskhni in slovenskimi poslanci, .ker prvi nijso znali slovenskega, drugi tudi ne vsi italijanskega, 30, tečbj počeli govoriti vsak v svojem je?tku. Na to so zahtevali julijanski poslanci od slovenskih, da jim morajo vsako govorjenje prevoditi v. italijanski jezik; n dr. Lavrič vstane in pravi, da pravica zahteva, da govorimo vsak. v svojem jeziku, Ijudoljubje pa, da si drug drugemu potolmačimo, kakor bi bil hotel reči; Saj smo pod istim solncem iu Bogom vsi bratje in sestre.'	•'; ■ J * *

iu zapletenih vprašanjih; Če bi pa po kaki naključbi govoril, more biti prepričan »Glasov" dopisnik, ua bi ne rekel nič nepravičnega, ker jaz znam, kakor se tiče, spoštovati zgHovindce faktorje, posebno pa tako važne in koristne,faktorje, kakor so bili in so dozdaj namreč gospodje duhovni mej slovenskim ljudstvom.. lo p«, .kar sem p sal o nekterih duhovnih, nijsem vzel iz svoje glav«, amptk ali sem videl z lastnimi očmi ali pasem slišai od farmanov, ki so navadno najbolje natančni ja ostri kritiki svojih gospodov. Priobežne v mojem člapiat .drobnosti so le en del tega,, kar sem imel priložnost slišati v raznih farab; veliko iz te^a, kar so meni pripovedovali kmetje v tej Mi pa ouej vasi. shranit sem te za.se in ne bom tega aikqdur objavil* vsaj pa^-. vepsko ne. Pri tem moram naznaniti, da/aik(lšr n(jgem izpraševa! kmetov o njih žu{H)ik|h ia kaplanih; iSfnpftk .sem lo poslušal ali kar so govorili mej eoboj.ali pa rkar so meni pripovedovali brez nobenega izpraievapja od moje strani. Ne na Slovenskem,, pe tudi drugod ^atolišk' ljudstvo nij več (a morda tudi nikdar nij bilo) tako najivno in beumno, da bi jie. bilo tv stanu razločiti ^dobrih" lastnostij; evojib goepodov od slabih.. Temu bi se posebno moral veseliti ža&t.. ,G1»«jv" do-prsude,, če mu je res mar za- blagor cerkve ki vere .s^obi ker, aka učitelji čatyp, da Djihovi očetici. ae ne duj£ brezobzirno za no« voditi, in skp jim aa kaj mari : za .dobro izvrševanj« svejega; opravil^, radi poslušajo ikritiko-^vcjeg^, po»topanja ter se prizadevajo pofeoljšati se in postajati zmerom bolje vzgledni učitelji To se
^вашвмпашевшаЈввпшвашв
Potem je bil dr. Lavrič od deželnega zbora v. •dež. odbor izvoljen, kateri obstoji iz 5'>mož; ti pa imajo: iz deželnega naloga vsak po 1200 fl. letne plače z& stoje-teče delo; g. Doljak, tfodi poslanec je predlagal, da tiftjie jim po 400 Äs odbije od te plače in đr.Lavrić ga s tem' podpira, da bi bilo i®' prav, da Se tako so veliki davki, zavoljo ktimh dan na dan ljudstvo etražno toži in trpi. Prav bi bilo tedaj, da bi se jim malo ta jarem polajsal. Ker pa neki poslanec in odbornik to odbiva s tem, da teh 1200 fl. nij nobena plača, da je to le' neko odškodovanje za zamudo časa, kar je Še skoraj premalo, in ker se potem dragi poslanci nijso hoteli potezavati, da bi se res znižala tista plača je predlog ostal na sohem in dr. Lavrič je bil žalosten. Tukaj vidimo med njim in nekaterimi drttzimi narodnjaki vebk razloček, vse dandanes kriči, če todi nekateri po pravici, le za višo in večo plačo. Moj Bog, kjp »& bo pa pernato ?
