Stev. 55. POLITIČEN LIST ZB SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10.—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. v V Ljubljani, v torek, 8. marca 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. — InseratI se računalo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 b. V reki amnlh noticah Etane enostopna garmondvrsta 26 h. — Hrl večkratnem objavljenju primeren popust. Upravniškega telefona štev. 188. Rusko-japonske* vojska. Slovenci sa Ruse. Slovensko delavstvo v Ljubljani je po Bvojem političnem »Katoliškem delavskem društvu« poslalo rua kemu narodu v ruščini sestavljeno izjavo, s katero želi mskemu orožju slavno zmago na korist vsega slovanstva. Mej slovenskimi damami v Ljubljani je tudi živahna agitacija za tako izjavo. Ču jemo, da se tudi mej župani v ljubljanski okolici pripravlja ne kaj sličnegu. Baje bo v današnji seji obč. sveta tudi g. župan Hribar imenom Ljubljane podal izjavo kot tolmač čUBtev ljubljanskega prebivalstva Rusiji. Češki poBlanci za Ruse. Dunaj, 7. marca. Češki državno-zberski klub je v današnji seji soglasno sklenil izreči ruskemu narodu v njegovem boju s srditim sovražnikom popolne simpatije in najtoplejša voščila. Dotično češko in rusko pismo je že cdpoBlano ruskemu pcslaniku na Dunaju, grolu Kapnistu. Port Artur. London, 7. marca. »Times« poreča iz Niučvangp, da so zahodne utrdbe Poit Arturja \sled bombardiranja cd Golubinsktga zaliva močno poškodovane. Upati je, da »Retvizana« vendar vzdignejo. V sredo so Japonci napravili navidezen napad na Port Artur. Zvezali so več lesenih ladije, na katere so privezali svetilke ter jih pcslali proti vhodu v luko. Rusi so mislili, da se bliža japonsko brodovje ter so streljali eno uro, preden so izprevideli japonsko zvijačo, ki je nameravala s tem le zmanjšati Rusom množino streljiva. Berolin, 7. marca. Pozornost vzbuja, da je baje general Dragomirov na svetoval, naj bi ruska vojska zapustila Port Aitur in se glavna armada pomaknila nazaj. Kot znano, so storili Angleži v južno afriški vojski napako, da so svojo dtfenzivo razdelili na tri točke. Znano je, kake zle posledice je to imelo. Ko je po poraz:h leta 1899. prišel lord Roberts na bojišče, je pre pustil te tri točke svoji usodf, se umaknil v Kapsko kolonijo in odtod zmagovito prodiral proti Bloemfonteinu in Pretoriji. Po- LISTEK Slovenski skladatelj Anton Lajovic. Ni še v deželi vesne, polja še niso na-kičena z baržunastim cvetjem, a v našo lepo metropolo prihaja lep dan, praznik slovenske pesmi. Naša umetnest bo vstala v vsej mladi lepoti, naša pesem bo zazvenela v prerojenih glasovih, slovenska glasba se dviga k novemu življenju. Rdeči lepaki, kot rože, se svetijo po ljubljanskih voglih in vabijo slovensko občinstvo h koncertu „ Glasbene Matice". Brezpomembno se to dozdeva marsikomu na prvi hip, saj smo slišali že toliko petja in muzike, a pravzaprav bo ta koncert velike važnosti za mlado, takerekoč še v povojih ležečo slovensko glasbo. Mi še nismo mnogo dosegli na tem polju, pred nekaj leti smo imeli tako-rekoč prve poskuse, le ko se je v „Glasbeni Matici" zičela sistematično gojiti glatbr, se je v Um oziiu obrnilo na bolje. Naši komponisti is polpretekle dobe so bili bolj na- dobno idejo je imel Dragomirov, a njegov načrt je bil najbrže iz političnih ozirov od klonjer, ker se v Petrogradu gotovo boje slabega vtisa, ki bi ga povzročil beg iz Port Arturia. Petrograd, 7. marca. (Ruska brzojavna agentura ) I z Port Arturja : Položaj se ni nič izpremenil. Vreme je zelo ugedno. London, 7. marca. Cene vseh živil v Port Arturju so določila eblastva ter niso preveč visoke. Vse prodajalne so odprte, na sprehajališčih igrajo ob nedeljah vojaške godbe. Javna prodaja opojnih pijart je prepovedana. Vsakega, katerega najdejo pija nega, obsodijo na mesec težkega dela v pristanišču. Nekemu trgovcu, ki je prodajal žganje, so jih našteli 50 z bičem po pod platib. Gledališča in kavarne so zapite. Vladivostok Petrograd, 7. maroa. (Kor. ur.) Bombardiranje japonskega brodovja na Vladivostok 6. t. m. je imelo naslednji uspeb: Neko leseno obrtniško hišico je japonska bomba prebila. Eno žensko je ubila. Ena bomba je priletela v hišo polkovnika Sov-kova, šla skozi spalnico, razdrla peč, prodrla steno m eksplodirala v bl.ž ni polkovnikove blagajnice. Požara ni bilo nikjer. Na dvorišču vojašnice je bilo lahko ranjenih pet mornarjev. Stcer ni bil nihče drug ubit ali ranjen. Druge materijelne škode ni. Ruski topovi raditega niso odgovarjali, ker je bilo skoro izključeno, da bi znatno oddaljenega sovražnika zadeli in ker niso hoteli predčasno izdati sovražniku, kje so ruske baterije. Glede torpedovk, katere so bile opažene v smeri otoka Asholda in predgorovja Naydela, je tu mnenje, da se gre za lovilce torpedov. Sovražno brodovje je obstajalo iz ene oklopnice in šestib križaric. Petrograd, 7. marca. (Kor. ur.) Dopisnik ruske brzejavne agenture poroča iz Vladivostoka: Noč je bila mirna. Prebivalstvo in čete so navdušene. Po mestu se vrši lov na Japonce. Z lepaki naznanja policija, da za vsako naznanilo o kakem Japoncu da nagrado, in da osebe, ki skrivajo kakega Japonca, pridejo pred vojno sodišče. Lvov, 7. marca. wo polskie« poroča iz Varšave: Tukajšnja tovarna za jeklene kroglje, ki preskrbuje portarturske in vladivcstoške obrežne baterije, je te dni zopet odposlala večje število krogelj, V Sibi turni ženiji, kakor pa vsestranski izobraženi umetniki, bili so napol narodni pevci, in zato je tudi toliko pravzaprav naših umetnih pesmi prešlo v usta narodu. A vedno bolj, čeprav jako polagoma, se je spopolnjevala slovenska pesem. Dobili smo gledališče, dobili opero, in zapel je „ G o -renjski slavček«. A to ni bilo pravo, slovensko delo, rojeno iz domače zemlje; češki brat je prišel k nam in pokazal nam je, kakšno si on misli našo pesem. Dobili smo „G1. Matico«, ta eminentno kulturni zavod; idealni, za umetnost navdušeni možje, so orali ledino na tem polju, da po-fctane plodno in sprejemljivo, kjer bo klil zlati sad. Na tem zavodu deluje že lepo vrsto let naš odlični mojster, Matej II u b a d , ki kot marljiv in vesten vrtnar vzgaja mlade talente. Tudi Anton L a j o v i o je bil njegov učenec, in mislim, da pač najboljši učenec, kar jih je bilo pod njegovim vodstvom in se zabelo koprnečih oči ozirati v kraljestvo vedre umetnosti. Leta 1901. seje na koncertu »Glasbene Matice« prvič pojavil A. Lajovic, in sicer z orkestralnim delcm »Adagic«. Kdor je je riji jih je poizkusila v to odločena komisija, ki je dokazala, da s.-> kroglje prevelike. Tovarna je dokazala, da je delala, kakor ji je bilo naročeno. Proti mnogim častnikom, ki so krivi te zmešnjave, se je pričela pre iskavs. Lvov, 7. marca. O tem, da ruske obrežne baterijo niso odgovarjale na japonske strele, poročajo tukajšnji listi iz Petrograda: Večina ruskih obrežnih tonov v Vladivostoku je iz leta 1861. do 1865. 2e v prejšnjem letu, ko je pjstal položaj v vzh. Aziji vedno opasnejši, so pozivali ruski listi vojnega ministra, naj nadomesti stare topove z novejšimi. Bržkone se temu pozivu ni sledilo. London, 7. marca. »Daily Express« poroča: Proti Vladivostoku odposlano japonsko brodovje je oddelek brodovja admirala Ttgo ter mu poveljuje admiral Uriu. Gibanje tega brodovja je tajno. London, 7. maica. Zfst^pnik „Dai!y Ex3ressa" se je vrnil iz Kobe v Šanghaj, ker je cenzura v Kcbeh tako stroga, da se od tam sploh ne more ničesar poročati. Pred svojim edhodem se je sestal z američanskim trgovcem s kožami Lippe-tom, ki je zbežal iz Vladivostoka. Ta mu je pripovedoval, da vlada v Vladivostoku velika panika, ki še vedno narašča, ker ne dehajajo nobena poročila o dotrodkih pred Port Arturjem. Mesto ima baje 7200 mož poBadke. V prvih treh dneh vojske je smelo vsak dan zapustiti 110 popotnikov mesto. Ker je bilo število tako omejeno, bil je pravi boj za vozne listke in oni, ki so jih dobili, so jih zamegli prodati za velike vsote. Čez tri dni pa je bil promet za popotnike popolnoma vstavljen in mnego liudij je odhajalo peš. Mnogo jih je odšlo v Nikolsk, kamor so se preselili tudi vsi vladni uradi, banka in bolnišnica. — Vse prodajalne so bile zaprte. — Ostali tujci so pričakovali odhoda nekega nemškega oarnika, ki je 19. m. m. odplul v Nagasaki. Dne 11. svečana je bilo vjetih ob progi med Vladivcstokom in Ilarbinom 170 v delavce preoblečenih Japoncev, ki so skušali razdreti progo. Posadka ima za 4 mesece živeža, toda cena živil so zelo poskočile. Cana mesa se je zvišala za 120%. Zasebniki si niso smeli nakupiti več živeža ko 10 funtov. Amerikanec je o dotičnem izletu vladivcstoškega brodovja povedal sledeče: 9. svečana so zapustile križarice pristanišče, da bi se obvozivši Japonsko združile s pert ču1, ga je ugodno presenetila fina tehnika in nenavadna Bila izraza, ki diha iz celega dela. Vsakdo je čutil, da je stopil na plan resen in globok umetnik, ki obeta preosno-vati, prerediti našo glasbo in jej razširiti meje. Nekak nemir, neki šum sa je dvignil v javnosti: navajeni smo bili izvoženih oeBt, in naše uho je bilo vznemirjeno, ko smo za-čuli nove, sveže glasove, ki dote sicer čisto in harmonično, a od drugih strani. Se bolj se je to pojavilo nekaj mesecev pozneje, ko so začeli izhajati »Novi akordi« in objavili Lajovičevo klavirsko točko »Sanjarija«. A mladi umetnik je šel naprej, kamor ga je gnal z nedoljivo silo njegov duh, njegov dobri genij. Ni so mogel ozirati na zastarele nazore, saj umetnost je iiv, vedno razvijajoč so organizem, in kdo naj jo vtesni, kdo naj jo vklene v zarjavele spone ? Nenadoma smo začuli