H u koristi delev-,#gft l|u4«l va. D«I»v-•o opravičeni do ,cua kor produclra|o. na ¿1«vilko vok|jpn|u-ki •• naha|e poleg va. ¿•ga nn«(ova. prilepile, noga apodal all na ovitku. Ako t 261) |« Številka/ tedni vam a prihodnjo itevilko natega tista po* teče naročnina. Prosimo ponovite |o tako|. Thlo P*P«r »• devoted t# the intereeta of the working cUae. Work-era ere entitled to ell whet they produce. Delavci vseh dežela, združite se Office: 2146 Blue Island Ave, It Offlr« rd IH7Ö Kn'u»i> <1 »«vuii(i.«m»kk mai'»t, L>«r. t, 1S0T, st tb« n Ch a«o III. u •'(!»■ « t»*- A«< of Cosfr«M «f Maral Chicago, IIL, 4. oktobra (October), 1910. Delavci! le. sramota je, če delavec naro-;,j ki nima unijske znam- ke, fr poJpira list, katerega go-ipodar je tako lakomen ameriških dolarjev, da staVeem ni drugim gH$m delavcem v tiskarni ne pri vodili poštene unijske pta-Če. Ktftnik lista, ki nima na svojem listu unijske znamke, pa »e delavcem laska kot zagovornik delavskih pravic, je navaden hinavec, kateremu je njegov denarni mošnjiček bog — vsegamogoč-ni bog, delavec pa navaden in brezpraven" suženj, Ki nima pravice brez dovoljenja delodajalca siniti besedice v obrambo svojih koristij. j Še večja sramota je, če unijski delavec podpira tak list. Lastnik lista je odločen nasprotnik der lavske unije; svoje vslužbence smatra za kulije, ki imajo delati in ubogati, zahvaliti se za vsako [ obrano koščico. katero jim last-I nik lista milostno vrže pred uo- — Nemški cesar Viljem je pridobil s svojim govorom o po milosti božji postavljenih kraljih zaveznike, kakersnih jje vreden. Zveza pravih Rusov — znameniti črnostotninarji, ki so vprizor-jali moritve na debelo, reklamirajo Viljema st. 2. kot svojega tovariša. a "Naae vrste se množijo/ pile ponosno 4 4 Rusko je Znama", gla-I silo despotizma. "Nov mogočen črni stotnijar je stopil na piano." Norega Viljema so res pohvalili ljudje, od katerih tudi zasluži hvalo. Gliha vkup striha! — "Letanje po zraku je še veličastne jšc kot igra z žogo," je menil Busse, župan dvamilijons-kega mesta Chieago. Mesto Chicago ima župaua, ki primerja najpohvalnejšo iznajdbo i igro žoge. Koliko koruznice imajo neki tisti ljudje mesto možganov v svojih glavah, ki so volili " to briht* no glavo" za župana?! AD MEMORIAM — Na Kitajskem zopet vre. Br-zojav poroča, da boksarji skozi celo leto agitirajo za vstajo z orožjem. Treba jim je baje le še pravega vodja, da dvigne zastavo revolucije. Na Kitajskem si vsaka evropska država, ki se je dogovorila di-plomatičnim potom z drugo glede razdelitve roparskega plena, do-zvoli osvojiti kos ozemlja, ali Kitajcem naložiti davke, ali jih pa odirati na kakšen drug roparsko nesramen način. Vzlic temu, da so Kitajci potrpežljivi ljndje, se jim pa tudi vtrga včasih nit potrpežljivosti in se postavijo belim, kapitalistično državno organiziranim roparjem v bran. Kdor seje veter, zanje vihar! — Ako hočemo živeti, moramo delati: imeti moramo orodje in surovine, pa posedovati moramo proator za izdelovanje produktov. Ali med delavci in delavnico, orodjem, surovinami pa dela zgago podjetnik - kapitalist, ki brani delati delavcem, ^ko kapitalist zabrani delati delavcu, (ako ga odslovi ali mu noče dati dela) te- Ncki učenjak je izračunal, da naša zemlja vaga sedem milijard ton (tona ima 2000 funtov), in vso to ogromno težo nosijo delavci na svojih hrbtih. PROLVTAMC UIT ZA WTEEESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in iadajatelj »vmska delavska tiskovna dmiba v Chkafo, III. Mtntaiai: Za A marico $1.50 sa celo leto. Uc aa pol Uta. Za Evropo $2 aa celo lato, $1 sa pol lata. Ofi+ti po dopaoon». ^«imw* MooiiMe ,VjIjj nuji «o—ooHrf <«mU S TAM J ooslos. PROLETARIAN Owaed aod p«bli absd Evaav Tu sao* t by Intl Slavic Workaiea's Psbllsfcisf Compaay Ckicafo, ¡iliaoás. Glasilo Slovenske socialistične erganizacije v Ameriki. Prank i'sdilper, l»roaldent; John l'etrtrb, Sofretarjr; Krank Janetie. Troaauror. toascaimoN ratss: United Statss and Canada, UJa a year. 75c lor half year. Foreign coon tria« $2 a year. $1 for kali year. aovaatoino katbs on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 1146 Blue Island ave. Chicago, 111. ai BLAZNI SISTEM. i ii o vas, v zdramite se iz dolgega spanja, ter pridružite se k slov. hoc. klubu, k razredno zavednim delavcem, t. j. delavski organizar ciji. Čim več nas bode, tem močnejši bodemo. Zapustite stare ko-rumpirane strauke in pridružite se k pravi delavski stranki, t. j. k soc. organizaciji. Kapitalisti se organizirajo in ustauovljajo svoje t ruste, zakaj bi se pa mi delavci ne organizirali in Sli skupno v boj za naše pravične zahteve. Zatorej kličem vsem Cleveland-skim rojakom: pridite v nedeljo 9. oktobra t. 1. ob 9. uri predpol-dne v dvorano sod ruga Fr. Kor-četa 6006 St. Clair Ave., kjer ima slov. soc. klub svoje seje, tam vam bode več ustmeno povedano. II sklepu pozdravljam vse či-tatelje lista "ProletarCfi" in želim mnogo novih naročnikov, da bi list kmalu začel izhajati dvakrat na teden. Frank Čeme. — V Fort Wtiyne, Ind., sta trči-' li dve električni kari zadnji teden. Rezultat: 42 oseb je bilo mrtvih na mestu in mnogo ranjenih. Železniška družba ima v do-tičnem kraju samo jedno progo z nekoliko ogibališči, kjer se umikajo kare druga drugi. Družba neče. stroškov, da bi zgradila dvojno progo, kar bi moglo biti: Družba hoče dividendo in ljd$je jo plačujejo z ¿ulji in — z glavami. . o • — "Neapolj, Italija, 19. sept. Po 5Î> minut trajajočih molitvah se je zgodil vpričo velike množice čudež, da se je raztajala osušena kri sv. Januarja. Ljudstvo sklepa iz hitrosti, s katero se je čudež zgodil, da je nevarnost kolere za Neapolj prestana." (Tako poroča "Amerikanski Slovenec" z dne 23. septembra 1910. torej v 20.v stoletju !) o — Leroy Billing« v Mason City Iowa, je bil zadnji teden obsojen v desetletno ječo, ker je ukradel kokoš! — Znani John R. Walsh, kteri je ukradel tri milijone dolarjev, je bil obsojen na pet let ječe. Toda zaprt je komaj pet mesecev, že je pred Taftom velika peticija, da ga pomiltrsti, kar se bo najbrž tudi zgodilo. Stvar je ta: Če u-kradeš kokoš, dobiš deset let, ako že ne greš na vislice — če pa u-kradeš celo mesnico ali banko, železnico, premogokop ali pol Amerike, tedaj te pa pošljejo v kongres, senat ali te proglasijo kandidatom za predsednika republike, ako ti že ne dajo milion dolarjev nagrade! Blagoslovljen bodi sistem! * i — Drogi1 slučaj iz templa slavne ameriške justice: Sodnik John Day Smith v St. Paulu, Minn., je 26. sept, obsodil nekega Frank Wilsona v petnajstletno ječo, ker je ukradel 61 centov!!! Dopis!. Cleveland, Ohio. Cenjeni sodrug urednik: — Blagovolite natisniti teh par vrstic v nam priljubljeni list "Prolctarec". V št. 158 "Proletarca" sem či-tal, da Cleveland, O. napreduje; v resniei se je več narodnih podpornih društev na svobodomiselni podlagi ustanovilo v kratkem času. Pogrešali smo pa enega, in to je političnega, ki bi pripadal k zavedno napredni delavski organizaciji, t. j. k s^c. stranki. V nedeljo, dne 25. aept. se zbralo več rojakov v dvorani Fr. Korčet-a 6006 St. Clarr A ve. Sodrug Jon. Brat kovic iz La Salle, 111. je pozdravil navzoče in v daljšem govoru povedal pomen soc. stranke, kakor tudi sodrug J. Za-bric, J. Meden, Fr. Žele, Aug. Kužnik, Fr. Korče itd. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da ustanovimo sl^v. soc. klub ter ga pri-klopimo k Jugoslov. soc. organizaciji. Pristopilo je takoj 27 članov in se zavezali, da bodo vedno zvesti člani in da bodo vedno in povsod delovali za v korist in pro-speh soc. stranke. Zatorej slovenski' dclavci m obrtniki v Clevelandu, pozivlja- K en os ha, Wis. Cenjeno uredništvo Proletarca! Malo kedaj se sliši kaj novega v listu Proletarcu iz Kenosha Wis Tudi sedaj se nisem namenil pisati tukajšnjih novic. Ni dolffo tega, ko sem se mudil v bližnjem mestu Racine, Wis. Pride mi slučajno nek ves stranski list v roke in opazim v njem sledečo notico: V avtomobil in wagenfabriki (county optionista suhega) Keni-ka in bivšega (prepadenega) go-verner kandidata. Capt. Wm. Mitchell Lewis, iz Racine Wis., je bilo v petek, dne 16. sept. maši-nistom za 25% skrajšana) plača, najbrž za pokritje volilnih stroškov. Zaradi tega je odložilo 55 mož delo. Ta kompanija je obljubila, da hoče zopet vse nazaj vz-prijeti ali v resnici jih je sprejela samo 13. V pondeljek, dne 1!>. sept popoldne ob 2> uri je za' pustilo zopet 550 mašinistov tovarno in so marširali po4 in 4 * plavimi hlačami po mestu. To piše " Folksfreund". Cenjeni čitatelji, sedaj lahko vidite, kako brijejo norce z vas politikarji kot: Michell Lewis, avtomobil fabrikant in tempe-renčnik. Na vse zadnje se pa še postavi za governerskega kandidata. a propadel je pri prvih volitvah, dne 6. sept. Dobil je brco, ktera ga je zbodla do sTcd želodca. Bil je poražen in precej daleč nazaj potlačen. Zaradi tega se pa zdaj maščuje nad delavci. Storil je grd korak, ker je odtrgal 25% plače, da s tem nadomesti zgubo, ktero je izdal za agitacijo. Zatorej cen j. čitatelji, kadar pridejo k vam na volilni dan kaki taki agenti, ki vam hočejo kupiti ča-HO brlavke ali heruža, dajte jim brco, da se ne bodo nikdar več upali k vam z takim humbugam-Prepričani ste lahko, da bodete sicer morali sami dvakrat plačati to s svojim trdim delom in suž-nostjo. t Zatorej delavci, prav ste storili, da ga niste volili. Kaj bi bilo potem, ako bi bil v resnici izvoljen tak možak za governerja, kaj mislite, kaj bi storil ta možak za delavca v slučaju štrajka? Po vojake bi poslal, da bi štrajkarje sprejela z ostrim streljanjem. Delavec bi ne smel iskati zadoščenja pri njem. Taka je. Avtomobil fabrikantje ki sie vozijo v velikem vozu z debelimi trebuhi, z nališpanimi damam, ktere držijo nos v svilnatem robcu in se zgražajo nad teboj delavec, ker si jim preuraa-zan. Tvoje delo jim pa bolj prijetno diši. kot tebi najžlahtnejša rožica. Zaradr tega, cenjeni sodrugi, ali bodete volili o prihodnjih volitvah mogoče bogatina s krasno palačo, sebi pa trnjevo gorjačo? Ne, ne; revež tlelavee, ti voli sam za svojo plačo in voli socialiste, ako hočeš imeti kedaj odrešenje trpljenja in sužnosti. Ne pozabi na prihodnjih novemberskih volitvah sam sebe in tvojih sodru-gov. V Wisconsinu imajo popolnoma izvršen ticket socialisti za vse odbornike. Pozdravljam vse sodruge Ignac Radovan. Schlitz Hotel — Kenosha. gnjilega kapitalističnega sistema, radi katerega mora brez izjeme trpeti vaak, komur niso vile nasn-le zlata v zibel. Rojaki Slovenci bolehamo na ranah z ostalimi narodi vred in pridno segamo po zdravilu, namreč socializmu, katerega prvoboritelj je Proletaree. -Proletarec sam je zdravnik, kateri v polni meri vrši svojo dolžnost in daje zdravilo in svete zastonj. Mislil sem, da se kdo drugi ogla-si iz naše naselbine^ pa kakor vidim nimajo časa ali pa poguma. Tukaj nas je Slovencev kakih 120 a le malo zavednih. In teh na* ne morajo trpeti nikjer. Če pride v večji družbi v pogovor, ga takoj napadejo s prekucuhi, anarhisti, antekristi in vrag ga vedi, kaj še vse. Ko bi bili Slovenci tu, malo bolj zavedni in bolj složni, bi se lahko napravilo marsikaj za napredek. Nas je tukaj že toliko soeialistov, da če bi nt} bili rojaki tako zakrkneni, bi se lahko ustanovil socialistični klub. Mi smo na razpolago vselej in povwod in vsakemu z lepo besedo in prepričevalnimi dokazi, da le socialistična je delavska stranka in da bi moral biti vsak delavec socialist, ako hočemo priboriti sebi in svojim otrokom boljšo bodočnost. Zatorej vam klicem tistim, kateri ste že socialisti, namreč prepričani, da ne le vztrajate pri svojem prepričanju, ampak da tudi druge prepričujete za delo. Torej sodrugi na Hackett in okolici, pred sabo imamo ledino, ktero moramo preorati četudi moramo pri tem požirati anarhiste in antikriste. Nič zato; mehka voda naredi jamico v trdo skalo, mehka beseda pa rani trdo srce. Poskušati je potreba in potem se bo še le sklepalo. Vabiih tudi vse zavedne rojake na posvetovanje o zadevi soc. kluba. C m je zrel za. resno delo in za napredek socializma, kteri bo gotovo prej ali slej upropastil vse današnje buržoazijskc stranke. Z rudeeim j>raporHm bo stal na njenih razvalinah kakor zmagovalec. Takrat bod** tudi nam trpinom od rojstva do smrti zabijalo solnce jednakopravnosti in bratstva. To bode potem zdravo človeška družba, v kateri ne bo ne vojsk ne štrajkov in ne prelivanja nedolžne krvi zaradi svetega profita. In da se to tem prej zgodi, polagam na srce rojakom, da pridno čitajo delavske liste, ki so izključno poti delavsko kontrolo in delavska lastnina. Držimo se gesla: .svoji k svojim, to se pravi: delavec naj bere delavske liste, kapitalist pa kapitalistic ne ter pop popovide, pa 'bomo vsak pri svojem. Kadar pridejo volitve, takrat moramo najstrožje upoštevati geslo: svoji k svojim. Takrat naj delavec voli delavca, kapitalist kapitalista, pop popa, po bodemo videli, čegavo bo zmago. — Upam, da ta moj dopis ki