A zdaj še ca "vzgled, kateri je vreden občudo-
vanja: Z a rad ene narodnih pravic, ki jo kedo morda ima za drobtinico, ee'je on odpovedal deželnemu ob-bom in tako tudi 1200 fl. letne plačo raje, ko da bi bit oskrunil »vojo in narodno čast. Mož je pripravljen vse žrtoraii la za druge, za naš- narod, ter pristopiti na pomoč tam, kjer je več treba,
žalostno iu pomilovanje v red ao bi bilo, ko bi na» narod' ne spoštoval tako Čistega značaju in bo ne bi m« popolnoma zaupal in mu svoje hvaležnosti ne «kazal.
Pa ker je dr. Lavrič tako blag iu usmiljen do atiekanih kfikflr evongeliki Samaritan, je neko oko hudobno in zavidljivo postalo; za to ker nij kos njemu, ^нИгtlepBtrmet*. Poeiort de ne ieglobe voda preširoke struge, da bi ne mogli lahko eden do druzega. Dandanes vsako Se tako revfie hoče revčka pora-
Ibiti za svoje oamere pa^ffiäar raje se udajiuo možt», ki ima samo ena in io ta msjhaa usta,
Kraški kmet.
i ^ ^šjmmrn-	h
lr Grtdoa. 1. junija (!zv. dop.) V nedeljo, kakor ste morebiti uže od inde fzredeti, je bil v C sij i shod volilcev celjske okolice in drugih veljavnih mož, udov osrednega odbora za volitve v državni zbor. Razum-r»iStw» io p^pMstj^ jlj^lM te i fcaje Тко, udeležilo, Zedinili so se v tem, d» Slovenci iiefiejo .državoprav-iiih* kanditov od feudales v is Gradca in da so imajo 'Slovenci držati starega narod negi programa. Tisoč in tisoč Slovencev je n&vduieno sprejelo na taborih ta program, „Novice" same so ga dolgo časa zagovarjale, v a sedaj z blatom"ometavajo one i njih trabanti može, k) se ga držijo i nečejo kovnti novega, nemškim kott-jxjt'vativcem najjubo, ki bi na* zato radi s „tiekovi-|nami," oškodovali! Čudno je pri tem razponi, da i „mladi* se držijo starega programa in da .stari" hočejo imeti uoifga. Orteftim baj Se,' da seje pri ccljs-«WsffljpУеШлкарп volitvah v državni zbor za kmetijske občine celjskega okraja pri-
Kakor na česketn i na Duuaji, tako se je tudi tukaj začela gibati nttadoneip£ka stranka. Po zgornjem Stirskem so se ustanoviti Okrajni volilni odbori, ki s centralnim pod Kaiserfeldom ničesar opraviti nočejo imeti, ^ . 4	•
Mož se „svinčenimi podplati" je hitro sestavil iz obrabljenih fraz okrožnico, v kteri priduševa voditelje okr. vol. odborov, naj bodo edini proti „klerikalnim, fendalairo, i nocijonalntm tendencam', naj stanovitno branijo nemško go;<podetvo v Avstnji i. t. d. — kur ga bodo gotovo ubogali todi brez okrožnice, če se prav sedaj mej soboj pipfljo.
Veliki dunajski krah tudi štirslti judje, .krščeni i
,м.1ав-:и..||.|-| .. ■ ...	■ ч i i	■ i ;
poteguje kakor na vse drage učitelje, tako tudi ва učitelje vere in toorale. Iz druge strani, kaj bi bilo vredno vse delovanje duhovnikov v tej nameri, .дЦ, bi njih odgojenci ne bili še toliko izobraženi V verskih rečeh, da bi bili v stanu razločevati r,dobro* Od „slabega"* sit ve, da tudi v postopanji samih gospodov duhovnikov? Da pa tedi gospodje duhovniki i m njo , kakor vsi, drugi ljudje, raz.o č'oveške kihkosti, in da nijso zmerom v stanu postopati ~Eako, kakor ,učijo in kakor bi 'ihorđa tudi hoteli, to mislim, da prizna celo moj; čast prija)»^«: ^Glasa*. - Sicer pa јаг sem le govoril o nezaupnostf, katero so si pridobili se svojim
—*---------1 —'----•	-------- ijr.tta
fins.
i časih velike nezaupnosti in bojazni ljudstva pred svij-
t vati s&mo ljAffetvo v tej zadevi. Kakor sem uže takrat i omenil, neka пеодвдМ- m ; h<yw9i mora slediti f oScijalne razmere duhovnih predstojnikov k podložni!
