Spedfzfone ln abbonamento postale — PoStnlna plačana t gotoftnl Leto XXII.. št. 273 Ljubljana, petek 27* novembra 1942-XXI Cena cent. 80 L/pravtuJtvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24 Icseratoj oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi : za Ljubljansko pokrajino pri poštno-iekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Izhaja Tiik dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—% za inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50. Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5, teleta* itev. 31-22. 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per Ia pubblicita di provenienza italiana ad esrera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Povečano delovanje v Cirenaiki in Tunisu Zajeti ujetniki in avtomobili — Letalski napadi na sovražne kolone — 8 letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 26. novembra naslednje 915. vojno poročilo: Operativno delovanje se je včeraj povečalo v Cirenaiki in zlasti v Tunisu; v spopadih brzih oddelkov smo zaplenili nekaj nekaj ujetnikov. Navzlic neugodnim vremenskim razmeram so italijanska in nemška napadalna letala napadla sovražne kolone na premikanju; v letalskih spopadih so nemški lovci sestrelili (i sovražnih letal; neko drugo letalo pa je strmoglavilo na tla, zadeto od pretiietals-kega topništva. Letalski napadi na Pičimo in druge kraje na Siciliji so ostali brez pa le;!ic; reko britansko letalo, ki so ga pogodile obrambne baterije, je v plamenih padlo v morje pri Geli; pilot, ki se je rešil, je bU zajet. 2>ace|evo firjznanje junaškim letalcem Operacijsko področje. 25 novembra s. 7. neprestanim udejstvovaniem italijanskih letalskih in pedmorniških sredstev 7?roti angleškim edinjcam. ki oper rajo ob francoski Severni Afriki, je bilo mogoče doseči 24. novembra vrsto novih zmag. F.azen ruši'ca in purnjka velike tonaže. k: so ju naše podmorn ce potopile, so torpedna letala s Sardinije, ki so vedno pripravljena za napad z drznostjo in vnemo, ki je italijanskemu letalstvu dala že toliko odličnih zmag. zadela in potopila nadaljnje tr; transportne ed niče Anglo-Američanov. Njih udejstvovanje in njih uspe- hi udarjajo sovražnika v življenjskem področju podmorskih transportov in učinkovito vplivajo na možnost dovajanja oskrbe. ki je nasprotniku neobhodno potrebna za nadaljevanje akc je. Poudariti je treba, da je samo italijansko letalstvo od dneva izkrcanja nasprotn.ka v francoski Severnj Afriki potopilo pred alžirskim; in tuniškjm; obalami 10 parnikov in 4 vojne edinice. V splošnem okviru tega živahnega bojnega udejstvovanja je smatrati akcijo dne 24. t m. za najbolj drzno m najbolj uspelo, ker je bila izvedena prj belem dnevu nekaj des^t milj od alžirske obale :n torej v bi ž:ni številnih letalskih oporišč, s katerih bi nasprotniki lahko ščitili z vsemi silami svoje edinice. Razen tega so naša letala operirala v jzredno slabih vremenskih okoliščinah in so dosegla področje za napad preko obširnih predelov z nevihtami. s čemer je b la znova poLrjena spretnost in žilavost naših hrabrih posadk. Pred bojnimi letali so v jutru odšli na pot številni zvidnjki. ki so sporočili našim oporiščem natančna obvestila o kre-tanju nasprotnika na morju Prvi napad se je pričel ob 13.30, kakih 10 milj sever-novzhodno od rta Bougaron Napad je izvedla patrulja torpednin letal, ki sj je zbrala za cilj prekoatlantsk 20.000 tonsk parnik, ki je bil očitno dodeljen prevažanju čet. Ob silni protiletalski reakciji spremljevalnih edinic so se naša letala pribl žala edinicj. odvrga bombe in torpeda ter pamik zadela z dvema torpedoma. Velika ladja se je takoj ustavila, se nato nagnila in se potopila. Hudi oklopni in pehotni boji na vzhodu Vsi sovražni napadi so bili zavrnjeni — Velike sovjetske izgube Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. nov. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo danes našle Inje vojno poročilo: Med Volgo in Donom in v velikem loku Dona trajajo hudi oklopni in pehotni napadi seoražnika dalje. Bili so v ogorčenih borbah zavrnjeni. Sovražnik je izgubil ponovno številna oklopna vozila. Lastni letalski napadi so povzročili sovražniku velike izgube na ljudeh, težkem orožju in raznovrstnih vozilih. V Stalingradu so se tudi včeraj zrušili sovražnikovi napadalni poskusi. V srednjem odseku fronte je sovražnik dne 25. novembra v področju južno od Ka-lin.!na in jugovzhodno od Toropca preiel v pričakovani napad. V hudih borbah so bili vsi njegovi napali z velikimi izgubami zavrnjeni, nekateri krajevni vdori pa izravnani v protisunkih. Pri teh akcijah je bilo uničenih spet 18 sovjetskih oklopnih voz. [sško barbarstvo proti italijanski civilizaciji Plamteš protest Akademika Marcela Piacentinžja Rim, 23. novembra. Arhitekt Marcel Piacentini. član Kr. italijanske Akademije je poslal »Giornalu d' Italia« naslednje p:smo. ki izraža ogorčenje proti. Anglosasom, kateri se ne bore samo Proti italijanskemu narodu, ampak uničujejo predvsem kulturne spomenike: »Podlosti, ki jih Ang^sasi počenjajo proti našim ljubljen:m mestom nimajo primere v zgolovini. Oznaka barbarov s katero smo že 2.000 let navajeni označevati one, ki so prihajali uničevat našo visoko clvilizfrano deželo, ni dovolj primerna za žigosanje si-amotne podlosti naših sed njih sovražnikov. Kajti one barbare, je obvladoval primitiven in divji nagon, kakor ga lahko čutfjo dečki, ki so zrastli brez vzgoje in brez vesti v svojem svetu, ki še ni poznal omike. Ti pa delajo s pclno zavestjo tn uničujejo s točno voljo. Pri tem jih podpira njihova tehnika, katere so se naučili od nas. Njihova namera ni samo trositi varljivi preplah med ljulstvo, marveč hočejo izbrisati vse ono, kar najjasneje, najočitneje in najverneje priča o naši civili- I zaciji. Anglosasi hočejo .uiičiti latinsko j JivJizacijo. Ir. kakor so co tisočkrat po-i skušali z negiranjem in obrekovanjem, poskušajo to danes neposredno in divje proti ; odličnim spomenikom, proti vedno živečim simbolom največje omike, ki je kdaj nastala in ki še vedno traja na svetu. Vztrajnost njihovih napadov dokazuje, da hočejo zadeti umetniška dela, ki jih sami v svoji lakomnosti in prostaštvu ne morejo niti posnemati. Oni smatrajo te naše spomenike za stare zaprašene predmete, ki so popolnoma brez koristi in jih je treba pomesti. Zato izvršujejo barbarske napade z mehanizmom proti 2000-letni evropski omiki. Anglosasi pa se zopet enkrat motijo. Italijani bodo do zadnje kaplje krvi branili svoje veliko bogastvo, ki ga predstavlja njihova civilizacija, še bolj se motijo, ko nočejo priznati, da se je latinska civilizacija kljub vsem nasprotstvom po rimski .dobi še enkrat obnovila s krščanstvom in s preporodom. Ona ima v sebi silo za zo-petno obnovo in za ponovni povratek k najbolj vzvišenim čudežem duha m volje. Italijansko-nemsko bratstvo v orožja Pred kratkim smo opozorili na nezlomljivo skupnost in neporušno