je prvi, ne požre požrešni koš. Pozdravljam vas in vse zavedne delavce po širni,Ameriki. Iv. Blažič, premogar. Hackett, Pa. Cenjeni urednik! Prosim vas za nekoliko prostora v našem edinem delavskem listu "Proletarcu", kteri nevstra-seno odkriva rane današnjega Canonsburg, Pa. Sodrug urednik! Nevera kaj bi rekel in mislil o «cdanjem kapitalističnem časopisju. Premogarski štrajk traja v Westmoreland Co. Pa. že od meseca marca za pripoznanje unije in uniske plače. Dosedaj se je malo |>oroealt> in pisalo o njemu v rumenem časopisju. Ako se je, se je ravno nasprotno, kakor so bile v resnici razmere. Včasih je bila n. pr. kaka notica kako so štraj karji napadli detektive in drugA tako golazen in potem slednji V silobranu ustrelili kakega napadalca. štrajka rja. Premogarski štrajk v West morel and Co. je pa pri koncu. Premogarji se trumo-ma vračajo nazaj na delo. Rovi poslujejo s polno močjo. Premoga rji so brezuspešni in brez uspeha na kako zmago. Iz jeze nabadajo razne ljudi, dinamitirajo poslopja, sploh prava anarhistična tlruhal so postali, ječe so prenapolnjene ž njimi. Sedaj pa, ko so se ti premogarski baroni naveličali že vsega nasilstva in krutosti. ko so izprevideli, da vso nasilje nič be pomaga, ko so uvideli, da se štrajkarji ne zmenijo za vse frorje in težave, katerim so razpostavljeni od strani njihovih krvosesov da se trdno drži njih vodnikov in organizacije, ho dali za preti 87, beri settemrnoscmdeset, voditeljev in organizatorjev od teh hrabrih horiteljev za izbolj- sanje strašnih raziner in pripoznanje organizacije, se je še le začela javnost bolj zanimati za ta kraj. Tajnik od American Federation of Labor skupno z vodniki štrajka, je šel osebno po tem okraju/da se natančno prepriča in naznani o razmerah in položaju štrajkarjev. Kar je videl in slišal od štrajkarjev in njihovih družin, s katerimi je prišel v do-tiko in govoril ž njimi, ga je močno pretreslo. Obdržal je tudi več govorov in štrajkarje vzpodbujal k ustrajnosti. Rekel je: "Pravi boj se bode še le zdaj začel, denarja ne bo manjkalo, bodite vsi brez skrbi. Vse zavedno in organizirano delavstvo vam bode na strani dokler ne zmagate, za kar se bojujete. Izrazil se je, da je bil kolikor toliko prej informiran o strašnih razmerah, v katerih živijo in se bojujejo ti hrabri bojevniki, da bodo nastale pa takšne, kakoršne so v rewnk'i danes, bi ne bil nikoli mislil in verjel. So namreč še veliko slabše, kakor so bile njemu opisane. Ko je prišlo v javnost, kaj misli Frank Morrison, tajnik of A. F. of Labor o tern štrajku in kaj vse bode se storilt) za štrajkarje, da zmagajo v tem ljutem boju, je veČ časopisov poslalo reporterje, — vsaj tako pišejo — v ta okraj, da se natančno informirajo v vseh rečeh in potem poročajo. Sedaj, kakor da bi se čudež zgodil, je vse to sumeno časopisje polno navdušenja za štrajkarje. Pišejo se dolgi članki, takoj na prvi strani, kaj so vse pretrpeli in še trpijo štrajkarji. Kako so premogarski baroni ž njimi postopali, kako so jih goljufali iu kaj se je zgodilo tistemu, kateri se je drznil pritožiti. Priobčil je jo cele do-godljaje, kateri so se dogodili 20 let nazaj kakemu premogarju. Kako neusmiljeno in brez vzroka nastopajo omaskirani psi h štrajkarji in njihovimi družinami. Kaj so delali ti psi s pohištvom štrajkarjev, ko so bili slednji presilje-ni se izseliti iz kompanijskih barak. Kako je neka informirana zver, v človeški podobi, pobila na tla ženo nekega štrajkarja, ko se je ona pritožila, zakaj da ji pohištvo razbijajo. Dotična ženska je potem v bolnišnici otroka porodila in je uinrla z «»t rokom vred radi poškodb. Takih in sliČnih grozot je časopisje sedaj polno. Vse simpatizira s štrajkarji . in njih družinami. Kje je bilo to časopisje poprej? Štrajk traja že nad šest mesecev in vse te grozote so se začele takoj z štrajkom. Mi Slovenci smo čitali in vedeli o teh grozotah kolikor toliko. Ame-rikanci in njih časopisje pa ne. » Čudno, čudno. No, naj si bode še bolj čudno, fakt je, da je bilo brez izjeme na strani premogars-kih baronov in je hotelo s tem uboge štrajkarje pripraviti se v večjo sužnost. Ko je pa časopisje uvidelo, da se ne dajo štrajkarji zapeljati na noben način, da so stanovitni in trdni v boju; nao-bratno, ko je videlo, da so se po drugih krajih štrajki končali v korist premogarjev, da bodo sedaj slednji in njih močna organizacija obrnili vse moči v Westmoreland, je tudi to izdajalsko časopisje spreobrnilo svojo taktiko. Vse je sovražno, vsaj na vi-dezno, premogarskim baronom. Vse upije, kje je ameriška svoboda, pravica in jednakopravnost. Kdaj je noatala svobodna ameriška republika ruska država itd. tako, tla bi človek, ako bi ne poznal tega trika tako dobro, mislil, kako izvrstno časopisje je v Ameriki za delavca. Kaj pa, ko bi imeli s tem tudi kaj za opraviti sedanje jesenske volitve T Bog ve in malo tudi zavedni delavci. Soc. Pozdravom Frank Podboj. Cleveland, Ohio. Cenjeni urednik: — Dobrodelno gledališko predstavo priredi slov. podp. in dram. društvo Lunder - Adamič v korist štraj ku j očim slove^ .kim premogar jem v Pennsylvaniji. Slovenski časopisi nam dan na dan prinašajo tužne vesti od naših rojakov, kako že pet mesecev štrajkajo, kako jih hočejo premogarski baroni uničiti, da bi si jih zopet sužensko podjarmili, da bi tem bogatinom še dalje delali za bomo plačo, med tem pa lastniki premogokopov vlekli ogromne dobičke. Delavec pa se hoče otresti teh neznosnih verig in zato lahko verjamemo, da je boj premogarjev težak. Vemo, v kakem žaloatnem položaju se valed tega nahajajo usobito slovenske družine štraj-kujočih. Od povsodi prihajajo podpore junaškim in trpečim rojakom. Posamezniki so posegli v žep, da po-morejo potrebnim rojakom, da lahko vstrajajo v boju do končne zmage. Tudi podporna društva so darovala iz svojih blagajn, a potreba nas kliče še k večji požrto-valnosti, še k večjim darovom v sili se nahajajočim rojakom — bratom po krvi iji razredu.i Tudi društvo Lunder - Adamič je ukrenilo nekaj, da pomore našim rojakom, ki se junaško bore proti premoči svojih izsesalcev. Ni sicer poseglo v društveno blagajno in darovalo nekaj drobiža za rojake, ker društvo je še mlado in je moralo veliko žrtovati za gledališke priprave, obleke, kulise, ker nanjreč goji dramatiko, ki pa je objednem to jako težavno ker gledališče zahteva vedno novih, tlragih priprav. Vsled tega je društvo soglasno in z odbra-vanjem sklenilo pri zadnji Lzvan-redni seji dne 27. sept. 1910, da