iz Dunaja, da je tam, v tem mestu, kjer je doma lepa umetnost, kjer ima varno in toplo zavetje, prodrl zmagonosno naš mladi rojak, da je tam proslavil mladi umetnik s pesmijo slovensko ime in si prvič okitil čelo z lovorom. Tedaj je izvršil dunajski koneervatorij, in pri za- arturskim bolovjem. Toda kmalu so zadele na japonske patrolne ladje ter so se moral© zopet vrniti v pristanišče. London, 7. marci. Ker so Japonci streljali v nedeljo na Vladivostok z daljave 8 vrst, usriba časopisje, kak uspeh so hoteli s tem doseči, ker da velikih poškodb iz tolike daljave ne bodo napravili, so pač vedel'. Del časopisja je mnenja, da so hoteli Japonci vladivost^ško garnizijo s tem le zadržati, dočim so morda v bližini izkrcali čete. Doslej pa takih poročil še ni. Morda so se hoteli Japonci tudi prepričati, ali je rusko brodovje še v luki. Japonci so izstrelili za 200 000 rubljev streljiva, kakor poročajo Rusi. Ruska armada. Petrograd, 7. marca. Aleksejev e brzojavke prihajajo sedaj, ker je v zimski palači posebna brzojavna naprava, neposredno v carjevo delalnico. Petrograd, 7. marca 50 Burov je šlo včeraj skozi Samaro proti vzhudni Aziji, da se bore na strani Rusov. Iz Petrograda poročajo »Berliner Tagblattu« : Neki častnik, ki se je ravnokar povrnil od Bajkalskega jezera, pripoveduje, da se transporti čet in provijanta na sibirsko-mandžurski železnici vrše povsem gladko. Vsak dan vozi 13 vlakov, a sredi aprila se to število še pomnoži. Za Baikalskim jezerom jo uvedeno originalno nadzorovanje železnice. Po dveurni vožnji morajo vojaki zapuščati vlak ter marširati ob železniški črti, dokler jih ne sprejme zopet prihodnji vlak. Tako je uvedena stalna kontrola železnice. — Mobilizacija v vztočni Sibiriji se je iibjrno posrečila. — Moštvo, ki je bivalo daleč od železnice, so prevažali na saneh do železnice in so bili ti vojaki _ mejpotoma oskrbovani na državne troške. Število vojtštva, ki je že pod zastavo, so skrbno prikriva, da ne izvedo o tem Japonci, vendar je računati, da tega vojaštva sedaj ni nad 350000 mož. V zadnjem času poročajo listi, da je oddelek baltiškega vojnega brodovja odme-njen na vztočno Azijo in sicer štiri največje in najmodernejše oklopnjače: ^orodmo", »Orel«, »Imperator Aleksander III.« in »Knjaz Suvarov«. Nadalje vojne ladje II. reda: „Oaljabia", »Navarin«, »Sissoj Veliki« in »Imperator Aleksander II.«. Tej eskadri pripadajo še križarke -D mitrij Donskoj«, »Oleg«, „Auroraa, »Zsmčug« in »Isumrud«, vsega ključnem^ koncertu se je izvajal njegov du hoviti in melodijozni troglasni ženski zbor »Gozdna samota«, ki je poln prelestne le-pc-te in dovršen v vsakem oziru. To je menda Lajovičevo dozdaj najboljše delo, in se bo palo tudi v soboto na koncertu. Sam ravnatelj dunajskega konservatorija, pl. Per-ger, se je izrazil o tej skladbi prelaskavo, o Lajovicu samem pa, ki je bil tedaj še nje-njegov učenec, je dejal, da je to že cel mož, in da njegov ženski zbor visoko stoji nad navadnimi dijaškimi deli. Ta skladba se odlikuje z živim in plastičnim orkestralnim slikanjem, melodično in ritmično linijo ter ima mnogo čudovitih mest, polnih sile, iz-borne karakteristike in krepčine. Tedaj je Lajovic zorel, in odslej so se pojavljale večkrat njegove skladbe v »Novih akordih*. Svoje prvence pa, katerih jo imel lepo število, je uničil. Strog sodnik je napram samemu sebi, in čosar ne smatra zrelim, zdravim plodom svojega duha, to uniči. Dva dueta, ki ju je zložil na K o 1 j o o v o besedilo, sta prava bisera v naši glasbeni literaturi in sa odlikujeta po narednem koloritu, ter je smisel, ton pesmi krasne pogojen vkup 13 vojnih ladij. — V minolih dneh je bilo odposlanih iz reške tvornice Whitehead 15 torpedov za rusko mornarico. Zdaj iide-lujejo 10 najmodernejih torpedov, dovršene konstrukcije. V rusko turški vojni je bilo ubitih okolo 36 000 Rusov, na raznih boleznih je pa umrlo 81.000 mož. Naglasivši ta dejstva, piše »Russkij Invalid", da bi bilo v sedanji vojni posebno skrbeti za desinfekcijske narertbe, zlasti, ker se nahaja sedanje bojišče v Aziji med nekulturnim in nečistim prebivalstvom, med katerim se hitro razvijajo razne kužne bolezni. Japonska armada. Paril, 7 marca. Iz Tokio se poroča: Japonski minister Kaneko odpotuje v sprem stvu podpredsednika japonske državne banke v New Yjrk, da najame novo posojilo. Koreja. Pariz, 7. marca. Kakor se brzojavno poroča iz Stfula, je bil Kiljungsu, guverner in objednem št t potujočih trgovcev, ki so povzročili zadnji bombni atentat, degradiran na okrajnega predstojnika in prestavljen v neko vas tretjega razreda. Drage države Pariz, 7. marca. Občinski svet je s 54 glasovi proti 1 glasu sklenil poslati adreso simpatije mestu Petrogradu in mu izreči željo, da zmaga rusko orožje. Istočasno je soglasno sklenil dati 20.000 frankov za ruske in japonske ranience. Pariz, 7 marca. V vladnih krcgih napravlja londonska vest, da se je kralj Eivard v nekem pogovoru izrazil, da bo v slučaju zmešnjav angleško francosko prijateljstvo skrbelo za svetovni mir, zelo dober vtisk. Misli se, da sa je kralj s temi besedami izrazil proti vmešavanju Amerike v azijske razmere. Petrograd, 7. marca. Angleško časopisje nikakor ai edino v svojem nasprotovanju do Rusije. Londonski dopisnik Novega Vremena« piše : Ugledni angleški politiki me prosijo, naj vam »poroiim, da listi »Standard«, »Dailv New3«, •Moming La-ader«, »\Vestminster Gazette« in »Spectator« odločno obsoiajo stališče »Times«, ki piša proti Rusiji. Vendar tudi ti listi prinesejo maraikako pristransko poročilo. N e w Y o r k , 7. marca. B vši japonski minister zunanjih zadev, Sumatso, je rekel tu: ,Ako hoče poslati Francija svoje brodovje na pomoč Rusom proti Japoncem, se mi ne bomo obotavljali, sprejeti boj z njo, dasi ga bomo obžalovali. Mi delamo, kar morem«, da ostanemo prijatelji Francije; njena krivda bo, če si bomo postali sovražniki«. Višji ruski častniki o vojski. Petrograiski dopisnik pariškega »Figaro« je imel pred kratkim priložnost govoriti z višjimi ruskimi častniki o vojski. Ta poroča sledeče: »Prevoz vojaštva se vrSi sedaj popolnoma redno. Vojaški vlaki zapuščaio vsak dan Petrograd, ajegovo okolico in Moskvo, kjer je središče vojaškega gibanja. Vsak dan se odpelje do 1500 vojakov na vzhod. Objednem se odvaža tudi zdravniško oaobje s prtljago. Večji del topniitva je že na bojišču, le lahkega topništva ša manjka. Rasi so nakupili v Sibiriji velike množice konj, ki sedaj pripravljeae čakajo moštva na bojišču. Ob sibirski železnici so že vsi slabejši moeti popravljeni. Tudi je zadosti materijala in delavcev, da popravijo progo, ako bi se kaj pokvarilo. Ob progi je polno skladišč, ki preskrbujejo vojake z vsem potrebnim. Tudi je od C^ljabinska na evropski meji, čez Omsk, Irkutsk, Harbin do Port Artura Prva pesem, »Ne povem Vam, zakaj*, je mehko žalnega značaja, pretresljiva v slikanju, a glede forme popolnoma celotna; druga, »O, ti zlati prstan moj«, je idilična in priprosta, harmonična z besedilom in živo slika pesnikova čuvstva. Sploh se odlikujejo vse Lajovičeve skladbe v tem oziru. Njegova muzika je globoka in iskrena, toplih barv in živih akordov, Lajovic je komponist in pesnik zaeno, ter izboren simfonik, kar je za nas prevelikega pomena. Njegova muzika ni prazno, brezmiselno spremljanje besedila, ampak je vsaka nota premišljena, vsak inštrument, ki pride v orkestru do veljave, pomeni nekaj v slikanju pesnikovih čuvstev. Včasi mu teče glasbeni stavek mirno in jasno, kadar slika pokojno in idilično življenje, a zahromi kot vihar, kadar je v pesmi raitrgana mirna »stimmung«, ali se pesem razprostre, zlije kot reka, zraste, dvigne navsgor, kakor 2e tekst zahteva. Zato je treba vsako simfonično delo čuti večkrat, da proniknemo v njegove globine, in ravno tako so tudi Lajovičeve skladbe dostopne našemu duhu šele tedaj, ako jih slišimo večkrat. »01. Matica« je menda imela tudi v mislih, da bi se označili in natisnili posamezni mo- mnogo skladišč, kjer dobi moštvo lahko živeža, žita in konserv, kolikor jih hoče. To dejstvo potrjuje tudi to, da se dosedaj ni odpeljal nobaden vlak z živežem. Razven tega imajo tudi delavci v rudokopih velikansko zalogo živeža in konserv. Vojakov je bilo že 12. svečana 150 000 na daljnem vzhodu Ža tedaj bi zamogla Rusija, odštevši za straženje železnice in varovanj« strategič-nih krajev potrebne čete, 80 000 mož po* staviti sovražniku nasproti. Japonci ne bodo mogli postaviti Rusom dosti več vojaštva nasproti, če se še tako trudijo. Toda za Ruse se položaj vedno boljša, ker dohajajo vedno nove čete na bojišče.