povezanost Osi v tej vojni, ki se kaže na vseh področjih povezanega delovanja obeh velesil: od političnega, kulturnega, gospodarskega in socialnega do vojaškega in vojnega sodelovanja. Zelo tehtno je italijansko-nemško brastvo v orožju prikazal te dni glavni Goringov organ Nazionalzeitung« iz Esse-na v članku »Tovariš v orožju«. Po članku posnemamo: -Tovarištvo v orožju med Italijo in Nemčijo se je vedno uveljavilo tudi v zelo težkih trenutkih in je prestalo hude preizkušnje, saj so biii trenutki, ko je »preizkušnja ognja« zahtevala odpornost in zares neupogljivo gorečnost. Nevarni trenutki za sleherno zavezništvo nastopijo tedaj, ko sovražnik izkoristi kak neuspeh za to, da bi sejal strupeno seme nezaupanja in tiho prišepetavanega dvoma. Ta, ko svet stari sistem Izredno vztrajno uporabljajo Angleži proti Nemcem in Italijanom. V zvezi z dogodki v Afriki se Angleži ln Američani trudijo, da bi omajali moralno trdnost italijanskega naroda z grožnjo hudih letalskih napadov. Toda ti nadvse slabi psihologi pozabljajo, da je italijanski narod sijajno vzdržal nekoč sankcije. Odpovedi, ki so se jim morale italijanske množice privaditi, so bile zelo hude in trajajo brez prestanka še danes, toda narod čudovito vztraja, ker razume, da so potrebne. in spoznava, da jim je v enaki meri podvržena tudi zavezniška Nemčija, da bi zagotovila zmagoslavni konec vojne. Zato se razume samo po sebi, da angleško-ame-riška propaganda ne bo uspela. Italijani so narod, ki je skromen v svojih dnevnih zahtevah in ki dela prepevajoč, kajti Italijani so vedrega razpoloženja. Te vrline so ogromnega pomena v težkih urah. Italijanski narod je poln one ubranosti in mirnosti, ki vzbuja zaupanje. Nemški bojevniki v Afriki so vedno opazili, da je tovarištvo italijanskih vojakov ne le iskreno, temveč — da se tako izrazimo - vedno nasmejano. Italijani so sinovi sonca in nanje neprimerno manj vplivajo stvari, ki nas na severu včasih zelo teže. Način, kako Italijani jemljejo na znanje gotove položaje, deluje kakor pomirjevalno sredstvo. Izbrane italijanske formacije, ki se bore v Afriki, pa tudi one ki se bore na vzhodnem bojišču, so sestavljene iz odličnih vo- jakov in izkušenih borcev, ki se bore, lahko rečemo, brez prestanka že od abean-ske vojne dalje. Upravičeno se smemo v"prašati, ali pravilno oce 5 j i t-m > slon* vi naših tovarišev v orožju, ki so tako zvesto na naši strani. Italijanski narod je vedno rijajno vzdržal in bo vzdržal tudi v bodeče na naši strani vse do končne zmage. V družbi s temi tovariši v orožju bomo kos vsem novim položajem in dosegli bomo nove zmage. Povezani smo drug na drugega na življenje in smrt. Zgodovina nam je namenila, da korakamo skupaj po poti slave, in nič nas ne bo moglo več ločiti.« Rojstni dan predsednika portugalske republike Lizbona, 25. nov. s. Rojstni dan predsednika portugalske republike generala Car-mone je bil proslavljen izredno svečano. Ministrski predsednik Salazar je ob spremstvu vseh članov vlade čestital šefu države v imenu vlade in naroda. Enako so so generalu Carnioni poklonili člani diplomatskega zbora, šefi oboroženih sil in drugi predstavniki oblasti. Ves tisk izraža v svojih člankih ob tej priliki zaupanje in vdanost portugalskega naroda svojemu šefu. Podmsrnke so strah za Anglosase Lazbona. 26. nov. s. Kanadski mornariški minister je glede na nevarnost podmornic v Atlantiku izjavil, da je položaj zelo težaven, čeprav so sile Osi. je dejal kanadski minister, osredotočile veliko število podmornic v bližini Gibraltarja in v zapadnem Sredozemlju, da bi tamkaj motile oskrbovanje angleškoameriškega eks-pedicijskega zbora v severni Afriki so vendar mnoge izmed njih ostale na Atlantiku, kjer nadzorujejo vsa pomorska pota. Minister je še dodal, da je VePka Britanija navzlic temu, da je bilo doslej potopljenih samo v zalivu San Lorenzo kakih 20 zavezniških trgovskih ladij, zahtevala nič manj kakor 17 kanadskih korvetnih ladij za zaščito fzkrcevalnih operacij v severnem Atlantiku. V Cirenaiki in v Tnnisu je bilo v spopadih prednjih oddelkov uničenih več sovražnikovih motornih vozil in privedenih večje število ujetnikov. Kolone na pohodu v taborišča in izhodiščne postojanke v zapadni Cirenaiki so bile bombardirane. V tuniškem visokogorju t»o oddelki letalstva obstreljevali sovražne oklopne motorizirane oddelke ter zbirališča čet. V Sredozemskem morju in nad zapa^nim obalnim ozemljem je angleško letalstvo včeraj izgubilo 8 letal. Pogrešajo 6 lastnih letal. Odločen nemški demanti Berlin. 25. nov. s. Iz vojaškega vira se odločno demantira nedavna sovražna trdi-tev> da je Sovjetom med njihovo sedanjo ofenzivo usp; lo doseči zvezo s Stalingra-dom. Strahotne človeške in materialne izgube sovjetskih oddelkov Berlin. 26. nov. s. Vsi današnj; listi objavljajo na vidnem mestu vesti, ki so prispele z vzhodnega boj šča v zadnjih 24 urah. zlastj one. ki se nanašajo na ostre obrambne boje v velikem Donovem kolenu. kjer so nemške letalske sile povzročile sovražn ku zelo hude izgube na ljudeh n vojnem gradivu. V velikem loku Dona in iužnozapadno od Stalingrada, kakor obveščajo tukajšnj; pristojni krog; so boljševiki včeraj močno napadali. Zlast; na odseku ob Donu so morale oborožene sile Osi vzdržati srd te boje proti sovražnim cborcženm silam, k so se zbrale na manjšem prostoru in so jih podpTalj številni tanki. V hudih akcijah pa so nemške čete ohranile svoje postojanke :n na nekaterih mestih so b ie spet vzpostavljene vezi med oddelki, kj so bile začasno prekinjene. Boljševiki so utrpeli zelo krvave izgube. Tudi na odseku med Volgo in Donom so morale nemške in rumunske čete vzdržat' silovite napade. Na tem odseku so se vršili številni bojj na nož. Boljševiki so napadali v valovih in so se pri tem posluževali štev'lnih edine. Nemško topništvo, zlasti pa protitankovske baterije so povzročile v sovražnih vrstah strahotne praznine; 24 boljševiških tankov je ostalo na terenu. Nadaljnje izgube je sovražniku pr;zade-jalo nemško letalsko orožje, ki je v zaporednih valov h bombardiralo sovražne sile, ko so se prpravljale na napad. Na nekem odseku tega bojišča med Volgo in Donom so boljševiki proti večeru poskušali prebiti nemške postojanke, pri čemer so se poslužiLi konjeniških eskadronov. S spretnim manevriranjem na bok h se je ta poskus izjalovil in sovražnik se je ioni umakniti, pri čemer je pustil na terenu na tisoče mrtvih in ogromne količne vojnega gradiva. Doznava se nadalje, da :o nemški motorizirani oddelki izvršili v zadnjih 24 urah več ofenzivnih jzpi.Jrv na opein :«'skem odšel u Kalmiške {/.epe in za/ojevaii razne sovjetske postojanke. Po sijajni obkolitveni potezi so nemške oborožene sile obdale večje sovjetske skupine in so po sr-d tih bojih polastile neke utrjene postanki, ki je v taktičnem pogledu zelo pomembna. V teku teh operacij so nemški grenadirji uničili eno baterijo in zaplenili 10 skoro povsem nedotaknjenih topov, 40 voz 1, večje število konj in kamel in znatne količine vojnega gradiva. Nemške čete v Rusiji so dosegle vse cilje, postavljene jim za 1. 