društvo priredi na dan 9. oktobra tega leta gledališko predstavo v korist štrajkujočih rojakov. Društvo torej upa tem potom ubogim rojakom več in izdatneje pomagati, kot če bi darovalo par dolarjev iz lastne blagajne, kar se pa, če potreba pokaže še lahko stori. Torej opozoriti hočemo cleve-landsko slovensko naselbino na nedeljo dne 9. oktobra, da se vrši na korist štrajkujočim Slovencem gled. predstava z plesno veselico po končanem vsporedu. Noben zaveden Slovenec, nobena zavedna — vsem ki jim razmere dopuščajo. naj v znak aočutja s ciljem — pomagati bratom da Častno zmagajo v trdem boju za pravico. Naj sleherni rojak v Clevelandu in okolici s svojo navzočnostjo dokumentira. tla zna ceniti resen položaj, da zna o pravem času priskočiti bratu na_ pomoč. V tem znamenju se zbiramo v nedeljo v KnatLsovi dvorani ob 8. zvečer. Poleg naše človeške, dolžnosti, ki nas kliče na branik z vso požrto-valnostjo je tudi či od dneva,ko bodemo z narodno navdušenostjo pohiteli v.Knau-sovo dvorano, zato naj se omeni le nekaj o tej doslej še ne vpri-zorjeni izvirni veseloigri. Ko so je na ljubljanskem deželnem gledališču pred kratkim časom vprizorila ta igra, je bilo ljubljansko občinstvo kar vse iz sebe nad tako narodno lepo igro, da je zahtevalo od ravnateljstva, da naj se igra kmalu ponovi. Pa nalašč za naše razmere je pisana ta igra. Zato pa Slovenci! pomnite, da ta sama igra je vredna, da se v polnem številu vdeležite dobrodelne predstave, ne bode vam žal. To tlelo je polno zdravega humorja zasnovano tako dramatično in zapletajoče in končujoče z najlepšim efektom. Slovenci Clevelandčani, pokažimo, da je naša naselbina v vseh ozirih prva nad drugimi naselbina, da nadkriljujemo druge Kraje in da dajemo manjšim naselbinam živ zgled bratovske ljubezni, požrtovalnosti in vsestranske delavnosti. Torej čaat naselbine, čast zavednosti in ljubezen do bljižnega naj naa pripelje v Knau sovo dvorano, kj»r bodemo no pomogli trpečim bratom. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Claridge Cenjeni urednik! jj^B Društvo Odajek, broj 378 N. n Z. v Claridge, Pa. se iskreao ¡g. hvaljuje bratskemu društmOd». jok br. 45 v Allegheny, Pa,, ^. ro društvo je iz lastine bUgij^ darovalo $50.00 (reci: petdeset dolarjev) članom štrajkarjev Od. »jjeka 378 v Claridge in je poslalo par članov zajedno s predseduj, kojn Pavao Matunon, se preprifci. ti o stanju štrajka v tukajšnji okolici. Čudili so se našim ¿raj. karjem, katerim pogum kljub šestmesečnim trpljenju še ni upa-del, vsak ponosno gre v svojo preteklost in se nima s kom hva. lit i,-vsakemu izmed nas bode ostal rieizbrisljivi opomin na štrajk v Westmoreland Co., vsak bode ve« del, kaj je doživel v tej šestmesei-ni borbi proti kapitalu za svoj vsakdanji kruh in-svobodo. Znano je, tla so dosedaj premogovi baroni zavrgli jim stavljene pogoj«, tla bi se epkrat naredil mir in sporazum, toda kljub temu mi še ne od jen jamo pri svojih zahtevah in tudi ne spremenimo svojega stališča, zgubit ne moremo ničesar, pridobimo pa lahko vse kar za-htevamo, ako bodemo složni in ustrajni. Zmaga mora biti naša prej ali slej. otresli se bodemo vezij robstva, v katerih smo leta in leta zdihovali, kot v Sibiriji, pod komando kapitalizma. Prišel bode čas, ko se bode zdrobila stena trdnjave Westmore-laridskih premogovih mogotce? pred duševno silo zavednih delavcev, kateri kličejo po osveti za prejšnje njih pregrehe., Na *az-valinah bode ponosno vihrala zastava svobode in pravičnosti, in pred nami se pa bode valjal v prahu medved, kateri nam bode pustil svoje zadnje borišče. Torej pogum! Naprej po poti do našega cilja. Dosežemo ga gotovo. S tem končam to moje pismo. Omenjenemu Osjeku invpredsed-niku istega še enkrat srčna hvala za njih nam dobrodošli dar. "Proletarcu" in "Radnički Straži" pa kar največ uspeha. Obenem pa prtwim rojake, da naj ne hodijo v Westmoreland dela iskat, da ne postanejo skabje ali garjevci. Pozdrav John Batich, rac. odsjeka 378 N. H. Z. KONVENCIJA S. S. P. Z. V pondeljek je pričela v Chi-cagi konvencija S. S. P. Z. Na konvenciji je 27 delegatov. Navzoč je tudi glavni odbor, ki ima po pravilih pravico prisostvovati konvenciji. Konvenciji predseduje glavni predsednik Ant. Mladič. Delegatje so poročali, da je štrajk v premogarskih okrajih zakrivil, da je le 27 delegatov na konvenciji, ko zveza šteje 65 podružnic. V sobo zvečer dne 8, t. m. bo veselica v Narodni dvorani, vogal So. Centre Ave in 18 ulica. Veselico priredi št. 1. S. S. P. Z., ki ima svoj sedež v Chicagi. Začetek veselice je ob 8. uri zvečer. Podružnica št. 1. je povabila podružnice druzih jednot, ki so ustanovljene na svobodni podlagi. da se veselice udeležb in pomagajo gmotno in moralno, da bo veselica vspela v vsakem oziru, ko imajo goste v Chicagu. SVARILO. Neki nepridaprav mi je izmaknil iz žepa pooblastilo Industrial Workers of the World. Omenjena strokovna organizacija (unija) me je pooblastila izdajati linijske knjižice, sploh vse, kar spada v •področje te unije. Pooblastilo je v angleščini in se glasi na ime Frank Sehaws. Ako bi kdo prišel s tem pooblastilom v dotiko, ga dajte takoj zapreti, ker jo -goljuf in tat. Pooblastilo je veljavno le za državo Minnesoto. Izdala ga je organizacija v Duluth. Na njem je sledeči podpis: Walter Th. Nef organizator za Minnesoto in taj* nik krajevne skupine (local) & 68. Slovenski delavci bodite previdni, da ne sedete kakšnemu sleparju na limanice. Vaš za socializem Frank Savs. 50DE. JOŽE BRATKOVlC ptuje po Tshodnih državah sa «Prolatarca". Pravico ima pobili naročnino, sklepati pogodba oglase, sploh sme zastopati list f v»eh zadevah. Kjer nameravajo slov. delavci istanoviti slov. socialiatični klub, j^j ae za pojasnila obrnejo ust-stoo do njega. godr. Bratkovlč je bil delegat un prvein jugoslov. soc. kongresu ^Ameriko Zastopal je alov. soc. klub T L* Salle, m. Torej mu je seri organizacijski statut za Ameriko dobro poznat. I MEDNARODNEGA SOCIALISTIČNEGA KONGRESA Z osmega mednarodnega socia* listraega kongresa, ki se je vršil, kakor znano, zadnje dni avgusta in prvt» dni septembra v Copen-hagnu na Danskem, povzemajo sledeče važne razprave in zaključke: Na seji dne 31. avgusta je bila predložena resolucija, s ktero se kot prva dolžnost vsakega socialista označuje največji odpor proti militarizmu kterekoli vrste. Resolucija se glasi, da ne sme nobena socialistična skupina glasovati ia izdatke v militaristir-ne svrhe in vsak socialistični zastopnik v postavodajnih zborih mora pri vsaki priliki delati za razoboro-ženje in omejevati oboroževanje. Povodom te resolucije se je razvila živahna debata. Delegatje Ledebour (Nemec), Keir Hardie (Anglež) in drugi u<> zastopali ostrejše in odločnejše^ stališče. Končno je bila resolucija «-prejeta. 