« Zagrebški Japonci. Iz Zagreba, 7. marca. Zoano je, da je pokojni dr. A. Starčevič v prvih letih svojega političnega delovanja neprenehoma napadal Rusijo in Slovanstvo splch. N,emu je bila Hrvaška vse. Dokazoval je, da Be more Hrvaška sama vzdrževati, a pomoči bi mogla dobiti prej od zapadoih naredov, posebno Francozov, od Slovanov pa nikdar. Sele v svojih starih letih se je btarJevič prepričal, da Hrvaška ne more računati na nobeno drugo pomoč, nego na s'ov9n*ko slogo, pa je zato prenehal napa dati Rus j o kot največjo zastopnico Slovan stva. Ko se je stranka otarčevič iva razdelila, so se »čisti« poprijeli starega nauka Starče vičavega glede Rusije in blovanstva. Njih glavno glasilo »Hrvatsko Pravo« je verno izvajalo mržnjo proti Slovanstvu, kar je se veia najbolje ugajalo mažaronski stranki in Mažarom, ki sami zahtevajo od Hrvatov, da se strogo ločijo od vseh Slovanov, ter samo ž njimi v zvezi žive dobro računajoči, da Hrvatstvo brez zveze s S ovanstvom nima nobene politične važnosti. Pokojni Starčevič je bil bistroumen mož, pa je sprevidel in spoznal svojo zmoto ter se trudil, da jo popravi. Sedanji njegovi epigoni »čisti« ga pa krivo razume o in zato tudi krivo delajo. Vojska med Japonci in Rusi je d»la povod, da so ss »čisti« v ^Hrvatskem Pravu" izrekli za Japonce proti Rusom, ter se je ta list urejeval v tem duhu do najnovejšega časa. Pisava omenjenega lista pa ni bila povoljna celo privržencem »čiste stranke«. Vsa plemeniteje člane te stranke je hudo bolelo, da hrvaški list bi ie po R,u-s'h, ki so vendar po krvi sorodni s Hrvati in se bore za pravično stvar. Za Hrvate je vendarle docela nedostojno, da trobiio z Židi v en rog proti Rusom in Slovanom sploh. Plemeniteji nazori so slednjič zmagali, in »Hrvatsko Pravo« je gubilo naročnike od die do dne. Društva, čitalnice in posamezni so vračali časopis z opazko, da ga nočejo nič več držati, ker se je združil z židovi proti shvanski stvari. To je seveda vplivalo na voditelje stranke čistih, in list je začel pisati v korist Rusije. A kdo bo verjel ša listu, ki se je tako grdo ponašal proti Rusiji in Slovanstvu v tako važnem trenutku? Klor je enkrat izdal zastavo slovansko, temu se nič več ne veruje, a v tem slučaju tem manje, ker je list spremenil svojo pisavo le iz gmotnih obzirov, ne pa iz prepričanja. Najlepše bi bilo zdaj, da se vzdignejo židje, ki bero in drže »Hrvatsko Pravo" proti spremenjeni pisavi, pa da zahtevajo daljni boj proti Rusiji. List bi na ta način mogel izgubiti prav mnogo naročnikov. Za sovražnike Slovanstva bi bil to dober nauk, pa tudi dobra šola za prihodnjost. Potovanje po sibirski vojaiki želez niči za časa vojske. V nedeljo je došel v London neki angleški trgovec, baje prvi Evropec, ki se je tivi, ki so karakteristični za pesmi, kar bi bilo prav hvalevredno. In upam, da bode koncertna dvorana v soboto polna in prepolna, da bode »Gl. Matici« omogočeno še enkrat dati ta koncert, ki nas pobližje seznani s tem mladim in izbornim umetnikom. Slovenski umetniki so pastorki svoje matere domovine, a ti poznajo napram njej Bamo čustvo velike, nesebične ljubezni in udanosti. Skromen prihaja Lajovic pred slovensko domovino, a duša mu je bogata dragocenih zakladov. Slovenski umetniki so oni, ki proslavljajo domovino, da govori tuji svet o nas z občudovanjem. A mi sami le malo cenimo svoje najboljše Binove. Nemški komponist, H u g o W o 1 f, je bil rojem v Slov. Gradcu, je bil sin slovenske matere, ki ni nikdar dobro znala nemškega jezika. In do kakšne slave, do kakšnega priznanja je prišel med Nemci umetnik, rojen na slovenski zemlji! V soboto stopi Lajovic pred naše občinstvo. Stopi pred nas kot dovršen umetnik, ki zasluži vse priznanje, ki bi mu bilo v bodrilo na trnjevi stezi naše umetnosti. C. G. po izbruhu vojske pripeljal po sibirski železnici. Pripoveduje zelo zanimljive stvari. Zapustil je 7. m m. Sanghaj ter se vkrcal na ruski ladji »Mongolija« v Daljni. Nihče na krovu ni slut I, da se je vojska že pričela. Radi tega se ladja tudi ni zadosti čuvala pred japonskimi ladjami. Ko je bila ■Mongolija« 9. m. m. proti 3 uri zjutraj 80 km oddaljena od Daljnega, zapazil je kapitan svetilnike in slišal gromenje topov. Iz tega je sklepal, da se vrši pred Port Artu rom pomorska bitka in da tudi daljniško pristanišče zapirajo japonske vojne ladje. Takoj je zapovedai pogasiti vse luii in res se mu je tako posrečilo ladijo vtihotapiti v pristanišče. V Ddjnem je bilo vse prebi valstvo razburjeno. Vse je vleklo in vozilo prtljago na kolodvor ter izkušalo dobiti vozne listke za vožnjo v Evropo. Ruska oblast ra so poslovala mirno in energično. Ko se je zvsidelo, da se je vojska prijela, vpoklicani so bili vsi uradniki. Ob pol 8 uri so bili spUani že potni listi za uradniške rodbine in uradniki so dobili trimesečno plačo. Vlak je oddrdral opoludne proti Ru siji. Vsi prostori so bili gosto zasedeni od uradniških rodbin in drugih beguncev. Do tični trgovec se je odpeljal šele s prihodnjim vlakom ob 11. uri ponoči, ki je bil tudi gosto zaseden. Vlak je vozil zelo redno do Harbin«. Na vseh postajah je čakalo mnogo ljudstva, ki je skušalo dobiti prostor v vozovih. 01 Harbina dalje so potovalci našteli vsak dan približno 20 vojaških vlakov. V vsakem vlaku se 'e peljalo približno 600 pevajoših vojakov. Čez Bajkalsko jezero so se prepeljali na saneh, v katere so bili vpre-ženi po trite konji. Na t»j vožni so srečali mnogo vojaških čet, ki so se počasi pomi kale proti vzhodu. Vsa ledeno površje je bilo podobno vojaški cesti. V sredi jezera je postajališče, kjer so se potovalci pogreli pri ognju. Vožnja čez led je trajala celih 5 ur. Mraz je bil tako oster, da so hšerko nekega čaitnika tako zadelali s kožami, da se je zadušila. Vsak dan so vlaki srečali več vo jažtva. 21. sveiana ie došel dotični trgovec v Moakvo, 28 pa v London. Vožnja iz t>»ng haja do Londona je trajala le 21 dnij. Is tega se vid', kako dobro da služi sibirska železnica, ki ima Ie eden tir in po kateri se sedaj vozi toliko vojaštva. Troiki vojne. Raski državni svetnik je proračuni!, da bo stala Rusijo sedanja vojna, ako bo trajala leto dnij, 11 milijard in 756 milijonov kron. Barska vojna je stala Angležko preko pet milijard. Koliko stane mornarica. Parižki list »Matm« je preračunil, koliko vrednost v no«cu predstavljajo one ruske in japonske ladje, ki po se borile pred Port Arturjem. Vrednost samih vojnih ladij iznaša 120 milijonov frankov, municija 19, tnoovi 22, premog 18, torpedi 8, hrana itd. 20 milijonov. Ako izračunimo vsa to, tedaj dobimo velikansko svoto 1287 milijonov. Toliko so vredne te ladje, ki se danes ali jutri po-greznejo v morje. Izzivanja nemških buršev. — Izgredi v Pragi. Drzno izzivanje nemških „buršev", ki so v svoji arogantni ošabnosti menili, da bodo ustrahovali vso zlato Prago in slobodno razžalili vse slovansko prebivalstvo, je v ne deljo doseglo svoj vrhunec. V vsej nagoti so ee pokazali nizki provokatorični inštinkti švabskega »buršovstva«, ki je s perfidnim obnašanjem in nesramnimi drznimi nastopi izzivalo slovansko Prago, da bi se spozabil narod do neprevidnih korakov in skušal izbrisati nemčurski madež ter se potegniti za svojo narodno čast. Izzivalni nastopi so imeli namen, povzročiti nemire; vbe to je bilo sistematično preračunjeno, da se razburi češki narod. O nedeljskih izgredih se iz Prage poroča: V zgodnjem dopoldnevu bo se zbirali in šetali češki tehniki v črno svilenih čepicah in slovanskih kokardah ter češki narodni delavci z rdeče belimi nagelji in slovanskimi trobojnicami po Prekopih. Kar stopi iz nemške kazine tolpa nemških buršev, stopijo v izzivalno pozicijo ter začno »bumlati« po trgu. Navzoči Cehi pozovejo nemške burše, naj nikar ne izzivajo, naj bodo mirni ter se skrijejo tja, odkoder so tudi prišli. Burševka arogantnost pa seveda ni hotela slišati teh opominov, mnolica je vedno naraščala ter obstopila od vseh strani nemško svojat. A praška policija je kot angel varuh branila Bvoje varovance-burše. množica policajev ee je nabrala na Prekopih, a vrhtega je na trotoarju še na vsakih pet korakov stal po en stražnik. Ko bo burši „dobum-lali", so se vrnili pred kazino, se razkoračili in iz hripavih grl zatulili „Wacht am Rhein". Češka množica je postala ogorčena, zagnala burše v kazino, a policaji so se trudili s surovo silo razgnati narod, ki je stopil v bran za svojo čast. Prihitela je kompanija vojakov-lovcev, ki so z nasajenimi bajoneti pridrli pred kazino, nato sta pritekli še dve kompaniji, in slednjič jo prigalopira še od- delek dragoncev na prizorišče. Vojaki so imeli puške nabito in vsak je imel po 100 ostrih nabojev. Češka množica je komaj vedela, kaj to pomeni, in sa mirno razšla. It kazine so »burfit« prihajali na prag in zasmehovali narol. Pri njih je bil tudi rektor nemške univerze. Poslanec dr. H e r o I d, ki je bil navzoč, je ob'jubil, da bo v državnem zboru podal interpelacije vsled teh ne-čuvenih postopkov. Zaprli so 62 čahov in 3 Nemce, od t°h je eden prišel iz „rajba" buršom na pomoč. B>irše so policaji spremljali iz oštarije na dom, ker si sami niso upali na casto. Včeraj je v praškem mestnem svetu podal dr. Podlipnv interpelacijo gleda „bumla" buršavskega. Izvolila sa je deputacija, ki vloži protest pri državnem namestniku. Včeraj so seizgredi nadaljevali. Državni zbor je imel danes prvo sejo. Na dnevnem redu je bila kot edina točka r e -krutna predloga, a ni prišla v razpravo. Prvikrat so prišli v zbornico štirje novoizvoljeni poslanci. Cehi nameravajo nadaljevati obstrukcijo in ne bodo dovolili niti rešitve rekrutne predloge. Ogrsko. V državni zbornici je bil predložen res-kript, da je grof Khuen imenovan ministrom a latere. Opozicija je zoper to viharno protestirala, poslanca U g r o n in II o 1 1 o sta predlagala, na| se ta cesarjev reskript ne vzame na znanje. Poslanec Szederkenyi pripravlja tehoiino obstrukcijo; podpirajo ga vse opo-zicijonalne skupine in nekaj košutovcev. Veš poslancev je ostro govorilo zoper Khuena, češ, da se še ni nikdar zgodilo, da bi bil kedaj mož s takšno politično preteklostjo, kakor jo ima Khuen, izvoljen ministrom. Večina v zbornici je bvoj čas glasovala zoper njega, ni se še opral očitanja, da je hotel zbornico podkupiti. Pri glasovanju je bilo Khuenovo imenovanje ministrom vzeto na znanje. Sledilo je čitanje došlih vlog, med dru-erimi glede prepeljanja R tkoczyievih kosti. O tem predmetu so se kregali poslanci več ur, opozicija je predložila dvoje poimenskih glasovanj. Posl. R a k o v s k v je govoril o politiinem položaju, obljubil je, da