1942 čas je postal najboljši zaveznik Osi Berlin, 25. nov. Organ nemških SS-od- delkov ::Das Schvvarze Korps« objavlja o sedanjem položaju uvodnik, v katerem piše med drugim: Lamka zima se je začela za nas z razočaranjem zaradi nujnosti prekin tve ofenzive cb nastopu hudega mraza, kar je pomenilo začetek hude obrambne vojne, k' je trajala do pomladi. Od tedaj dalje vemo, da nimamo proti sebi samo ogromnih množic 3jud: in orožja, temveč tudi satanski rež;m, ki brezobzirno pošilja človeške množice v kiavn co. Danes vemo. da gre za težko stvar, ki nima primere v naši zgodovini. Zato pa je letošnja zima izgubila značaj neznanke, k: bi se je bilo treba bati. Oborožene sile Nemčije n njenih zaveznikov so pretek'e mesece dokazale, da so izšle iz peklenske preizkušnje še bolj močne in učinkovite. Dosegle so vse cilje, ki jih je bilo deloč lo vrhovno poveljništvo. Cilj ofenzve leta 1942 nj bilo zasedanje mest, telveč ločitev Sovjetske zveze od južnih virov.. Izkušnja nas uči, da zima ni primeren čas za velike odločilne operac je, temveč zahteva celo cdmor v borbi Izjeme se lahko pojavijo le tedaj, kadar se pojavijo zred-no ugodne okoliščine, ki dopuščajo prema-ganje tveganj in nevarnosti zimskega voje-vanja, al; pa kadar so poveljstva ponorela, kakor na primer boijševiško poveljstvo, kj nj nikdar poznalo pravega razmerja med zaposlenim^ silami in doseženimi uspehi. Sovjetska strategija je negibna. Po izgubi zeio rodovitne ukrajinske zemlje ;n rudnikov mangana, železa in premoga v Don-skem bazenu in na Kubanskem, po izgubi več petrolejskih področ j. ogromnega dela vojnega gradiva in tol ko milijonov ljud;, b; Stalin moral to zimo dosledno varova i svoje sile do skrajnosti. Toda boljševiki doslednost ne poznajo. Zato moramo upoštevati možnost, da bo Stalin vrgel v borbo svoje poslednje rezerve, da bi poskušal letos doseči, kar se mu lansko leto n= posrečilo. Nemška vojska in nemško vrhovno poveljstvo pa čakata na vse to z mimo hladnokrvnostjo. Oba sta prestala že vse drugačne preizkušnje. Razen tega so to zimo nemške in zavezniške armade pripravljene na skrbno izbranih postojankah n razpolagajo z odlično oborožitvijo in opremo, med tem ko je tudi oskrbovalna organizaa-cija popolna. Nemški delavci in inženjerji niso n:mreč spal . Vsa vprašanja, kj so se pojavila prejšnjo zimo, so bila letos rešena. Mraz ne bo več zaustavljal našh lokomotiv, niti blokiral naših strojev. A tudi v pogledu organizacijske tehnike smo sedaj že pripravljen na dolgo vojno. Kar je nemški nrod preteklo poletje pripravil v svojih tvornicah ob sodelovanju milijonov inozemskih delavcev, nj bilo še vrženo na vojno tehtnica Sadovi tega ogromnega napora komaj sedaj dozorevajo. General »čas« je naš zaveznik. General »zima« nas je naučil mnogo stvari in muči sedaj nasprotnike. Stal:novi sužnji bodo morali prebiti zimo brez premoga in se bodo morali zadovoljiti s porcijam; hrane, k- predstavljajo zelo skromen del naših obrokov. Četudi bi sovjetski kolos poskušal letos novo zimsko vojevanje, bo izšel iz njega še bolj oslabljen. Sicer pa njegove sile ne morejo biti neizčrpne: nekega dne. prej ali slej, se bodo neizprosno zčrpale. Požrtvovalnost in junaštvo rumunskih čet Bukarešta, 25. nov s. Komentirajoč vesti r. vzhodne fronte tudi danes rumunski listi poudarjajo, kako velik je delež rumunskih čet v sedanjih operacijah. Zopet so rumunske čete v hudih bojih teh dnr pokazale svoj duh žrtvovanja in svoje junaške kreposti. Sovjetski vojni industriji primanjkuje elektrike Bern, 25. nov. s. Sovjetska vojna industrija se bori s hudim težkočami ne samo zaradi pomanjkanja surovin in vedno večj h težkoč s prevažanjem, temveč tudi zaradi nezadostnosti električne energije. Z nekim proglasom sovjetske vlade se delavcem priporoča, naj z njo kar najbolj šted jo. Ne samo posamezne tvorn ce, pravj proglas, temveč vsa sovjetsk industrija mora štediti. ne da bi s tem škodovala proizvodnji. Na tisoče kilovatov električne energije se izgubi brez korsti za delo. Treba je uvesti pravo disciplino štednje. Ne sme se pozabiti, da bo v zvezj z vojnimi operacijami naša fronta potrebovala vedno več tankov, topov, letal in streli-va. Mlade delavce je treba predvsem učiti umetnosti štedenja z električno energijo. Vsa država, zaključuje proglas, mora v vojnem času sprejetj zakon štedenja. Japonski rušilci v Indijskem oceanu Rim, 25. nov. s. Agencija Reuter poroča o napadu japonskih rušilcev v Indijskem oceanu. Lorenzo Marquex, 25. nov. s. Semkaj je dospele- 50 brodolomcev z ameriškega paT-nika »Alco Pathficnder« in 8 brodolom cev z norveškega pamiika »Gudna« Obe ladji sta bili torpedirani in potopljeni v Mozam-biškem kanalu. Na Kitajskem sestreljena ameriška letala Kanton. 25. nov. s. Med poizkusom napada skupine severnoameriških letal na Kan-ton so japonski lovci zdrušili dva »Curtissa F 40«. Ostala letala so biLa prisiljena k umiku prtem ko j" v neredu z velike v:vne odvrgla nekaj bomb, ki niso povzročile škode. Iz japonske vlade Tokio, 25. nov. s. Zaradi bolezni notranjega ministra Juzave je notranje ministrstvo začasno prevzel ministrski predsednik Tvjt*. Seja senatne komisije za zunanje finančne zadeve Rim, 25. nov. s. Pol predsedstvom senatorja Martina Franclma in ob navzočnosti državnega tajnika za finance se je sestala senatna komisija za zunanje zadeve, trgovinsko izmenjavo in carinsko zakonodajo. Proučeni in odobreni so bili zakonski načrti, tičoči se začasnega uvoza in izvoza (poročevalec Brezzi), vojnih pokojnin albanskim invalidom in osebam družin vojakov, umrlih v vojni (poročevalec Somma), plačil v Franciji, Tunisu, Alž.ru, francoskem Maroku in Tangerju, pokojnih in drugih stalnih prejemkov italijanskih državljanov ki tam prebivajo (poročiva ec Bollat'). nove ureditve železniške družbe Dunav-Sava-Adriatico (poročevalec Ponta-rini). Zaveda za kolonizacijo Italijanov v tujini (poročevalec Bianchini). Razen prei-secinika in državnega tajnika so se debate udeležili poročevalci in senatorji Giannini, Imperiali in Arlotta. Italijansko-hrvatsko kulturno sodelovanje Zagreb. 26. nov. s. V prostorih Italijanskega kulturnega zavoda je bila včeraj otvoritvena seja ob nastopu novega akademskega leta. Manifestacije, ki je imela šo prav poseben pomen spričo navzočnosti italijanskega Akademika Francesca Severi-ja in rektorja vseučilišča v Pisi nacionalnega svetnika Bigginia, so se udeležili tudi italijanski poslanik m italijanske oblasti v Zagrebu, s hrvatske strani pa zunanji m prosvetni minister, rektor zagrebškega vseučilišča in številni predstavniki kulturnih krogov. ie otvoril italijanski poslanik Gaser-tano, ki jc v svojem otvoritvenem govoru poudarjal stalno skrb Fašizma za vrednotenje duhovnih vrednot in pa glede prizadevanj po1 vedno bolj tesnem italijan&ko-hrvatskem kulturnem sodelovanju. Hrvatski zunanji minister Lorkovič je v italijanskem jeziku izrazil v imenu vlade pohvalo za sijajno delo. ki ga razvija italijanski kulturni zavod, ter jc porabil priliko, da se jc s hvaležnostjo spomnil vsega, kar hrvatska kultura dolguje italijanskemu vplivu, poudarjajoč nadalje, da je spričo f-edanjega velikega konflikta zelo značilna ta kulturna delavnost za medsebojno poznavanje na področju znanosti jn umetnosti. Prof. Biggini je nato obrazložil delovni program, ki ga bo zavod razvijal v novem letu in ki predvideva poleg normalnih tečajev in ciklov predavanj tudi več novih man f.