1. sept. se je kongres bavil s vprašanjem, koliko glasov naj dobi od ameriškega poslanstva socialistična delavska stranka (S. L. P.) v Zedinjenih državah. Dasi so ameriški delegatje in posebni odbor kongresa že prej odločili, da ima S. L. P. od 14 ameriških glasov samo jeden glas, je De Leon vseeno zahteval, da se da njegovi stranki vsaj 3Y> glasa. Rekel je, da je S L. P. nacionalno organizirana in da ima mnogo organizacij v večini ameriških držav. Dalje je trdil, da je samo So-cialwt Party kriva, da ni še do danes prišlo do *porazumljenja obeh strank in da je S. L. P. že dvakrat ponudila roko v spravo. Na De Leonova izvajanja sta krepko in stvarno odgovorila Morris Hillquit in Victor Berger. Dokazala sta kongresu, kaj je pravzaprav S. L. P., ktera se ne more več niti nazivati stranka. Medtem ko1 Socialist Party redno izdaje natančna poročila o številu svojih članov in zamore vsak čas dokazati, da ima vsaj 50.000 dobrih Članov, nima S. L. P. nikakršnih poročil v svojem članstvu; kadar aploh ga poroča, pokaže se dotično poročilo vselej la-žnjivim. Ako se vzame, da ima S. L. P. danes Štiristo dobrih članov, je to število vsekakor prej več -kot premalo. Čakajmo še par let — in zjediniti se ne bomo imeli s kom, kajti S. L. P. ne bo več. S. L. P. danes predstavlja peščico zagrizenih fanatikov, kterih vse "delo" je, da napadajo socialistično stranko. Socialist Party je vedno pripravljena na zjedinjcn-je, a pod pogojem, da S. L. P. spremeni svoje stališče napram strokovnim organizacijam. Kajti socialistična stranka se nikakor ne more združiti z ljudmi, kteri v tako važnem vprašanju kot je od-nošaj socialističnega gibanja zavzemajo nasprotno, neaocialrstično stališče. De Leonoma zahteva je bila nato odbita in zaključeno je, da ima od štirinajst ameriških glasov S. L. P. samo jeden glas. Delegat Kllenbogcn, član avstrijskega parlamenta, predložil resolucijo, s ktero kongres protestira proti ruskemu carju - rablju in po "milosti božji'* neumnemu Viljemu II. in obenem pozivlje na brezobzirni boj proti veem avto-kratom in samodržcem kakor tudi. da se imajo podpirati žrtve politične reakcije. Resolucija je bila z navdušenjem sprejeta. Pri točki v brezposelnost i je bila tudi živahna debata. Zastopniki nemške socialne demokracije «o predložili renolucijo, ki se v glavnem glaffi: Kongres zavrača vsak siatem zavarovanja proti brezposelnosti, ako ne temelji na načelu samo- uprave po delavcih in na prispevanje od strani države. Stroake vplačevanja za državno zavarovanje proti brezposelnosti ima polovico trpeti država, druga polovico pa delodajalci. Angleški, ameriški in francoaki delegatje so izjavili, da ne glasujejo za to resolucijo, ker se jim je zdela pomanjkljiva, toda bila je vseeno sprejeta. Na seji z dne 2. sept so bile sprejete resolucije «odruga Ellen-bogena, naperjene proti umoru Ferrera, preganjanje Armencev in Albancev po mladoturški vladi, proti nasilni vladi v Argentini, postopanju ruskega carja s Finsko, nasilstvu perzijskega šaha in proti zlorabi pravice pribežališča za politične begune v raznih dr žavah. ♦ Dalje je bila sprejeta reeolucija, s ktero se odločno zahtevajo mi rovna sodišča in mednarodno raz-oboroževanje in pozivlje se delavstvo, da mora v boju zoper vojno vporabiti i^ajskrajnejša sredstva'. Keir Hardie (Anglež) in Vaillant (FranCoz) predlagata, da naj mednarodni revolucionarni prole-tariat v slučaju vojne stopi v ge ueralni štrajk. Po dolgi debati'je bil predlog prepuščen mednarodnemu socialističnemu tajništvu, ki ga ima ponovno predložiti na bodočem mednarodnem kongresu. Tajnik avstrijskih strokovnih organizacij je predložil sledečo re solucijo: Internacionalni soc. kongres v lvopenhagnu ponavlja svojo v Stuttgartu zaključeno resolucijo o odnošajih med političnimi in strokovnimi organizacijami, zlasti v točki, da se mora v vsaki državi paziti na skupnost strokovnega organiziranja, ki je temeljni pogoj vspešnega boja proti izkoriščanju in tlačenju. Kongres dalje izjavlja, da je vsak poskus, cepiti mednarodno skupne strokovne organizacije v nacionalno - separatistične dele, protiven smislu te resolucije mednarodnega socialističnega kongresa." Tu se je vnela ostra debata posebno med češkimi in nemškimi delegati iz Avstrije. Resolucija je bila z veliko večino sprejeta. Zaključeno je bilo tudi, da se priredi mednarodni protest proti smrtni kazni. Istočasno se morajo tudi v parlamentih onih držav, kjer je še smrtna kazen, predložiti protivni predlogi za odpravo smrtne kazni. Na seji 3. septembra bila je na dnevnem redu organizacija in internacionalna solidarnost. Veliki švedski štrajk minulega leta dal je povod, da je to vprašanje prišlo na dnevni red. Delavstvo mnogih evropskih držav ni pomagalo kakor treba švedskim sodmgom ob času tega štrajka. Vsledtega so švedski delegati predložili sledečo resolucijo: "Internacionalni socialistični kongres pozivlje delavce vseh dežel, da v slučaju boja med delom in kapitalom, v kterem bi delavstvo dotične države z vsemi svojimi sredstvi in silami ne moglo priti do vspeha, priskočijo na pomoč sodrugom, kolikor jim dopuščajo razmere, da tako zadostijo dolžnosti delavske solidarnosti." Odbor, kteri je imel poročati o vprašanju zadrugarstva (kooperativno gibanje), ae je izjavil za resolucijo belgijskih sodrugov, s ktero se zahteva kolikor mogoče tesne vezi med stranko in zadrugami, kakor so že v Belgiji delavske zadruge del stranke. Sodr. Molkenbuhr, poslanec v nemškem državnem zboru, je poročal o mednarodnih rezultatih delavskega zakonodajstVa. Sprejeta je njegova resolucija, s ktero internacijonala naglašuje vrednost socialnega zakonodajstva. Bodoči (deveti) mednarodni socialistični kongres se bo vršil leta 1913 na Dunaju. Listu v podporo. Cleveland, Ohio: Nabralo pri veselem omizju v gostilni rojaka Korčeta, John ftare, za prospeh in propagando listu Proletarcu, katedi vzgojuje in podučuje sinove naroda 50 ct. Neimenovan, ker se tudi mi borimo za kulturni napredek 50 ct. S. Zabric, Frivolna. Aristokratična, Komunitera, Tri-irpira 50 ct. Vencelj Pugel, za propagando soc. stranke 25 ct. Izlakar. Da bi brli naii štrajkarji vztrajni V Kansaa. Živel 50 ct. ftrae, da bi