ODG0VORI NA DELEGATSKA VPRA ŠANJA Delegacija KS Milan Česnik je na 4. skupnem zasedanju zbo-rov skupščine občine dne 24. decembra 1986 postavila VPRAŠANJE kako se bo v tem srednjeročnem obdobju reše-valo vprašanje preskrbe glede na povečano število stanovalcev v VS Žičnica ODGOVOR: V srednjeročni plan družbenoekonomskega razvoja skupščihe občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 ni predvidene nobene investicije na področju trgovine v KS Milan Česnik in Malči Belič. Vendar si predvsem zaradi stanovanjske gradnje na tem območju in posegov ob obnovi Tržaške ceste prizadevamo, da bi v sklopu izgradnje stanovanjske soseske Žičnica zagotovili tudi nadomestne poslovne prostore zlasti za trgovino osnovne preskrbe, pa tudi za druge dejavnosti, ki jih krajani vsakodnevno potrebujejo. V ta namen smo že animirali nekaj potencialnih investitorjev. KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO Delegacija KS Rudnik in Peruzzi sta na 4. skupnem zasedanju zborov skupščine občine dne 24. decembra 1986 postavili VPRAŠANJE glede izgradnje industrijske cone VP-1/2 Rudnik (skladišče Chemo, galvanski objekti) s stališča varovanja okolja. ODGOVOR: Že pri pripravi prvotnega zazidalnega načrta industrijske cone VP-1/2 Rudnik (RP-2) in koncipiranju cone je bila opravljena vrsta demografskih. gospodarskih, družbenih, prostorskih in drugih analiz in preverjen tudi ekološki vidik možnih škodljivih vplivov posameznih rešitev oz. dejavnosti za okolje. Na zazidalni načrt. ki je žaradi prometflih prednosti dajal poudarek prometnemu terminalu, so bila dana vsa predpisana soglasja. Sprejet je bil na občinski skupščini leta 1980, odlok pa objavljen v Uradnem listu SRS št. 30/80. Zaradi nekaterih sprememb pozicij objektov v posameznih fazah izgradnje cone, predvsem pa zaradi vključitve nekaj novih investitorjev v cono in strožjih zahtev glede varstva okolja smo naročili izdelavo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta. V dokumentu, ki ga izdeluje Ul SRS je dan poseben poudarek izboru novih dejavnosti, preverbi ustreznosti predvidenih progra-mov in rešitvam obstoječih in načrtovanih tehnoloških procesov z vidika varstva okolja, kjer so in še bodo vključeni vsi pristojni organi in soglasodajalci. Postopek sprejemanja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta industrijske cone VP-2/1 Rudnik temelji na javni razgrnitvi in obravnavi osnutka kar pomeni, da bo razprava o coni pravo-časno lahko tudi stekla v krajevnih skupnostih. Že prej pa bomo skupaj z investitorji organizirali sestanek z vodstvi krajevnih skupnosti in takrat na vsa vprašanja dali tudi podrobnejša pojas-nila m odgovore. KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO Konferenca delegacij št. 20 — TOZD Vinocet je na 4. skupnem zasedanju zborov skupščine občine dne 24. decembra 1986 po-stavila VPRAŠANJE o možnostih za zagotovitev dodatnih površin za nadal)nji razvoj TOZD. ODGOVOR: ;¦¦¦¦¦¦-• ;,,,-. -••¦, ¦¦ - Če je predmet vprašanja širitev proizvodnih zgiogljivosti na obstoječi lokaciji Viška c. 60, potem je glede na prostorske sestavine družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 možna širitev le na sosednje zemljišče, kjer imata svoje poslovne površine Komunalno podjetje Ljubljana in Tegrad. Zamisel o širitvi proizvodnih obratov na tej lokaciji je možna le na podlagi zazidalenga načrta za ta del soseske VS-3/2 Vič. Izdelavo zazidalnega načrta je potrebno vključiti v programe Gklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljana; vzporedno s tem pa mora investitor izdelati programske rešitve razvoja na tej lokaciji, da jih bo izdelovalec zazidalnega načrta uporabil pri njegovi izdelavi. '- ' . : ' VODJA ENOTE VIČ Jože Lekšan, l.r. Delegacija KS Pijava gorica je na 5. skupnem zasedanju zborov skupščine občine dne 25. februarja 1987 postavila VPRAŠANJE kakšna so merila za določanje višine sredstev, namenjenim za krajevne skupnosti in zakaj ima KS Pijava gorica najnižjo predvideno dotacijo? ODGOVOR: Zboi- krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik je na seji 1. decembra 1982 spreje! sklep o merilih in kriterijih za financiranje splošnih potreb krajevnih skupnosti v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik. Na osnovi tega sklepa ter v skladu s splošno politiko družbene porabe vsebovane v resolucijskih dokumentih in dogovorih o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana se formirajo sredstva, katera se razporede po kriterijih in merilih, ki ovrednotijo značaj in obseg del in nalog v krajevnih skupnostih občine Ljubliana