-stacij za čim tesnejše razvijanje ita-lijanskc-lirvatskih kulturnih odnošajev. Zagreb, 26. nov. s. Italijanski akademik Frar.cesco Severi ie imel snoči v Italijanskem kulturnem zavodu v navzočnosti članov hrvatske vlade, diplomatskega zbora, ustaških voditeljev in izbranega občinstva predavanje o priliki 300 letnice smrti Galileja Predavatelj, ki ga je občinstvu predstavil predsednik Hrvatske akademije znanosti, je v svojem predavanju obrazložil življenje in delo velikega Italijana, ki ga je spretno vključil v zgodovino italijanskega znanstvenega in filozofskega razvoja. Predavanje italijanskega znanstvenika v Rumuniji Bukarešta, 25. nov. s Akademik Salva-tore Riccobono je te dni imel vrsto predavanj na glavnih rumunskih univerzah. V. Bukarešti je prof. R;ccobono otvoril akademsko leto Italijanskega kulturnega za-vola v Rumuniji in predaval o rimskem in italijanskem pravu. Protiboljševlška skupnost vse Evrope M<>nakovo, 25. nov. s. »Miinchner Neu-e te Nachrichten« posvečajo članek obletnici protikominternskegia pakta, poudarjajoč izvor in pojasnjujoč učinkovitost pakta v šestih it t: h obstoja v življenju evropskih narodov in v borbi, ki jo vodijo za svojo svobodo. Iz protikomunističnega pakta je kmalu nastal vs .evropski pakt a skupno fronto. Danes če razvija boj proti sovražnikom Evrope na vseh kontinentih in vseh morjih. Ob Nemčiji se danes bore razen držav, ki so tvorile ob pričetku pakt, že prostovoljci iz vseh premaganih narodov in celo iz prebivalstva same Rusije. Lahko se reče, da segajo meje nove proti-boljševiške Evrope do tja, kamor je po-strojilo orožje nove Evrope. Evropski narodi, ki se zavedajo skupnosti stremljenj, zaradi katerih so povezani v skupno usodo, se bore proti demokracijam in ni več daleč dan zmage novega reda nad starm. Redko v zgodovini je bil sklonjen tak življenjski pakt, kakor je protikominteraski. Madrid, 25. nov. s. Tukajšnji h ti obširno koment rajo šesto obletnico podpisa protikominternskega pakta in pišejo, da je Španija k paktu pristopila med svojo osvobodilno vojno in da je bolj ko kdaj strnjena z evropskimi narodi, ki se bore proti komunistični nevarnosti. Strnjena je okrog generala Franca s prisego, da se komunizem ne bo nikoli več vrnil na njena tla. Li ti so se poklonili junaštvu proti boljše-viški Rusiji borečih se narodov in pišejo, da Španija dviga misel k vojakom, ki ae na ruski fronti bore za novi evropski red. Naročite se na romane Dobre knjige! »JUTRO« št. 273 - « Slovesen pogreb profesorja Nana V sredo dopoldne je bila v žaino okrašeni uršulinski cerkvi črna maša za profesorja Umberta Nana, ki so ga meseca maja "barbarsko ubili komunisti. Službi božji so prisostvovali Visoki komisar. Poveljnik XI. armadnega zbora. Zvezni podtajnik v" zastopstvu Zveznega tajnika. Poveijnik divizije planinskih lovcev, Poveljnik pehotne divizije in drugi zastopniki oblasti. Prisostvovalo je tudi osobje družbe »Emona«, pri kateri je bil fhposlen pckojni prof. Nana in kjer so zelo cenili njegovo delavnost. Med osobjem »Emone« smo opazili tehničnega ravnatelja Medieia in ing. Natillia. Vojaški kaplan je po božji službi podeli! odvezo posmrtnim ostankom, na katere je bil položen venec, ki ga je poslal Visoki kcnrisar. Ob 16. se je iz Doma fašijev razvil veličasten sprevod z vojaško godbo proti postaji. Ob krsti je hodilo častno spremstvo Milice, pred krsto pa so nosili številne vence. med katerimi je bil tudi venec Visokega komisarja. Poveljnika armi jskega zbora. Zveznega tajnika, Fašistične zveze iz Alessandrije vodstva in osobja »Emone«, Poveljstva prostovoljne protikomunistične milice in mnogo drugih. Za krsto sta stopala najprej brat in svak pokojnika, nato pa Visoki komisar, Poveljnik armijskega zbora, Zvezni podtajnik v zastopstvu tajnika, general Poveljnik divizije alpskih lovcev, ljubljanski podžupan, zastopajoč župana, in drugi predstavniki oblasti. Sprevod je zaključevala velika skupina ženskih Fašijev s praporčkom. Na postaji je Podtajnik izvršil obred poimenskega fašističnega poziva, na kar je krsta odpotovala proti Alessandriji, kjer se pripravljajo velike pogrebne svečanosti za objokovano žrtev komunističnega sovraštva. Ljubljansko prebivalstvo je s pieteto sledilo pogrebnim svečanostim za žrtvijo komunističnega terorja. Soglasni obsodbi zločinskega umora se je pridružila še trša odločnost, čim prej in čim bolj temeljito iztrebiti komunistični strup iz vsega našega življenja. Naraščajoče nezaupanje med Anglijo In Ameriko zaradi Darlana in De Gaulla Rini, 25. nov. s. Serijska izdajstva admirala Darlana, ki 3o v začetku navduševala Anglo-Američane, vzbujajo zdai že v angleškem taboru hude skrbi, ker ne morejo jasno spregledati, kam merijo Dar-lanova dejanja. Ker jo Darlan izdal svojo domovino in nesramno prodal ozemlja francoskega kolonialnega imperija, se Angleži boje. da bo Darlan storil še nadaljnje izdajstvo in se popolnoma zasužnji Američanom v škodo angleških interesov. Tolmači takega angleškega razpoloženja so londonski listi. »Daily Herald« piše. da primer Darlana še vedno vzbuja skrbi in da ga n kakor ni mogoče smatrati za likvidiranega. List trdi, da je celotni politični položaj Severne Afrike skrajno težak. Res je. da morajo imeti obziri vojaškega značaja prednost pred onimi političnega značaja, toda, poudarja list, vendarle o tanejo dejanja dejanja in prav dejanja so tista, ki povzročajo skrbi v primeru Darlana Sprva se je mislilo, da je Roosevelt pojasnil vprašanje z dvema Izjavama v preteklem tednu, toda zdaj se zdi. da ni tako, ker je Darlan govoril v alžirskem radiu in se ponašal, kakor da bi bil naravnost »šef nove vichyske vlade«, ki se je preselila v Severno Afriko. Zaradi tega so se degolisti znova vznemirili in to povzroča li tu skrbi, ker ja znano, da se je drugI izdajalec de Gaulle z dušo ln telesom prodal londonski vladi, ki ga dobrohotno ščiti k^,t enega izmed svojih najbolj priljubljenih marionetk. Vojaški dopisnik »Daily Heralda« svari s svoje strani Angio-Anrsrlčane, naj ne računajo preveč na pomoč francoskih čet v Severni Afriki, in trdi, da bi bilo nespametno pričakovati na pr. pomoč od garnlz-ije v Tunisu. »Nevvs Stateman and Nation« označuje Darlana kot »oportunista, katerega zaposlitev odvzema snvsel atlantski liitini« ter dodaja, da