v kratkem ustanovili soc. klub v Clevelandu 50 ct. Hribar. Živela soc. stranka 50 ct. Oitir, ker slovenski narod v Clevelandu napi^duje 25 ot. J. Birk. Slovenci pridružite se v naše vrste, da se bojujemo proti sovra-gu kapitalizmu £0 ct. John Rebec, nazdar proletarijat celega sveta, 50 ctr F. Korče M is, da bi sodrug Meglen ustanovil soc. postojanko, $1.60. John Šare, da bi rojaki na Suoget Wys. ustanovili soc klub, 10 ct. — Skupaj $5.60. Calumet, Mich: Ker so baltiko-vi hausknechti zvesti vaši, 10ct; ker so Abraham, Mirkle in Biber na Tamarack čibe lovili, 10ct; ker ni Biber mogel dobro teči, da bi čibo primil, 10ct; ker trdi, da so ameriške učiteljice bolj učene kakor Črnomaiske, 10 ct; ker sem v nekem listu videl, da je Sakser nekaj, kar ne morehi zapisati, 10 ct; ker je naš gospod nameraval odstopit i, 10 ct; da bi bog dal, da bi se kmalu oženil, 10ct; ker sem zopet nastavil gostilno, 10ct; da bi imel dober husiness, 10ct; ker se je zagovorila, da ne bo plesala na Lukotovem izletu, 10ct; ker jo je Luka zapanal za eno leto z vuroki, 10ct; ker so slov. boršt-nariee kupile Luku zlato palico, srebrno marelo in šopek cvetlic, 10 ct; neimenovan 10 ct: ker sem pri Jakcu na pošti, 10 ct; ker sem mu kazal, da je pos . . . brado. 10 ct; ker me je hotel tuči zato^ 10 ct; ker sem mu dokazal, da je v istini pos . . . brado, 10 ct; ker nam Luka neda peti, 10ct; ker je Mariče dala Luki slovo, 15 ct; ker so se branili za nas v soboto delati, 10ct; ker se smola boji, da bi se Jonson na jagi zgubil 10ct; ker moj hausknecht moje pse dobro futra. 15 ct; ker ž njimi na jago hodi in nič domov ne prinese, 10 ct. Chicago. Keber $1.00. Eveleth. Neimenovan. Ker ima naš revni M. B. veliko zalogo deklet 25 ct. Chicago: B. P. Lakner 20 ct.; Neimenovan 10 ct. Frank Aleš 10 ct. Nabrano pri veselem omizju $1.50. IZ DELAVSKEGA SVETA. — Cleveland je jedino večje mesto v Zedinjenih državah, kjer ni te dni nobenega štrajka. V Clevelandu morajo biti dobri bossje ali pa dobri sužnji — kteri t Zopet škrat. V dopisu iz Belleville, 111, nam je škrat zopet zasolil mastno napako. Mesto zavednim delavcem naj čita vsakdo v zadnjem odstavku nezavednim. PRODA SE dobro idoča grocerija v La Salle, 111. Prodaja se večino brez buk-vic in za "caah". Voza ni. VeČ se izve pri lastnici Mary Pleskovič, 1223 Main St., LaSalle, Hl. 4kr&t ♦JmJMJMJMJ Nove JESENSKE obleke v vseh najnovejših krojih in barvah S7.50 do 825.00 "PRESTO" ... najnovejši patentovan ovratnik. Listnica uredništva. Cleveland, O.: L. A. Nemogoče oboje radi prostora. Želimo obilo vspeha. Mnogobrojne vdeležbe! Štrajkarji v Westmoreland okraju potrebujejo kruha. Pozdrav! Elv, Minn. Prejeli izrezek "The Duluth News Tribune". V isti obliki ne more v delavski list. To je šport. Ako imate kakšne druge pripombe, jih pošljite. Vede-remo! Pozdrav! po krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke 86.50 do $30.00 IA^KG^ous! SWCorner 26th&Ce hiral PatkAve* Rudolph Layer, lastnik. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohio J. SVETE po domače pri ZALARJU 420 St. CUlrave toči Tino, pivo in iff&nje prve vnte. Smodke prvo kvalitete ao n» prodoj. Za mnoffobrojen poaet se priporoča rojakom v Clevelandu. pa potnikom Laatntk. VSEM DELNIČARJEM JUGOSLOVANSKE DELAVSKE TISKOVNE DRUŽBE/ Direktorij je členil na sadnji seji, da se pozo ve j o vsi delničarji, ki imajo delnice, da pošljejo svoje delnice radi kontrole na uprav-nistvo "Proletarca". Istotako pozivlje direktorij vse tiste, ki ao morda plačali delnice, pa jih niso dobili, da pismeno obvestijo o tem upravniitvo "Proletarca." Ta razglas je veljaven za devetdeset dni od tistega dne, ko so je razglas^, Po 90 dneh se bodo ras-dale delnice B. vsem tistim, ki so plačali delnice in upoštevali ta razglas. Po 90 dneh se bodo vse druge delnice preklicale neveljavnim. Veljavne bodo le delnice B. Vse delnice morajo biti vpoela-ne do dne 9. nov. 1910 Delničarji vpoštevajte ta razglas, da se kasnejše ne bo nihče izgovarjal, da ni vedel za ta od-ok direktorija, če bo trpel škodo. Direktorij. AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. Najpripravnejia in najcenejia paro-brodna ¿rta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja ned New-Yorkom, Trstom In Reko. Brsi poštni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Par ni ki odplu jejo iz New Yorka ob «redih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi par-niki imajo brezžični brzojav, električno razsvetjavo in »o moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. \ Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na nale zastopnike ali pa na: - PHELPS BROS. & CO. 6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York. ■ A» Ai A i A« A« A« A A - A • A Slovencem in Hrvatom priporočam avojo moderno brivnico. FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, III rf .f.f lflf.f.v f. Importiran starokrajski tobak vsake vrste » *a cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. vac. kroupa, 1225 W. 18th St. ChlM«o. m. Sodrugi! Pnporočaf te hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. OMcaf* H. Iam veéjo nalogo ar, veriftU, pe*» nor ki dragih dragotin. Isvrtaje Ml vsakovrstna popravila v Uj stroki p» celo nizki OMMke gal POZOR! POZOR! IG. KU&LJAN GOSTILNIČAR 229-lst An., ' Milwaiktt, Wit. Ima na|bol)e pija«. in vedno prlpr«vl)eu priimek, t>o ¿msrnih ; trp*» i» w— M V y ZMjc€i ¡ammo ta4i ^^ ^ zalogi d»ji v delokrog oprave—obtok. Pridite ia oglejte ai nato ialoàbo. Z wem «poHovan J »T) 1853-55 Blue Island Ave. Chicago, 111. drug« potrebščin«, k apa. PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna v Kaliforniji, kj*r m toil dobra vina In Inportirano piticneko pivo. Prodaja vina na «alon« in na drobno. Ant Schnabl, eor. Trumbull trt. in 26. Str., Chicago, III. Skladlftče čevljev za dame, možke in otroke Domača tvrdka Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vna popravljalna dela, spadajoča v čevljarako obrt! Za obila naročila ne priporoča al. občinstvu JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave., Chicago. 111. N AJBOLJSA KUHINJA! Billiards. Pool Table. Prenočišča sa potnike. Jill pripml|iM po dosačt. OOrtt p« dátil Ii pi nod. P. Perič, 1412 W. 18. St. CkkSfl*. III. VI se ZAVEDATE da jt^îlfka najboljši spomin na poroko. Priskrbiti si najboljše. Zglasite se pri dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne ln nafflnejše slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 1438-1440 BLIIE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLACZL TELEFON O AN AL 807. USTANOVLJENO 1880. Izdelujemo obleke po meri po $20. $22, $25. Prodajemo CVi2obm, p,i5 . 