Leto LXJL št. 2St Lfrtljasa, tortfc 9* •ovemtea 1*37 ' Cena Din i.—~ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^Hi ^^H^^ W i^^HHHHV V^^^H vi H^^H^^^ ^HHflHS^HH H^^P ^^^^W ^^V ^^^^V^^^^^P ^^^^^B ^^^^» ^^^^^ ^m^^^^a^^ . 1 zna ja veaK dan popoku*, irvsemai neđeije iđ praznike — inaeratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst t Din 2.00. od 100 do 300 vrat a Din S, veCjl inaeratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inaeratnl davek poeebej — »Slovenski Narod« vr ]ja mesečno v Jugoslaviji Dts 12.—, za inozemstvo Din 25,—. Rokoptal se ne rraftajo. UBEDNlfiTVO IH ITFKAVNIATVO LJUBLJANA, bUUeva olftca stov. 5 Telefon: 31-M, 31-23. 31-24, 31-25 to 31-26 ■^B^^Baaaail^^BiMBaaHBIBaaaaaMBlB^MHBBB^B^BBB^Ba^a^^MBB^B^^^^^a^^BaB^BaaaBBBBa^BaBBaaaaai^Mi^^^^M^^^^^^^^^^^^^™^"^™1™^^^^^^™^^^^^^■■■^■■^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■'^^^^^^^^^^ Podrainlea: MARIBOR Strosamaverjcva 31) — NOVO MESTO. LjubijansKa c, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo; Strossmaverjeva ulica 1, telefon dt. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESKN1CE: Ofo kolodvoru 101. Pofttna branflnica v Ljubljani št 10.351 Finančne težave italijanskega imperija • Abesinija ogroža italijanske Hnance Senzacionalan govor abeslnskega podfcralfa maršala Grazianiia — Abesinija stane Itallfo letoo poldmgo milijardo v zlata — MusMllnl |e odredil na}stro2]o itednjo, ker grozi sieer flnatrfni ia gospodarski polom London, 0 novembra, r. Z veliko po-2urnostjo je bil v angleški javnosti sprejct govor, ki ga je imel italijanski podkralj v Abesiniji maršal Graziani na abcsinske rase in voditelje fašizma v Abesiniji. Govor je izšel v rimskcm listu »Corriere del Impero«, ki je stu-ibeni fašisrični organ v Abesiniji. Mars šal Graziani je v svojem govoru obja-vil smernice, ki jih je odredil Mussolini glede gospodarskih razmer v Abesiniji. Ti ukrepi, ki nalagajo dalekosežne omejitve, se morajo izvajati z železno fašistično disciplino, to tem bolj, ker te omejitve nišo odrejene samo za Abesinijo, marveč za vso Itali-jo. Maršal Graziani je v zvczi s tem omenil naraščajoče finanće težave. Opozarjal je na to, da mora Italija vsak transport skozi sueski prekop plaćati z zlatom. Vrhu tega stane Abe siniia Italijo ogromne vsote. Po na-vedbi maršala Grazianija je morala Italija lansko Icto žrtvovati za Abesinijo mesečno 100 milijonov. kar da let- no 1.2 milijarde lir v zlatu. Zato spo-roča Mussolini, da se ti ogromni izdat-ki trajno ne morejo izdržati, ker grozi v tem primeru gospodarski in finančni polom Italije. Ves razvoj se mora se-daj v Abesiniji urediti tako, da ne bo već ogrožal finančne moči Italije. Se-danje gospodarsko življenje v Abesiniji sloni na zelo fiktivnih osnovan. Italijanski kolonisti s<"> docela po nepo-trebnem dvigali mezde za domaće de-lavstvo in s tem podražili vse življenje. Poprej so italijanski kolonisti pol-nih 50 let uspevali, da ne bi bili dobili le eno liro državne podpore. Graziani je dalje omenjal potrebo razširjenja italiians-kih luk v Somaliji in Eritreji. da bi se tako Čimnrej osamosvoiili tu-di na tem polju. Te je važno tuđi glede na položaj na Tndijskem oceanu. Za Italiio pomeni danes petrolcj čisto zlato Zato se mora odslej tuđi v Abesiniji uporaba petroleja in beneina ome-jiti na skrajno mero. Zato naj se zo-r»et uvode nromet 7 vozovi in tovorno živino. Graziani je tuđi hudo kritiziral italijanske in tuje trgovce, ki hocejo ropati Abesinijo. Napovedal je. da bo-do vsi taki nezaželjeni trgovci izgnani iz dežele. V bodoće bo moral vsak trgovec, ki hočc kje ▼ Abesiniji otvoriti svojo trgovino, položiti potreben kapital pri italijanski Narodni banki v Adis Abebi. Le na ta način se bo dala zatreti sedanja nesolidna praksa, zaradi katere se mnogi inozemski trgovci pritožujejo, ker za poslano blago ne morejo dobiti plačila. Angleški listi še izpopolnjujejo te izjave maršala Grazianiia in navajajo. da so gospodarske prilike v Abesiniji izredno težavne. Italijanski trgovci ob-žalujejo. da so se spioh spuščali v abe-sinske kimčije. Nezadovoljstvo vlada tuđi med italiiansktm vojaštvom v Abesiniji. V verfno večjem številu pri-hajajo italiians'ki vpjaški bitnici v franeosko Somalijo in ancjleško Keni-jo. Skupina d^zerterjev je izpovedala. da so pobegirli predvsem zaradi izred- no napornega dela in slabega postopa-nja s strani poveljnikov. Tuđi javna varnost v Abesiniji je na zelo nizki stopnji. Napadi na posa-mezne transportne kolone, zlasti po-noči, so na dnevnem redu. Svoboda gibanja je zelo omejena. Iz Adis Abebe je mogoče priti le dva do tri kilometre, do kamor segajo italijanske straže. »Times« naglaša, da izjave maršala Grazianija v polni meri potrjujejo njegove prejšnje informacije, zaradi katerih so se v Rimu toliko razburjali. Po mnenju lista pa je rudi napor Ita* lije dosegel vrhunec in ono mejo, preko katere ni mogoče. Baš zaradi tega je Mussolini odredil najstrožje gospo-darsko-avtirkične ukrepe. toda sele bodočnost bo pakazala. ali bo po tej noti mogoče resiti italijansko gospodarsko in finančno ravnovesje in orno-Cočiti faš;zmu, da nadaliuje politiko imperija, ki zahteva vedno večje finančne žrtve. Mussolinijev sin ujet Pri Madridu so republikanci pošfcodovali njegovo letalo in }e moral pristati ter je feil njet -- Pariz, 9. novembra. AA. »Matin« po-rooa. da je stare jši Mussolinijev sin Brunu Mussolini mora] s svojim letalom pristati na ozemlju rdeče Spanije, kcr so protiletaiski topovi pogodovali njegovo letaio. Sedaj je jetnik vladnih eet ši*ansko velepo&laništvo v Londonu je s>iu)ei izjavilo, da nič ne ve o u^ođi Mussolinijevega sina. Italijansko vele-poslaništvo je tuđi izjavilo, da ničesar ne ve o usodi mlađega italijanskega le-talskega ofleirja. Neki londonski novinar Se je obrnil na iialijan$ko propagandno ministrstvo, dkoder no mu odgovorili: Bruno je živ in zdrav. Vesti, da je mrtev ali ranjen, so brez podlage. Ne moremo reči, kjc je, ker opravlja sedaj svojo voja&ko đolžnost. 4 Franco napovedufe blokado Valer.ciie Položil bo mine v dolžini 300 km SALA.\L\\CA, 9. novembra, z. GeneraJ Franco je odredi] pomorsko blokado Valencije. O tem !*o bile obveSoene vse pomorske države, katerim je bilo sporočeno, da bo vsa španska obala od Cap de la Mao do tup tie Tortoza, pooen^t od 10. novembra dalje zaprta z ininami. V dolžini 300 km bodu poiožili mine in tako preprečili vsak dovoz v Vait ncijo. General Franco poziva tuje ladje. naj se ne bližajo tem vodam, ker se izpostavljajo sicer nevarnosti, da nalete na mine. Iz republikanskega tabora Madrid, 9. nov. AA. RepubliKanske ćele so v raznih odsekih v okolici Madrida izvršile već važnih izvidov, posebno južno od Manzanaresa Na već kiajih je prišlo do boja na nož. Republikancem se je posrećilo zaseči mnogo vojnega materijala. V severnem delu pokrajine Guadalajare so nacionalisti đvakrat skušali napasti v <. .sekih De la Meseta in De la Alcaria, a orez uspeha. V odsekih Espinuse in de Jenarez so republikanci izvršili hude napade in je boj trajal dve uri Nacionalisti 50 *e morali naposled umakniti, republikanci pa so osvojili strelske jai ke ob že-lerni^ki progi Madrid - Solia Sovražnik je -!ku5a] iarke zopet zavzeti. pa «?e je moral z velikimi izgubami ' umakniti. , V druffih delih madridskega bojišča ni i bilo vajnih dogodkov. ! Valencijska vlada za tunik prostovoljcev Pariz, 9. nov. g. SpansKa republikanska vla*la je pripravljena =; reteti ;i!is^le^ko revolucijo, ki prifx>rooa um'k tujih prastovoij-cev iz Španiie. (Jhencm izraza špan^ka vlada svoje nezadovoljstvo, ker hotv aiii;!e>^ka vlada od|*o«ilati diplo:nat»ke apetite v nacio-nalistično ^panijo. General De Llano o franco-skih pomorskih zvezah Fariz, 9. nov. General Queipo đe L^ano je snodi izjavii po radlu, da »e Franciji ni treba nićejar bati gr)ode njenih pomorskih zvtZ z Alžirom tri Marokom. Te zveze sploh nišo v nevarnosti. će ne bo Franci ja san^a napadta MaHorcc. Portugalska bo priznala generala Franca London, 9. nov. AA. Dobro poučeni trdi-jo. da bo portugalska vlada v [>ribodnjili -Ineh priznala vlado generala Franka. Nemške žrtve v Spanif i Moiutkovo, 9. nov. o . Vodstvo narodne sociulistične stranke je sklenilo v bt>daće objavl;ati imena narodno-soci^iističnih pro- | stovoljcev, ki so padli na šoanskih boji-ščih. kakor žc sedaj v Italiji objtivljajo I imena italijanskih prostovoljcev. Boji z Arabci v Palestini Terorizem se širi na vseh strancSi Jeruzalem, 9. nov. o. O 'delki angleške vojske so skoraj docela obkolili vas Sejam, v kateri so se zbrali večji oddelki arabskih upornikov. Nad vasjo krožijo letala, ki sku-šajo dognati, koliko je Arabcev zbranih v vaši in njeni neposredni okolici. Splošno sodijo. da bo to gnezdo odpora v najkraj-šem času unićeno. V Jeruzalemu so Arabci napadi! neki vlak z bombami. vendar pa k sreći ni bilo človeških žrtev. Po vsem ozemlju nasto-pajo sedaj večji oddelki vojažtva s tanki In oklopnimi avtomobili. ki zasler'ujejo po-samezne skupine arabskih upornikov. Po vesteh iz Beiruta so franeoske oblasti izgnale iz Sirije nekegra člana grlavne-ga odbora palestinskih Arabcev. kl je tfc-javil, da bo veHki mu/ti Se nadalje vodil arabsko borbo v Palestini. Mandarne obla* sti so objavile komunike. po katerem bo niuft' takoj aretiran, Ce bi se znova po-svetil poUUM. EgipLski listi pjro^ajo, da je bil med franeoskimi man^.atnimi oblastxni in jeruzalemskim muftijem sklenjen dogovor, po katerem mu bo ćovoljeno bivati v Dju-nisu. 12 km severno od Beiruta, veliki mufti pa ni sprejel nikake obveznosti, s katero bi se moral odreći nadaljnjemu po-litičnemu vodstvu palestinakfh Arabcev. Podpredsednik arabskega odbora je izja-vil, da se bodo Arabci 5e nadalje borili za svojo stvar z vsemi zakonitimi sredstvi, pri tem pa se nikakor ne bodo posluževaM nasilnih metod.