se bo njegova stranka bojevala zoper znani predlog za premembo opravilnika do skrajnega. Rasnih je bilo več interpelacij. Domobranski minister je zatrdil, da so vse govorioe o oboroževanju prazna izmišljotina. Saj* se je zaključila, ne da bi zbornica prišla do dnevnega reda. Obstrukcija je tako zagradila dnevni red, da najbrže ne bo več mogoča razprava o rekrutni predlogi. Grof Tisza ae pripravlja, da v eni bodočih sej utemeljuje svoj predlog za preosnovo opravilnika, a čisto mogoče je, da opozicija ministrskega predsednika ne bo več pustila do besede Potem pride do odločitve, in zbornica bo najbrže razpuSčena. Z Balkana. Beigrad, 6. marca. Včeraj so sa podali zastopniki tukajšnje visoke šole v So-fi|o, da določijo z bolgarskimi dijaki načrt o stališču, ki naj ga zavzamejo v bodoče nasproti makedonskemu vprašanju. Sofija, 7. maroa. Za časa slavja obletnice oprostitve Bolgarije sta si pošiljala knez in car Nikolaj II. prisrčne brzojavke. Nikolaj II. je brzojavil, da ga zelo vesele nimpatije, katere izkazuje bolgarski narod Rusiji sedaj, ko jo je pozval Bovražnik na bojno polje, da brani Bvoje pravice. Tudi je obljubil, da bo vedno skrbel za blagor balkanskih narodov. Beigrad, 7. marca. Drugi predsednik skupščine, Rankovič, je umrl Carigrad, 7. marca. V kratkem se prično pogajanja mej Turčijo in Bolgarijo. R i m , 7. marca. .Tribuna" priobčuje pogovor z avstrijskim civilnim agentom generalnim konzulom pl. Miillerjem v Solunu, ki je dejal, da se bo skušalo izogniti se vojski in da se bodo reforme mirno izvedle (?). Zofija, 7. marca. Ideja, da se razglasi bolgarska neodvisnost, napreduje. Bolgarski poslanik, Našovic, zagovarja pri sultanu to idejo s tem, da pride gotovo do turško-bolgarske vojne nogodbe. Rarširjeno je tudi mnenje, da bo Bolgarska le tedaj v stanu rešiti makedonsko vprašanje v svojem smislu, ako postane svobodna. Dejstvo je, da to vprašanje jako zanima odločilne kroga v Zofiji in Carigradu. \z brzojavk. S t. H i p o 1 i t. Pri občinskih volitvah so zmagali Volklovi pristaši. Nemško ljudsko stranko so pri tem podpirali socialni demokratje ter je tako v tretjem razredu od 1401 volilnega opravičenca bilo oddanih 1167 glasov. Nemška ljudska stranka je dobila 706 do 743 glasov. Krščanski socialci so dobili 400 do 415 glasov. II. Priloga 53. štev. „SlovencaM dn6 8. marca 1904. Dunaj. Angleški prestolonaslednik pride s svojo soprogo dne 19. aprila obiskat tukajšnji dvor. Tu ostane tri dni. Petrograd. Vesti o zopetnih proti-židovskih nemirih v Kišinevu se demontirajo. Berolin. Potovanje nemškega ce sarja po Sredozemskem morju je gotova Btvar. Dne 24. marca pride cesar Viljem v Neapolj. Tudi Sicilijo obišče. Brno. 300 nemških buršev je tu v nedeljo »bumlalo«. V mestu so jih Čehi počakali in nagnali s hanba-klici. Burši so zapeli »Wacht am Rhein«, se razkropili in pobegnili. Štajerske novice. 6 Knjižnica na Frankolovem ima naročene in darovane te-le časopise: 15 iz vodov „S1gv. Gospodarja", 25 „Naš Dom", 10 „Domoljubov", 15 „BjgoljuDov", 2 iz voda „C vetja", 50 »Glasnikov", 6 „Nar. Gosp.", 2 »blo venca, po 1 »Mir", „ Vrtec" in »AngeljČek". Manjka pa nam knjig. Priporočamo se gospodom, ki imajo kaj knjig. Tudi posojilnica krepko napreduje. Lani je bilo prometa 311578 K in ima 2141-34 K rezerve, članov 148. š Policaj — ropar. V Gradcu so zaprli mestnega redarja Salmkoferja, ki je bil v zvezi z nevarno roparsko družbo Jos. in Henrik Meihart in Hans Sohulier, katerega so prijeli v Mariboru, ko so prišli prodajat razno ukradeno zlatnino. V redarjevem stanovanju so našli mnogo zlatnine in srebr-nine, ki je bila lam pokradena iz raznih hotelov v Gradcu. š Vinogradniški shod v Mariboru. V ponedeljek (drugi dan) je predaval potovalni učitelj g. Goričan o vinograd ništvu na Francoskem. Izvrstnemu preda vanju je sledilo občno priznavanje. Nato je govoril gosp. ravnatelj Z w e i f 1 e r: »Kako naj prirejamo naša vina?« Debate, ki se je nato vnela, so se udeleležili gg. (seveda) Girstmajer, potovalni učitelj Gombač, Les-koscheg in Pednik iz Kapele. Zadnji je blago volil govoriti v nemškem jeziku. H koncu je izjavil g. G o m b a č , da bo priredil v Krškem vinogradniški shod 20. t. m., h kateremu vabi vse tukaj navzoče. K prire ditvi tega shoda ga je animiral, kakor je sam izjavil, g. G i r s t m a j e r. Se nekaj ne smemo neomenjeno pustiti. Ko je otvoril zjutraj po 9. uri mariborski župan dr. Schmiderer shod, pozdravil je došla poslanoa H o l z e r j a in R e i t e r j a , namestnika dež. glavarja dr. J u r t e 1 a pa n i omenil. Komentarja k vsemu temu ne bomo pisali. Popoldne se je vršila vinska pokuSnja in premiranje vin. š Volitve v ptujski okrajni zastop se bodo vršile sredi meseca marca. Predvčerajšnjim so imeli Nemci volivni shod. š »Deutsche Wacht" bljuje žveplo in ogenj v članku o železnici Culje Velenje. »Deutsche Wacht« je mnenja, da bi noben postajenačelnik na tej progi ne smel biti Slovenec, kaj šele kranjski Slovenec. Ta jeza na par slovenskih železniških uradnikov je res značilna za nemško predrznost in oholost. Dnevne novice. V L j u b i ] ji a i, 8 marca Potovanje v Lurd. Gospodje duhovniki so naprošeni, da sporočajo o zanimanju za to potovanje in začnejo koj naznanjati imena udeležencev, da se morejo nadaljevati pogajanja glede posebnega vlaka. Poizvedeli smo, da se bo vsckako romanje vršilo tako, da se bodo popotniki na vsak način vrnili do 14. septembra. Pastirski list ljubljanskega knezo-škofa obravnava času primerno snov o brezmadežnem spočetju preblažene Davice Marije, ker obhajamo letos petdesetletnico, kar je bil ta nauk proglašen za verski nauk. Shod volivcev na Češnjici pri Selcih je priredil v nedeljo ob pol petih popoldne deželnozborski kandidat slov. kat. narodne stranke g. F r. Demšar. Shodu je predsedoval železniški župan g. Košmelj, pozdravil v iskrenih besedah navzoče zaupnike, deloma iz Železnikov, deloma iz selške občine, ter dal besedo g. kandidatu, da pojasni v kratkih potezah svoj program. Gosp. Demšar omenja gospodarskih razmer, ki so danes za kmeta kaj žalostne, ker se cd zgoraj bore malo brigajo ravno za slovenskega kmeta, ki je takorekoč sam sebi prepuščen, in še tamkaj, kjer bi imel naš kmet dobiti par drobtinc zaslužka, vlada protežira le tujca. Kako malo se briga naša vlada za razvoj in napredek kmetijstva, to občuti prav posebno naša dežela. Vzrok je nenaravna slovensko-nemška zveza. Torej to treba razbiti in za kmeta bodo kmalu boljše razmere. Ogromno dela čaka novega deželnega zbora. Treba bode preustrojiti občinski zakon, lovski zakon, poskrbeti za posle, za domačo deželno zavarovalnico itd. Za vsa ta dela je sedanji deželni zbor nezmožen zaradi nemško-slovenske zveze, ki skrbi le bolj za premožneje stanove, za kmeta leto liko, da ga popolnoma ne pozabi; le s »knofi ga pita«. — Omenja kako »velikega« pomena je gledališče za kmeta, ki mora plačevati, da se sita gospoda zabava. Omenja povišanja učiteljskih plač na račun višje gospode, ki ne plačuje nobenega zemljiškega davka, pač pa ima največ koristi od šole. Kmet je že sedaj čez glavo obremenjen radi šolskih naklad. O obstrukciji g. kandidat izjavi v kratkem, da se je nekaj let prepozno začela, da je je treba nadaljevati do Bkraj nosti, do popolne zmage slov. ljudstva. — Na predsednikovo vprašanje, ali so volivci zadovoljni s temi pojasnili, vsi navzoči soglasno pritrdijo ter odobri sklep načelstva katoliško-narodne stranke, da je g. Fr. Demšar naš kandidat, kateremu skažejo na dan volitve svoje popolno zaupanje. Kadetna šola v Ljubljani Gg. »Narodova" menda ne vedo, da imajo slučajno še par poslancev in čuditi se tej nevednosti ni, ker nedelavnost liberalnih poslancev je res kolosalna. O vsaki stvari zahtevajo račun od naših poslancev in to tudi za okraje, katere zastopajo liberalci. Tako je z zahtevo kadetne šole v Ljubljani. Pričakovati bi bilo, da bi se za to stvar zavzel v prvi vrsti poslanec ljubljanskega mesta, katerega smo itak mi morali opozoriti, kaj bi se dalo v tej zadevi storiti, a »Narod« se zaganja v dr. Šusteršiča, češ, da v delegaciji ni zahteval, da se ustanovi kadetna šola v Ljubljani, ko je vojni minister dejal, da bo kadetno šolo premestil iz Trsta. Dr. Šusteršič ima glede Ljubljane jako bridke izkušnje, ker je ves njegov trud za po potresu prizadete ljubljanske posestnike razbil dr. Tavčar in je pri tem stal v ozadju dr. Tavčarja tudi baron Hein. Ako Ljubljana trpi za svojega zastopnika dr. Tavčarja, ki razume samo razdirati in ne zidati, in ako je molča trpela celo razdirajoče dr. Tavčarjevo delovanje za časa potresnega posojila, tedaj bi tako »špisburgarstvo" res ne zaslu žilo, da bi se kdo potegoval zanj. Saveda je kadetno šolo v Ljubljani vzeti z narodnega stališča in v tej zadevi bi sedaj preveliko ropota več škodovalo, nego koristilo. Jako nemodro je, da »Narod" v tej zadevi n a -pada dr. Šusteršiča, ki se zaveda svoje narodne dolžnosti, in s tem nasprotnike zopet le opozarja, kakor bi bil „Narod« za to od nasprotnikov najet. S takimi manevri se ne koristi stvari. Delati za kako stvar v sedanjem položaju gg. „Narodovci" menda res ne razumejo. Zato le vpijte! llarlekini! Protest iz veteranskih krogov proti žaljenju naše narodnosti. V tržaškem veteranskem podpornem društvu je eden članov vodstva v seji ogorčeno protestiral proti žaljenju naše narodnosti v koledarju državne zveze veteranov. Dotičnik je izvajal, da se je po neki pesmi v koledarju nečuveno kršil temeljni princip, ki velja organizaciji veteranov, da se namreč ista ne peča s politiko, ampak le z gojenjem