1 Imamo zalogo modemih klo- uuaiuv bnkoT ▼ najraznovrstnih bojah. V Zalotil *mamo veliko zalogo srajc, kra-w vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča TVT11I M M M I? I/ PRVA BRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUK1 lflAlfltli, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. Zdravljenje mož v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele IRAN,E Ozdravim vaaeega, kdo» trpi na Varieoeeli, Btrieturi. Dalj» ozdravim nalezljivo zaatrut'enje, Živine neamoinoati, rod. nico hi bolezni tičočih te moikik. Ta prilika je dana tiatim, ki «o izdali ie velika troU zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, ^ kazati vae m, ki ao bili zdravljeni od tu ca to v adravaik« brezuapeftno, da poaednjam le jas edino aradatv«, ■ kUria r.dravim vapeOno. Za nevapetao zdravljenje ni treba plačati—le sa Tipiino Ozdravim positivao ieiodečne bolezni, pljnfrna, na jetrik in ledvicah ne glede kako atara je boleren. Tajne moike bolezni sdravim hitro, ca sUlnu in tajno, tivčone oaeoioglo^l, elaboat, c guba krepoati, napor, anatruplenje in zgul»a vode. PIJ n ta, «jMlr' Bronchi tie, srčne bolesni ia pljnčne zdravim s mojo aajnovejfto metodo. ... .lanske bolesni v ozadju, bali tok in druge sdravim za stalno. — Saatrupljsaje in vae druge kotne bolezni kakor priMe, ture, garje, otekline.—MoAai tok ia Iruge bolezni. Prelite ln »vetuj» saatonj. Govorimo «lovaneko. SO. CLARK ST. between Randolph and Lake Sta. Uradu je: od S ure sjut. do 8. ura s večer. V nedeljo: od 9 arm zjut. do 4 ure ^n DR. ZINS, 41 CHICAGO ALOIS VANA — izdelovatelj — « sodovicc. tniieral9# vode In raznih neopojolh pijač. 1837 Bo. Piak 81. Tel. Canal 1406 Jako važne vpraiai|e? "Ali sem le poalal zaostalo naročnino na 4 4 Proletarca "t ft« net - POD ZEMLJO. (Spisal K. K.) (Konec.) Enkrat, ko ga je starejii delavec zopet nadlegoval, Češ, da je grdo, puščati da »e drugi bojujejo pa «e ne brigati za akupnost. ga je Peter naglonia vprašal: — A, nemara ste socialisti T — Seveda smo, je odgovoril stari. Zakaj pa vprašuje« T — No, tedaj pa VaB že p#znam. Saj je pripovedoval fajinošter, kakšni da ste. Z vami nimam opraviti. Vsak naj gleda na se . . . Peter je ostal zase in nobeno dokazovanje ga ni premotilo. Minilo je nekoliko let, zaslužek se mu je nekoliko zboljšal, zaupal pa ni skoraj nobenemu tovarišu. 4* Kakor hudobci so" — si je mislil — Boljši delavec sem od drugih, pa jih mori zavist, da bi zaslužil kakšno desetico več. Zamerili so se gospodarjem, pa bi radi, da bi se zameril še jaz. Nevoščljivi so, grd obe. Jaz naj bi se ukvarjal, da bi bilo bolje zanje. Ne boš!" Peter je živo Čutil razliko med seboj in tovariši. Včasi jih je sov-i azil, vedno pa prezira. Dasi ni imel popolnoma jasnih načrtov, je vendar vedno mislil, da pride d^n, ko bo imel toliko prihranjenega denarja, da bo obrnil premo-gokopu hrbet pa si kupil kmetijo bodisi še tako majhno. Druge pa je videl stareti ne da/bi bilo iz njih kaj druzega kakor delavci. Tudi tovariši niso marali njega. Opažali so, kako prijazni so bili ž njim gospodje; včasih ga je kdo povabil v pisarno in utrdilo se je mnenje, da je vohun. On pa se ni brigal zato. Bilo mu je vseeno, kaj govore o njem drugi in kaj mislijo. Družbe ni iskal; če pa je naneslo, da se jej ni mogel izogniti in so nastali stari prepiri, se je odrezal: Vsak naj skrbi zase! — S tem je dila zanj končana vsaka razprava. Tako je minilo deset neveselih let . . . Peter je bil pod zemljo že tako doma kakor v temni koči, v kateri je stanoval. Misel na kmetijo je že močno obledela. Na-tura tretjega kmečkega sina mu je pomagala živeti v pomanjkanju, ne da bi tarnal. Toda kljub najskromnejšim navadam in dasi so ga imeli v pisarni rajši od vseh drugih, se varčnost vendar ni tako obnesla, kakor je bil upal. O-pustiti pa le ni hotel svojega smotra. Kadar je zavezal novo dese-tico v staro ruto, je storil že me-mu je vsak krajcar naslikal v do-hanično, ne kakor prva leta, ko mišliji bodočo kmetijo. Le kakor v ^arijah se mu je včasi zazdelo, da se mora danes jutri zgoditi čudež in napolniti mu robec tako, da bo dovolj za malo bajto,in košček zemlje. Ce j/e bilo mnogo dela, je šel tudi brez počitka v jamo; ob nedeljah si je mislil, da mu ne bo zapisan greh, če gre delat, ko hočejo gospodje. Včasi mu je kdo še očital prekomerno delavnost z ostrimi, namenoma hudimi besedami. Peter se ni zmenil zanje; k večjemu da je prezirljivo odgovoril: "Vsak lahko zase lenobo pase. Kaj mi mar? Vi ne morete pomagati ineni, jaz pa ne Vam. Kaj hočete od menet" Pa s*» je obrnil in odšel . . . Tako je bilo tudi, ko so hudi. spori s podjetjem razburjali delavce kakor še nikdar prej. Odprli so se bili novi rovi in premogarji so trdili, da uganja družba iz gole dobičkarije varčnost tako, tla je za delavce nevarno v jami. Zahtevali so vsakovrstne reči, za katere se pa Peter ni zmenil. Zjutraj so se prepirali, da jih je bilo slišati v drngo faro. A Peter je gledal v zrak, dokler ni zazvonilo. Potem se je spustil v jamo kakor vsak dan. Na dnu so se delavci razšli. Peter je dvignil svojo svetilko, ogledal stene in tla. pa je začel slačiti suknjo, \aen-krat je nekaj zabobnelo kakor da je treščilo desetkrat obenem, pred očmi se mu je storila fema in bilo mu je, kakor da so ga pograbile nevidne roke in treščile z neznansko silo,oh steno. Hotel je še za-kričati, pa je omedlel. Nič ni vedel, kako dolga je trajalo, ko se je osvestil, je hotel vstati. A ni se mogel geniti. Na nogah in prsih mu ^ ležala o-gromna teža. In strašna žeja ga je mučila. Prvič v življenju ga je obšel strah. Z levo roko je tipal okrofr. Dolgo se ni mogel spom- niti, kaj se je zgodilo. Polagoma so se ma zbirale misli. Tisti silni pok ... Pa ta tema . . . Zasut je. 8 prsti je slučajno dotipal steno. Bila je vlažna. Poželjivo si je namočil ustne. Tisti hip iuu je šinila v glavo misel: Kaj bo? . . . Pomagati si ni inojfel nikakor. Ali vedo gori, kaj se je zgodilo? Ali ga pridejo rešit T . . . Misli so so mu podile po glavi. Še nikdar mu niso možgani delovali s tako močjo in s tako naglico . . . Kdo pa naj pomagat Tisti, ki jih je vedno podil od sebe! . . . Doma je v ruti zàvezan denar, pri varčen, pristradan denar, a tukaj ne more doseči koščka suhega kruha, kozarca vode! ... Ali se kaj