____________ Delbos priđe v Bsogmđ ■ Parte, 9. nov. AA. V prvi polovici decembra bo Delboe uradno obiskal Variavo, Pra^o, Bukaresto to Beograd. Faiistični blok prati demokraciji Trojni pakt na] se razSiri na vse države s fa-iisttčnimi tendencami — Tajna vojna sveza? London, .9. Dovembra. r. Londonski listi se Se vedno bavijo s trojnim paktom, ki je bil preteklo soboto pođpisan v Rimu in razlaza jo o njeg-ovem prave m pomenu. Pri tem opozarjajo na izjavo italijanskega zu-nanjegra ministra grofa dana, ki je na-Rlasil da bo dobil ta blok še mnogro Sir§o osnovo, ker mora ti ti jedro združe van ja vseh dr±a.v s fašističnimi tendencami. Zdi se. da se že razina akcija v tem pravcu. V Varšavi p« mucli japon«ki generalStabni polko\Tiik Tatakahasi, ki vodi razgovore o pristopu Poljske k protibolj,«eviškemu paktu. V Budimpešto je odpotoval dirnajski japonski poslanik TJšuki 2 istim ciljem. Portugralska, Avstrija in Albanija se bodo brez nadaljnega uklonile diktatu Rima in podpisale ta pakt. Iz vsega tega se po sod-bi angleških krogov vedno bolj jasno vidi, da v stvari ne gre za pakt, ki bi bil naper-jen proti boljševizmu in tuđi ne toliko proti Rusiji, kakor pa za pakt, ki naj združi vse fiŠTSftično usmerjene države proti Društvu narodov in proti vsem demokratičnim državam. Vrhutegra dobiva protibolj-ševiški pakt vedno boli sirr-h^l taine vo-jažke zveze. Prelom med Rnsijo in Italijo? Ruski protest v Rimu zaradi trojnega pakta — Italija grozi s prekinitvijo diplomatskih odno-iajev London, 9. novembra, z. Velko po-zorjK^t je zbodl!a v t«kaj§Ti|ih diplomatskih krogih vest, da Je Sovjetsfca Rusija vložiJa v Rimu ester protest zaradi pristopa Italije k iierr.š'to-japon-^kemu protibol.fševiHk^nr.u paktu. Rusija smatra ta korak Italije za kršitev pogodbe, ^k^eojeno mrd Italijo in Ra-sijtt leta 1933. V zvezi s tem se zatrjn-je iz Rima, (*a bo ItcHja v izvajanm trojnega pakta to pogi>dbo odpovodala. Za povod bo vze!a ts ruski protest, ki ga smatrajo v Rimu xa nedopuMno Mnešavanje v italijanske zadeve. Ni ix-ključeno, da priđe do popolne prekinite ve dip!omatskih odno^ijev med Rimom in Moskvo. Današnji londonski in pariški listi zavzemajo zelo rezervirano stališče in le naglašajo, da ute^ne ruski protest v Rimu roditi še dalekosežne pos!ed:ce, ki jih trenutno niti ni mo. gode oceniti. Bolezen rumunskz kraljice-matere Bukarešta, &. nov. AA. I.Iarša'at dvora je objavil naslednje z^lravstvcno poroćilo o zdravju Nj. Vel. kraljice-ma*ere Marije: Boiezen se je v nrki meri popravila. Toda Nj. \ . kraljica je nato dobila nove napade, ki ji nalagajo daljši poćitek Med podpisanimi zdravniki so tildi imena treh tujih zuravnikov. Nj. V. kraljica Marija je priSla v Buka-rešto. Večerja na angleškem dvoru London, 9. nov. AA. Nj. V. kraljica Ma-ry. kraljica Ivana in kralj Boris bolgarski in kraTj Jurii gTški so snoći skupaj ve-čerjali v buckinghamski palači. Na večerji so bil: še vojvoda in vojvodin ja kentska, prlncesa Helena rumunska In Nj. kr. vis. kne grinja Olga jugoslovenska. Zatiran]« tnednarod-nega terorizma 2eneva, 9. nov. AA. Konferenca za po-■rijanje terorizma je konćala z delom in sprejela resolucijo, v kateri se pređvideva ustanovitev mednarodnega kazenskcga no-diMa. To sodiifie bi tvorilo 53 sodnikov in ( prav toliko nameatnikov vseh narodnosti. Vsako drugo leto bi bfl izmenjan po en i sođnik in namestnik. Sedei sodiMa bi naj bil v Haagu. SodMCe pa lahko zaaeda tuđi v kakem drugenn mesfu. Konferenca je tud! sprejela vieh 25 členov pripravljene pogodbe. Goring priđe na lov na štajersko Dunaj, 9. nov. A A. Državni podtajnik v zunanjem ministratvu dr. Sonmidt je med bivanjem, v Berlinu povabil ministrskeg«. predsednika generala Gkiringa na lov na štajersko. Goring je to vabilo sprejel, vendar pa Se ni mogel tofino določiti dneva, kdaj bi se naj lov vrSil. Poslanica vojvode Wi»dsor-skega ameriškema narodu Newyork, 9. nov. AA. Velika radi jaka družba »Columbia Broadcasting Co.c je dala vojvodi Windsorskemu na razpolago svojo organizacijo. Vojvoda Windsorski bo v petek sporočil ameriškemu narodu po radiu svojo posebno spomenico. Nesreća ali samomor? Ljubljana, 9. novembra Ponori okrog 2. so bili reSevalei poivani v Zeleno jamo na železniški prilaz, kjer 30 naložili na avto 211etno prodajaiko Nado Š., ki je bila uslužbenka neke trgovine na Starem trgu. Nesrečnico je povozil tovorni vlak in ji odtrpal obe roki ter le^o no«o nad kol*nom. Pone«rečenko eo z režilnim avtom od.pel.iaU v bolnifcnioo. Nada je bila ves čas med prevozom pri zaveeti in je i 5e4e v bolnici omedlela zaradi bolečin in 1 izgube krvi- Njeno stanja ee je kmaki de i poslabšalo, malo pred 4, pa je umrla. Kako je prišlo do neareee, 5e ni ugotov-Ijeno. Ponesre?enko je nafiel ob prelazu if-leznt^ci hrvaj, ki je izpovedal, da se je Nada najbrže sama vrglm pod vLak. Pokojnica je tila^" Politični *i$o?nlit še nehaj podrobnosti o ini. Ivanu Gosarfu ^r reiiji »Misel in delo* je objm-il J. A.. kakor urno že zabeiezili. nekaj zanimhnh potfaffcov o junak u-mučeniku inž. Ivanu Ciosarju. Med drugim pripoveduje, kako se je zgodilo, da te prišel Go&ar, ki so ga u jeli ranjenega Bo'gari. \* roke m'strijsko- madžarske \wjaske tustice, »l'idcti /9/6. je bila — tako pripoveduje J A. — v \-ojaški bolnici v St. Paltenu pri Dumtju za bolni-iko sestro Rdečega križa neku Gosarjeva znanka in rojukinja. Ta je cxi doma zve-dela, da se teško ranjeni Gosur njh.tja v neki bolnici v Sofiji. Ker je zvldu priti i njim \' zi'ezo, je prosila potoni bi>!niške komande v St. Poltenu m-sttrijsko i^oiaško komando v Sofiji, du bi poizmdeti ; j nu-slo\' inž. h'anu (iosurju i/. Stitre Ioke. ki se nahaja v neki bolgurski bolnici. Avstrij-ska komanda v Si>fiji je Ivanu Gosurja, ki je bil v bolnico sprejet kot srbski oficir-u jetnik, iz sledila in ga proglasila zu a\'-strijskegtf dezerterja. čim je toliko okre-valt da je bil spočoben zu transport, so $j izročili avstro-ogrskemu vojaskemu sodi šČu v Beogradu Gasarjo so v Beogradu zaprti v znani zloglasni kuznilnici (Glav-njači), kjer je bilo leta 1917. in 191$. zapr-tih tuđi 73 jugoslo\*€nakih dobro\r>lice\' z dobruške fronte. . . Kazensko razpnn'O je i*odil rezer\'ni nadporočnik avditor dr. Zal-leck, predstojnik i-ojaškega »odišča pa je bil stotnik a\'ditor dr Ludvik Karav, Ma-džar iz Budimpešte. SixJni ukt o procesu Ivana Gosarja je bil poslan z drugimi sod-nimi akti koncem oktobra 1918. po Donuvi v Budimpešto.. .* — Novedli smo to po drobnost iz življenja junaka Gosarja zato, ker so na sumu, da so izdale Gosarja in ga izroČile kr\niku, nt/ne osebe. Da bi se nikomur ne delala krivicu, je treba vpra-kim te. kako je priiel nesrečni Gosar v pest nvstrijskega kr\*nikat vsestritnsko in temeljito pojasniti, Skrajni ćas je že, dia se sum, da *f> zitkri\'ih Gosar;Vi*o smrt, c>J-ttrani od oseb. ki jih v tem pogledu ne zadene prav nobena uli vsa i ne g(:nrna kriv-da. Da se resnica in pravica prm' spoznata, bi bilo tore f treba, du spošio\-ani J. A. na\>ede ime »bolniške sestre Rdečega križa. Gosarje\*e rnunke in rojakinje iz St. Poltena« in da se skušu izslediti sodni akt o procesu Ivana Gosarja, ki se nahaja ne-kjc v Pešti in iz kateretln bi se dalo natan-ko dognati, kdo so biL- one osebe. ki jih zadene krivda na tragični smrti inž. Ivana Gosarja. „Slovenec" in „Ohzor" O iziđu \>olitev v reprezentanco liub-ljanskega \rseučilišca je poročal tuđi »Obzor« in pri tej prifiki tuđi omenit. da je za slo^'enče-vsko Usto glas*nralo poieg studentov laikm- hidt 144 bo&Ofil(n,*ce\' in 12 mm in menihm: Iz te pripombe je javnost lahko razbrata, da bi slo\-enče\'ska tisia ost trta z 232 gfasovi v manjsini, oko bi ne imela pomozne čete 172 bogoslovcev. menihov in nun, ki so vpisani na ljubljanski univer-zi. Radi te pripombe. ki ie sitmn ugotoA'ifa deiansko stanje, je bif »Slovenec* *ilnn ne-jevnlien in je spustit s\r>jo jezo tuđi nad »Obzorom*, s katerim sicer vzdržuie prav intimne stike. Sa »Slo\'enče\'« mtnad od-govarfa sedaj >Obzor« in pra\'i: »Konstatirali smo, da je listo JRZ. ki je š!h nu \vj-titve pod imenom »slovenske liste*, glasovalo 144 bogoslovcev in 32 redo\mic in frančiškanov »Slovenec* sedaj piše, da se čudi, da je »Obzor« ugotovil, du so tuđi bogosto\xn, frančiškani in nune glasovali za Usto JRZ ter poudarjiš, da je bita to »slovenska lista*. *Obzor« ni zamolčat. da je JRZ Sa na votitve na ljubijanskem vne- učilišču pod imenom »slan-Triske liste". In če je tako, ne mHclevamo. zakai bi se »Slo- venec« čudil. ako amo u&otovili, da so tuđi teofoei. frančiškani in mme ghjsovitti za listo JRZ. »Slovenec* je glasilo JRZ, pa bi mu moralo biti n&ravn<*.*t milo in drago, da evo tuđi slovenske nune. sjovenski bo-goslovci in slovenski frančiškani glasujemo za Usto JRZ.. .« — Zanimivo je. kako »Obzor* pohlevno in z rokavicami odgo-varja svojemu pobratimu »Slovencu«. KUšb slovenskih HatollšMH akademikov v Beogradu Listi poročajo, da je bil na vseučilišču v Beogradu osnovan klub slovenskih katoli-ikih akademikov. Kamen tega društva je9 đa neguje med slovenskimi akademiki v Beogradu katoličko misel in \~ero, ki si a ba-je v nevarnosti, in vzgaja svoje čitane v sa-moslovenskem narodnem duhu. .Va čelu teg* ktuba stoje ti-le višokošoici: Jože Bombek, Miha Anželj, Janez Zidarič, Danijel Ferjačič, Jože Kogej, D. Cerne in Lojz Hrček. Zbira jo se ti ktubovci pri oče-tih jezuitih v Poincarejevi ulici, ki 90 dati tuđi iniciativo za ustanovitev te organizacije. Sorzna poročila. Ismeoske b«rxe Carih, 9. novembra. Beograd 10, Pariz 14.68. London 21.585, New York 429.875, Brueelj 73.375, Mat&n 22.66, Amsterdam 23&90, Đerian 173.80, Dunaj 79.90 do 81.50. ^ran ^ ^_______________________________________■______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________. Ston.'gt Stavkokazi so zaščiteni s «L tt ulMtta • aaMttl iavae vnoostl ta reda v*rttavi sodnikom-p©edlne«tti Tarom OotečaiMMfc 2 obtožeoom in 4 obtotoflfc*, ki jfcn je oV tožruca O6tt*la !