pstri-jotičnega čutstvovanja. Povdarjal je, kako se tu krvavo žali narod, ki je toliko žrtvoval za domovino na krvi in imetju. Tako žaljenje treba obsoditi najostreje. Zato jo predlagal, naj načelstvo društva odpošlje zvezi prepis njegovega protesta in sejnega zapisnika s pozivom, da zveza v teku enega meseca v svojem glasilu »Reichsbundes-Zeitung« izreče obžalovanje radi takega postopanja in da obljubi, da se bo v prihodnjo izogibala vsakega napada na katerosibodi avstrijsko nenemško narodnost toliko v omenjenem koledarju kolikor v zvezinem gla silu. Za slučaj, da bi državna zveza ne dala nikakega zadoščenja, naj društvo takoj izstopi iz državne zveze. Ta predlog je bil vsprejet soglasno. In veteransko društvo vsrediščuSlovenije, v Ljubljani? Ali bo to molčalo? Laško vseučilišče Z Dunaja se poroča, da se nemški drž. poslanci silno upi rajo načrtu vlade, ki namerava laško vso učilišče namestiti v Rovoredu ali Trientu. Nemški poslanci pravijo, da je južna Ti- rolska najnezanesljivejfii -laški del Avstrije. Nemške stranke se poBtavljajo na stališče, da na Tirolskem laškega vseučilišča ne sme biti ter bodo v tem oziru skupno postopale. Pripravite se na smrt! Smrtna ura vsem, ki nočejo prisegati na D e ž m a n -Tavčarjeve grablje ni več daleč. Iz „Naroda" citiramo dobesedno: »Če hočemo rešiti svoj narodni čolnič, moramo splesti krepke vrvi, povezati klerikalce in jih vreči v morje — pro communi salute«. Tako stoji v uvodnem članku »Slov. Naroda« št. 47. Po strašnih svojih načrtih dela članek vtis, da ga je pisal pijan človek. Ker je »Narod«, list inteligence, priobčil dotični članek že 27. febr., a nam dosedaj še ni javil nadaljnjih podrobnosti tega sen-zacijonelnega načrta, naj nam vendar pove, kaj je uredništvu zaupal slavni pisatelj potem, ko je prespal svojega mačka. Umeščena Bta bila 8. t. m. č. gospod Gašper Vilman na župnijo Ljubno in 8. t. m. č. g. Rudolf G r e g o r i č na župnijo Kolovrat. Bolesen se je shujšala obolelemu župniku Ivanu Soukupu iz Stare Oielice, ki biva v Leoninu. Včeraj je prejel bv. zakramente za umirajoče. Danski kralj za Vegov spomenik. Kralj danski je nakazal gospodu dež. gla varju Otonu pl. Deteli 100 kron za Vegov spomenik. Dunajski Slovenci. Z Dunaja smo dobili poročilo, da je Vegov večer »Zvezde« velesijajno uspel. V proslavo stoletnice Homjakova priredi 10. t. m. ob 8. uri zvečer „Kružok ljubitelj russkago jazyka v Vene" literarno-dramatični večer v dvorani »Trg. društva« (I. Johannesgasse 4) Na programu je slavnostni govor dr. Vergunov, veseloigra Krylova ,, L a k o m y j Kusoček" in nekaj deklamacij. Med slednjimi deklamira g. I Rekar Veselov slovenski pre vod Homjakove pesmi »Prosba«. Osodepolne razmere morajo vladati v ribniški dolini. Piše se nam : Žalostna resnica je — povejmo jo javno in glasno! — da naše preprosto katoliško l|udstvo od dne do dne bolj izgublja zaupanje do tukajšnjega sodišča. Kdor občuje z ljudstvom in čuje njegove bridke tožbe in pikre opazke, ta uvidi, kako strastno politikovanje sodnih organov temeljito izpodkopava starodavni patri-jotizem, ki narod napolnjuje z gnevom. Kam pridemo, če pojdo tako naprej. Drugod tega ne čutijo v toliki meri; a prosimo vas, v ribniški dolini so uprav sodni uradniki najhujši politikastri in najstraatnejši zagovorniki liberalizma — cd kancelista Spendeta do svetnika Višnikarja. Kateri sodnik pa nastopa na Kranjskem v politiki tako ostentativno in izzivajoče kot naš Višnikar. Sam dr. Ferjan-čič toliko ne politikuje, dasi ima dovolj časa. In vendar je med ljudstvom javna tajnost, da je dobil svetnik Višnikar pred leti brzojaven poziv od ministrstva, naj takoj odloži načelništvo ribniške posojilnice, ker se ne strinja s sodnikovo službo, če načeluje strankarskemu zavodu. Saj je tudi še znano, kak ukaz je izdal sodnikom bivši minister Gleis-pacb, skrbeč za prepotrebno zaupanje, katero naj ima ljudstvo do c. kr. sodnika. Ali pa veljajo za našega Višnikarja in Mejača drugačni, izjemni zakoni? Ali so strinja s sodnikovim dostojanstvom to, kar je ljudstvo videlo ob Tavčarjevem shodu v Ribnici ? Ali se strinja s sodnikovo službo, če on — varih reda in pravice — politično nastopa proti veliki večini domačega ljudstva; če demonstrativno ploska obrekljivim politiškim izbruhom kakega strastnega liberalnega kri-čača — in to vpričo vernega ljudstva ? Kako naj narod spoštuje take sodne organe, kako naj jim zaupa? Kako naj se zglasi pri Viš-nikarju danes ali jutri duhovnik in išče z zaupanjem pravice za svojo žaljeno čast, ko je pa sodnik Višnikar umazanostim, ki jih je Rus na shodu naprtil duhovnikom, javno ploskal ? To je bilo očito pohujšanje ljudstva od c. kr. uradnikov. Ali ni sodnikova dolžnost, da obrekljivce preganja, sirovosti za tira, IjudBtvo miri? In kako sc je mirilo ob omenjenem shodu ljudstvo — iz sodnije ven? — Gospode poslance nujno prosimo, naj ob primerni priliki ne prezro teh žalostnih razmer v ribniškem sodnem okraju. Predolgo smo molčali in na tihem godrnjali, zato Be je to zlo bohotno razpaslo. Dokazana dejstva se bodo skrbno zbirala; precej je itak že zbranih. Treba pač ubiti tem oholim ljudem v glavo, da je uradnik služabnik ljudstva ter da dobro živi ob njegovih žuljih. — Učiteljski službi sta razpisani na Jesenicah na Gorenjskem in v Planini na Notranjskem. —■ Umrl je na Dunaju višji inženir gospod Ivan Lokančič, znan strokovnjak v železniških zadevah. Deloval je tudi na Kranjskem. — Poštne vesti. Mesto poštne «ks peditorice so dobile: na Savi poštna admi niatratorica Marija Berdajs, v St. Janžu Jožefa Grm, v Tržiču Karo-1 i n a B e r 1 a n , pri Sv. Križu pri Kosta njevici Ana K u t n y in pri Sv. Ani na Gorenjskem Frana T opor š. — Nameravani napad ln nevarna grožnja. Dne 1. marša t. 1., popoldne ob 3. uri, prišel je 29letni Anton Svetlič, posestnika sin iz Viča, v gostilno Antona Vrhovca v Kozarjah na »en frakelj«. Stopivšega v gostilno začel je z raznimi paovkami zbadati 301etni samski dninar Peter Štrekelj iz Kozanj, ki je sedel v gostilni pri peči. Rekel mu je med drugim, česa tukaj išče in da bo moral če danes na Vič teči, če bo sploh mogel teči. Ker mu je s»etlič nekaj ugovarjal, skočil je Štrekelj z odprtim nožem proti njemu, rekoč: »Jaz te bom koj zaklali« Svetlič, ki se je nahajal v nevarnem položaju, zgrabil je Streklja za roki in ga potisnil do peči, kjer mu je prišel še gostilničar na pomoč. Štrekelj je pa tako trdno držal nož, da mu ga obadva nista mogla izviti iz rok. Pri tem rovanju oprasnil se je Štrekelj z nožem po desnem stegnu. Štrekelj je nato postal še bolj divji in kričal, da mora še danes zaklati S^etliča. bvetlič so jo zbal pretilca, skočil iz gostilne, Be vsedel na voz ln pognal konja. Štrekelj je zdirjal za njim, vendar ga pa ni mogel doteči. bvetlič je ovadil napadalca orožnikom; le ti so pa vzeli Strekelju nož, s katerim je Svetliču pretil. Štrekelj ni hotel o svojem počenjanju ničesar vedeti. Orožniki so ga pa, ker je bil že dvakrat radi hudodelstva težke telesne poškodbe, enkrat pa zaradi prestopka zoper telesno varnost ka znovan, dalje, ker je begosumen in splošno nevaren človek, aretirali in izročili deželnemu sodišču. — Medved na Krimu. Včeraj bo tiije lovci zopet sledili medveda na Krimu. Videli so pač popolnoma sveže sledi, medveda pa ne. Tomišeljski lov, kjer se sedaj baje nahaja medved, ima v zakupu g. Krisper. Znana ljubljanska nedeljska lovska družba je baje vsled bližine takega kosmatinca vsa nervozna, a dosedaj nima v tej zadevi niti tolikega uspeha, kakor znani ljubljanski obč. svetnik, ki je vsaj od daleč gledal medveda. — Promocija. Gospod Dragotin M i -1 i č , c. kr. avskuttant v Trstu, je bil v petek opoldne na vseučilišču v Gradcu promo-viran doktorjem prava. Čestitamo. — Poskus samomora. Revident užit ninskega davka v Opatiji, J. Troje, Bi je na neki poti, ki vodi v Volosko, pognal krogljo iz revolverja v glavo ter bo zelo nevarno ranil. Eni menijo, da je vzrok ta, da manjka 2000 kron denarja, za katerega je bil odgovoren, drugi pa iščejo vzroka v »ne srečni ljubezni«. Ranjenea so preveli v mestno bolnišnico na Reki. — Velika tatvina na škodo cerkvi v Ricmanjih. Dne 5. t. mes. so neznani tatovi vlomili pri stranskih vratih v farovž v Ricmanjih ter odnesli iz neke omare, ki se je nahajala na hodniku v prvem nadstropju, monštrance, kolihe, svetilnike, druge cerkvene paramente in perilo v vrednosti več tisoč kron. Kakor znano, ne stanuje sedaj v farovžu nihče in so torej mogli tatovi izvršiti tatvino, ne da bi jih kdo motil. Pri svojem delu so si tatovi svetili z — uradnimi akti, katere bo našli v isti omari. — Stavka v Podgori ni imela uspeha za delavce, ki so že pričeli delati. Delavsko zahteve so bile vse odklonjene. 4 voditelji delavcev odpuščeni. Tudi odpuščeni delavec, radi katerega je stavka nastala, ni bil sprejet nazaj. — Za trgovce, s Koroškega se nam piše: Tovarna za figovo kavo C. W. v Celovcu je odgovorila nekemu slovenskemu trgovcu na Koroškem, ker je na slovensko naročbo vrnil tovarni nemško fakturo, sle deče: »Pripominjam, da pošiljam raznim kranjakim trgovcem svojo figovo kavo in jim pošiljam izključno samo nemške račune; dozdaj pa mi ni še nihče izrazil željo, da dobiva slovensko fakturo.