gane? .. . Napeto posluša, da bi mu ne moglo uiti, če bi padla pest peska na tla. Nič! . . . Sam. sam, nakopan, sam z nmlimi, ki žgo in bodejo in trpinčijiT^ujše od žeje in lakote. Kdo ve, kako dolgo je že? In nič se ne gane. Samo misel, ki kljuje, da jo skoraj sliši : Vsak naj skrbi sam zase . . . Misel in še nekaj druzega, česar še ne pozna. A polagoma, polagoma spoznava: Blaznost! Strašen krič se mu izvije iz grla in zopet ga reši omedleviea. Zbudi se, moreče misli se vrnejo in ko je najhujše, zopet omedli. Še dvakrat . . . Naenkrat začuje . . . trkanje. Enakomerno. Znamenje? . . . Gotovo znamenje. Hipoma, kakor da jo vodi neviden duh, najde roka ka-men. Uho posluša pazno, pazno. Trkanje se ponavlja. In njegova roka odgovarja z enakim znamenjem. Rešilci prihajajo! Toda . . . Kdaj pridejo do njega? Koliko bo treba odkopati? Ali Ïïo še živ takrat? Kaj če se zruši nanj, na glavo nova plast pa ga ubije? Ali vsaj truplo bodo našli in pošteno pokopali. A morda .j. . morda ostane vendar še živ ... • Znamenje se približuje — počasi, počasi. Ali minevajo ure ali dnevi? ... V strahu in obupu . . Končno . . . žarek ... O Bog, o Bog, le še malo časa, ne zdaj u-mretil . . . Špranja se širi. Glasovi, človeški glasovi, ki prihajajo reševat Človeka . . . Široka plast svetlobe se mu zlije čez o-braz, tako bleščeča, da mora za-mižati in zopet ga obide slabost. Ko se zaveda, leži na trati, o-krog njega ljudje, voda in zdravnik . . . Nekaj delajo z njegovimi rokami . . . Petru je, da bi skočil na noge in padel na kolena in objemal ljudi in jim poljuboval roke. — Mirno zdaj, popolnoma mirno! Nič se ne razburjati. Vse bo dobro. x Nosil jo so prinesli in zdaj ga polagajo nanjo. Peter pa jeclja kakor otrok, ki bi se jokal in smejal, jeclja: Vi, Vi. Vi! Ljudje! — Mirno, mirnoj Zdaj je vse dobro. V bolnišnico ga neso, a Petru je kakor da bi ostal tam doli človek. ki ga je bil nekdaj poznal, tukaj pa neso novega človeka, ki je še le prišel na svet----. NAŠE GIBANJE. Srbi: Dušan Popovič, Blagoje Savič, Stojan Stojanovič. V slovenski narodnostni odbor sta izvoljena «odruga: Mike Ka-strun in Frank Podlipec. Hrvatski narodnostni odbor: Milan Glumac, Ivan Delija. Srbski sodrugi še. niso volili svojega narodnostnega odbora. SOCIALISTIČNE VESTI. ,— Socialisti v Nemčiji so imeli zadnji teden v Magdeburgu «v o j državni strankin zbor. Po tajniko-vem poročilu ima danes socialistična stranka v Nemčiji 720.000 dobrih članov in 3,500.000 volilcev. • — V New Torku se je vršil zadnjo soboto velikanski volilni shod na Union Square, kterega se je vdeležilo čez deset tisoč delavcev. Govorili so trije govornorski kan-didatje: Charles E. Russell za New York. Wilson B. Killingbeck za Connecticut in Robert Hunter za New Jersey. / • — Organizacija pivovarjev je darovala $1000 za socialistično volilno kampanjo. * • — Socialisti v Betleheinu, Pa., so ustanovili kooperativno prodajalno. Vplačali so $1000 kapitala. AU SO BOGATINI REVEŽEM KORISTNI? Jugoslovanska eksekutiva. Začasni poslujoči odbor Jugoslovanske socialistične zveze izza kongresa naznanja sledeči rezultat volitev članov nove jugoslovanske eksekutive: Slovenski kandidatje so dobili: Mike Kastrun 43. John Petrič 66, Frank Petrič 66, Frank Polipec 45 in Jože Zavertnik 91 glasov. Hrvatski kandidatje: Milan He d ji 76, Mato Maric 121. Katarina Strahota 115, Ivan Veljačic 70 in Stjepan Zlodi 88 glasov. Srbski kandidatje: Iv. Mlade-novič 24, Dušan Popovic 55, Kosta Samardžija 20, Blagoje Savic 5.T in Stojan Stojanovic 34 glasov. Vsesra skup je bilo oddanih 967 glasov (311 slovenskih, 470 hrvatskih in 186 srbskih), kar spričuje, da je pravilno glasovalo samo 322 sodrugov in sodruginj. Štirinajst glasovnic je bilo neveljavnih. V novi centralni izvrševalni odbor Jugoslovanske socialistične zveze so torej izvoljeni sledeči sodrugi in ena sodruginja: Slovenci : Jože Zavertnik st., FVnnk Petrič, John Petrič. Hrvatje : > Mato Maric, « Katarina Strahota» Stjepan Zlodi. To vprašanje je razmotrival angleški zdravnik Charles Hali, ki je živel od leta 1745. do leta 1820. Hali je imel v svojem poklicu mnogo opraviti z revnimi in bed-, nimi ljudmi v Londonu in je takoj temeljito spoznal njih pomanj kanje. Hali je prišel do zaključka, da se v človeški družbi mna-ži na eni strani silna beda, na drugi strani pa se kupiči ogromno bogastvo; tisti, ki životarjjo v neznosni bedi, morajo trdo delati; tisti pa. ki imajo ogromna bogastva, žive v prijetni brezdelnosti. Zategadel obstoji med revnimi in bogatimi ljudmi nepremostljivo razredno nasprotstvo in jasno aey pokaže potreba razrednega boja. \ Vnaslednih vrstah si hočemo v glavnih potezah ogledati Hallo-va izvajanja. Charles Hali razpravlja takole: Splošno se je trdilo, da so bogatini revežem prav tako potrebni in koristni kakor reveži bogatinom. Meni se zdi, da se to mne-je ne da več opravičiti. Poglejmo si samo, kaj stori revež za bogatina in kaj bogatin za rev* ža! Revni mož naredi s svojim delom skoro vse, kar bogatin je, pi je in oblači; revež mu postavi hišo, kjer stanuje in mu sploh stori vse, karkoli bogatin ima in uživa. kajti zemlja bi rodila le malo plodov brez človeškega dela. Kaj pa naredi bogatin takega, kar bi koristilo revežu? Prav ni česar. Toda on da denar, da si revež lahko nakupi potrebščin. Toda denar ne ustvari nič novega, ampak samo prenienja lastnika tistih stvari, ki jih je ustvarilo delo. Denar stvari enemu vzame, drugemu jih pa da. Mislimo si ladjo daleč kje na širokem morju. Mornarji in potniki se boje, da ne bodo imeli dovolj živil, predno dospo v pristanišče. Za tegHdelj bodo dobivali ljudje na ladji vsak dan manjše množine jedil. Na ladji se nahaja tudi imeniten bogataš, ki ima denarja do volj. Ta ponudi enemu izmed teh mornarjev večjo vsoto denarja, če mu prepusti svoj «lelcž. Mornar je zadovoljen, da gospodu svoj delež in vzame denar. V tem slučaju je vzel denar bogataša ene mu toliko, kolikor je dal drugemu, torej ni ustvaril nič koristnega. Z ladjo lahko primerjamo zemljo, ki ima določeno množino življenskih potrebščin. Ako bi s c ne ustanovilo na zemlji gospodstvo denarja, tedaj bi bila vsa stvar kaj preprosta. Bogatin bi ne mogel revežu ničesar dati, razven tega. kar ¿atl ja le adavila, 1924 -26 Blue Ialan« Ava., Chicago. Za dne ure: Od 1 do I po pol. Od 7 do 9 avečer. Itvea Cb i liveéi bolniki naj piftolo alovanaki Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St.. U Salle. Ill «M, fMtilai podrtpljrii