predstavlja Darlanovo sodelovanje z Anglo-Američan i »žalostno fazo«., ki bo gotovo imela katastrofalen učinek na opozicijo, ki je ostala v Franciji. Vojaško veno sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil Sloven'ja-Dailmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo nasSednjo sodbo v stvari proti: Fort um Ivanu, sinu Mateja in pok. Marije Gantar, roj. v Podli pn. 29. VIII. 1914, bivajočemu v Rotonu pri Podlrpi, mizarju, na-hajajočemu se v zaporu. Obtožen je bil: a) prevratne združbe (čl. 4. naredbe z dne 3. X. 1941 in stledtč h ji dodatkov), ker je v okolici Vrhnike v nedoločenem času do 30. septembra 1942 sodelovali pri prevratni združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; b) sodelovanja pri oboroženem krdelu (čl. 16. naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v zgoraj omenjenih časovnih m krajevnih okoliščinah sodelovali pri oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države; c) nedovoljene posesti orožja, sitreliva iin eksploziv (čl. 2. naredbe z dne 24. X. 1941). ker je v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah brez predpisanega dovoljenja bil v posesti orožja, streliva m eksploziv. Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Fcr-tuno Ivana za krivega pripisanih mu zločinov ter ga obsodilo na dosmrtno ječo, na trajni preklic vršLtve javnih služb. na zakoniti preklic, na plačilo raz-pravnih stroškov, pristojbine za srndbo ter vzdrževanja v ječi. kakor tudi na izgubo zmožnosti za oporoko ter očetovske in soprogovske oblasti. Odredilo ]e. da sc- sodba v izvlečku objavi v »Jutru« v Ljubljani in v »Piccolu« v Trieste. Ljubljana, 18. novembra 1942-XXI. * Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil Slovenija—Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo o stvari proti: Plešku Mirku, sinu Josipa in Čresnik Antonije, roj. v Ljubljani 3. V. 1922, bivajočemu na Sv. Petra ccsti 43. uradniku, nahaja jočemu se v begstvu. Obtožen ie bil: a) prevratne združbe (čl. 1 naredbe z dne 3. V. 1942). ker je v Ljubljani v nedoločenem času do 25. avgusta 1942 sodeloval v združbi, naperjeni za nasdr.i prevrat političnega. gospodarskega in družbenega reda v državi; b) prevratne propagande 'čl 5. naredbe z dne 3. X. 1941), ker ie v omenjenih okoliščinah razvijal propagando za nasilni prevrat reda v državi; c) sodelovanja v oboroženem krdelu, ker je v istih okoliščinah sodeloval pri oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države (ci. 16. naredbe z dne 3 X 1941); d) nezakonite posesti orožja in streliva (či 2. naredbe z dne 24 X. 1941). ker je v omenjenih okoliščinah bil v posesti orožja im streliva brez dovoljenja pristojne oblasti. Iz teh razlogov jc sodišče spoznalo Pleska Mirka za krivega pripisanih mu zločinov iin ga obs^iilo n a 'd o s m r t n o j e č o, na trajni preklic vršenja javnih služb, na za- Izpred vojnega sodišča koniti preklic, na izgubo zmožnosti, za oporoko ter očetovske itn soprogovske oblasti, pa na solidarno p>lači>lo razpravnih stroškov, pristojbine za sedbo ter stroškov vzdrževanja v zaporu. Odredilo je objavo sodbe v izvlečku v »Jutru« v Ljubljani iin v »Piccolu« v Trieste. Ljubljana, 18. novembra 1942-XX1 . Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil Slovenija—Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo o stvari proti: Pavlic por. Horvat Angeli, pok. Janeza in pok. Marije Skrova, roj. na Igu i. IX. 1897, tam bivajoči, omoženi, gospodinji, nahajajoči se v zaporu. Obtožena je biila: a) prevratne združbe (čl. 4. naredbe z dne 3. X. 1941 in slledečih ji dodatkov), ker je na Igu v nedoločenem času do pivnh dni meseca oktobra 1942 sodelovala pri združbi, naperjeni za nasiilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; b) sodelovanja v oboroženem krdelu (čl. 16. nairedbe 3. X. 1941), ker je v omenjenih časovnih iin krajevnih okoliščinah sodelovala v oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države s tem, da jt> članom krdela dobavljala razno obleko iin vesti o protikomu-niistični akciji civilistov, bivajočih na Igu. Iz teh razlogov je sodišče Pavlič Angelo por. Horvat spoznalo za krivo pripisanih ji zločinov in jo obsodilo na dosmrtno ječo, na trajni preiklic opravljanja javnih služb, na zakoniti preklic, na plačilo sodnih stroškov, pristojbine za sodbo in stroškov za vzdrževanje v zaporu. Odredijo je objavo pričujoče sodbe v izvlečku v »Jutru« v Ljubljani m v »Piccolu« v Trieste. Ljubljana, 18. novembra 1942-XXI . * Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil Slovenija—Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo o stvari p'ro«ti: 1. Majeršič Mariji, hčeri Maksimilijana in Plcvnik Lra.nčiške7*stari 21 let, bivajoči v Zalogu 71, in 2. Majeršiču Albinu, sinu Maksimilijana in Plevnik Frančišlke. staremu 23 let. bivajočemu v^Zalogu 71. Oba se nahajata v beg-sitvu. Obtožena sita biila: a) zločina po čl. 1. naredbe 3 V. 1942. ker sta v Zalogu v nedoločenem času do 20. oktobra 1942 pripadala združbi, naperjeni za nasiilni prevrat političnega m družbenega reda v državi; b) zločina po čl. 5. naredbe z dne 3. X. 1941, ker sonujati po znatno nižjih cenah, kakor so prej veljale na črna borzi. K temu je še znatno pripomogla uvedba premoženjske oddaje, ki je špekulante z blagom prisilila, da si zagotovijo gotovinska sredstva za plačilo davka. V nekaterih primerih so bile naenkrat po-nudene na trgu tako vel ke količ ne blaga, da niti pri znatno nižjih cenah ni bilo kupcev. = Obnova proizvodnje v Španiji. Španski list; poročajo, da je v prvem letošnjem polletju dosegla španska proizvodnja premoga že 5.06 milijona ton ; sprejemal. , . . . Delodajalce pa mestni preskrbovalni urad opozarja, naj ivojim težkim m najtežjim d:laveem ne izročajo več raznih potrdil o zaposlitvi, ker takih potrdil ne bo več upošteval pri delitvi dodatnih nakaznic za težke in najtežje delavce. Hkrati opozarjamo vse one, ki neupravičeno dobivajo dodatne živilske nakaznlee za ročne delavce, ker sami več ne opravljajo ročnega dela, ali jih pa še iz kakega drugega razloga neupravičeno dobivajo, naj vrnejo dodatno nak''.zn'co ter s tem izognejo posledicam, ki jih do^čr naredba Visokega Kom sariatn št. 73 z (Ve 23 IV. 1942 XX člen 27. KULTURNI PREGLED * Dvajset let italijanskega gledališča V zvezi z vstopom v XXI. leto objavlja najnovejši zvezek časopisa »li Dramma« pregled smernic Ln silnic gledališkega razvoja v lvaiiji v teku zadnjih dvajsetih el. lz članka, ki ga jt prispe val Ermanno Con-tini, p-v.