« Zato, slov. trgovci, .spoštujte svoj slovenski jezik. — Danes smo prejeli s Češkega od nemško tvrdke neko ponudbo z dostavkom: Radi dopisujemo v hrvaškem jeziku, ki ga Slovenci dobro razumejo. — Dalje smo prejeli iz Gorice tiskano dopisnico, s katero ljubljanski trgovec E. P. v nemščini vsiljuje svoje stenske koledarje. Dopisnica je romala — nazaj. Prav tako! — Draginja postaja tudi v Gorici vedno veča, tako, da so ljudje v skrbeh, kaj bo, ako se bodo živila tako dražila. V nedeljo so zborovali goriški mesarji ter sklenili povišati ceno za 8 stotink pri kilogramu. Peki pa so sklenili podražiti kruh pri vseh vrstah. Podraženje mesa je iskati, glasom izva janj nekega češkega agrarca, poleg druzega v tem, da je bilo več letin slabih, kar se tiče krme, deloma pa, ker se po mestih po-kupuje toliko mleka in masla. S cer pa ni prvič, da je nastala kriza na trgu z živino. — Tudi v Trstu postaja zadnje čase dra ginja tolika, da grozi postati prava kalami-teta sosebno za revneje ljudstvo. Radi tega je navstala živahna polemika med listoma »Lavoratore« in »Piccolo«. Poslednji skuša valiti vso krivdo na vlado, oziroma na nje carinski protekcionizem. Zato meni, da treba pritisniti na vlado, ker ona edina da je tisti činitelj, ki more kaj storiti v znižanje cen mesa. »Lavoratore« pa izvaja, da je eden vzrokov res ta, ali ne edini m ne glavni, ker podraženje cen mesa, da je veče, nego je povišanje carine na živino. Boj da treba torej naperiti toliko proti vladi in zaščitnikom velikih producentov v notranjih deželah, kolikor tudi m v prvi vrsti proti izse-savanju od strani mesarjev, in slednjič proti občinski oblasti, ki nič ne stori proti ta kemu izkoriščanju. — »Lavoratore« pa pri znava, da le mogočni mesarji spravljajo v žep velike dobičke. Oni da kupujejo živino in diktirajo cene manjim mesarjem. Manji mesarji, ki tvorijo večino, da so na ta način predmetom izkoriščevanja od stani velikih mesarjev. — Neki tržaški mali mesar se je o sedanji draginji sledeče izrazil: Verujte mi, da nam malim mesarjem Be sila trda godi. Vzemite cene živini, ki jih zahtevajo producenti, in prištejte k temu še veliko režijo, draginjo najemnin, davke, ne obhodne potrebe za prtživljenje sebe in dru žine, pa boste videli, da moram zaslužiti naj manje 6 gld. na dan od prodanega mesa, ako hočem pokrivati vsakdanje stroške in izhajati za silo. Kar se dostaje izkoriščanja, o katerem govori »Lavoratore«, je bilo ne kdaj res tako, sedaj pa kupujemo sami živino. Vzrokov — je nadaljeval — da je živina tako draga, je več. Na eni strani so meje Hrvatske Slavonije in Bosne Hercego vine zadnje čase skoro neprestano zaprte radi kuge, kakor sa morete prepričati iz oznanil v uradnem listu. Na drugi strani je izvažanje iz naše države v Nemčijo jako veliko. Dalje je omeniti, da je bilo zadnja leta (iz vzemši te neposredno minolo) v naših krajih malo sena in zato tudi manje živine. — Po sebno pa treba povdarjati, da tudi kmet močno trpi pod splošno gospodarsko depre eijo. Bolj in bolj je obremenjen z davki, le tine so slabe in doletajo ga pogoste elemen tarne nezgode. Vsa to provzroča, da tudi kmet jako težko izhaja in da vsled tega tudi oni naši domači bližnji kmetje, ki imajo sploh kaj prodati, skušajo, da svoje pridelke in izdelke prodajajo po čim višjih cenah Ali naj so vzroki tu ali tam, žalostni fakt je to, da mora postiti položaj vseh manje premožnih skrajno kritičen, ako se ne za ustavi to trajno slabšanje ekzistenčnih pogojev. Kaj pomaga, če tudi ljudje služijo po par novčičev več na dan, nego so služili nekdaj, če se pa cene vsem vsakdanjim po trebam višajo tako, da jih nikakor ne mo rejo zmagovati. Dolžnost je vsem činiteljem, državnim in avtonomnim, da razmišljajo o sredstvih proti tej kalamiteti in da se začne tudi s praktičnim izvajanjem istih. — Nove železniške stroje dobi železniška proga Dunaj Trst. S tem novim strojem (140 ton) bo vUk prevozil progo z Dunaja v Trst v 9. urah. Za ta stroje bo proga primerno prirejena ter so v ta namen nekaj delov proge že popravili, nekaj pa še popravljajo, oziroma bodo popravili. Taka dela je že videti od Ljubljane do Laz in pri Borovnici. Sedanji železniški stroji na tej progi imajo po 90 ton. — Iz Šentjanža na Dolenjskem. Strah po noči. Minule dni dogodilo se je to-le: Precej temna noč je b.la. Pot pelje črez Brunek v Radeče, že sama na sebi slaba in strahotna, a poncči toliko bolj. Od Radeč gori sta nesla dva moža prazno črno krsto. Ker je bilo precej tema, sta rabila seveda svetilko. Pot strma, krsta težka — moža sta počivala. Sedela sta na krsti in se pomen kovala o tem in onem. Mimo pride trožnik od naše strani z ujetnikom. Sicer srčan, a kaj hočemo, noč ima svojo moč. PoBebno pa je bil strah še večji, ker so na istem mestu pred več leti nekoga ubili. Orožnik in njegov ujetnik sta jo udrla po poti proti Radečam, kot bi smodil za njima. Ta nesrečni strah! — Župan se bo baje od povedal. Da bi bil boljši, ni upanja, kor bodo volili novega samo liberalni odborniki. Golaža ne bo! — S e m e n j je bil prav dobro obiskan. Prignali so mnogo živino in lahko prav drago prodali. Zlasti oni, ki imajo kaj pod palcem, so se držali dobro. Zakaj, so dobro vedeli. Kmetje so namreč tako nepre- vidni — da ne rečem več — da jemljejo od njih živino v rejo. Rabi jo lahko doma, zato pa jo mora sam krmiti, poleg tega pa še dati polovico dobička svojemu »dobrotniku« Možje, pamet, ne dajte se v roke takim ljudem, ki se hranijo z vašimi žulji. — Železnico nam obetajo že dolgo, pa je vendar še ni. Potrebna pa je tako. — Vina je pri nas šo mnogo, kupcev pa manjka. Pridite, cena ni visoka, kapljica pa dobra. — Biro bi radi odpravili nekateri in bujskajo druge. Sodnija in c. kr. okrajno glavarstvo pa jih je poučilo drugače. — Nekaj liberalnih cunj »tšta-jerčevih« in »Rodoljubovih« je pod šent janškim zvonom, ki pitajo svoje čitatelje z raznimi svinjarijami. Dober tftk! — 3 4 »Domoljubov« pa širi med ljudmi pravo izobrazbo in katoliško prepričanje. — »Kajtimar«. — Z Beneškega. Ponarejalci denarja prijeti. Jako imenitno delo, ki bo zanimalo tudi Avstrijo, je izvršila te dni videmska policija. Že dolgo časa so se tuintam pojavljali v izobilju dobro ponarejeni bankovci po dvajset avstrijskih kron Po dolgih preiskavah jeli so slutiti, da fabrika teh bankovcsv se mora nahajati nekje v Tar-centskih ali v Glemonskih gorah, a stvar je bila tako zvito osnovana in zapletena, da orožnikom ni bilo mogoče stegniti roke niti po važnem stroju, niti po prebrisanih pona rejalcih. Ker pa v ondotnih krajih stanujejo tudi Slovenci, je videmska policija zahtevala od vlade par policistov slovenščine zmožnih. Vlada je poslala takoj na mesto dva vrla beneška Slovenca, katera preoblečena v civilista, sla prišla srečno na sled in vjela v na stavljeno past par glavnih podvzetnikov. Pod-vzetniki pa, hvala Bogu! niso Slovenci, ampak Furlani. Ta prva operacija se je izvršila sredi februarja. Zdaj je pa policija prišla končno na sled tudi stroju za bankovce in orožniki so zasačili ter zaplenili vso napravo v skriti samoti na strmi furlanski gori San Simeone, onkraj Tulmente (Tagliamento) ne daleč od Giemone (Gemona) Prijeli bo tudi enega glavnih faktorjev ponarejevanja, katerega so prisilili, da je vse izpovedal, in ka teremu so tudi pobrali veliko množino bankovcev za ne vem koliko tisoč kron. — No va železnica V preteklih dneh je bil predložen dotični oblasti, da ga odobri, kon čni načrt za železniško progo Č e-dad-Podršče-Kanal, za katero se tako zanima tudi Ljubljana. Bog daj, da bi se mogla izvršiti. Baneški Slovenci je željno pričakajejo, ker jim bo koristila v gmotnem in tudi v narodnem oziru! — Debelost nog, ki je vzbudila sum. Ko so nekega dne ljudje zapuščali svobodno luko v Trdtu, je opazil neki redar, da ima eden odhajajočih zelo Butnljive debele noge in da ta debelost ni v pravem ratmerju z ostalim životom. Radovedni redar je odvel moža na inšpektorat, kjer so tudi res prav kmalu pogodili, kaj jo vzrok tisti nerazmerni debelosti nog. V spodnjih hlačah se je skrbno skrivalo — 3 kg. kave. Ker pa je mož priznal, da je ona kava na nedovoljen način prišla v njegove spodnje hlače, so moža odvedli v zapor. Noge so seveda hitro — splahnile. — Iz Poljanske doline Stara Oselica: Letošnja zima do zdaj ni bila kaj huda, zato je pa zdaj prikimala toliko hujša. Mraza je več kakor prej celo zimo; 28 febr. je bil v celi zimi najmrz lejši. Sedaj pa sneži in mete, da človek ko maj deset korakov pred seboj vid'. — Otrokom je pot všolo nemogoča. — Ponesrečil se je tukajšnji rojak Fr. M a 1 a v a š i č , ki je prišel ravno iz Amerike. Padel je po stopnjicah in se hudo poškodoval. — Občinske doklade 49% so potrjene. Plačala se bo ž njimi hiša, ki je bila kupljena za šolo. — Šolsko vodstvo v S t a r i O s o 1 i c i je c. kr. glavarstvu v Kranji vrnilo dopis v nemškem jeziku s pripombo, naj dopisuje v slovenski deželi, slovenskim šolam, s ovenskim vodi teljem slovensko. Tako naj bi storili povsod. — Iz Poljan: Umazani »Narod« z dne 20 lebr. piše, da so knezoškof in duhovniki krivi konkurza našega kmet. društva, dasi za to društvo še vedeli niso. Zagovarja pa bivšega načelnika Fr. Grošeljna, katerega je »Narod« svoj čas opisaval kot voditelja in ustanovitelja društva. Zakaj pa je danes »Narod« druzega mnenja? Zato, ker se je Grošelj prelevil v pisanega Iibe rainegn metulja, za katerim letajo veše. Poleg tega pa sta bila Tone in Urban go spodarja v druHvu. Torej, kdo je kriv? Da eo nekatere hišo na slabem glasu, pa »Na rodov« dopisnik dobro \6 vzroke, le očala naj si natakne na nos. Torej le metlo v roke, pa pometajte pred svojimi rragi! — Izbmartna pri Kranju 4 marca. (Raznoterosti.) V kat slov. izobraž. društvu se je od novega leta razvilo krepko živijo nje. Razun občnega zbora dne 10 januarja imelo je društvo v predpustnem času dve veselici in štiri predavanja in sicer: o do brem in