■—Umi* po či. ]£ aUto> na o *mdWHM ^BJtnta) YBnMH in iwfe y d^* žavi. Bila *ta te . Obtožene de-kMVf&e *«*e 90. po obto*rrici, stale pred to-varao, zmerjale delavce. ki so &e napoti-H v tova^-no na deJo in jim s silo prepre-ćile vsfcap v tovamo. Vsi obtožend so krivdo zanikali in tud i številne priče niso mogle L*j«riti, katetti is?medale, da je pred vhodom stala gntfa stavkujo^ih. med katerimi so btle tuđi ženske, ki so vpile in ae raaburjale. Drite-rai tožJkv dr. Fellaher je zahtevad kazesn po d. 18, kar je urtemeljeval a tecn, da druga sodig^a uporabljajo ta čim proti obtozerbcam, ki s srllo ali beseclo prepreci jo delavoljnkn, da bi šli r*a dek>. na o zaščti javne varnosti. O*>a ćlena sta v tem v zvezi in ee oba nanašata na stavkujoče, ki 90 državni aR samoupravni uslužbenci. To interpretacijo si ni izreeno osvojil tudi sod-nik. Oprostil pa je vse obtožence krivde io ka23ii, ker priče nišo izjavile obreme-nilno »a obtožeooe. Drzarrni tožjiec je vlo- 2tt priziv in Je MfetevaJ MMajD ptfoceaa. A|wiacija mu je \yxfDa, Iht a* j» dokazni poetopanje pttitt dvetn (BMoAtttkftto na-MmmIdo spopolBflD t doteaH kltvde |b ker •ej* apelibga pttdru20m lAlM^tlaciji dritevnaga tatitoa glede rl" 'li 6L 18 za-)oana o zaSčtti Jatbe vamostl Drtavni toiUec je v pfttfm dokaBoval, d» m v državni ali aamoupcavU t/kMb bi TUdi taroposelni lahko aakitv^o pre-stopek zopex ćl. 18, če zadrž^jejo stavko-kaze od dela. Razeo tejpa je dr&a/vno to-žilstvo dobilo nove dokaze, da sta Hamer-šak Alojzija in Kralj Justlna v rea&lci s silo zaxtrže\iBle nekatere stavico-kaze od dela. Hamertnk Alojzija je prijeia stav-kokaza Alojza Bertonclja in vpila, da ne srne na delo, naj ne odjeda stavkujočim kruha, naj gre med stavkujoće. Kričala je tudi, da so stavkujoči barabe. Kralj Jlistina je pa pregovarjala stavkokaza Franca Zorna, naj n^ gre na delo, obljub-ljala je, da mu bo priskrbela podporo, će se pridruži staivkarjem in je zmerjaia priCc boij odločano iai>ovet praznuj^mo stolMnico roi^tva Antona Foer-eterja po vsej pravici, t^ai je tn (*'eh ** svo-}im solidnim Riianjein in fti^tematičniin tle-lom — posvećenim nam Slovencem — po-stavil temelje na£e cerkvene in svetiie iilas-r_e, ki Je do tedal padala ir enetra v drug diletantizam. l>a ie bil prav Anton Fopfster poklionn izvršiti to pionirsko delo, za to pokoljenje: da je imel v svojem prizadevanju tudi uepeh, gre na raoun velikih pedagoških sno-©obnosti in nipsrove«?a znanja ter mišljenja, ki v svoji solidnosti gotovo ni bilo v pre-o^itni opreki s t? mi**elno?tto naše kul tame sredine. To, zaradi resar se mi zdi Foerclerjeva pojava najpornenibnejša. }e neutruclljivo stremljenje [h» vs^trnn^keni iKlejptvovanjii. Xi se zadovoljil samo z -— v^ekakor najvec" jimi — u«|)ehi v reformi cerkvene glazbe, niarveč je poitkužnl svoje moči tnote«a Foersterjevesra okhulatelj-^kt»ga inlejeirvT>vanja je danes, ko ^e skladatelji tako raili >sperializira.jor na neko vr-£lo glftgbe, najbolj aktualna in josnamania vre*in«. Da ie be«?da jubilej ohranila svojo Čudpzno m*K* tuđi v tem T>rimern, nam do kazuje tako redka «to/nost med drustvi, ki olMČajno ne veka-žejo del obvezne tvorbe znamenitega skladatelja. Pisaii kritiko o ^kladbah ti bilo ^me^no. wu ie to delo dosti t>olj zane>l_jivo opravil ^as sam, in la kritika je v^ekakor ^x>zitiv-na. 0 izvajalcih, ki so ^odelovali na do^eda-njih prireditvah. morem povedati. da so se 7. veseljem in usp^hom lolili naloge ter opravili koncerta cerkvene in svptne elashe, eno nm^o, in pcnlali izlK>r klavirskih Pkladt» in samoftpevov in to v nedeljo 7. t- m, in v?erai. Fr. sturm Nova gospodarska zadruga Jesenice, 8. novembra Ob zelo veliki udeležbi inter-esentov, se je v nedeljo dopoldne v Sok. tlom u vnšil ustanovni občni zbor splošne gospoilarske zadruge, kateremu je predaedova! voditelj narodne^a tlelavstva g. Valentin Župan. Župan je v lepem govoru navzočim poja-snil gospodarski pomen nove zadnige, ki bo omogoOala, da se tudi narodno zavedno delavstvo in nameSčenstvo uilejstvuje na polju zaAlružništva, ki je v teh časih bolj potrebno kakor kadarkoli prej. Ml gremo — je nadaljeval -- s polnim upanjeni na-prej po zacrtani poti v trdnem prepriča-nju, da bonio dosegli svoj cilj in da bodo nadi potomci uživ*ali sadove našega načrt-nega In virtrajnegra dela. V načelstvo so bili izvoljeni: Župan Valentin. Ogrin Rudolf, Markovič Ivan. Mar-kizeti Franc. Dolenc FVanc, dr. Vo\'k Jan-ko. Lajner Adolf. V nadiorstvo Klavora Franjo, Puc Matevž, Ferbežar Alojz in Stebik Mirko. Med slučajnostmi je predsednik prećital brzojavke iavrfi. odbora NBZ v Ljubljani in narodnega delavskega borca Fran-ceta Rupnika, V katerth poBđravljata usta-novitev zadruge In ji ielita obilo udpehov. V imenu sokola je rborovalce pozdMtvil tajnik g. Mirko fetebllt in jih bodril k vztrajnem đehi na polju gospodarske osa-mo#v<>jltv». K MbmH m 9e o^UmIU tudi drugi govorniki. ki so sprožili razne pred-loge in nasvete, na kar je predsednik za-kjučil ustano\Tii obćni zbor te nove gospodarske edinice. Tat dinamo svetiljk aretiran Ljubi 'ana, 9. novembra. V petek popoldne sta orožniška narednika Dovžan Miha in Vodeb Anton na Gro-supljem aretirala zr»anega tatu R. Cinki. ki je v zadnjem času kar na debelo kradel po ljubljanskih ulicah rat knlcs električne dinamo svetilke ter jih prodajal po deželi. V petek je prinese! 7 električnih dinamo svetiIk na Grosuplje z namenom, da bi jih tam produl. pa ie ;mel smolo OroŽnvka sla kmalu ugotovila, da je mo/ svetillce ukra-| del. Priznal je. da je v zadnjom času ukra-del po ljubij-anskih ulicah već takšnih sve-tillc in siccr eno v noči na 3. novembra iz-pred Oelavske^a doma na Gosposvetski cesti, eno v Gajevi ulici pred približno 10 dnevi zvečer, eno z dvorisča tiskame Uro- ; vatin v \Volfovi ulici, eno izpred Glasbe- ; ne matice 2. novembra zvečer eno izpred trafike v Ilirski ulici 4 novembra zvečer, eno izpred '^ostilne Mrak na Rimski cesti, eno pa na Napoleonovem trgu i/preboto 6. t. ni. razpoložila v svoji r>iearni občinski proračun za pret iklo leto občano*n za 8 dni na vjKhiled. Iz obračuna je med drugim razvidno, da po bili doseženi dohodki v mnogih lostavkah manjši kakor so bili po proračunu predviđeni in odobreni. Tako je bila V2Q°o otčinska doklada na državne neposredne davke no proračunu predviđana na 1.146-788 din. doi'iiii ie dejan^ko zfiasal ta dohodek Ie 834.619 din. torej je dobila obrtna 312.169 din manj. Pač pa je dala trošarina na vino. ki je bila no proračunu pred viđena na 350.000 din. za 31.691 din več v občinsko blagajno. Tudi pri pivu in žga-nju so /nadali dohodki za 3803 din več ka-kor }i bilo predviđeno, dočim ie zna^al pri trošarini na mineralno vodo deficit 4664 din. ludi takse «a 'hrokoleea so prinesle občini za 505ohOilki iz olu'irw»k»*iia iiospo<1arstva so bili predviđeni l>o proratunu na 7*2.024 din. primanjkljaj pa it* zint-lial 44.585 din- Dohodki kamnolo-ma so bili predviđeni na 20.000 4.133 dm, do-v i ni so d:i|p najemnine trinib lop v»fji do* hodek za 1606 din. Trošarina Ka uvoieno obutev. ki je bila po proračunu predviđena na 50.000 din ie dala občinski blagajni 1« 22&?6 din. troiarinj na električni tok je bila predviđena na 1M8.5OO din, dala je pa 849.707 din, torej ca 98.792 din manj, Irofta-rina na cement pa je bila predviđana na 27.000 din, dala je pa 1732 din manj. Navedli *»mo Ie slavne postavke, ki kaie-jo, da je imela občina v lanskeoi letu, ki ie bilo še i>r3cej sajeto od krta«, solo alata dohodke. So p« nekatere manjše pOstavKe, J kl Iriuurajeto ve«ji dahodek, ki pa na kon«-ni raflUB Bimajo nobt*!«** vpliva. Uprav« občine |e •e**4a ludi »adark? temu prim«r^ no prilagodila in je motala postopati zelo štedljivo« kljub temu pa je ra-iostila vsen obvezno«tiHL ■ Lep vtčer glahonendli na Vi£« Vrt, 9. novembra V Sotalak?m domu na VKu >uk) imeli v nedeljo v#6»r, ki bo o«1al v«eni sterilnim po setnrkorH v trajnem apominu. ("lani društif* glubonattiih iz Ljubljane so priredili jartn nastop, a katerim «o na mah osvojili srca poslušakM*. Nastap sam je pokazal. da sna-i© tuđi feluhonen»i govoriti in ud a j^tvovaAi ee na vseh poliili, kakor zdravi Ijudje. Xa-stopajoči so pokazali, da lahko tudi oni vpfisarjajo ijl^aliHie predstave, kakor »Ira vi Ijudje, ki jim je narava dala uajdragoce-nejle na e\Fetu — dar tK^vora. Ohrinetvo, ki j> nkonai doceia na| sokolsko dvorano, ]s bilo vidno presenećeno nad uspehom iran^ke^a odseka, ki je na ViPu prošlavil majhen jubilej — svoi 10. javni nastop. I Vodom a je na odru okra^enem 1? kra-lievo sliko in zelenjeni. spresovoril tajnik drustvra e. C Sitar. V svojem jiovoni je px>-jaenil navsoMm namen društva, Ui ^i j? na-delo nl^m^nito nak>?o lagati tem bednim. ki so izdubili dar govora, njihovo ^orje. Z vztratnostjo in tofcrtvovalnoMfo ^** lrudi dru štva, da š-vojim članom preskrbi primerno eksistenco. «»a] >o tncii ti najbe-lnepi prav tako «poao!mi t« nelo. kakor tdravi Ijudle Govornik i? občinstvu predstavil vrsto jilu-honemih. ki se udejstvinejo v vseh pokH-c:h od (5ivilje, mitarja. molistke do zoboteh-nika itd. Prosil je navzočne. da vedno |M)d-pirajo stremljenje drustvn. ki ?e vzirajno bori za razsirjenp ljubijantvu u>oelo dost^i ta j»\*oi krrncni čili. Izrekel je nala tonlo /fl-hvalo vi^kenui Sokolu za brozplaoen odstop dvorane. narredn?nui rasan Nju 7.1 objave in vsem posetnikoni današriifja ve--':a. 1^m»-vor tajnika ii. Sitarja >o navzoi-i ^prejeli ^ toplim in doluotrainim v lohravanje>in. V režiji Oče;. i2 rasa svetovne vojn^. VVi na^topa-iori ov?eni razumljivo jzijo-vorjavo- Pa tudi ostali so ee potrudili, da «»o pokazali ohrin^tvu. (H p^ znnjo kretati tudi na iileJališKeni olru. Zelo «*o usraiali tmli berar o;. Stiirnia. rmovoini!.: Tvan 2. Si-Jarja. t^o^ed Ti?u» e. Hereanta. r-rvljar Blaž I ir. Bajta in tvo ie nauradilo vrlo ijjralr'* ob zaključku r. dolgotrajnim Oilobravanjem. Po predat?vi m ^taro^ta br. Pavl? Bor-^tnik. Zahvalil se inu je predse-lnik društva ttraver sr. Terne. kateresra covor je preva-jal tajnik u Sltar. \* teniperamentnem govoru a? te konrno zahvalil viAkemu Sokolu za veliko pomor in naklonjenost tainik tr. Sitar. kar je izzvalo ponovno odor ravari je vseh navzonh. Hru^tvu ihihonemih, 7la-sti pa strokovnemu vo«lii «vetnih nalog v najsiršem pome-nu tve&c-de. Sam navdusen pevec in glasbe-nik je kmalu zbral okrog sebe navdušene ljubitelje lepe slovenske pesmi. ustan-avlial je in vodi! pevske zr»ore tako v samem Zagorju, kjer je bil več let izmenoma zhoro-vodja, prcdsednilc a!i pa je opravljal kako drugo važno funkcijo. V okrilju »C!asbe- , nega društva« je ustanovi! in v.»Ji! nepo-/abni instmmentalni sekstet, s katerim je nastoptal rudi na sokolskih prireditvah. S polnim zamahom se je posvetil delu v naprednih or^anizacijah. prav tako r>;i ni za-Tiemaril dela na prosvetno gosrxidarskem polju. \Tadil je ali navdu.