-еа-и
nekrščeni, žito čutijo. Nij še dolgo tega, kar: je^mini-steretvo po vseh ustavovernih Časnikih nahajskanb, dlako Cepilo po čeških založnab, med tt;m, ko se je mej u-etavoverci ieviudiefl* na milijone orgatfizovai i množil; Kedar so kako založno zapečatili, so vladi judje hosano zapeli ; taki'nt pač nijso mislili na pregovor: DanestneüiV jutri tebi.	- U> ni-t",^! ;
Gradec, je pri zadnjem kralm na dunajski borsi izgubil fi. milijonov goldinarjev. To je ogroraen denar! Pomisliti morate, da pri nas živi veliko visokih pen-zijoniranih uradnikov in vojakov, ki so bili vsi v zvezi z židovi dunajske boree!
Iz spodnje Stirske - 31. maja (Izv. dop.) 25. t. maja eklicaU so n&Ši rodoljabje v Celji zhor Zaradi posvetovanja o prihodnjih volitvah. Mnogo narodnjakov so je sabtalo v narodni čitalnici čoljski. h Ljubljane bili so navzočni gg. dr. VoSnjak, dr, Zamik i drugi. Sklenilo se je, da postane za Celje (za mesto); poslanec dr, Prui, izvrjfcen' narodnjak, kteri je do sedaj bil odtednlk v Beču tor so hedavno preselil vi svoj rtijitni kraj Konjice na spodnjem Štirskom, Zai kmetiške občine celjskega okraja postavljen je za kan-: didftta, kakor do sedaj dr. V oš mak, za Ptuj z okolico pa dr. Ploj.
Vsi navzočni so skoraj enoglasno bili za te tri kan-! didate, le dva duhovnika, ktera sta se udeležila zbora, hotela sta oevedočiti navzočno može, da se nora Her-i man postaviti za kandidata.
Politični pregled.
Mi notranja politika se Še zmerom bučo okoli! priprav za direktno volitve. Stari in mladi usta-i voverci so ee Kdnj nže zatrdno razcepili vkljub vso mu pregovarjanju „Neuo freie Presse", katera moiii, da mej etarimi in mladimi nij velikega razločka, Tako sosestaNi?je-Avstri,fskopo3tavili 3 volilni odbori, onega stari,.enega mltuli, kateri so se «vezali z demokrati in enega katoliSko-konsormtivna stranka. H tega so razvidi, da bo kaj hud l)oj po celi Avstriji, kadar borlo enkrat na dnevnem redu volitvo v drž, zbor, katere pa bodo težko razpisane pred oktobrom, ker je zdaj za ministerstro jnko neugoden zrak po Avstriji, dokler бе straši kriza.
O dunajski razstavi pišejo zunanji nemški listi jnko nengodno, tako nn pr. „Augsburgflr Allgemeine Üeitung" mnogo razširjon list imenuje razstavo naravnost „švindel" in le eua misel je na inostran-skem, da je bila francoska razstava vse kaj druzega. Obiskovalcev jo primerne malo in dunajski gostilničarji in še marsikateri drugi, so eo presneto pre varil i, će so špekulirali na bogato žetev.