slabem tisku, o alkoholizmu, o rusko-japenski vojski, o zavarovanju posestev zoper požar. Minolo nedeljo, dne 6. t. m , je pa predaval po popoldanski službi božji o modernem mlekarstvu č. g. kapelan iz Kranja, F. Pengov. Razni poskusi b stroji so predavanje storili zelo zanimljivo vsakemu, zlasti kmetovalcem. Odkar se je društvo s knjižnico vred preselilo v prostore Btare šmartinske šole, se udje z večjim veseljem udeležujejo predavanj in se bolj poslužujejo knjižnice, katera se ja zadnje časa znatno pomnožila. — Ni dolgo, kar se je bralo v »Slovencu« o nekem krščenem za ničevalcu sv. popotnice. In glejte! V bližini Kranja se je dne 2. t. m. na potu proti Dru lovku, zgodila ista surovost od nekega agenta iz Kranja, katerega danes šo ne imenujemo. — V šmartinski šoli se je začelo zopet dne 2. t. m. podučevati. Hvala zdravstvenim od redbam, da se davica ni razširila. — Pri od-borovi seji prostovoljne požarne brambe v Stražišču, ki Be je vršila dne 3. t. m., bili so potrjeni računi in namesto odišlega tajnika g. Jak. Bajželja, je bil izvoljen g. Jožef Bjnedik. — Primorski Hrvati napredujejo. Čitudi je Raka dozdaj preprečila vsak na predek orimorskih Hrvatov na morju, vendar se ti vkljub vsem zaprekam od mažar-ske strani odločno bore za svoj obstanek. Posebno agilno je paro brodarsko društvo v Serij u, ki je ravnokar dobilo krasen nov parobrod »Hrvatska«, narejen v Pulju, a stroj njegov v Glasgovu. Parobrod ima 600 konjskih sil. Drugi ravno tak parobrod, »Ante Starčev e«, bo v kratkem gotov. Težka je ta borba na morju, ker Hrvatov ne podpira v takih podjetjih niti domača vlada, dočim imajo Madjari vbo ugodnosti od vseh strani. In vkljub temu se Hrvat vendarle drži, toda le s Bvojo lastno žilavo vztrajnostjo. — Slobilizacija v Smarji. Piše Be nam: V neki prodajalnici v smarji pod Ljubljano so vsa cene poskočile zaradi rusko-japonske vojske. Mislijo namreč, da bode tudi Avstrija poslala svoje fante na Balkan in bodo vsled tega poskočile vse cene. Torej je treba ljudi že preje navaditi. Uiigalioe družbo sv. Cirila in Metoda pa imajo še prejšnjo ceno. Torej sezite po njih, dokler se ne podraže! — Svinja vrgla 18 mladičev. Posestniku Janezu Jenku v Dragi štev. 11 je vrgla dveletna svinja 6. t. m. 18 mladičev. Živi jih 12 in so vsi zdravi. — Živinorejski shod bo 20. t. m. v Novem mestu. — Radi goljufije so zaprli v Trstu 45 let starega Ivana Manfreda, bivšega občinskega tajnika v Dakanih v Istri. Manfredo je doma s Tolminske. Ljubljanske novice. Cesarjev spomenik v Ljubljani. (Dopis.) »Slovenec* je žo parkrat omenil, da je bila razsodba glede na nameravani cesarjev epo menik zelo nesrečna, ter pozval, naj se stvar vnovič dobro prem sli in če treba, razsodba ovrže. Razsojevalci sami so s svojo izjavo izrekli, da se prvo darilo ni prisodilo najboljšemu načrtu — veščaki, katerih sodba nam je znana, so je« dini v tem, da bi bil velik gieh, ako se izvrši v to določen načrt, ker nima umet n i š k e veljave — vsi so priznali, d3 je Bernekerjev osnutek v prvi vrsti vreden, de sa izvrši, ker lo potem dobimo v Ljub ljani res umetniški spomenik, s katerim se lahko ponašamo pred svetom. Peruzzi je mlad in nadarjen. Nagrada mu bodi v bodrilo, v prihodnje morda i on pride do izvršitve velikega dela, ki bode v čast njemu in domovini, danes pa, ko imamo načrt umetnika, ki ga zdaj še visoko nadkriljuje, gotovo sam prizna, da njegova ura še ni prišla. Razsodišče je storilo veliko napako, da ni odločilo v izvršitev osnutka, katerega samo in katerega soglasno vsi drugi priznavajo kot najbolje, A ta napaka se da še popraviti in častna dolžnost vsakega Slo venca je, da pripomore do tega, da se to zgodi. Bernekerjev osnutek se je baje je-dino \sled toga zapostavil, ker je predrag. Gjtovo je 35.000 kron zelo skromna, skoro bi rekli, beraška svota za spomenik in skoro nemogoče je, izvršiti za to kaj dostijnegp. Res. da bi prišel B.;rnekerjev spomenik nekoliko dražjo, vendar če bi umetnik pri izvršitvi no iskal dobička, stal bi morda ka kih 15.000 kron več. To je tako malenkostna svota, da je naravnost nerazumno, kako da si niso razsojevalci stavili vprašanja : ali bi se ne moglo dobiti še te mala svote in si tako ustvariti delo, ki bi bilo res v čast Slovencem ? Spomenik cesarju — ljubljenemu vladarju, kateremu so jednako klanjati t bo narodnosti v deželi — naj ne bo umetniški in dostojen jedino zaradi primanjkljaja te skromne svotice? — Kranjska hranilnica, ki jo za no preveč posrečeni Valvazorjev spomenik prispevala z veliko svoto — razni drugi denarni zavodi, tudi prsnmezniki (in Slovenci imamo še nekaj premožnih mož), bi gotovo drage volje v najkr.aišum času pokrili ta dtfieit. Zakaj se ni izdal tak poziv? Mi zahtevamo v imenu narodno časti in narodnega ponosa, da se to vnaj zdaj stori! Ker nam je jedinole zato, da sc izvrši res umetniško delo (nam gre jedinole za stvar in ne za osBbo), zuhtevamo nadalje tudi, naj razsodišče privzame še ne koliko članov, neodvisnih strokovnjakov in priznanih veljakov, in VBi ti naj končno odločijo, ali naj se res uveljavi žalostni sklep prve razsodbe. Da to ni nezaupnica odločeni jury, to kaže njena lastna izjava. Da pa zahtevamo še nekoliko drugih članov, storimo le, da nikdo nobeni strani ne bo mogel očitati strankarstva ali osebnih ozirov. Pozove naj Be torej kak odličen kipar, n. pr. Randič, nadalje od Slovencev priznana strokovnjaka arhitekt dr. Fabiani in učenjak strokovnjak dr. Mantuani z Dunaja, gotovo imena mož, ki uživajo od vseh priznano strokovnjaško veljavo. S tem nasvetom kažemo i mi, da nas vodijo jedinole umetniški oziri. — Mal narod smo z žalostno usodo. Književnosti nam nečejo priznati nasprotniki, zdaj naj jim pa še sami potisnemo orožje v roko, da nam tudi umetnosti ne bodo, s tem, da zavržemo dobro delo, ki bi nam bilo tudi pred tujci v čast in ponos — ter da stavimo kipce, ki kažejo vso našo revščino tudi poznejšim rodovom. Ali bi ne kazalo uklosati v vsak naš spomenik: Ta je tako žalosten, ker je bila le tako beraška svota na razpolago ! Tudi v umetnosti velja : aut Gaesar aut mhil! Non quis sed quid. Nadvojvoda iožef Ferdinand se je v nedeljo odpeljal proti Dunaju. Poskušeni samomor vojaka. Anton Ploj, prostak pri pešpolku št. 17, se je včeraj ob pol 9. uri zvečer na stranišču v šentpeterski vojašnici ustrelil v prsi, pa se ni smrtno zadel. Krogla je šla skozi život. Rana je nevarna in je malo upanja, da ranjenec okreva. Pripeljali bo ga v vojaško bolnišnico. Govori sa, da se je imenovanec nameraval usmrtiti zaradi tega, ker ni mogel prenašati vojaškega »aufmišanja". Justična palača sa vredno pridružuje stavbam, ki pričajo o nerodnosti nadzorstva. Poleg raznih, na tem mestu omenjenih ne-dostatkov, bo odlikuje tudi s silnimi prepihi. Okna so posebno pri jetnišnih celicah v tem oziru silno pomanjkljivo narejena. To bi bilo nekaj dela za zdravstveno komisijo! Tudi pazniki so ljudje in bi torej bilo preskrbeti, da bi ne bili izpostavljeni tolikim prepihom, kakor sedaj. Losovje vrat poka že na raznih straneh in dolgo ne bo, ko bo zijala v ju-stični palači razpoka pri razpoki. Tako so se obnesli s svojimi deli toliko hvaljeni obrtniki iz tujino, dočim vlada za poštene do mača obrtnike pri tej stavbi ni imela dela ! Naši gospodje poslanci naj o primerni priliki povedo vladi, kake uspehe ima s pre-ziranjem domačega obrtništva! Pri včerajšnji porotni obravnavi je zvečer ob Vs8- uri nakrat ugasnila elektrika v sodni dvorani, ki je bila polna občinstva. Nastala je popolna tema, in da bi v tem hipu sedel na zatožni klopi zviti tat Pavlič, bi gotovo — ušel. Elektrika je ugasnila, ker je pregorela varnostna zveza. Z* tak slučaj v dvorani ni bilo nič pripravljenega Sodišče se je iz prve zadrege moralo pomagati z dvema svečama. Občinstvo je k sreči bilo popolnoma mirno in še celo jako dovtipno. Izseljevanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 100 Hrvatov, 48 Makedoncev in 5 Stovenc3v. K zgradbi železnice v Hrušico Be je odpeljali* včeraj 150 delavcev. Tristo delavcev se je včeraj odpeljalo na N«mško. Tatvina v tobačni tovarni Mariji Zevnik, delavki v tobačni tovarni, sta bili v soboto mej 12. in 1 uro okradeni iz onme v de-lalnici dve srebrni žepni uri. Tatvine sum Ijiva je neka sodelavca. Na krovu ene ure sta bili vtisnjeni črki K. S. — Marjeti anoj, postrežnici stan. na Karolinški zemlji št. 17, je bila dne 6 t. m. v Lattermanovem drevoredu pri panoramah iz žapa ukradena dtnarn ca z vsebino 3 kron. V Antverpen se je peljalo včeraj skozi L ubljano 70 Hrvatov in 333 Ogrov, od koder se odpeljejo v Ameriko. Posvečevanje masnikov. Včeraj je podelil presvetli g. knezoškof dr. Anton Bona-ventura Jeglič subdiakonat frančiškanskima klerikoma Fr. S lanu Slaby in Fr. Soba htianu Sebestik. V sredo, 9. marca, bosta ime novana prijela diakonat in 7. aprila prezbi-terat. Književnost in umetnost, - Repertoir Slovenskega gleda lišča. Danes noviteta »V t u j n m zraku«. — V petek Straussov »Cigan baron«. — V n e d o I j o popoldne »Pot okoli svota«; zvečer pa opera, noviteta »Nema iz Portici«. * Slovensk. skladatelju g Parmi so Zagrebčani priredili burno ovacije tudi v zagrebški pivovarni. Oidi navzoča vojaška godba je morala dvakrat zaigrati overturo Parmove opere „Kaenijti" in končno na vi harno zahtevo občinstva tudi »Mlado vojake". Tudi druga predstava „Amazonk" jo napolnila gledališče do zadnjega kotička. "Blagajniški izkaz je izkazal največji dohodek v tej sezoni. Danes »Amazonke pojo tretjič. Izpred sodišča. Iipred ljubljanskega porotnega ■odlifia Uboj. Med fanti iz