Vič-Rudnik. Kriteriji in rnerila so razvrščeni v dve skupini, po katerih se s proračunom občine prizna sredstva razporejene za krajevno skupnost v razmerju 80% za osebne dohodke in 20% za materi-alne izdatke. Kriteriji in merila za prvo skupino so: . ' - število prebivalcev , , ; - dela in naloge v zvezi z delegatskim sistemom dočim za drugo skupino: - število prebivalcev v krajevni skupnosti - oddaljenost v krajevni skupnosti od središča občine - površina krajevne skupnosti. a) Kriteriji in merila, po katerih se krajevnim skupnostim dode-Ijujejo globalna srecfstva za OD so ovrednoteni s točkami in sicer: Število prebivalcev v KS Stevilo točk do 600 od 601 do 1000 od 1001 . do 2200 od 2201 do 3300 nad 3300 14 17 22 28 34 b) Kriteriji in merila, po katerih se krajevnim skupnostim dode-Ijuje 20% globalnih sredstev za materialne izdatke so ovrednoteni s točkami in sicer: 1. Število prebivalcev Število točk po KS Število prebivalcev do 600 1 od 601 do 1000 2 od 1001 do 2000 . . 3 od 2001 . do 3000 4 od 3001 do 4000 5 nad 4000 . 6 2. Oddaljenost krajevnih skupnosti od središča očine Oddaljenost v KM Število točk do 5 km 1 od 5 km • do 12 km 2 od 12 km do 20 km 3 od 20 km do 28 km 4 nad 28 km 5 3. Po površini krajevne skupnosti Površina v ha Število točk do 1000 1 od 1001 ¦¦ . do 1800 ¦ 2 od 1801 do 2800 -3 nad 2800 4 Skupno število točk vseh krajevnih skupnosti, ugotovljenih po poprejšnji točki za vsako krajevno skupnost posebej, predstav-Ijajo po vrednosti globalna denarna sredstva, ki so za določeno leto v proračunu občine namenjena za financiranje krajevnih skupnosti. Vsaka krajevna skupnost je na globalnih denarnih sredstvih udeležena v enakih razmerjih, kot znaša delež točk določene krajevne skupnosti v skupnem številu točk vseh krajevnih skup-nosti. Podatki o številu prebivalstva se uporabljajo iz evidence Mest-nega sekretariata za notranje zadeve iz registra prebivalstva na dan 31. avgusta pred letom, za katere se sprejema proračun občine Ljubljana Vič-Rudnik. Na tako sprejete kriterije in merila ter število krajanov, površine KS, oddaljenosti od središča občine je izračunano število točk = (22) merilo za dodeljena sredstva za tekoče leto. Na osnovi predloga proračuna so globalna sredstva za delegat-ski sistem ovrednotena v višini 242.000.000 din, kar predstavlja vrednost točke za leto 1987 170.773,00 din. Krajevna skupnost Pijava gorica je po kriteriju ovrednotena z 22 točkami. kar pri vrednosti točke 170.733,00 din predstavlja vrednost 3.757.000,00 din (170.773 x 22 = 3.575.000) in katera je v predlogu proračuna kot sredstvo za delovanje delegatskega sistema ter funkcionalna dejavnost tudi opredeljena. , ¦ ČLAN IS Marjan Krmavner, I. r. Oelegacija KS Rakitna je na 5. skupnem zasedariju zborov skupščine občine dne 25. februarja 1987 podala 49 POBUDO glede zbiranja podatkov za lastnike zemljišč. ODGOVOR: Na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodar-stev (kmetij) (Ur. I. SRS št. 1/86) je komite po uradni dolžnosti uvedel postopek za zaščito vseh tistih kmetij, ki po podatkih občinske uprave za družbene prihodke presegajo zakonsko dolo-čeno višino katastrskega dohodka t. j. 105.000 din v letu 1986. Za izdajo odločbe o »zaščiti« kmetije potrebuje upravni organ predvsem: - zemljiško knjižne izpiske, - podatke o drugih lastninskih upravičencih na kmetiji, - podatke o tem, kdo obdeluje kmetijsko zemljišče na kmetiji. Poleg tega mora upravni organ pred izdajo odločbe dati stranki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Pri izvedbi postopka je praktično nemogoče uporabiti uradno evidenco zemljiške knjige oz. zemljiškega katastra, ker lastniki zemljišč ne poskrbijo za vpise sprememb (sprememba naslova, lastništva ipd.), poleg tega pa tudi plačniki davkov niso zmeraj lastniki zemljišč (sorodniki ipd.). Iz navedenega izhaja, da bi v primeru izdaje odločbe na podlagi uradnih evidenc prihajalo do sporov oz. pritožb, ki ne bi samo zavlačevale postopka, temveč bi bil ta tudi bistveno dražji. Obiskovanje kmetovalcev na domu pa je po našem mnenju neracionalno, ker stranke v večini primerov doma nimajo vseh veljavnih listin o lasti kmetijskih in gozdnih zemljišč. V primeru, da stranke razpolagajo z ustreznimi listinami in podatki pa je nedvomno cenejše, če jih stranke posredujejo po pošti. V kolikor bodo kje težave, bo strokovna služba komiteja stran-kam pomagala, zlasti ostarelim kmetom, ki pa morajo upravni organ seznaniti, da želijo obisk na domu. PREDSEDNIK KOMITEJA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PRESKRBO Andrej Glavnik, dipl. ing. agr., I. r