* nemarno: Razdobje po prvi svetovni vojni je zateklo gledališče v nekakem navideznem pro-cvitu, ki naj b' se kazal ne samo v novih smereh, marveč tudi v vnetem prizadevanju po novih odkritjih m izrazih. V ta leta pada dokončna reakcija na meščansko gledališče in ntego-ve iz 19 stoletja p t c i e tor-mule. Njegov repertoai -e je > pojavom no-vih dramatikov in novih slovstvenih smer. vedno boj staral; prenovile so se metode odrske režije s tem, da je stopila v ospredje nova oseba: režiserjeva; pojavnla so se eksperiment al na gledališča, prav kakor je tedaj nastopilo novo igralsko pokol en je. Občinstvo se je z navdušenjem udeleževalo gledališkega življenja m gledališka kritika je doživljala prav: prerod s tem. da se je od priložnostne kronike povzpela k pojavu splošnega značaja. pozval mariborski župan vse lastnike gozdov ;n one. ki so doslej prodajali božična drevesca na mariborskem trgu. naj do 1. decembra pismeno sporočijo svoje naslove. Huda nezgoda. V ponedeljek zjutraj se je primerila nesreča na avtomobilskem postajališču pri Mariboru. Več šolarjev je čaksJo na avtobus. Preden se je avtobus ustavil, je skočila 131etna Viktorija Ba-bičeva na vozilo. Po nesreči pa je padla pol desno zadnje kolo in je obležala s hu-d;mi poškodbami. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico. Nesreče. Na cesti med Hočami in Mariborom je avto podrl 191etnega delavca Janeza Jcšta s Teznega. Mož je dob!l precej hude notranje poškodbe in rane na glavi. Levico si je zlomila pri padcu v stanovanju 221etna strojepiska Hedvika Hcffm nova iz Maribora. Zaradi posle lic pretepa je moral v bolnišnico 321etni Franc Sevšek. 52!etna v ničarka Kungota Poševa od Zg. Sv. Kungote si je pri padcu zlomila desnico. 461etni delc\'ec Jože Stelig si je po nesreči pierezal žilo na levici. S prerezano žilo na vratu pa je bila pripeljana v bol-nišn eo 331etna delavčeva žena Angela Lahova iz Slivnice. Pri delu se je polomil 541etni Janez Deutschm3nn iz Rošpoha. Na cesti je padla 451etna Julijsna Gradišnikova iz Maribora :n so tudi njo morali prepeljati v bolnišnico. Iz Hrvatske Gjuro Prazič K V noči od ponedeljka na torek je v Zagrebu nepričakovano zatis-nii oči" upok. beležnik Gjuro Prazič. star fifi let ki je po dobrem ljtu sledil v pre-rani giob svoli življenjski' družici. Pokojni je vse svoje življenje posvetil delu za dom in rodbino, ki je z njim izgubila skrbnega očeta in izkušenega, svetovalca. Tužna vest o njegovi nenadni smrti je globoko zr.dela tudi našega ožjega rojaka, inž. Al-beita Struna, znanega tehničnega stro- kovnjaka iz našega mesta, ki je v njem izgubil svojega dobrega tasta. Naj počiva v miru v dragem mu Zagrebu, svojcem naše iskreno sožalje' posmrtno odlikovanje. Poglavnik le na predlog prosvetnega ministra odlikoval pokojnega vseučiliškega profesorja dr. čira Truhebko v znak priznanja za njegovo požrtvovalno dele z redom kro~e kralja Zvonmira 2. stopnje. Sprememba na vodstvu velikih ž.ipan-stev. Dosedanji veliki župan velike župe Lašva in Glaž dr. Nikola Tu un j: bil imenovan za vel kega župana velike župe Po-kuplje. Na čelo velike župe Vrhbosne je vlada postavila Izmetbega Gavrara Kape-tanoviča, velik ;ga župana na razpoloženju. popis prebivalstva v Požegi. Po uredbi policijskega oblastva v Požegi je bi'o popisano stanje prebivalstva in živine v okraju. Podrobni podatki o številu pop.sanih prebiva'eev in živine še niso znani. Odlikovane sestre-usmiljenke. Preteklo soboto je sprejel oPglavnik sestre-usmL-ljenke iz Jajca in Livna. ki io se za časa borb s partizani posebno izkazale s svojo hrabrostjo m odločnostjo, izvršujoč srroj poklic v bolnišnicah. V znak posebnega priznanja za njihovo delo jim je Poglavnik izročil vojaška odl kovanja. Italijanski znanstvenik v Zagrebu. V bližnjih dneh bodo v Zagrebu proslavili 300 letnico Galiiea gal l-i. Ob tej prilik: bo tudi otvoritev novega akademskega leta v Zavodu za italijansko kulturo. Na svečanost je povabljen italijanski akademik profesor dr. France co Severi. Proslava ustanovitve »Kraft durch Freude«. Dares, 27. t. m. bo narodnosocia-listična zajednica Kraft durch Freude na Hrvatskem proslavila 9 letnico svojega obstoja. V vseh krajih, kj r obstoja gori omenjena organizacija, bodo svečane proslave. Za nemško oooroženo silo bo piosla. va v soboto zvečer. Druga razstava hrvatskih likovnih umetnikov. V nedeljo je bila svečano odprta v preurejenih prostorih umetniškega paviljona v Zagrebu druga razstava hrvatskih likovnih umetnikov. Otvoritvi ja prisostvoval med drugimi odličniki tudi prosvetni minister dr. Mile Starčevie. Razstavljenih je 168 umetnin 57 slikarjev in 13 kiparjev. Razstava bo odprta do 13. decembra. Načrt mesta Zagreba z najnovejšim popisom mestnih ulic in trgov je izšel v nakladi »Croatia-Promet«. Tiskali so ga v treh izdajah: hrvatski, nemški in italijanski, tako da bo lahko služil tudi tujcem. Pridobitev zagrebškega zverinjaka. Upra» vi mestnega zverinjaka se je posreč;lo dobiti par kanadskih divjih gosi, ki jih doslej v zverinjaku niso imeli, živali sta vzbudiiHi splošno zanimanje obiskovalcev. Sarajevska restna železnica se izpopolnjuje. Po daljšem času so bila končana dela pri polaganju dvojnega tira električne cestne železn'ce vzdolž Poglavnikove ulice. Dvojni tir je znatno izboljšal promet na sarajevski električni cestni železnici. Popis prebivalstva v Sarajevu. Po odredbi policijske oblasti bo v začetku decembra izvršen popis vsega sarajevskega prebivalstva. Iz Srbije Narodna knjižr.ica v Beogradu dobi nove prostore. Z razširitvijo in obnovo Srbske narodne knj;žnica -ce je pojavilo vprašanje novih prostorov, ker so dosedanji pret^ni in se knjižnica ne more izpopol-rjevati. Začasno rešitev so hoteli najti na ta način, da bi del knj;žnice prenesli v prostore pravne fekultete. Mestna občina pa se bavi z načrtom, da da knjižnici na razp~'ago Krsmanovičevo hišo na Terazi-jah. kjer je nekaj časa" po zadnji svetovni vojni bival tudi srbski dvor. i ali bacilov coli ali tudi bacilusov coli. j »Jednjak« (J. 10. X. 1942) je slovenski požiralnik. »Po poskusnem zajtrku izpraznimo želodec s tako zvano želodčno tvorbo«; »želodčna tvorba je kak meter dolga mehka kavčukasta cev.« J. 28. IX. 1942. želodčna tvorba = želodčna bula. gempa, goba. Cev iz kavčuka ali kavčukova cev, ki jo rabijo za izpraznenje želodca, pa je želodčna sonda! Kavčukast = kavčuku podoben ! »Navedbe o porastu bolečine po zavžiti jedi, bodisi trdni ali tekoči.« J. 28. IX. 1942. Jed ni nikdar trdna, marveč trda. Drugače pa je ves stavek čisto tuj. neslovenske sestave. »Krožnik mesne kaše.« J. 28. IX. 1942. Haše " mesena kaša! Lahko rečemo mes-1 na — goveja juha. ragu n. pr. pa ni mesna ! marveč mesena juha. ker je iz mesa, ka- 1 kor je haše iz mesa. Torej: krožnik mesene j kaše. | »živi ob pogojih, ko vsa druga bitja podleže jo«; »neredko ji podleže človek kljub vsej znanosti.« J. 5. X. 1942. »Podleči« je jako pogosten germanizem v našem časopisju Po slovensko se reče: umreti za ranami. za poškodbami, za boleznijo. Kedar ne moremo ali nočemo tako povedati, tedaj slovenimo smiselno: živi ob pogojih, ki jih druga bitja ne zmorejo: neredko premaga, usmrti, vzame človeka (bolezen namreč) kljub vsej znanosti. »Rentgenski zaslon se zasveti.