Girenja vasi in Kal cev ter med faati iz Girenjega Logatca je že staro sovraštvo. Na novega leta dan t 1. prišlo je več fantiv iz Gorenje vasi in Kalcav v Z?or. Logatec, od katerih se je nekaj okoli 9. ure zvečer vračalo po državni csti domov. Mad temi so šli Karol Gostiš«, Ja nez Kobal in France Dilenec skupaj, za njimi je šel v družbi svoje žene 59 let stari posastnik Mitija Kogoj ie Gorenje vasi'. Vsi so bili vinjeni; Janez Kobal je pričel vriskati in klicati na korajžo. To izzivanje sta Cula iz Lenssijeve gostilne Anton Nagode, poscstnice sin iz Zgor. Logatca in niegov tovariš France Leskoveo. Domenila sta se, da bodeta fante napadla na čast'. Nagode je pobral neko lajto in tudi Leskovec se je oborožil z nekim lesom ter tekla mimo Ko goja in njegove žene za nasprotniki, da bi jih prepodila. Pred Jarinovo bišo v Z?or. Logatcu sta naletela na prej navedene tri, od katerih sa je Franc Dolenec ognil te pežu, dočim sta se spoprijela Janez Kobal in France Leskovec ter se med saboj ru vala; med tem je pa Nagode udaril G o stišo trikrat z lesom, dva udarca mu je ta prestregel, tretjega je pa dobil na levo stran glave; poškodovan je bil tudi lahko na levi roki. Nato sta se še spoprijela in trgala po tleb. Ko se je Nagode svojemu nasprotniku iz roke izpulit, popuitivii svoje orožje, stekla sta z Ltskovcam za Katrično hišo, kjer sta se ustavila. Madtem je pa Kogoj z ženo vmes prišel, spodbujal Gostišo in Kobala h korajži, »akar so jo vsi trije krenili za pobeglima Ko je Nigode uvidel, da so sa nasprotniki obrnili za njim, izruval je od plota na dva in pol metra dolg drog, ga zadal na desno ramo ter se postavil poleg Leskovca na cesto. Kogoj je rinil Kobala, ki je bil oborožen z nekim lasom v ospredje, češ, da naj udari; in re« je začel ta s svojim orodjem mahati, kakor bi hotel udarce prestreči. V tem hipu pa Mahne Nagode z drogom in zadene poleg stoječega Kogoja tako nesrečno na glavo, da se je takoj nezavesten zgrudil na tla. Prmesli so ga aato v Katerčino hišo, kjer je drugi dan umrl. Obdolženec uboj priznava ter sa opravičuje deloma s Bilobranom, deloma s pijanostjo. Porotniki so vprašanje na uboj zanikali, pač pa potrdili 5. vprašanje, tikajoče se lahke telesne poškodbe Karola GoBtiša. S )dni dvor je Antona Nagodeta zaradi prestopka zoper telesno varnost obsodil na 14 dni zapora. Pri prvi obravnavi je bil Janez Lončar, posestnika sin iz Cirknice zaradi hudodelstva posilstva obsojen na 15 mesecev težke, z 1 postom in trdim ležiščem poojstrene ječe. Nadaljne porotne obravnave. Pri prvi včerajšnji obravnavi je bil J v nez P e r n u š , posestnika sin iz Leč, zaradi hudodelstva poskušenegt posiljenja ob sojen na dve leti težke, z enim postom in trdim ležiščem vsak mesec poostrene ječe, vrh temu pa še aa dan 19. decembra vsa-sega kazenskega leta s samotno temnico. — Potem sta prišla na vrsto mlada »divja lovca« Franc Oražen in Matija Crtov, obto žona poskušene gozdne tatvine. Oražan je bil obtožen, da je zakrivil smrt Bjrnovega lovca A h a č i č a , ki ju je zasledil na lovu Več o ttm jutri. Oražen je priznal, da je bil on tisti, kateri se je z Ahačifiem spoprijel, taji pa, da mu bi bil on nalašč zadal okvare, temveč pravi, Srednja temperatura sobote —2-6". norm. 19° Srednja temperatura nedelje — 1'7", normale 2'1". Srednja vJerajSnja temperatura 2 9', normale 2 2 Mej narodna panorama. 409 9C Ta teden: "^ffi i_i Prvi ciklus: Danska, Kodanj itd. Prihod ruske carice in siamskega kralja. Pozlatarski pomočnik dobro izurjen v svoji stroki, sprejme se v delo pri 833 3—3 R. Golobiču, podobarju Sv. Tomaž v Slov. Goricah, Štajersk* Takoj se odda eno manjše stanovanje, 4o8 2—i Kit 1» maj pa troje malih stanovanj pri Jos. Vodniku, Spodnja Šiška. Istrsko vino lastnega pridelka : teran muškat ter belo vino, dalje zajamčeno pristen tropinovec se dobi pri ftotenti pcrlano di CJcorgio 376 i5-2 Rovinj, Istra. Razpošilja ne na drobno in debelo. Lep lokal trgovino se išče za august - termin. Ponudbe pod „Lokal" upravništvu „Slovenca" Trgovci, obrtniki in za- 0 sebniki, kateri hjCejo imeti = prahu proste = prodajalnične prostore, pisarne, skladišča in druge prostore, naj uporabijo ni)|e po uolgoirajnih preizkušnjah pnrejann in kot najboliše sredstvo za prepreče-nje nadležnega prahu priznano olje proti prahu. ^ Cena kilogramu 80 vinarjev. AdolfHauptmann 189 25-5 v Ljubljani. Prva kranjska tovarna oljnatih bary. firneža, laka in steklarskega kleja. ?■ n. Slavnemu občinstvu, u/>. oblastvom, spo$t. učiteljstvu, h^orpo-racijam, drujivom, trgovcem in obrtnikom uljudno naznanjam, da bodem po pokojnem soprogu k.ar najbolje urejeno tiskarno vodila tudi nadalje pod nespremenjeno firmo y S^bcr, tiskarna v Postojni ter zagotavljam najtočnejšo, najboljšo in najzanesljivejšo izvršitev. Ob enem se zahvaljujem jer mojemu pogojnemu soprogu v ta^o izdatni obilici izkazano blage naklonjenost proseč vse dosedanje naročnice, da bi ostali zlesti v bodoče tudi meni. V ?ostojni, marca meseca 1£04. ){ildct Seber. 407 3-1 Poskusite pristni rastlinski liker ,Florian' Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva in oživlja tel6, Budi tek^in prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: Edmimd Kavčič v Ljubljani. Vzorci se radovoljn® dajeje brezplačne. 1741 46 404 2-1 Vabilo na IV. redni občni zbor Vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam 111 poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani, kateri se bode vrš 1 dne 6. aprila 1904. t b 3 uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Računsko poročilo nadioiništva. 2 Poročilo revizor,ev. 3 Odobrenje htnega računa za 1. 1903. 4. Dopolnilna volitev nadzornižtva. M 5. Slučajnost?. Predsednik nadzorništva. 1 V zm slu S 31. društvfnih piavil je cbčni zbor sklepčen, ako zastopajo člani na njem najmanj 200 glasov Diugi obrni zbor je pa sklepčen ne glede na to, katere osebe ali koliko čla&ov je navzočih. Prenikov vrh toči odslej naprej pristni cviček i iz pokuševalnr kleti, od gosp. Vil. Ffeifer=ja, Krško in dobro staro starino od 1.1900 z vinogradov preč. gosp. biskupa Strossmayer=ja, Djakovo. Za obilen obisk se najtopleje priporočam; 263 8—7 ^ HS. Izurjenega krojaškega pomočnika 4C6 3—1 m eneira == učenca == v ta^osii 15 —10 let sprejme takoj Ivan Demšar, kovaški mojsUr, Msrije Terezije ce-ta 6 Liubljana Pozor! Na prodaj je iz proste roke i a hiša Krojaški salon *a gospode Ivan Magrdič Ljubljana, Stari trg štev. 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših jonrnalih iz najmodernejšega in najbolj-292 26-5 šega tn- in inozemskega blaga. ti t* •f t t + f t •f 3U6 3-3 Oklic. S 762/3 23 z vrtom in pritiklinami v obližju Ljubljane, po niiki ceni. 350 o Kje, pove uravrrftvo »Sloverc»«. Ravnokar so izšli zemljevidi sli ) JL=J rusko-japonskega | • • V V bojišča Podpisani c. kr. notar kot sodni komisar naznanja, da se bo vsled predloga dedičev po dne 23. novembra 1903 v Ljubljani zamrlej gospej Katarini grofici Walderstein s sklepom c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani I z dne 25. febr. 1904 opr. št. A I dovoljena prostovoljna sodna dražba v zapuščino imenovane zapustnice spadajočih premičnin (zlatnine, srebrnine, dragotin, starine, podob, dragocenih okrasov, hišne, sobne in gospodarske oprave, obleke, perila, vozov in konjske oprave i. t. d.) dne 9., 10., 11. in 12. marca 1904 i v hiši št. 3 v Bethovnovih ulicah v Ljubljani (palača Walderstein) vršila. Začne se dražba v imenovanih dnevih ob 9. uri zjutraj. Dražbeni po«-oji: Posamezni predmeti se bodo po tozadevnih sodno dognanih cenilnih vrednostih izklicavali in se bodo samo za ali nad izklicno ceno onemu, ki največ ponudi, domaknili. Največja ponudba se mora takoj po domiku v roke sodnega komisarja v gotovini plačati — ter se morajo kupljeni predmeti od kupcev brez odloga odstraniti. Ako pri dražbi navzoči dediči oziroma njihovi zastopniki sporazumno predlagajo, sme se vsak poljuben predmet ob priliki dražbe in pred domikom iz dražbe izločiti. V Ljubljani, 3. marca 1904. Dr. Karol Schmidinger c kr. notar kot sodni komisar. t v zalogi tiskarne J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Cena 20 vinarjev za komad, po pošti 26 vin. Dobivajo se v tiskarni ter vseh knjigarnah. (■■■■•■■■^■■■■■■■■nnMnaiaBmnHB Ravnokar je izšlo: 40o i-i Uvod v zpilo™ Slovanov sp^i Edvard bohim. Cena K 3-60. 306 12 6 let 5fla ii mm srt tfa za razistame nrazpl umske fle bB 8 ( nanske pni lellosti Spisal Edvard Boguslavvski. Cena K 3 60 Dobiva se pri Ig. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. Zavod za mebliranje in dekoracije TT\ D A F\O D t? TD T TJ^T^ Ljubljana, Frančiškanske JF JLA^LjLN U X , ulice št. 10. # Telefon št. 97 pohištvo vsake vrste od najnavadnejšega do najfinejšega. Zaloga tapet, rolet, karnis za okna, zagrinjaL, ^ preprog. —----- Največja izbera blaga za pohištvo Enostavne in^luksuriozne ijJt! ženitbene oprave 5 solidno ln. poceni izvršene. Dekoracije. Oprava celih stanovanj, hotelov in kopališč. Nakup ln prodaja viakovrstnib državnih papirjev, sredic, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju najmanjšega dobitka — Promese za vsato irebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarična delniška družba ▼I K K C 1 B$" I., VVollzeiie 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in dnaučnlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogofie viaocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo 134 303 Izdajatelj in odgovorni urednik :jj Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katolike Tiskarne« v Ljubljani.