šil za ra/ne tečaje kmetskih fantov, r/,posloval kuharsko šol-o. v zadnjih letih pa je dose^cl uvedbn stalne * zimske kmetske nadaljevalne sole. Menda ni treba posebej omenj^ati. <^^l je bil pred v*em solnik v pravem pomenu besede. MlAdin* ga ie ljubila in sr>o^tovala, saj je vedoio dela! za njen napredek. Kot šol*ki upravitelj ie bi! strog, a vedno skrben za ugled svojega zavoda, ki mu je d-a! svoio tradicijo v pogledu temeljitosti. Svojim stanovskim tovarišem je bil prijatelj, svetovalec. a vedno vesten predstojnik. Presegalo bi okvir tega članka, če bi hoteli izćrpno oceniti njegovo delovanje v dolini, saj ie pusti! /a seboi mnogo le-pih slfdov. Proti kf>ncu svojega delovanja je, razočaran nad nesotjlasji. ki so se pojavila v njegovi okolici, delonia truden od prehitevajočih se d*>godkov. stopil v stran in se Dosvetil zeolj Soli. Pomisliti ie treba, da dolga in križeva pot 37 let slednju Ie izčrpa Človeka. da prepusti polje mlaJMm. Med temi leti so bila leta najte/avnejših bojev in preizkušenj za slovenskega n&-prednega učitelja. Vedno je bil na bran ku napredne misli, kateri je žrtvoval svoje najbolj^e moči. Čeprav se nekateri niso strinjali s tecn. trajen spornin. To edino n«aj mu j bo v zado&čenjc. Želimo nm. da bi v kra- | ju, kamor se bo izselil, itžival potrebni mir, 1 I saj je- storil toliko kakor bo malokdo za 1 njim. K po«iovitvi t« j# »brata vta mladina, ki mu je s »opiti cvotja in toliami imtćklm poslovikic beaedc. V imenu ućitaljsktft 1 /bora pa ac Jt od njega poslovi 1 najttarcj-ši dkio g. Lojtt Kolone IOKOL Opereta „Mlfirta" mi s#koUke«i odra V nedeljo »večer j9 g;l#daUSki oder Narodne Cltalnice iz Kranja fostoval na> J«-senicali z opore to >MlrytA«, katero je spA-sal, u^laatail in vodil skladatelj g. Raha Hajhenič. Retljo: Dore Kern. Ooat je »o na Jesenlcah dosegli lep u«p«h. Mladi Kranj ae je dostojno predstavll novim Jesenicam. Dvorana je bila polna do zadnjega kotićka. Tako velike mnoaice ljudi prttegnejo pri nas aamo sokolski olim-pijcl, Glasbena matica in »Trboveljski slav-ČM<. Gost je 90 nas topili pred dokaj kritičnim občinstvom. Tudi na Jesenicah je pevska in glasbena kultura na lepi vlStni. Opereta »Mirjrta^ prinaSa v gflasbenem pogledu nekaj prav lepih, prijetnih in učinkovitih melodij, ki Cloveka pritegnejo in raz\'edre. Orkester je dobro izvežban in discipliniran in se mu pozna, da ga vodi vešča in krepka osebnoet. V igralskem pogledu je najbolj ugajala gospa Rajlieničeva kot nositeljica glavne vlofre in p. Hle+i* Rudolf kot sluga Marko. Oba sta nas iznenadila z lepini petjem. Goerpod Mayer je pokazal, da je na odru in na parketu doma. 01080x110 pa ni po-polnonia ustrezal. Gospod AđamJC je Se mlad igralec, kar očituje v dialogu. Potruditi se bo moral, če bo hotel slediti zgoraj navedenim igralcem, ki so v petju, glasbi in igri že kar doma. Baletne točke so bile dobro naštudirane in izvajane v popolnem soglasju z godbo, ki jo je imel skladatelj in dirigent trdno v rokah. Gostje so nam pripravili lep in uŽitkov poln večer. Dali pa so mo^no vrpodbiKio tudi domaćim pevcem. igralcem in godbe-nikom — med katerimi so tudi veliki talenti —- in močan dokaz da dobro, sveže, za vid in uho prijetno delo še vedno najde hvaležno obćinstvo. Iz Celja —c 0 razvoju in sedanjo&ti sinučurstva 'h> preiiaval dre vi ol> (j^nuh v >'.v«»rani hotela Sko-berae odlien'« esimiiarski propa^a-lor in i>»Wu'.iit g. Kuri I. Luther. nre^lntk m-onakovske revije »Winter«, ki j^ že pr^l t'nim letom z velikim u»*ehom }>re*laval v Celju. Predavatelj bo tudi prelvajal svoje krasne ekiioptaine in filnipke pi.enetke 7. na-^ih Hlok in e smučnnskih tok em v Pliinu-i v letih 11)34., H>3T> Ln \\YM. Na predavanje o(K>zarjamo vse, ki imajo smifel za prLrol.» 11.30 ue l»o privela na igrišcu pri >Skal-ni kleti« povel}s^im Amater.] em. KeT bta obe mošt vi v dobri fon ni in nujno potrebujeta na<1aljni dve to6ki, bo nedet^ko sretan je go-tovo xelo xivalwno in napeto. —c Tri je poškodovanci »o bili fopet oti-dani v celjsko bolnico. V sohoto zve^^r yk. I»adel 24-le=frni delavev Frario Grilanc % Lopate pri Celju, ko «e Je v-ra45al o\ de4n «lo-uir>v. tako nesrečno, da ai je z-lomil desno kljiKink'o. \' n^U-ljo ^^ k poriesrevila 4") leuia pG6f6t-nikova ?.e*na Antorrija Reh?ir)p-I va v Velikim Upojsrlavu pri PoljOanah. Doma jo je krava 3um4a z rotoru in jo hudo po?ko*lova!a pod desnim o6e«om. Isteka ^lne je n-eki moški v neki gowtilni na Po^'/jc-li v j>repLru udaril 411eme$ra hlapoa Leo-polda Donoa Gai>erja. ki eo ee tra uril pn^o naprnui© Mirnfk. ki je do-! segel 12 in pol točke iv.nved 14 doeeg'ljivih. dru^o mesto Oor^ft z 11 in po4 in tiretje Ma^tnak z ^ m pol toCke. V »kupkii B uta bila nasrajena Ahtik in Rojšek, v »kupini O pa Vanov>ek. Hajeinfirer in Doflmjnko. Nagrade so bile v rxi turnir za vsak me^ev b>» »f^laj vsak P*rvi rorek v tn-ej&eou. Kluih je razpisal ttnk tiUrnir za klulitrke^ra prvaka za leto 1088. Iz Trbovelj — 9K TrboTlje : SK Atletik. Na i^rišcu SK Trbovlje se je včeraj popoldne odigrala podsa vezna prv?rtf*rvena tekma med aspi-rantom na I. mesio celjsko-trboveljske skupine in med zadnje plasiranim na isti ta-!>eli SK Trbovljem. Tekmi se je priČMa e |x>lurno tamudo, ker deleeiranega sodnika 6S- g. Jordana vz. Li ti je ni bilo- Proti vsem pravilom jp bil določen xa vodstro tekme igralec SK Hrastnika, g. Gošlar iz Hrastni-ka. T^knia je prvi polt-as potekla v ab«olut-ni premoći 9>K Atletike in je prvi poleae kon?al s 4:0 za Atletiko. V II. pol^aeu se je moštvo Trbovelj z vratarjem na velu una-§lo in začelo s prav smieelno pov^ano isrro in koroni rezultat je bil 6^ za Atletiko, ki j>a ni Hl ]»ovs?ni realen rezultat, saj je 9O*l-nik sr. (io&lar. ki ni bil koe težki nalot?i in ie zlasti v drugeni polra^u docela odpove-dal, v prvern polčasu V6f*kori favoriziral na-dnKJČni SK Atle-tiko. V drumeni polča^u pa ie s svojiiiii zrnedenimi odločitvami po-polnonia zbesal obe niošivi. Publika, ki je i3 bilo precej, ni bila zadovoljna niti s so-jenjern niti z i«ro domaćega moštva, ki naj bi se vsaj doma rehabilitiralo. Glavno krivdo na porazu domačinov noei vsekakor silnik, ki pač kot laik ni bil niti *«posoben, niti pristojen za sojenje tekme U lede na to apeliramo na pristojna Iportne činitelje, da ukrenejo potrebno, da se V bodoče na rudarskih iirrie£ih ne bodo vev dotrajali taki prestopki >portnega reda. Naša ftportna publika se ae udeleiuje tekem zato, da bi morda podpirala tovretno anarhijo v na£em sportu. Prepričani ^mo. da bo sodniški odbor napravil red ter poekrbeh da se v bo-doče. če zostane od leknie del ?s? i ran izven-trbovelj^ki tiodnik. pritegne za sojenje t-*k-me kakeea trboveljakega so^inika, ki jih lr-bov^ljski sport dovolj sposobnih premore, treba i« odstraniti Ie ozkoerčnost. ki ovira 1 razmah tudi v tem pogledu. Naš rudarski sport je v tem popledu <*olidaren in tudi discipliniran in jak dovoij, da to lahko za-bteva. KOLEDAR 0ANE6: Torek, 9- novembra katotičani: Teodor. DANAŠNJE P1IKKDITVK KDIO MATICA: K mrvim obalam. KIKO IDEUL: Divu« Laži Nine Pftrovrw». R1NO UNION: To{>-H»t. KIKO SLOGA: l'arada smrti. KBfcJ MOSrrE: 2rt#r ijuUvjii. Prirod«tiloTu«» drafttro: predavan)« dr. iiA Kuhlia o >Na.irogo«i*'^ih vzrokih letal-ekib nesreč« *»b ^.15 v preilrralnici mitie-ralo*kt^a instituta. Proslava I5tetaiee Kluba ImbiiHjor upnrt ni^h pftov ob J0. v erebmt dvorani Uniona (Slavnostna »viborova t*eja. prtniiivanje dr. Kovača in d ružnim i vr^er). DEtlRNELEKARNE DANKS: Mr. Ua4«arfi?, Sv. lakoba tru 9, Ramor, MikloSioeva re^tn JO, Oartl»», M ti kaj prikluđnejŠL'ga izgrizle miške, tri ponm-gaš z mulimi oglasi, i' njih mtjdeš »vJno kaj zabavnoga ia uk in kratek čus Koliko skritih nmim vročih želja in slitdkih skomin je skritih v teh malih oj»/ii«//i/ Oni dan »ia se oglasili d\*c pusti samo-tiirki lsk:ih sta prijateljstva dveh drv/ab-"in. ne premladih gospiniov (tonpodje iz inteligentnih A:roi*w naj bi pisali pod »Kar bot pa bo imu vc/r pretenzije? Sumutarki bi se zadw"o!jili ' gospodom a iz intehgenčnih k'Ctgov ludi čini sta \*eč mlada. Ta pa hoCe imeli tnteli-gentnega in pmvhu še iVrtfega govpoda, ker n* svojim ravnateljem ni bitu zndovt>li na. Mi ji t|» od srca prii*oščimo, <*vr«ft\LUi gospod:t, tako čvr-\«» plsiiiin***^ ko^r, }\*. dru*nk-a ST^D v Slo\XMiijrt^ck^u jt^ v nedeljo otvorila đvojo novo pkuiin^ko ponto janko na Pohorj.u. KfVa pod Vreliko ko-pox 3toji na krasnim mestu Pungartu in bo služila za i7JiodiSfte za. zLniiike in po letne ture po zapadnem Pohoi-Jii. Kof < inna 10 •t'r>t> z 22 po.«tpV:oni in dvoje skup-nith ležlćć. Pri lepi planinski sloveanmti Be >e zbrelo mnogo ananih planinskih de-lavcev iz Maribora, L»jubljaue, Slovemj-gradca in dnigxxi — Nov gTOb. UnirUi jo po dolgi rM>]e>z-ni urfpokoje-aa učiteljica ffa. VekosLava Cvretko. Bila Je vse življenje odloćna na-rodnjakinjn. in ie v te^m duhu vzjzojila tuda svojo deco. Boj»lra tvorniot- ^Jupro^kta« Makaa Sllbermanna. Siltoemmnn, kl yc av- . etrijfl4ci u^enih 17 kaaneri-oev. Oipravili 30 jih v docriovinskif1 obline. Tt*žka ne^re^a mariborskejjja zdrav-i nika. Ne^tele^ ofl Konjic s»e je pripetila v poneiiel>etk težika avtomotbiisfloi nesrofta. M?3(rtboTSiki prtniarij g. «lr BacMfll me Je peljal s »vojo soprogo Zoro 7. o"*ebnim av-tuiiioMtom v smori proti Mariboru. Ne-nađcmia i*e je v gosti jnti^ajiji meg'li po-javil pred njim veliki avtot/usi, ki obratu-je na progi Manhor <'^ije. šoferjit sita prepomo opazite. irroe»6o n-tvarnost; av~ tobus je v trenutku prtnTniJ vn zadn>bd o«etani a-vto. Pri tesm je zađobil dr. Rad-Sel lažje poSkodbe po rokah in ribrazu. njegova itoproga pe. j** zado»bila težjo no-tran)e poškodibe. Maiiborskl re kovale i .«*> >d prepeljali v mari bonsko bolnico. _ Sedaj je ^a^. Sedaj, ko prvkopavujo Koroško cesto, bi bdio najprimerne-je, da polože tudi telefonski kabel, da ne bo ob vsakem snegu telefons?«? mizerije. — Gledali&fc Drevi bo ob 20 uri za red B rtprfcsa ^Najboijšp ideje teto Ol^e«. V sročio 2^e6er bo prvu ponovitev frijajn« operete rPri treh mkadenkah«:. Rod L». V ^etrtek ponave Gog-oljevega »Rovizorjac aa red C. Ob koncu težina bo pTcrmi^ra igre sPesem s t^esrte v l^-žiji Petra Mal-ca, — Prepoit^dano predavanje. V Mariboru je zlasti med našrml Nemci vladalo \tr redno zanimanje za amu^arako predavanje srvetovnoznane^ra gmuć?-raketa, st.10-kovnjaka Carla I. Luthra iz Monakove-ga. Za sredo napo\redano predavanja je predstojniStvo m^fltne policije v Martboru prepovedalo. __MArtino>-anje kr*evin**kegra Sokola. V soboto se je vršilo v Narodnem domu martinovanje Sokola III iz Kožakov. Priredit ev je l«po uspela. Prijatelji sokolfltva ao ae v ćastnem Ste\llu udeležili martino-vanja in j^ večer potekel v 75naimeoju so-koOs-kega bratstva ter i-kreneg'a. druiab-nistva. ć?isti dobi^ek j«» prireditelj nsin©-nil revni jokoliiki šolaki u>ci. liain-iizoll»T^ki prhu; v Mariboru. V aoboto ajutraj ae je bliakoma ra^Suila veat, da je z noćnim brzovlakom i^1*'5^^ v Maribor princ Sigmaringen von Hohfn-aollern. Vi«*oki Habsburpovec je dopoldno 2 avtnmobik>m nadaljeval pot nt Dninaj. retrifk. 11. uuveuthra 12: Po»koC-nt napavu veseli odmevi (|»lo-š^e). — 1*2.45: Vrenie. norotila. — 13: Cd%y »pored, obvefctila. — IM"): Slavni fe^ki opfi retni komponisti {ra«lij»ki orkeister). — 14: Vreme, tK>raa. — li>: C*t»ika nartMina j»«-sem (raili>«ki ork**ter) — 1K-10: Slovifi-^Čina ja Slovemr (u. dr. Rudoif Kolari?). — 1?>: f'a*s. vreine. portH'ila, spored, ol vt>»ti-la,— 19.30: Nac ura — 197»*): 10 minut zabave. — 20: Koncert. Sodalujejo: Ljubljanski žramel kvartel r vin.*sniini **pevi ff. Mirka Pramelča. — '^1 : Akademski pev«>ki kvintet in plo6?e. — 22: Cas, vreine, poro-6ila, gporcMi. — 22.15: l'vorakovi koncert- ■ ni ple«i (radijftki orkeilt»r>. — Konec ob 1 23- itfL Sbr. gBT*- ,-- *w»fMH«r ****** im V mamim."\ •»■+ KINO UNION Premtem fatrl 10. ■■»■■>■■ IZ MVLJENJA NA DVOBtJ POLBLAZNSOA CESAKJA BDDOLFA U. li OS3SI V gfarval vlogis HA«BY BAU* I niiinniiiiiHinminiimiiiiinmnitniiiffliiiMiiiitMtiiMMMMMiimMiiti DNEVNE VESTI —• Valne Ispretnembe v peatoTMj* »Aa- roputa«. Pred 10 leti sklonjena pogodba med Aeroputom in dramvo je potekla, lb zdaj bo aklenjena nova. po katari bo lm«l jieroput ftlrfte polje đalovanja. Drtavna ]/odpora bo poveCana in taKo do lahko Aeroput rassiril svoj letalski park, Bgradil nova letaliftČA in nove craćne proge. flte-vilo pilotov se bo povećalo od tedanjih 5 na 9. Proučuje Bt vpratanje ira&ieg* prometa s Aeroputovlmi letali med naao državo ter Milanom in Berlinom. Doalej ao letala na tej progi nem&ka odnosno Ita-lijanska letala. — - Velik lafet Netncev aa na* Jadran. V Berlinu pripravi ja jo velik ialet Nemcev na na£ Jadran. Izleta se udeleie izletnik i iz Berlina. Hamburga, Bremena in LUbe-cka. Raxcn Splita si ogledajo Izletnki *e Hvar, KorCulo in Dubrovnik. V Split se pripeljejo 27, decembra, vrnejo se pa 6. ja-nuarja. nriavni upokojenci in f©nd podporne-ca pmimfencKa osobja. Finanrno 4iiini#tn*tvo ie izdalo |H>jasnilo. da *o državni upokojen-c'u 7.a(«OHleni v državni službi kot kontrak-tualni uradniki. kot honorarni ftlužitslji ali dnevnirarji dolžni plamova ti prispevke v T>odporni fond [Himožnoga o«obja v državni «hižhi ne jileđt* na to ali placujejo kot upo-kojenci ipto\asno tuđi prispevke v u radni-ski pokoinin#»ki fond 0b vstopu v državno plužrbo so dolini plaćati v podporni fond enomesrfni prisp?vek. flflBjF^^r^a^B^a^H ^^a\ ^b^y • ^aj a^^a^r^^^a^Ba^B Velefilm pretresijive vsebine In romantične ljubemi PARADA SMRTI V glavnih vlogah: Friderik Marsch. Warner Baxter, Lionel Barrvmore in lepa Judo Langova. Krasni ljubezenski in glaabcnl velefllm K NOVIM OBALAM Zarah L^e&nder WiUy Birgel Danes poslednjič! Dosedaj naj bol j posreće na muzikalna in plesna revija TOP-HAT Film, kl je tedne dolgo polnil kinematografe na Dunaju, v Parizu, Londonu itd. Predstave danes ob 16., 10.15 ln, 21.15 uri — Mkavfi sn iHoroTtll. V Somboru eo v ne-Jeljo abo rovali ffkavti, organizirani v Zveri skavtov kraljevine Jugoslavije. Njihovomu zbora je pripostvoval tuđi sastopnik kralja m vojneffa ministra polkovnik Moj-silov U*. Zbranih je bilo 62 ctelegatov skavt-skih dru*t?v Prednednik insj. NedeljkoviČ je v svojem govoru najrlnlai. da ttkavtaki pokret v Jugoslaviji napadno raiuni&mo in zato mu rtplajo oblasti pogoeto ovire. Za predsednika zveae je bil ponovno izvoljen inq. NedHjkovir- iz Heograda. ♦ Zadnjim p««etuikoin pariike taastave. Razstava v l^rizu se bo koučala 24. t. m. Njen uspeh, ki je etalno r«*el, naj bi še podžiiat zamutlnike, da si jo ogledajo. Fran-rosko-juijosioven«ki odbor za ra^stavo objavila, tia »o ra»stavne legitimacije pri odho-du iz Jugoslavije v veljarvi do 20 t- m. in da pren^hajo biti veljavne za povratek 10. de-cevubrH t. I. — Vreme. Vremer»ka na-poved pravi, da l»o delonia oblačno, a lefx> vreme. Vflc-raj jo 7tia^ala najvišjn tctiM)er;vtura v Skoplju 1», v Split-u 18, v Hivrajevu 10, v Zagrebu in B«*oi:radu 15. v Ljubljani 14, v Mariboru 10. l>avi >e kar^Ll baroaietx«r v Ljubljani 764.3. temperatura je r.na&ala 5.4 — Zasleđovani vh>n%i!oi In tatovi. Po okolici Hrastnika »e potepajo trije brq.t-je in sicer Joeip. Valentin ter Stanko Kot. nik, ki jih oro&niki *e doigo zaman sa-filedujejo. Oni dan so vlomili v stanovanje rudarja Josip* Zvonarja v Studencih pri Hra^tniku ter mu ođne«li vr^jo zalo-po živil in obleke. Vlomili so tuđi v bi5o Valentina Aekuaoa, kjer ao ukradi! nekaj sJadkorja in jaje. V škofji I»kd pri Vojniku je bilo omi dan vlomUeno v trgovino Lenarta Čanka. Tatovi, orožnikom že znani nepridipravi, so odneeli 140 m blaga za ženske obleke, 62 ni klota, 70 m platna, već druge manufakture in nek-aj jeetvin v skupni vrednostl nad 7000 din. Dva mlada modka. sta v nedeljo vkxmila v «»ta-novanje Jakoba Kandušarja v Zg. Hudi-nju ter mu odnesla crno moško obleko, letne hla^e. tri suknjice, tekmiik, reč klobukov, par gtjjzerjev in nekaj zlatnine v skvpni vrednoeti 2600 din. — Strašna rodbinska tragedija. 0 Bt-ra^u. rodluinski tr^redMJ poročaju ix va«i Kuklje-ca na dainiatiii^keJii o oku UgijaJOAi. tiO-ieuii Peter Lieica je irbil svojega euift Knin- g& sina Anastazija pa težko naiul. Sinova sta se hotel:i oženiti in zato e*a zairtevala, o»j tH?eta naj jima prepušta poeeeitvo. Ofce je storH to, pridr-žal ea je pa pravico gospodariti na ^Tuntu do svoje emrti. Sinova erta bila prvotno zadovoljna 6 tem, pozaeje eta si pa premisi i la in zahtevaia, da poctaceta Lustnika. Oni spust Mi na raorj^ dva nova pottnilui paraika »Sarajevo« in >Šumad^)a«. Svee piri«os>tvova,lo veft mtoiotro* Io drugih dc^toUnetvenikov. _ Umor bosatega kmet«. V Mri Mofi- vici blizu Su^otice eo orožniki pojB«>tti umor bosra-tepa 7Olet etoreg^a kmeta Alek-saivita Se&eja fc ntegove iene. Umoril ju je Aleksanđcr K«*y. atar fcomaj 2: !• t Fant je atuSil pri Sefceju, pa jo \A pred tremi leti zaradi nraJomarnoetl ođ>pai$3an. 2>i-p«l}al g« je pohflep po de-na/rju. da je vknn.il v Sečejevo hiao. kjer 5e najprej z motiko ubil Rospodarja, potem pa še njegovo imo, ko je hotela kMcati «■ pomoO. Potem je prebrakal v»o hifto. na^e4 >e pa »aann 20 din. dva alata, franka in xla4o vffrttico. — Arumthil gt \* podrL SentvilkA cesU je bila dopoldne okrog 11. v enem tednu i? drugič p>ozoriJče hude prometne nesreće. Ka Kosovein polju blizu tramra)»ke remise ii neki avtomobili^t podrl pešca Ivana Cer-neta, premikafa državnih želetnic i« Zg. Siške 69, ki je peljal kolo ob strani- Kakor pripoveduie Cerne. je &la po cesti ve?Ja družba, ko je avtomobilist prečoj na»k> pri-dr\-el Ln zuvozil med nje. Njt^ga ie podrl in povaljal po tleh, avtomobil sam pa je zane-slo b betonirane ce«te na polje, kjer j* ob-tical v zemlji in travi. Na kraj nesreće ©O bili poklii^ni re^evalci. ki so Černeta pre-peljaJi v bolnico. Po^kodovan j? močno na slavi in po veem telesu, poškodl« pa najbrž nieo smrtno nevarne. Kdo je zakrivil nesrećo, 5e ni uijotovijeno, kaže pa, da avtomobi-list, ki ie na preozki ce^ti pr?hitro vozil. — Zaradi dekleta zaklal prijatelja. Rudar v Bakovčici Wizu Bjelovara Janez Sckirnik je zaklnl svojepa prijatelja Tonio ^tofanca. Oha sta bila zaljubljena v Zi>r!co RadoSeviČ in Stpfanec je dejnl Sekirniku. da bo deki« r»}ec:ovo ali pa jo nihč-e ne dobi. Pri teh be-eedah sta si skoSffla v lase. St-efanec je na-vaH Ina £ikirnikn. ta 7.ili in -uit»*\\ bolj *iTm-h lnegov S4i poMala nabrežja zJiatno širša. lH>elej ]© pridobljeriti prostor ^e brer praK-tiOneji'ii (.»omena. Sorgom iKhio natot^žja »|.»re-tnenili v parke. zdaj jih pa samo nat-ipavi ;o z Usitom. Postavljenih tu*i4 ^ ni definitivnih o^rraj. Na Troovekeni prist^iain, ki je Ž3 iiek?.j tevinov taprt «' \O7.ni promet, i1 •-pravljajo testo. Novo p-ristani&C-e &e ni «po-r;U.»tio. DovoKiiih ce*t t-e ni. 1'ietej dela ^c l>o, prešlen bo utrje-na ce*ta o4» prietani^kil) »topničkih. Brez utrjene reete pa novo pri-«Uit»i&Ce u Ima nolienetia p,>!iien;». Z !aj ^o irJa^rtijo urav^mi materica! na nu-a^iiem pri-^tani^oii na z^rornji struni zajHienict1. Novo pii*taini«(*če rr;> [H>vw?m un\j^ju» šcle prP'od-nje le»to. —ij Odkritje Foersterjevega spomenika bo v n-edeljo re*l |H»s!ojMe»i Uhićene Matice v Vezovi u!ic*i. Nas.!exrnjd flan v pontNiclM^k. dne 15. t. rn. i-a te vrSi v vrliki F^harir.ouieiii dvorani F(«*rfciter)ev koncert GlasJnHie Matice Ijul^l.M'iiB^e na katerem je nied drujrim na »f>ore of ln orkt»t^r. Naiaiični sporo! konfeta objavimo jutri, daut's \\& žc opozarjamo vst* prijatelj« naše p«h»be \m ta koncert, ki ,>e po-i*lencentiv*h p-ri-re*litev. KoiK'tnu t»la*«ioio Mati. e flt«U potem še nova ir.vetiha O]»ere CJorenj^k. rMav-ček v Narodjvetn gledali^ču. Prodaja vs»u>p-nic za. koncert je v knji^arui G-^bene Matice. —lj Dra^oreni so prijatelji v ^vern. nicnliko. da napiše člaiiek o naši državi v zveai e wnu-carstvom, turizmom ali smuško z^oiovino. Zato ee rad cnlzove vaUilu, da nokažf- tuđi pri nae, kakšna eno nje;r>va predavanja ^ y Ncm^iji. A\TBtriji in švioi in v kak!5-ni o -liki on tA\ vsaki priliki povilarja vlotro Juirt:e4a-vije j*ri razv«»ju ^muča!t:va v svetu. Njegovo ptredavaiije je preloiefko na sredo. 10. t. m. v franuiškanski dvorani ter o\toz irjamo emu^arje in sportuike oanj. —lj Šlepa mladina iz banovin^kega zavok v Kočev>ii priđe v Ljubijtmo. Vf eobo-to tvečer, nedeljo dopoline (za mladino) in Isti dan popoklne matineje v fmni, dvorani. Deklamacije, pe-tje, ^rlaeberke točke. isTa. Olo-vekoljuben namen! Ljubljana i Po#etite priredit vc! V»tof)nio« že na prodaj v franč. paeaži! — Predavanje Prirodo»Jovnejfa društva. Danes bo predaval v predava-lnici mmoralo-§ke?a iosti4utA da univml g. umy. doc dr. infr. Anton Kubeij o najpn^oetejSita vrrokah fotatekih n&accč. Predavtrtelj, ki je uum etrokovnjaJc za letak?tvo in kooetrukter aeraMnamično in Atatićno posrečenih motornih tfi bTezmotornib lf»tal, g-leda pri v?eh svoih kooBtrukcijali v prvi vreti na varnoet letalcA. Izmed mnof^>vnBtnih vzrokov ne-«fe£ bo obzirno obrftrnAval n^kator« tipitae, ki imajo hvw ali v skraino ne»*!04lnih at-mr^fewk;h r«Kn>erah a-M v napadi v ma<«- r:j:!ti. «'i v V.-r»--=' i; i: •*"• i :i!: »• pil Važi in '<• tr ifs a' M-'-.ir'pM-p^'1 ns'ine. kako »e *;\''»*H »h- ■"• f ^«^'-^ VttMi tem UJlpBkatll in s tem xm«iijltfr! WwBo Utajili uiigpul na minbnutn ter ftApf*Wil potovaa\)e po zraku km moH vtrno. K«r bo pribrali je broi dTonm vek> taaimiTo, rabteo k flim toeviteejai «dde«bi. Ftmdm^tmic te pritoe <*> 18.15. —ij Ij^ika aohrtfta r L|«k||ML V «%-cb, ia t m. bo pf«tefAl doonl dr. In« Matko, M intenMffft odMk« drž. U*** t Ljnbljftnl. o i a—nwn ▼pr«%ajq, ki nora z+-nimtfti vma)utQ*9 pa natj je iadl «kiv. IV m» aj«gov«ff» pr«diiv»nj4 §• $^di Snt ▼ zdnroui in botooo sttBjn. Moderaa dota prinaša toliko nevaraosti za naše wce, da je nujoa potreba ptfcmffte. ?dra^»nnet% P"<>-«vete »loreuftke pnhllk« rudi s te strani Saj je n«otovlj>DO, da se ol dne do <1m ttop-njoje števiio arčoo boloih. Dr. Ma*fco bo predaval oe »amo o raamcv«h ▼ af uhiim erou. cnArve>č o ▼eeni, kar moramo ved«ti o boinem »rou. Predavanje bo pontsorjeno • šbevilaimi ekiopfaioiMni »likami. K«r ee pri-čak uje veliko ib6ii>*tva, *- bo predavanje vršilo ixjemoina v DeLavsk-i sbornici na ](i-kloiičevi oesti. Prioet^k ol> 20. ori. —lj FoereterjeT« razstava je odprta vmk dan popoldne t^ekom teg* tekina m »icer od 15. do 17. ure. Občatostvo vaton,x da ei jo ogleda. Vaibimo pa tu4i Sole. dm m otfiedajo to ravtavo. Sole «e Mtko prigiaae tndj ▼ dopoldanckeni čaea, treba je to javiti eamo ipi^arni Glazbene Matice. Vetop prost. u— Otk6nl rbor »DZarje«, soloapevi barito-nista, Rakovca, Id. ga. spretnija na. klavir ju Silva Hrašovec. recitacija Tone Maftkove pt^mi >MaBaryfcu<. Dr. I>ragotin Lončar bo pa predaval o MasaryKu, Vstofwuce se dobe že v Delaiv^ci sabornici, I. nadstropge —lj Nabiranje obnodenih oble«, obutve in perila. v sredo 10. t. m. bo zbirala mestna občma otmoSene obleke, obutev in perilo na Sv. Jalcoba trgiu in v Moetaii pred solo. Na teti krajlh bodo postavljene stojnice, kn navTso« meatei usMiibenci, ki bodo aprejemaJi bla^o. Zbinnje se vr-ši od 9. do 15. ure nepretrgmnav —lj Tatvtae. Antotiu Prooenu Je nekdo ukraded 9 koleaa iapreri PeteUnfieve trgovine na Bv. Petra naaipu bla^o aa modko suknjo in podlogo, v skupni vrednooti 700 din. Iz pod ni&e *t- 7 na St*rl po ti, je bil ukraden VSktorju šleglu kratek k>vsli necavestoo. Mlada obupanka je saviila večio količino lizola. Kaj jo je pognalo v obup. ni znano. Iz Ptuja — Žrtev avtoitiubi!i»ke uesrefe. Xa državni ms|i med Sv. .lanžem in Sv. Miklavžem >e je pripetila težka avtoinol)ilska nesreća. Iz Ptu.ia je vozil e svojim o^?bnim avtoino-biloni proti Mariboru tukajsnji mehanik £J. Mar Karl. Avtomobilist je pravilno vozil po <1c>ni strani ceste z zinemo bnino, ko je v blizini va*«i Loka nenadoma skočila pod avtomobil ^LarejSa ženska, v katari 2naH Boletno posestnioo Mari.k> Leb?r-Avtomobil io je podrl in je obležata neza-vestna. Avtomobilis-t jo je takoj prepeljal v bolnico, kjer pa je že dni^i dan podlegla teikim po»kor*vžena «'ivja loven. ki t^ta ee mu na njegov poziv (postava* po I-------------KINO §LO«A — T*UUmir7V I SAMOflK OAVES IM JUTRI VFLEPfLM BOMAinHmB LJCTOBĐCI I PARADA SMUTI_____«—. a - g»» **m I «n»i HAMONA mzmt I PBKVOERA JUTU OB Zl.l* UKL robu. Lovaki paznik je mocai rmbiti oroije, nakar *ta jo div^a k>vca uroo popihaUu, veo-d»r pa »o ju oroiniki ieflie'Uft'i in i7T*>^ili — tepni ut hitro pnjet. Pred pu&ko po-»tajo se je pojavil mlad uzmovič in preial je na potaike, ki ucrujeni po«eda|o pred po-slopjem. Tako je pn nekeru ipotniku i-zrabil priliko, ko je ladreiuAl, d« mu je iz tepa izmakiKl iietnico z Ž00 din ^otovinc. Ko t*e }e potnik pre*mHii. je opari! t«tvino, kar je taštoj prijaril »Itrfbujo^tn-u Mrainiku. Srraftnit je mladolpf.Tnka kmalu n* peron« i7Fle<1U in Tzro^»H podi*ftu. — »icoda. V blizini Podl^hnika je na-del z motornee nekaj kovačev rn kupci ja je sklenjena. Posebno vneti so mehani za zamenjavo obleke 7a tjosi in race. Bliža se patron prijateljev zemeljskih dobrin, sv. Martin, in najbrz bodo mesto zopet naskoćili kaj kmalu Bosanci z jatami gosi. Zdaj jim konkurira mestna občina. ki '»amo zbira staro obleko, ne da bi da jala gosi ali prepro^e ^a n\a. Vćeraj je postavila mi/o na Vodnikovem triju in v Siški. Danes /bira staro obleko in obutev na Kongres.1 em trgu in /a Be/igradom. Uslužbe-nec. ki je zbiral včeraj obleko v Siški, je prejel dopoldne samo dva /-a vi tka obleke. Daruvatci dajejo predvsem žcn«-ko oblcko, ki je pa na socialnem uradu ne morejo tako lahko uporabiti kakor mo«ko. Većina prosilcev na socialnem uradu je mo^cih, ki §e pač ne morejo zadovoljiti z žensko obleko. Ženska oblcka. posebno *tara, je mnogo cenej^a od mo&ke. Tuđi pri Bosan-cih ženska ohleka nimd posebne vred-no-sti. Kaže, da bo nab»iraLna akcija mestne otkine imela noo^o alabii ""P* kakor a« ima ru pr. akcija Boa«u.c«rr. Obleko mom-ravajo nabkrati ie d^* dni M«oda bi >e ne aabrali dovoij s« vk ptoaike, 6e b* K> m-birali vtas nvaec Mnofi neAčan m atc 1)0 spk>h ne vedo in rećina j#i gf>e mimo miže, bJtor da je niti ne opaai Dandari cm ima pač prro beaedo t^t i*Hn p«of>a«afvda, čeprtv gre Ie za iham\yt cbooitot Meke. PHfeti tatovi telefonske Sce Ljubljana, 9. ooveruhra MtMi lipom in LjubJjano j© btl ie t^C me-seoev *t»LiK> OK>ten Iel*bonski in brzojavni promet, ker 00 tatovi odnalali s dronor bakreno zioo. Žica je biU pokradena zdaj uri napeljavi ob Ižanski c€N*ti, dru^f FOfiet kji na odr^'ku me»d drugi mi barjanakinn njise-Iji. Oroiniki z I^a «> tih slasti ponori utal-no zamaj, da itsltVle ttrzn* tatove, vpodar je oslal njihov trud zaman, tatvm** pa so se ponavljala. Opetovano to bili orožniki žs propriOani, da po na s!tvii pravini tatovom, pa ite lf» elednii^ ve*rno irkaMlo. ii «0 <* u£teli. Po5tna uprava }♦* onow>rila rn j-onav-Ijajofe pe tarvine lice tuđi polirij 1 o upravo in j? ta privela r, oroiniki 7-asipdovatl tatove. Ko je bilo v nofi na *oN"»to r;r>M ukra-i1*«tip v<*? fcice pri va«si Tomi3elJ. s^ Jo in-formiralr t policija po sto jih orcanlli pri ne-katorrh ./ar»ljani;kib rri»oTrih, *V ni bila ij-ca oddana kie v Ljubljani. Pri tem noirve-dovanjii <*o kriminalni orsr»ni r* (iocrnali, da je bik> pro«l.nie pri neketn podj«^^ rwid 441 ks ra»pkane bakrene ftoe Policifa je o tem svojem dofTnan^u neniu-doma obrostila i5ke oroftnilt? in jiin »portv eila hidi opi^ prodajak^r. Orožnikotn in po-lifi.iskim organom se f^ isdaf pn^režilo i&-^letiiti tntove v act }Mi krasti že pred kakLmi še^timi meseei in »-oe.r najprej ob lažnuski c^sti K&aneje, ko *e cer najprej ob Ižan^ki ce*>li. Kacnefe, ko ae ni«) ve? poiHitili varne. pe «r» pri hujali t!*rR v blizino barjanskih rasi in pod Krijn. Tatovi so prizaiiejali poStni upravi nad IB.OlJO din Škode. Na-kradesno Ceo sjo skrivali ▼ l. proiiajali v Lfnfeltani, «evt»-d« srloboko pod ceno. Z areiar.iio t/itinske trojice praskava *e ni končana, kajli oro4-niki ftuniijo, da «0 tili pol«« t# na dehi še druiii tatovi. Pri^Bkorati je Se (tnmrih od-kriti i in bo aajbrr romak> v aa^ior Se ^«i o»uailjenee»v. Iz Novega mesta — Izreden koncertai đofrode^ 7* ^cr^o mpfto bo «ro*ovt> koncoft podakve^a k"v«r-teta ii*lteljBlt% abfojrientov. ki ha v mho-to 13 .t hl ob SO. t dvorafri lju*Wke Aole. Na Kpt>rw1^i 90 lAmoptcm ffktaritutHji* IfoKait, H«v*ln. (",ajkowki in Srhi#^rt Pn**» koncerta rea-ki mrir ro[4o priporoćBritto. Prorinji v^oTKftic je *© ▼ fj«od«ki tušL Iz Zagorja — ŠoUka kuhinja j sad^ia . Sitart; ^vtza-ietih m> hval^žni tj\ to irri!u/> k pri rudnika do we~ daj ?p ni mogel caoeliti leftih ran, kj m jih prizaidfjala teflea !eia krfee v re^irjo. __ Noini pre-tep. V©e»raj teden. okvio^r poi-uoči ^ta r»oij bvamo ▼ Zagorja tuSiti dve vinjeui tiknpini opitih frrntov iz Potfkra|a in tolnišč. Pote^nili eo nož> m aicnpil k> lf> MaklK- iz Podfcraja, ka%er<«^a >e našla oroa-nižka patrulja ranjonepa in ooecno0ef(a trn 1 cerMo blmi Kitsa ▼ Topbcah ZckW*pt> rma^o v rokah orožniki. — Umri je v hfralnici v Veliku dane« leden ob 11. vri 771efcni Sttraak rVt«w-. hkvto kiparski niojster i« Lok, kjer je Lmel D.j«tf>ov ote ^ostibio pri Ilabatta. Po v«otni p priSel ob prihranke in to ga je moćno potrto. Ker ni ime! voč praveipa vettelja, je «rvo)o obrt prodal ff. Hofcarju. pri kalereoi je ostai do pretek le^ra tadna. ko «0 se »USeli na njem kazali znak i hitre^a propadanja. Morali ho ga od.lati v hiralnico, kjer je sakljo^il s^»o-ie, z delom in t*^ikimi preixkuiniajni obto-ženo žiTljeni^. ZaT«UHC« brata .Tožetn. upo-kojenca pri TI*D, ki mu izrekarno moćb I r^. On ran imo pokojnika v dobreni spominu. Rupufte domaće blago! MALI OGLASI tteseoa 5o par, da veli poaet*} Krcitltci. izjav« oeseda Uto I*—, dare* potbgj £a pismene odgovor« fiade malin >glaaov )e treoa prllotđtJ tnarnko — Hopuatov sa male oglase oe priznamo EmmOa 90 par. đarek poaebe^ Najmanji n«a«k 4 DId HIdA z ffo-ipodarskimi poelopji in mesarijo v jako prometa am kraju Slovenije po zmerni ce-ni takoj naprciaj Interesenti naj poMjejo «voj lualor ni upravo lista pod >Mea*rija< 2606 8ea«da 90 par. (Sareft potatej. (vafmanjfti soeMtt 8 tXD rUETRM STROJ pločiat jFlnc^trrH'iiH^ihine) St. 7 in S v s = rw. 21 -lo -*!l nn kupimo. Il-";-ra or^iić»r C*:*ko- tec ' 2o0o I Pcieda 90 par. da^ek poaebej Najmanja! zncaek 8 Dio BARVANJE LAS specialno izvrdoje v veeh nijan sab Frisersk! salon »Rakar«. Pre*ernova ulica 7^ na*proti jlaSažarnj* >K^*ak<_______46-2 KITAfiO pouiuj^ perfekten ©olo kitarist. PonutH>e na upravo pod s«"ro ' I >fc. •»€ »^ ZAHVALA Ob bridki izgubi svoje nepoasboe, predrage la I«kreno ljubljene soproge, gospe U Sini se najtopleje zahvaljojem vaem, ki 90 s tolaiHninii obi-ski lajšali pokojnici v n|eni budi bolesni muX©potoo trpljenje, aoCustvovali z menoj, poklonili pokojnici vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti k vecnemu poditku. Poaebej izrekam zabvak) g. zdravnUaj dr. Kra)eu Pavlu za njegovo skrboo zdiavniiko nego, Cć. iertram zavoda L«oni4ča ter Tsem aorodnikom, prijateljem ln znancem ter hitolm stanovaloem, kl ao v tako mnogo-brojnem StevOu poCaatOl plemenito pokojnico ln jo zasuli a cvetjem ter za njn dtevUae izrmae sotalja ln so-Cutja. Stran? >8COTBN8KI NAROD«. towfc. ti ■»■■■ta* Mar. Stev. '2c0 še ena kinematografska dvorana Nova dvorana spada k novčana stavbnenra kompleksa Bat'e Ljubljana. °. novembra. Ljubljana ima tri večje kinematografske dvorane. Na j već ja je unionska ki lahko »prejme okrog 1000 gledalcev Po kvantiteti je zdaj v Ljubljani že dovolj kinematograf ov. Stevilo obiskcvalcev kina bi se morda samo še nekohko zvUalo. če bi bile cene Se nižje in v splošnem filmi bo-ljši. Z nizjimi cenami bi pa lahko konkuriral le podjetnik ki bi >mel mnogo večjo dvorano, za nekaj tisoč gledalccv. Takšno dvorano je imel pred leti v nacrtu neki podjet-nik. ki je naineraval zazidati ves komnleks med Gajevo m Puharjevo ulico ter Tvrše-vo cesto s stanovnrrskimi hi*ami in trgov-skimi pjrlačami. Dvorana bi bila na dvori-Sču ob Tvrševi cesti, nekie blizu, kjer je zdaj stavbišče zavirovalnice »Slavi ie«. Zdaj pa ni nobenih i/^U'dov. da bo Ljubljana dobila v doglednem času večjo kinematografsko dvorano. Če postavimo, da so vse tri večje ljubljanske kinematografske dvorane dobre, če-prav nišo natboljve, je dobrih dvoran Se premalo. Dvorane kina »Ideal« ne moremo prištevati med dobre, čeprav ni nnjmanj akustična. Tesna ie in /asr^rela, brez moderne ventilacije, primernih dohodov in iz-hodov in prenatrpana. Namestu nje bo Ljubljana dobila moderno, srtdnje veliko dvorano, ki bo ustrezala vsem načelom so-dobnefia stavbarstva Većina Ljubljanča-nov niti še ne ve. da dvorano že_ zidajo in da bo čez neka i tednov že po^jvstreho. Nova dvorana spada k nnvemu stavbne-mu kompleksu Bat'e. Kakšna bo nova Batina trgovska hi^a na vokalu Aleksandrove ceste in Selenburgove ulice, naša javnost že ve. Ljubljančane pa bo nedvomno še zanimalo, kakšna bo nova k'nematograf-&ka dvorana, ki bo pnkljueen-a novi palači in ki jo zidaio že delj č±\*a v povsem ob-zidanem dvorišču med Beerhovnovo in Knafljevo ulico ter Aleksandrovo cesto. Nova dvorana ne bo na mesru stare dvo- rane 1 -"-»a »Ideal«; zato kinematograf lahko nemoteno obratu je. Stavbo obdajajo od vseh strani sosedni zidovi, zato «o morali betonirati temelje tuđi starem u sesednemu zidovju, ker so ga delno pod kopah, ko so kopali temelje za zidovje dvorane Zaradi tega se je delo silno zavleklo in zelo pod raž i lo. Dvorana bi bila zdaj lahko že pod streho, ko bi ne bilo težav s sosednim zidovjem. Dvorana bo 24 m dolga. 17 m široka in nad 7 m visoka. Površina dvorane znaša 408 m*. Balkonov ne bo Na ko>nzolni železobeton-ski plošč v ozadju bo samo projekciiska kabina Stresna konstrukcija bo slonela na železobetonskih nosilcih, ki bodo nosili rudi strop, primerno izoliran, da se zvok ne bo prenašal po betonu. Prav tako bodo izolirane železobetonske stene. Beton, če ni dobro izoliran, je zelo dober provodnik zvoka in dobi tuđi resonanco. Že sama že-lezobetonska plošca. če ni dobro izolirana, lahko zelo pokvari zvočnost dvorane. Za to bi našli v Ljubljani dober primer. Projektant (inž. arh Lušičić) pričakuje. da bo dvorana akustična. Dvorana bo imela dobro indirektno razsvetijavo, greta bo s centralno kurjavo, ventilacija bo pa urejena tako. da ne bo prepiha. Dohod v dvorano bo z Aleksandrove ceste po prostomem prehodu. iz nje pa bo držal podzemeljski izhod. čigar tla se bodo postopno dvigala (*\a dvorane so pod površino cestnega tlaka) ter bodo dosegla ob ulici visino cestnega tlaka. Izhod bo d za' v Šelenburgovo ulico. Podzemelj&ke pasaže ne morejo narediti, dokier ne začno zidati hiše. Druga stavbna ćela pa bodo začeli sele februar;a. Dotlej se morajo tuđi izseliti stanovnici iz stare hiše ki so včeraj dobili odpoved. Stavbni stroški dvorane se bil' proračunant na okrog 400.000 din. Delo je prtvzelo podjet-je inž. J. Dedek. Važen izum slovenskesa inženjerja Nov postopek pri izđelavi dilatacijskih reg po izuma ini. Kleindiensta Ljubljana, 9. novembra Sirši javnosti je gotovo malo znano, da so pri gradnji nove ceste Št. Vid—Jeprca mnogo pripomogli k lepi in so'idni izdela-vi tuđi domaći, novi izumi Z-iano ie da je treba pn betonskih cestiščih in t lakih predvidevati na primernih razdaljah dila tacijske rege to ie prazne prečne crte med posameznimi pioskvanv betonsVeO^ cesti-Šča. I7delava teh rada dela znatne težave Predlagani so bili že razni post->r>ki in pri prave za izdelavo prečmh ah na tuđi po-dolžnih reg vendar i majo vsi postonki svoje nedostatke Tako se vrežcio pri neka-terih nostopkih re^e v betonsko cestišee. ki se že strjuje oziroma f. neka'erimi sne-cialnim stro;* tud« že v strieni beton Pri drugih nostopkih se vlože lescn: a'i kovinski vložki oziroma spccialm profili v betonsko cestisce že pri izdelavi betona, ko je še svež o/Troma čim se je ncko'iko ali pa rudi ponolnoma strdil Lepc rege dobi-mo s strojem, ki vreže rtoj v str en' beton. Ta postopek \f pa ntrfd^n ker ie str-jeni beton ze't trden in so tc*.J~ai potrebni zelo mo'ni stroii ter je obrada rezilnega orodia žele velik:* Ce pa se režeio rege v Se nestrjeni beton, se nJcruŠijo robovi reg. kar nov/rnča pri cesticu nepopravljive nedostatke. Pn dviganju vložkov po strditvi betona so potrebni spet posebni ukrepi ker s^i sprimejo z betonom V ta nameti so predlagali votle prnfi'e skozi k-atere se spusti vroća para. ki s s::2rcvanjem omchča bi-turrcn. s katcr'm e namazan vložck pred vgraditviio v cest:šC:e S tem postopkom se dobe lepe rese ima p:i ta nedostatek. da je zelo draff n kompliciran Vod;: erudbenih del pr- nov cesti, ki io gradi p-odjetje ;nž Josipa Dedeka 2 inž. Kieindienstu pa se ie posrećilo izumiti pripravo, ki om-i>g(K"-a le;ie rege in odstramtev vložkov v betonskem ccs*i.š:u šcle pe v tem. da se upor.ibliaio na noseben način oblikovan1 železni vložki. obstoječi iz dveh dflov. iz je/deca. ki se nasadi na po-konćno postavljeno desko in iz klipa, ki se vloži v jezdeca Jezdec <>am je sestavljen iz dveh pokončnih pln^jnatih želez. ki sta z vmesniin distančnim železom v obliki palice zvezana tako, da tvori jc^dec približno črko H S spodnjima stenama se jezdec nasadi na primerno oblikovano, stoje če po- stavljeno desko v spodnjem deiu cestišča. Med gornji steni se vlo-ži podolžni klin. ki ima v prerezu približno obliko črke T. Na nekaterih mestih je klin ojačen z rebri, ki so nekoliko koničasta. Klin se vloži v jez-deca in poševni robovi rebtr pn tem rar-krečijo gornj steni jei-deca na željeno širino rege Klin ima na nekaterih mestih odprtine za dviganje, namešoene v primernih razdaljah S posebnimi kavlji se da dvigniti klin iz jezdeca. nakar se zopet nekoliko približata gornji steni jezdeca, ki se lahko dvigne iz cesti&ča potom posebnih dvigalnih zakovic. Ker se gornja kraka jez-deca ne opi rata več m«,čii£ na sfene rege, se jezdec potegne iz betona prav lahko, ne da bi pn tem trpe li robovi reg Vrlika prednost postopka po izjmu 2 inž. Klein-diensta ie v tem. da &e de's vsc v h'adnem, ne da b^ bilo treba segrcvati vložke pred dviga-n em Zaradi teg-a jdT»adejo drage in komplicirane segrevalnt pr.prave, ki v.m morajo biti 'prilagoderii tuđi vložki sami. Izum slovenskega ir.ženirja je velike važnosti ter ie že patentiran ne le doma, mar-več rudi v nekaterih drugih državah, tako v Nemčiji. Avstrij'. Belgiji itd. Pariška razstava bo podaljšana Z dokai deljenimi ohčutki «) eprejeli Parižani ve?t. da bo svetovna razstava v Parizu podali^ana in spomladi 11K^8 znova otvorjena kot merfnarodna razstava. Restav-raterji, ho|pl:rji. kavarnarji in lastniki noč-nih lokalov čo pa kar poskočili od veselja, da txx1o tuđi pri hod nje lelo tako dobro služili kakor letoe. ko se je v Parizu kar trk) tuirev. Drugače pa Parižani za podaljčanje svetovne razstave nišo posebno navdušeni, ker v histvu nimajo radi tujcev- Kakor je ^il latos. tako bo tud: prihodnje leto promet po pariških ulicah moćno ovi ran, ker bodo zopet vozili prenapolnjeni avtobusi ze lo počasi in v velikih ovinkia okrog razeta-vi^ca. Blizu razstavšca stanujoči Parižani (>raviio. da nteo niocrli mirno spati, ker je kipelo življenje na raz^tavU^u tuđi ponori in ker ie bila razsvetljava premoćna. To )3 trajalo nol leta in siti so že tega direndaja. Zato godrniajo in se jeze. da tuđi spomladi ne bodo mogli mirno spati. Vai U pomiafeki in ugovori mirnih Pari-ianov pa ne morejo odtehtati argiunantor, da je bila raistava popolna tale proti koncu leta in da jo bodo lahko posetniki vide-li prtria pr»v iele prihodnje leto. Zato bo podaljSana in ftieer z vsemi praHienimi po-sledicami, s v»likimi vomtmi olajSavami na ieleznicah in v zračnem prometu, z znatnim popustom pri nakupu bencina z« avtomobile in x raznimi drug im i olajSavami. Priredite-lji razebive eo pametni in praktični. Pokazalo se je, da je razstava čim dalje večja privlačnost za Pariz in zato 9O ekl3nili fodalj-fiati jo. 100 let stare ščnke? Med ribiči ere o Sfnki glas, da dočaka tuđi starost 100 let. Veda to starost no mejo znatno znižuje. Ena takih vesti, oprta na zanimiv dokaz, izvira iz neniškega Heil-bronna. V beilhroun^ki mestni posvetovalni-ci viei stara slika velike Sfuke. ki ima okrog vratu kovinast obrofek. globoko zarezan v telo- Tek) š?nke pred obročkom in za nfim se je z leti debelilo. pod njim je pa raslo ohroCa. Na obroSku je napis: >Leta 1407 po KriAtuaovem rojstvu «o ujali v rihnikn pd Heilbronno, ivanem B6ckingersee, ki je imel iest orakvv površine in ki ns bila wo-da iz njega nikoli izpuSčena, to ščnko, na slikano tu v naravni veli kosti. Okrog vratu, za prvimi plavutmi je imela z mahom pora-3£en obroč^k, ki je bil vanj v spomin % gr-^kkni crkami vgraviran ta napise. Občine^i u rad v Heilbronnu je prikljuMl sliki, razet&vljeni leta 1883 na berlinski ribarski razstavi, naslednji u radni priprs: C-asom beležke v me»tnih kronikah je bita srušena 5. oktobra 1230 pod vlado ceaana Frid'Tha II. v Bockingeree* Sčnfca, ki «o ji natakjiili za škrgami medeninaet obroc?*. 267 iel pozneje, leta 1497, so to dčuko ujeiL T htala je 350 funtov in merila blizu pet čevljev. ^čuko so z obrofkom vred poklonili ceearju Maksimilijanu I. Težko je reci, koliko j> na tem resnice, toda na terlinski razetavi je vzbudila eb". ka veliko senzacijo in iz onih časov izvira oČividno jzovorica o sto let starih šČukah, ži-večih še zdaj v ustnem rzročilu ribi^ev- ČSR ob 20 letnici Sovjetske Rusije V nedelfo sov Pragi svečano proslavili sovjetski državni praznik Prezident dr. Beneš je poalal predsedni-ku centralnega izvršnega odbora SSSR Ka-lininu ob 2(Metnici Sovjetske Rusije pozdravno brzojavko, gLasečo se: »V čast mi je, da Vas morem pozdraviti na državni praznik 20-letnice oktobrske revolucije. Če-škoslovaska republika iskreno pozdravlja doseženc uspehe Sovjetske Rusije ter želi nji in njenim narodom novih uspehov in procvita.« V Smetakovi dvorani praškega mestnega magistrata je priredi! v nedeljo odbor za proslavo 20-letnice Sovjetske Rusije slav-nostno zborovanje, ki so mu prisostvovali kot gostje ziananji minister dr. Krofta. so-vjetsiki poslanik Aleksandrovski, litovski poslanik Tarauskaus, diplomatski zastopni-ki baltiških držav, predsedn»k senata dr. Soukupt generala Netik in Eisenberger ter več drugih voiaških dostojanstvenikom praški župan dr. Zenkl ter župani drugih mest, predsednik Slovanske^a zavodi prof. Mati-ja Murko. deželni viceprezident Patera, ravnatelj Narodnega divadla dr. Mojžiš-Lom. visoki uradniki zunanjega ministrstva in drugih centralnih uradđv, zastopniki kulturnih organizacij in ustarn>v ter predstav-niki umetnostnega sveta Po otvorirvervih besedah prof. Nejedle-ga je govori-1 poslanik Bogdan Pavlu o razvoju sovjetske zimanje in notranje politike Ko se je jel svet vedno razloćneje de-liti v dva tabora, je stopira Sovjetska Rusi'a iz svoje prvotne izolacije in se postavila na stran demokracije. Generalna linija Sovjetske Rusije je linija Stalina. ki je zapustil romantično teorijo permanentne revolucije po vseh državah in dokaz-al mož-nost uresničiti socializem v eni državi. Iz tega iasno sledi nova notranja m zunanja politika. Treba je bilo to šestino sveta pripraviti, postaviti jo na ktstne noge. To je bila naloga petletk, ki so navzlic delnim neuspehom to i^alogo izpolnile. Eden naj-tehtnejših doka2ov te^a je razvoj poljedel-stva od individualnega gospodarstva h kol-hozom. poiitika, ki slavi po začetnih teža-vah usj>ehe. Rusija doiivlja vsestranski razvoj. Po uresničenju tega gigantskega dela potrebuje Sovjetska Rusija mir in čas. Xo-tranji pogoj tega miru j« nova ustava, na zunaj pa visoko kvalificirana armada in dobro voderua zuruinja politika. Sovjetski poslanik Aleksandrovski je spregovoril v čescini najprej o položaju Rusije pod carskim režimom. V vseh industrijskih panogah tekrnuje zdaj Rusija uspešno z Evropo in vsem svetom. Velrk napredek je dosegla na vseh poljih. Rusija je zdaj moćna, toda sv<,»o moć uporabi ja za boj za mir, za s-pošrtovanje mednarodnih obveznosti in pogodb. NTa te i poti se je srečala s českoslovaško republike ki njeni interesi odgovarjajo interesom Sovjetske Rusije. To prijateljstvo sta utrdili obe dr-žmvi z vrsto pak tov in pogodb. Ob zaključku je to-lmačil prof. Nejedrr pozdrav sovjetskim narodom in spregovo-ril o vplivu obrobrske revolucije na vse svetovno dagajanje. Podobne proslave so bile rudi v Brnu. Bratislavi, Užhorodu in drugih mestih Sovjetski posLanik Aleksandrovski je pri-redil v nedeljo popoldne na poslaništvu veliko slavnostno recepcijo, na katero je po-vabil mnogo civilnih in vojaških doetojan-stvenikov. Armadno povelje Vorošilova Ob 20-letnici velike obtobrske revolucije je izdal ljudski komisar narodne obram-be Voro§ilov armadno povelje, ki v njem pravi: »20 let je bik naša rdeca armada delavcev in kmetov zasčitnica nese sovjetske države miru. Narodi Sovjetske Rusije ji poklajijajo vso ljube^en in skrb. Bojna moč države je vedno večj«a m n«ši »ovraž-niki morajo računati z njo. Ne smemo p* pozabiti na Stalinove svarilne besede, da caka sovražnik samo na ugodno priložnoat, da napade Sovjetsko Rusijo. Sparti ja, Abe-sinija in Kitajska so žrtve napadov. Faša-zem ograža vse države sveta z vojno. Na to nevarnost smo odgovarjali in odgovar-jamo: Nočemo vojne, toda ne bojimo se je in pripravljeni smo na njo.« Zanimive številke V nedeljo je bila 20-letnica ruske revolucije, ki jo nekateri imeaujejo najvećji eksperiment v človeški zgodovini. Zanimi-vo je, kako se ta eksperiment izraza v Ste-vilkah. Po razredih se prebivalstvo v Rusiji de& (v odstotkih) tako: 1.1913 L 1M7 delav. in namedČ, . . . 16.7 34.7 malih kmetov in obrt. . 65.1 5.6 većj ih posestnikov, kmetov in imovitih medčanov . . . 15.9 — ostalih .......2.3 4JI kmetov v kolhozin in rokodel. cev v kooi>erativih ... — 56JS Število industrijskega delavstva stalno naradča. Lani je bilo v težki industriji ▼ primeri z 1.1913 2.8krat već delavcev, na železnicah pa 2.6krat već. Industrijska, produkcija se je povećala lani proti L 1913 za 7.3krat. Leta 1913 je znašala vrednoat industrijskih izdelkov 42.1%, poljedelskih piridelkov pa 57.9*%-, med tem ko je lani vrednost industrijskih izdellcov aiaSala. TlAVc, pridelkov pa samo 22.6^- V poljedelstvu je priSlo do znatnih spre-memb. Lesene pluge so zamenjali traktorji. NaraSčanje industrijske produkcije nam kaiejo naslednje številke o vrednosti pro- duktov (povprećne cene iz 1. 1926/27) v miljardah zla tih rubi je v: 1.1913 1917 1928 1937 produk. sredstva 4.7 3.7 7.8 49.1 predmeti porabe 6.3 3.2 9 31.S skupaj 11 6.9 16.8 80.9 ttvvĐo dijeko* v ttootih po lotin 3914 1928/29 1936/37 onor.Me 7,030 &887 10.970 ■rad. tele M5 3.717 17.872 vtooke > 112 177 542 fttovilo kuitarnili vatanov naraMa. 1. 1914 1936 knjfeani.....12.600 56.900 čttaJnfc to icMbov ... 222 80.846 VoroAilov Razvoj v raznih industrijskih panogah se kaže tako: 1. 1913 je bilo izdelanih za 748 milijonov rubljev stroje\r, lani za 20.764 miiijonov; 1.1913 je znasaia produkcija električne energije 1.1 milijonov kilowatt-nih ur, lani 7.4 milijona; 1. 1913 so izko-pali 29.1 milijona ton premog-a, lani 126.4 milijona ton; nafte so pridobili 1. 1913. 9,234.000 ton, lani 29,293.000.000 ton; zlitin so producirali L 1913 4.126.000. lani 14.400.000; produkcija jekla je znasaia 1. 1913 4,231.000 ton, lani 16.400.000; produkcija kovnegra ieleza se je dvignila od 3.660.000 ton 1. 1913 na 12 454.000 ton lani. S kvaliteto izdelkov nišo zadovoljni. Strokovnjaki trde, da niski industrijski iz-delki zaostajajo po svoji kvaliteti za izdel-ki držav zahotine Evrope. Vendar pa pri-znavajo. da ruski vojni materijal daleč pre-segti materijal drugih držav, zlasti nem-ški. 2ivljenjski standard delavstva v Rusiji še ne dosegu standarda delavstva Ziihrninih držav, vendar je pa baje že viSji kakor ▼ NemćijL Simpson se ženi Iz N3wyorka poroćajo, da ee bo bi\*^i dru-£i mož vojvodinje Win i**orske, Ern^t Simpson. v decembru drugič oženi 1. PoroMl l*o prijateljioo svoje iene \tza njenih ^oUkh let Marv Raffrey. Tuđi ta \e poročerui, n j© pravkar v m?Btu Reno, driav« Nevada, v!o-žila toibo sa k>Steani« de Poiirec, ki v Remi tuđi caka na lofiiter Emst Simpeon a« je aeon&ml s svojo i>rvo ženo, 6 sedanjo vopodinjo WindsoreJio leta 1928 na potovanja p>o An^liji. Bila je lak rat ločena žena letatekega j>orotnika Karla \Vienwieida Speneerja, s kat^rim se je i»o-ročila leU 1917 in se 8 let poznaje lorila. Tuđi z drugim možem Ern?lonii Si masonom je živela osem lei, aato pa je bil zakon lo-ean in cicer zato, >ker je bila dokazana može va krivda'. Princesa Symianoua Okrog zidu Tai-Nan-Pu ni bilo o Rdečih kop-jajiikih duha ne sluha. Zato so pa nekatere hiše že dog-ovoretale in po poti proti kolodvoam se je vlelda razigrana tolpa z bogatim plcnom. — Bo^me, ta socfcrga je opleaila mesto! — je zarohnel Bourjal. Pa tuđi vojaki eskorte so že godrnjali zaradi neenakega ravnanja. Med potjo je bil B3ur;'al do-hitel svojega drugega pobočnika, ki se je komaj vlekel naprej pod tovorom najfinejše svile. — Od kod pa jo mahaš? Tako si torej izpolnil moja povelja ? Plahi ubežnik vz misije je izbuljil na svojega predstojnika mežika>oče oči in se bedasto zareza!. —» Povelja so bila izpolnjeoa, vaAa milost, — je zajecljal in smrad po riže»vcu je kar puhtel iz njega. Rdeči vx»jaki nišo zapustili Tai-Nan-Fua. — Zakaj ste pa vxlrli v mesto tkx ga opleoUi? — OpIeniU? Kitajec je o4 strahu izpustil svojo bisago na tla. Vzravnal se je užaren v svojem dostojanstvu poveljnikovega namestnlka. Njegovi vojaki nišo plenili, a če so prekršili povelje in prestopili mest-na vrata, so storili to sajno z namenom zašaititi piet>ivaJ»tvo prei rdečimi vojaJri. ki so bili ie začeli ropatl —Vse so pobiH, — je zakljivčil pijani pobočnik svoje pc*t>čilo. — Vaša milost, Kuan-Ti, veliki voj-skovodja! Rieći kopjaniki ao slavni boievmki, toda plenili nišo... — Kaj pa tale? — je nrohnel Bourjal in sunit z nogo v vrećo svile. — Kaj je to? Pa mi vendar ne boš hotel dopoveđovati, da si kupil to sa svoje prihranite v hranihiici. — To ni naropano, to je samo istrgano rđečim vojakom, — je odgovoru pobečnik. — Dovolj je tega, — je vrin'iknil grof z gnusom Plaćaj jih dobro, toda ^ztrajaj na tem, ia puste svoj plen na peronu, predao stopi jo v viak. Bourjal se je popraskal za useaL — To bo pa teđko. gospod nariparočnik. Naj bo doga Se tako opešena, vmdar $ ne m^rei vzeti kotleta, ki ga je uknuSa pri mesarju. — Stoti, kar ti velim! — je zaklical grof osorno. Težkega srca ga je Boorjal ubiogal. Prej so na-vdudeni klici pozdravljali njego« povratek, zdaj je pa vubuđtfo njegovo povelje egoreonje. Od vseh strani se je čulo godmjanje. Boarjai je potegnfl samokres. — Zapovej jfan, Haj iWilirajo drug za drugaan mitno mene, — je ukazal svojemu prvemu pobočniku. Naatail je trornitek mućnega oklevanja, ko je bila useda obeh Evropcev na tehtnici. Slednjič se je eden tsmed roparjev ođločil. — Vrzi proč svoj tovor, — mu je zapovedal Bourjal. Ker je pa otoevađ, mu je Bourjal z eno roko po-TDioiil bankavec, z drugo je pa naineril nasnj samo-Icre«. — Lobiraj! Kitajec je godrnjaje vrgel na tla svc«j p!en, vzel bankovec in odžšeL Zs^Ieđ ie bal dan in Siriu. — Tai'e zaboya bi bila 'ahko presneto draga, gosr>:d natiporoćnik. Ptelahko jemljete mora1-ko svojih vojaikov. — Kaj za to, — je odgovori! grof smeje, — saj jih boS itak demobilizirai. Matršal je žalcstno zrna jal z glavo, ko je mora', opustiti svoje grandiozne nacrte. Konec je bilo njegovih samj o podjarmljenju Kitajske. Nič več ni mogel upati, da ga bo sprejel prezi<^ont republike v Parizu. Toda ostala mu je ena dolžnost: spraviti na varao živa m zdrava tista dva prism.uk-njenca, ki sta imola oči samo zase. B:urjaJ je gioboko vzdihni! in naael zopet svoj smise! za praktičnost. VTek je še vedno stal na poatafi. StrojevrKtja in KMTJbič ste bila Japonca in ker ništa dobila nobe-nega povelja, sta pustila lak tnotivo, da bi ogeaj ugasnil v nji. Stsda sta na lokomotivi in mirno gledala, kako se razvijajo dogođki. Bourjal se je bil kot h tel&ki sluga nauoi to'i-ko ansrleščiine, da je mogel Japoncema d: po veda ci, da zahte\fa, naj zakurita lokamotivo, jo postavila na ćtugi konec vlaka in odjpedjeta proti Sancfha..*u. Nekaj ba.nkovcev je pripomogrlo, da sta ga Japon-ca lažje razumela. Pctem je dal zapreti skrbno zvezane u*?te vojake in koTo^vorsko osobje v vagon in ga zastra-žiti z Rdečimi kopjaniki. Posebno pozor-rt-o^t je posvetili Volsviroi. izroćil ga je svojima d»veina p>"»-bocnikoina ^a jima naročil, naj biljno palila nanj. — In rr. >ram te o>pozo»iti, spo-^ovani tovar*S, — je deja, Volskmu. d^ nimim i^ib na^ibTV. kakor mcj nodiporr>?nik. da b: u^oS ei"?.l *č!o\Teei.»i-9ke pra*"*ce«. 7-ato fem naročil pobor-nik?tni, naj te posije*a v krtovo dežd!o, če bi pokusi! pobeg-niti. In obmjen k svojima po6c^n^kr-ma je priprin-nil: — Cujta me: za kožo p»lačam prav toliko, kakor za to živin če, če bo stalo na iy>£ah. Ce mi pa ob prihodu ne bosta mrf*}* izrečiti ne kr>žp ne žrvin-če^a, ne bom dal za vajino srlavo niti taela. Ali sta me razicnela' Ko je 'okotnotiva končala svoje mafieviiranje, je oddei Bottrjal v prvi va^on. Id ga je bil rezer-vira»l za grofa in Stado. Aa bi mogel bi£i ves ćaa v stiku s kurjačem. JJn&ofr Jo^p gimianfM — Sa »Narodno ttrtrarani Fraa J«ebb — trn, opravo In tnaeratnl dal Usta Oton Christof — Val v Ljubljani