« J. 28. IX. 1942. Priprava na rentgenskem aparatu, na kateri po senci, opazujemo razmere in dogajanja v človeškem telesu, je rentgenski senčnik, ta se zasveti, ne pa zaslon, ki se ž njim čuvamo pred škodljivostjo rentgenskih žarkov in ki se nikdar ne zasveti. »Odlaganje apna v srcu.« J. 8. X. 1942. Slovenci v srcu nikdar ničesar ne odlagamo. nam se v srcu kaj nabira: i žalost i kes i apno! »Na ta način preprečuje, da bi obilne množine ergosterina dospele v telo. kjer bi pri močnem obsevanju lahko celo prekoračili prag strupenosti.« J. 8. X. 1942. Prekoračiti prag strupenosti je čisto po tuje. Tu bi se reklo smiselno: kjer bi pri močnem obsevanju lahko celo zastrupljevali ali učinkovali strupeno. »živali pri pomanjkanju vitamina E niso mogle prinesti živih mladičev na svet.« J. 8. X. 1942. Da otroke prinaša štorklja, to vemo. da bi pa živali svoje mladiče na svet prinašale, je malo preveč! živad svoje mladiče poleže, povrže, skoti, perja«! jih izvali. »Naravna potreba telesa, da se z odstranitvijo strupenih izvarkov samo očisti.« J. 4. X. 1942. Stoffwechsel = presnova, Stoffvvechselprodukt = presnovek; zvarek ali prevretek = decoctum, die Abkochung Strupeni prefnovkl! »Odvajanje izvarkov« (J. 4. X. 1942) je iztrebljevanje! »Prečna mrena« v trebuhu J. 4. X. '.942) prepona! Kaj neki je to: »dietna jed, znani mu- eslri? Kako more biti ta stvar znana bralcem Jutra, če je niti jaz kot zdravnik ne poznam in ne najdem v svojih knjigah, ki so sedaj resda maloštevilne, pa smoterne! »Dihalni aparat« in »dihalni organi« so slovenska dihala. »Motilci zdravstvenega miru « J. 4. X. 1912. Poznam nočni mir, zakonski mir, zdravstveni mir pa mi je čisto nov. Ali ne bi bilo dovolj: niotilci zdravja ali še bolje: škodljivci zdravja, saj Slovencu to in ono zdravja ne moti. marveč njegovemu zdravju škodi, to in ono ni njegovemu zdravju mo-tilno. marveč škodljivo! »Menjava snovi.« J. 13. VIH. 1942. To je doslovna prestava nemškega Stoffwechsel. Že neštetokrat sem opozoril, da je to po naše presnova. Takisto, da je bolezen pegavica in ne pegavec. ki je tisti, ki ima pege. Pegavico prenaša bela uš, ki je nekako tak most med bolnikom in zdravim, kakor je komar anofeles pri malariji Ušja zalega pa niso »jajčeca«, marveč gnide! »Preganjajo ušivim glavam gnide« — je rekel že Prešeren. Dr- Mirko Cernič ZAPISKI Teden slova§'-benem zavodu, predavanja v Ljnd-kem vseučilišču in Slovakom posvečene oddaje v zagrebškem radiu. Smrt dr. Vladimirja Gudla. V Zagrebu je umrl hrvatski slovstveni zgodovinar, upokojeni srednješolski profesjr dr. Vladimir Gudel. Bavil se je zlasti s proučevanjem hrvatskega preporoda in starejšega slovstva, pisal je razprave o gledališču, obravnaval nemški vpliv v hrvatski preporod ni liriki itd. Po rodu je bil iz Krapine v Hrvatskem Zagorju. V Skoplju imajo sedaj bolgarsko gledališče. ki je začelo sezono z dramo »Ptčal-bari«, ki jo je spisal skopljanski pisatelj Ant. Pano v. Doslej so uprizoril- nekaj bolgarskih dram in Marina Držiča »Dunda Ma-roje«. Spomladi bo gledališče gostovalo v raznih macedonskih mestih. Med drugim pripravlja predstave pod milim nebom pred starodavno cerkvijo sv. Klementa ob Ohridskem jezeru. Gledališče v Skoplju je ustanovilo tudi svojo dramatsko šolo, vsako sredo pa prireja brezplačne umetniške večere, da čimbolj zbliža občinstvo z novimi gledališkimi težnjami. — V Skoplju so tudi na novo uredili Etnografski muzej, čigar vodstvo je prevzel Kristo Vakareiski. Muzej je obilno založen s prezanimivim, pestrim narodopisnim gradivom iz Macedo-nije predvsem z vzorci krasnih narodnih noš. Vzbuja pozornost vseh, ki prihajajo v Skopije. Končna sodba o vrabcu Ljubljana, 26. novembra. Že sikoraj leto dni — nam pišejo z magistrata — se vleče po ljubljanskih dnevnikih in nadaljuje pri sejah s\ Jrri<-k čevlji ?t. 39 in snežke št. 37. nekaj ženske ob-ipw» Naslov v vseh tvy=I. Jutra 16385 6 »Elektro-Lux« an.r.t za č ičetite par keta, ki pere, !'či. naDrodij: -»EloVtro. Lux« za^to^stvo Knez-Ofoje pod Gradom. 16392 6 Kupim košaro ko\čeg dobro ohranjeno, srednje veliko Ponudbe na oglasni oddel. Jutra pod ■^Popotna košara« 16348 7 Gugalnega konja dobro ohranjenega, ku-p m. Ponudbe pod »Miklavž- r.a ogl. od. Jutra. 16400 7 Poslovne prostore ve^je. svetle in suhe. v centru mesta, iščem za mirno obrt Ponudbe na o?I. odd. Jutra por »Ta koj 17-. 16409-19 Sobo z dvema posteljama in souporabo kuhinje oddam. N:.*lov v vseh pos'. Jutra. 16387 23 Opremljeno sobo s posebnm vhodom. 1 a: i 2 posteljama blru trar.vp.ia, cl-ka. Vesten knjigovodja, V.Terthe m 3. Opremljeno sobo išče ves dan odsoten tir dn k. — Ponudbe na, orl. odd. Jutra p d 'Pru-le. 16330 23a Seno, otavo ali deteljo, do 2000 k?, kup m. Nislov v vseh posl Jutra. 16343 33 Gospodje, pozor! Gospod srednjih let, z dobro in (ilobučarna »Pajk« van ! staino službo želi resne- itrokovniaško preoblikuje ln Klobuke vseb ea znanja radi ženitve s i amost j no damo do 3U let. Ponudbe s poln m :,izkib cenah Lastna de ! naslovom, tnjnost strogo mvnica - Se priporoča Rudoll Pajk Sv Petrs !*ecta 38 J-158-M-3* ' z ijaxčena, nn 03I. odd. Jutra pod »Bodo^ost*. 16395 25 Generator aa avto nr"dam Kraljico peči večjo ali kako drugo \-eč-jo peč za poinjenje kupim Cihlar, Bleiu*e'sova C. 69. 16391-6 Prašno olje 40 kg. po Lir 24 za kg proiamo Naslov v vseh posl. Jutra. 15-1CG 6 Moderno pohištvo j doore izdelave dobite lo5či in najugodnejše v zalogi poh štva na Celovški cesti 95. Ogled vsak dan od 13. do 15. ure. Istotam se sprejema naročila za m zarski tvrdk Rok Beriič in Fr.mc Senk. 16357-12 Opremljeno sobo s kopalnico, ev. s kabinetom in souporabo kuh nje odda samostoj na gospa. Naslov v vseh posl Jutra. 16388-23 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku čimprej, čuvaj. Dober. Dobro plačam. Dobro plačilo. Dobra šivilja, December. Dobra, Dobra plača. Domačina 400, Direkten kuoec, 29 Juh 1926. J K .'Kavalir. Kurjač. Ljubljana. Lepa soba, Miška M ren, M r-na, Metličan. Muf. Miren dom. Nepremčnna, Nova. Načrtno, Ohranjen, 0-am'jena, P'a-čam takoj. Prana. Poštena. Popoldne. Pr:jet- Izgubila sem od bloka Brdo do Ljub-ljune Lasci:ipa.=sare. — Kdor ga najde, naj g.1 vrne proti dobri nagradi v ogl. odd. Jutra. 