Oehi so gled^ prihoda v novi drž, zbor jako tesemram; it deškega se slišijo ćudni glasi obnpa-jo6i nad Avstrijo. Na Ceskem namreß mislijo nekateri, da po drž. zboru nič ne dosežejo, če hi tudi federalist! imeli ve&no, tedaj je najbolje da ostanejo dosledno pri starih-tirjatvali iu da šo potrpfS, dokler ustavoverci šo bolje zabredejo, kakor so dozdaj za-'Hređli, da bode potom krona sania prisiljena, mir
vcepljene v ljudstvo od njegovih prednikov na tistem mestn, in vsled tega postaja nehoten, gubi Jiogtiin in $&riči naprej po stari ugodni (pripravni) poti. 1 Dragemu, ne glede na vso notranjo dobroto, nij mogoče izraziti jo, ker ga v tem ovira njegova okorna zunaj-iiost. Pri tem obnašanju se svojimi podložnimi- V «oačaji predpostavljenega, nij mogoče tema ali onemu popustiti celo v navadnem, vsakdanjem Živenji. -Nekteri gospodje «o preveč-ostri za evoje farttane v nravaem ozirU štejejo jim v greh celo kako ^nedolžno" ..Šalo, kako pesem ali pa kako besedo j шј tedaj čuda, da se vsak boji v pričnjočnosti tacega gospoda govoriti po-polboma odkritosrčno, ker mu namreč more izmakniti se iz ust nekaj",-kar je ,greh."
V vsem trni nij-uifi Čnda, we to so jako navadno m neobhodno reči; noben nij odgovoren za tö,' бн[ ravna tako, kakor rama, k"r lmben ne more ravnati | -drugače, nego namreč tako,J'kakor »vna. Zatorej tudi jaz nijsem omenjal vsega^tega ž namenom, da bi hvalil ali pa gržigul dotiine gospode, airtpak sefli le ^ptfpietrt^Tscr"4*"™^ Tavn-tr'tflkirr'k'akDr-tbrbi -pripisal, da v tem ali pa onem dijalektu se nahajajo take iu take prikazni giaWblOVbe (ftittetiČner);* oblikoelovne (mor-topanjem zruvnovažd Bakorrstoe nasfertke oficijälöo fologične) itp- Pri vsem tem govoril aem le s sploh, razmere ia< ijKŠdobii it j»mp«nje in JjabeneSi farmanojj niisem omenjal niti eneßa imena iie. tako dU se noben
^Jiutft na ДцДсаМШ j» d»"" biti Hmntn.tr	p-jllfftffg,
tudi ne vsak more čutiti ljubezni k ljudem^ u ki
"ga^-CTErffhrtfsodtf:—Sfarstkatarlnspet-Imtef-jr____ ______ _ ^_______ ......
v začetku zares pridobiti si zaupanje .ia ljubezen Jar- vsim ne potreboval , bi tukvat tratiti ČasaJia^praviČav«-tomov, pa nij bil t stanu premagativefilcenöz^b^niije^vöjrb ^iprej^ i^eööfeitt bäiftd;; i '
narediti mej naredi < Iii tega je pametno od. našiti slovanskih politikar zdaj zarod programov prepirajo«Г kakšen da bode ШчЗДЗС v drž. zboru,; aH pa bo treba doma «stati. ^ reo so še vprašanja bodočuosti, Ш vsaki möin se bomo morali bolje po Cehih ravnati, kakor pa po tako zvani državuopravni strauki.	, ; ^
Ш- Ogerskem imajo staro mizer&v s parlamentom, poslancev nij mogoče. tlvaije tmajo mnogo upanja, da se poravnajo. Ögri; ministej Szlavy je povabil k'sebi brvatsko regniko-larno deputftoijo iu je ž цјо konferiral Ш 3 mfe; •»mister se je kazal mdovoljiiegain bode posredoval N olwma odroma, hrvatskim in ogrskim.' Bati se je le, da Ogri Hrnto no .preslepö In jih ne,odtegnejo od prave slovanske politike? pa to znA-tra» jati le malo «aco, kor tudi im HtvatsU«^. raate stranka od dno do dno, ki je navdušena 1о"ка k-goslevaneko politiko, in k tej stranki spada veNna hrvatsko duševne iotolligencije.
Euski Car jo došel te dni na Dunaj) к ш< stavi; naš dvor ga. je slovesno sprejel in napmvlja njemu na Ш. razno veselice, Tudi črnogorski knez Nikita uživa na našem dvoru posebne pazljivosti. Nemški listi povdarjajo, da eo razmeri ihdj rusko in našo državo zdaj tako prijazno, kakor «&e dabo nijso bilo. Gotovo, бе so polivka po paradah sodi. Fersijaneki šah se je do 12 maja feavil na Ruskem in jo Ш kot zaveznik ruski povsod Blovesno söffet; zdaj jo odpotoval in pride tudi na, Dunaj k nastavi. Dunajčant se ga vesolj ker ima za! soboj üez 20 miljonov gold,
Francoski predsednik Mac-Mnhon jo valut ' vladam naznanil svoj nastop in Kagotovll jih, da so bode držal gledć zunanje politike Thiersovlh nniel in da bode vse pogodbo z Kemflko natančno Ш-nil. Moimrbisti zdaj po Franciji швајф, rioktorl monarltistif^ni listi Мвс-Mahouu uamvuoat svetujejo, da naj ustanovi monarhijo. Republikanci pa eaijako mirno M6 in m hqßejo Iwriti samo na parlamtm-tarnom potu in rešiti republiko. To jö edina trefa za Francosko. Bivši predsednik ТЈмрИ .je prišel : v narodne skupščino kot poslanec in je,bil po' republikancih vsili barv entuziasttöno sprejet; veeifeiiBe je na levo k republikancem, Thiers kot votötety republikancev bode s časoma gotovo zmagal in »publiko rešil nevarnosti. "	T; f. Vsled zmage monarhistov v francoskem,
ikem
mentu so tudi KnrHsti	-------.„^..^,..
postali, ker ložeje pomof' dobivajo ј« Шиоце, $вег pa se je zdaj sešel na Špaiijskem nov - parlame nt (Cortes), kateri ima vsebi veliko yepUblik^neko 'Ve-fiiiio in ta parlament bo morda enkrat definitive ustanovil republiko.-' . , , . ,
Razne vesti.

.„ -.t , •
C«dhor pntlilihef« rtmMvit „«o?«"). «5 enk»t
vabi vse p. n. druStvenike iu slavno UbKneUoi ^doiiiie udeleži mnogobtojno javnega oböaegft «bora, W bode v nedeljo 8. t, m. v Riheoberku-r grajnkt velifcitdvo-raui; katero je visökorodni goip.-žrof Lant-hiertKa tisti dan prepustd dtuätvu. ^afiöfek 31' uri popoludne. Ker bode posebno razgovor o di-rektoib volHvah jako-^ећ^адрИШГ Jbode-»ffi»Stopi!o mnogo govornikov, je želeti, da se vsi- Yelj^ttt rtiožje iz Vipavskega, goriške okolice in KrastiHiaeleže oaieo-
jenega shoda.	*
■i ;; it? . <
CK«rrif» In	Pretekli -mesec ^se je na
Ogerskem mej Pelto in Steinbrach-чип nu ohdotm "ielezniiki ći'fei • zgftdila Telik* ritrttećft; • вм^ skočila s kolovoza, in vee vaganov se je- lA^OloOma »trlo in ljudje ki sn bili * njrh »e-.deloma imaiceüi, ali pa hado ranjeni', bdi} 86 mrtvih. «i: imnogo močno ranjenih, je; postalo irtvfl.one, neateća wa iijiiiÄ-srečneži ao večinoma Slovenci? .d&t^njskegfl^del^ki eo v ogerekih gozddi delali, ia в& ЉомћгВДбЈШ ; vsi so bili ocenjeni in zapustili so veliko vdov in sitOPiW-:Snih otrok; kateri vsi reo zgiibili jradnike ^ngfiovo.fy revščini 'pomoči И^ејо.; Sofiu^ ido Mvnih. nažibf^-itov je oanotilo tukajäneg«' g^Zußanßioa) ooliiepnaipftd-nika na tukejSnji. postaj«, rodoma Sloveno», ^da^žol pobirati mile darove za onei nesreča»-zapaisi»ae. ii» zdaj je nabral' 68 gold, in jih oddal tukajfinji meStm denarnici, da jih hrani, dokler ве dotični naogJMUO in
he Ero^lugdpore. шН»!»'^^1 oav laä gäpödjiiramo v njegovem dobrodelnem početji jmo mu Js radostjo .to.obJjabilL in s tent, nazosojamo, 'da home tadi"mi pobirali podpore za one sirote ter