16401-28 Vloge in prošnje v Italijanščini sestavlja, pr^pnuie. razmnožuje, izvr* 5-1 ■ t -se informacije in rar» n "hnc usluge »SERVIS ti < Ljubljana Sv Petra c 29 I-189-M-37 >aiveo oglasov mir JUTRO" nseriraite torej tod Vi! Pozdravljamo in ž limo čim lepši uspeh že v naprej! Na nekatere podrobnosti o turnirju se bomo še povrnili v teku prihodnjega tedna. Mali oglas Prosimo naše cenjene oglaševalce, naj ne donašajo malih oglasov v zadnjem trenutku To velja zlasti za male oglase, namenjene za ne deljsko Številko Prinesite jih po možnosti že v petek, v soboto pa vsekakor pred 11 uro. UP RAVA «J U T R A». Dekle za gospoa.njstvo. vajeno __rr.alo kuhe. pr dno in ^ pošteno, sprejmemo. — Prenočišče Naslov v vseh posl. Ju- brezpla.no. dobi ženska tra. 16339 1 Slu žbo dobi ali moški, srednje starosti pri osamelem starejšem gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 16407-1 Citajte oJIJTKO«: Kuharico samostolno. za vsn dela v malem gospod.njstvu, sprejmem takoj Naslov i v vseh posl. Jutra 16338-1 O -L. PREVODI IN VLOGE v Italijanščini PISARNA L. VOLČIČ Knafljeva 13 Zahvala Vsem, ki ste spremili predrago teto, gospo Mariio vdovo po višjem agrarnem svetniku na zadnji poti in jo obdarili s cvetjem, se iskreno zahvaljujemo. Maša zadušnica bo v petek, dne 27. novembra t. 1. ob 8. uri v cerkvi sv. Jožefa, Ljubljana, dne 26. novembra 1942. ŽALUJOČI OSTALI t Dotrpela je in zatlsnila svoje blage oči gospa CI5IC ALOJZIJA roj. Kramaršlž soproga višjega svetnika v pokoju dne 25. novembra t. 1., previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo spremimo v petek, dne 27. novembra 1942 ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Janeza na 2alah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. Novo mesto, Prosecco, dne 26. novembra 1942. Žalujoči soprog CD3IC IVAN — in sorodniki ^ v. .K- s-■ '\ Mdr Umrla nam je naša ljubljena žena, draga mama i. t d., gospa ŠTREKELJ FRANČIŠKA rej. Maarenko dne 26. novembra t. 1., previdena s tolažili sv. vere. Pokopali jo bomo v soboto, dne 28. novembra 1942 ob uri popoldne iz kapelice sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrUk. dne 3. decembra 1942 ob y27. uri v župnijski cerkvi Trnovo. Ljubljana, dne 26. novembra 1942. ŽALUJOČI OSTALI P. G. Wodehonsei 34 PODJETNI SAN Humor! stičen roman Glas ji je obtičal v grlu. Vrata so se bila mahoma odprla in spustila v sobo zalega, simpatičnega moža še mladih let in odkritega obraza. Ob pogledu na ta obraz so se gospodu Twistu bojevito zabliskale oči, med tem ko je Dolly s skesanim vzkrikom burno planila novodošlecu v objem. »Oh, Soapy, dragec!« je zajecljala. »Kako napak sem te sodila!« Možu z odkritim obrazom je bilo videti, kakor bi ga težilo najhujše breme, ki more tlačiti človeško dušo. Vendar se je zdelo, da ga je ta dokaz ljubezni vsaj trenutno potolažil. »Tako si mi všeč, ljubica,« je dejal in stisnil ženico k sebi. »Torej smem upati, angelček...?« »Da, da, i menda, janjček moj sladki"!« Chimpa Twista je spravil ta zoprni prizor zakonske sprave nekam iz tira. »Nu, ali bo kaj?« je zagodrnjal- »Srček, Shimp mi je že vse povedal,« je nadaljevala gospa Molloy, ne meneč se za Twistovo nestrpnost. »Tudi zastran tistega denarja, veš, ki si ga siromaček vso noč iskal. Prav nič ti ne bom več očitala, če se boš kdaj pozno vrnil domov ali če te vso noč ne bo « . To je bil velikodušen ustopek, ki bi ga bili mnogi možje visoko cenili, toda Soapy je odgovoril nanj samo z bledim, žalostnim nasmeškom. »Slabo kaže, putkica zlata,« je dejal in zmajal z glavo. »Vsa reč je strašno zamotana- Treba se je sprijazniti s tem, da tudi Chimp nekaj dobi. Prišel sem baš zato, da položim karte na mizo in vidim, ali se moremo sporazumeti.« Drhteč molk je zavladal v sobi. Gospa Molloy je prepadeno gledala moža, prijatelj Chimp pa je bil videti neizmerno osupel- Misel, da bi se bila v srcu starega tovariša oglasila slaba vest in bi bil spoznal, kako podlo je opehariti prijatelja, se mu je zdela kar prečudna; ni se upal ustaviti ob nji. Soapy Molloy je bil vse drugo kakor človek, ki ima kes oblast do njegove duše. Chimp se je spominjal nekega filma, v katerem se je prevejani malopridnež ob donenju orgel mahoma izpreobrnil, toda Soapyja Molloya je dobro poznal: niti ko bi bile vse orgle v Londonu hkratu zapele, mu ne bi bile izvabile drugega kakor zanič-ljiv zmrdljaj nad tolikim nepotrebnim truščem. »Tista hiša je oddana!« je nazadnje poparjeno rekel Soapy. »Oddana?« je vprašal Chimp. »Kaj misliš s tem?« »Reči hočem: oddana v najem?« »V najem? A kdaj?« »Davi sem zvedel. Bil sem v nekem salonu spodaj na Fleet Streetu, ko sta vstopila dva človeka, ki ju nisem poznal. In eden izmed njiju je rekel drugemu, da je vzel .najino' hišo v najem.« Chimp Twist se je neskladno zasmejal. »Tako se mu godi, kdor skuša ukaniti tovariša, , kakor si hotel ti mene!« je rekel in studijivo trznil j z rameni. »Bolje bi bilo, ko bi bil že od kraja pri- j tegnil prijatelja Chimpa. Da se zdaj stvar razplete, je treba človeka, ki ima glavo na pravem mestu, ne pa otročaja, kakršen si ti, ki ne znaš drugega kot t osmukavati bedake z oljem za gramofone.« Soapy je spričo te žalitve ponižno sklonil glavo, toda gospa Molloy je bila manj krotka od njega. ( »Malo* preveč govorite, Chimp,« se je hladno j oglasila. »Mislim, da imam za kaj.« se je odrezal gospod Twist in si zavihal navoščene brke. »Vsekako je bolje, Soapy, da se odkrito pomeniva in se zadovoljiva vsak s svojim delom Finkyjevega zaklada. Sicer pa, kje je tista koliba?« _ ; »Nikar nič ne govori, dokler ti ne pove, kje leži ; ,mrtvak'!« je gospa Molloy zaklicala možu. 1 »Kakor vam drago,« je malomarno rekel Chimp »V vili ,Mon Repos' na Burberry Roadu,« je nadaljevala mlada žena. »Aha!« je vzkliknil Chimp. »Ko bi bili pred tednom dni vedeli, da nas čaka milijonček dolarjev, nared, da ga človek odnese!« »Čujte,« je vprašala Dolly, ki je ves čas zamišljeno in nezaupljivo gledala gospoda Twista, »kakšen denar pa je sunil v tisti banki stari Finglass, ta dobra duša?« »Ameriške vrednostne papirje, glaseče se na pred-ložilca, duša draga, je odvrnil mož, valjaje beseda na jeziku, kakor bi pokušal kozarec dobrega por-tovca. »Niti dolarji niso tako dobri. Kako se to^ej pomenimo, prijatelj Chimp?« je nadaljeval, obi-a-čaje se k pajdašu, in spoštljivo odprhnil dlačico, ki mu je visela na rokavu. »Počakajta malce!« se je rezko oglasila Dolly. »Če je stvar taka, kako je mogoče, da bi bil ,mrt» vak' skrit v vodnjaku? Ako gre za papirje in ne za Začečkal je nekaj besed na kos papirja in jih pokril kovan denar, bi bili v vodi že davno strohneli.« z roko. »Zdaj pa še ti! Zapiši, kar veš, na drug kos papirja, Dolly pa naj prečita oboje.« »Na pni mah si našel pravo rešitev,« je ponižno menil Soapy. »Najdem jih še na tucate, če treba,« je Twist ošabno odvrnil. Soapy Molloy je napisal svoj del skrivnosti in podal listek ženi. Dolly je razgrnila prvi list. »V vodnjaku,« je prečitala z dokaj razburjenim glasom. »In ostalo?« je nestrpno vprašal Tvvist. »Jasno je, da morajo biti opravljeni v nekakšni nepremočljivi blagajni,« je nestrpno odvrnil Chimp. »Je res tako?« Mlada žena ni bila videti kdo ve kako prepričana. »Kaj pa je, ljubica?« jo je vprašal Soapy. »Zdi se mi, da se razburjaš.« »Zdi se ti? Nu, če hočeš vedeti,« je Dolly odgovorila, »sama pri sebi se vprašujem, ali naju ta človek ne skuša speljati na led. Kdo nama je porok, da je res povedal kraj, kjer je spravljen denar ?« »Dolly!« je bolestno vzkliknil gospod Tvvist. Urejuje: Davorin Ravijen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. (L kol uskaraarja; Fiaa Jeran - Za inseratni dei je odgovoren; Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani