f1®^ tllllMI PiViiRNHI Leteli., štev. 169 V Ljubljani, petek dne 8. julija 1921 posamezna štev. 30par • 1*20 K Izhaja ob 4 ajutraj. Stane celoletno . . 240 K mesečno.......20 . m zased. ozemlja 960 , za inozemstvo . . 600 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 80 mm stolpca (50 mm) . I . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Urodnlitvoi MtkloSičeva mata *t M/L Telefon it 72 Upravntžtvoi Sodni ulici It S Telefon It 86. Kahin k». polt tak uradi Itev. 11.842. Ljubljar,a, 7. julija. Klub komunističnih poslancev objavlja po svojem podpredsedniku g., Klemenciču izjavo, v kateri dokazuje, da komunistična stranka ne le ni v nikaki zvezi z atentatom na regenta, ampak da jo atentat naravnost nasproten strankinim načelom in zato za stranko škodljiv. Komunistično razpoložene mase Ua izrabljajo temni elementi. ki stojo v službi avstro - ogrske imperijalistične reakcije; atentat »sluZi ciljem Horthyjevega belega te-jrorja. Komunistično objavo priobčujemo v listu. Priporočamo čitateljem, da si jo ogledajo. Je namreč zanimiv dokument neiskrenosti ali pa zmedenosti, ki sta obe značilni za politično takti-ko naših komunistov ves čas, kar na-btopajo. G. Klcmončič zatrjuje, da komunistična stranka odločno odklanja individualne teroristične akcije. Nemogoče pa je potegniti določno mejo med terorjem nad posameznikom in nad množico, kakor tudi ne med terorjem posameznika in terorjem množice. Dogodki iz madžarsko in rueke boljše-viške zgodovine so najboljši dokaz za to; spominjamo le na umor carja Nikolaja in njegove rodbine, ki jo tem Tnačilnojši, ker je bil v onaki ali še večji meri akt maščevanja in bestijal-nosti, kakor akt politične potrebe. Ruski in madžarski boljševiki so slovesno proglašali rdeči teror kot glavno »edftvo komunistične borbe. Da odklanja komunizem anarhijo kot princip ali trajno stanje, je umlji-vo. Saj onemogoča anarhija komunistično ureditev družbe še bolj, kakor kako drugačno. A drugačno je stali-sče komunizma, vsaj današnjega, do anarhije kot začasnega taktičnega sredstva. Ruski boljševizem je zavladal potom anarhije in za ustvarjenjem anarhističnih razmer stremi vsa taktika naših komunistov, ki ovirajo vsako delo za konsolidacijo in so ravno v tem razlikujejo od ostalih socialističnih skupin. Atentator Stejič in njegovi pomaga-6i se zato niso prav nič pregrešili proti načelom komunističnega programa in komunistične taktike. Dokazovanje gospoda Klemenčiča, (la ne spadajo v komunistično vrste, ampak da jih je smatrati prej za orodjo madžarske reakcije, bo ostalo brezuspešno. Ako madžarski listi res obžalujejo, rla se atentat ni posrečil, jo to le dokaz, da služi razdiralno delo naših komunistov, četudi proti njibovi volji, v prvi vrsti našim dednim sovražnikom. Drugo je seveda vprašanje, ali je bil atentat v tem trenutku s komunističnega stališča umesten in ali bi Stejič stranki koristil, četudi bi se mu njegova zločinska namera posrečila. Kdor presoja razmere trezno, bo vprašanje gotovo odločno zanikal. Znano pa je, da je med pristaši komunistične revolucije mnogo zaslepljenih fanatikov, ki verujejo, da je mogoč državni in dni žabni preobrat, žo danes. Treba da je le sprožiti kamen. Za te hi bil posrečen atentat s posledicami. ki bi jih mogel izzvati, prav dobrodošel. In dosedanji rezultati preiskave proti atentatorjem kažejo, rla napi«! na prestolonaslednika ni bil zamišljen kot osame! akt maščevanja ali protesta. Imel hi biti le prvi strel, ki naj bi bil signal za splošno teroristično akcijo. Ako bo nadaljna preiskava to domnevo potrdila, so no bo nikomur posrečilo, naprtiti Stejičevo bombo na nekomunistična ramena. Imenovanje kralj, namestnikov MINISTER IVAN HRIB A R NAMESTNIK V LJUBLJANI. Beograd, 7. julija. (Izv.) V teku jutrišnjega dne bo podpisan ukaz, s katerim sc imenujejo pokrajinski predsedniki. V Zagrebu bo imenovan poslanec jura) Demetrovič, V Ljub- ljani dosedanji praski poslanik Ivan Hribar, v Sarajevu dosedanji predsednik Gjurgjevič. v Splitu pa dr. Petriiič, dosedanji član Stola sed-morice v Zagrebu. Pogajanja za rekonstrukcijo vlade TUDI DR. KOROŠEC BI VSTOPIL V VLADO. Beograd, 7. julija. (Izv.) Glede rekonstrukcije kabineta se pojavljajo v političnih krosih razna stališča, ki so razdvojena z ozirom na to, da se v kratkem otvorijo pregovori z opozicij onalnim i grupami. Najnujnejša je popolnitev portfelja saobračaja ln vojne in mornarice. General Hadžic vztraja ua svoji demisiji, ker sc liočc umakniti generalu Žečeviču. Radikal-ci se še jjjso med seboj ziedinili glede svojih kandidatov. Za pnrtfelj ministra saobračaja bi prišel najbolj v poštev poslanec Andrija Stanič, ki pa z ozirom na svoje slabo zdravstveno stanje kandidaturo odklanja. Zvečer se ie v političnih krogih govorilo, da pride te dni v Beograd poslanec dr. Korošec na pogajanja za sporazum z vladno večino in za vstop v kabinet. Klerikalna parlamentarna grupa, zlasti slovenska, nikakor ne prikriva, da je sila opozlci-ionalne vloge in da jej je mnogo na tem, da stopi zepet v vlado. To svoje stališče utemeljuje v Beogradu s privatnimi izjavami, da ie sedaj ustava donešena in da je treba poku za ti dobro voljo za praktično sodelovanje pri upravi zemlje ter popustljivost v političnem življenju. Nova rimska vlada na sla* bih nogah BONOMI SE PRIBLIŽUJE FAŠISTOM. — SOC1ULISTJ STO« PI.IO V OPOZICIJO. — VLADA BO BREZ VEČINE. Novi uspehi preiskave o atentatu' ŠE VEČ POSLANCEV OSUMLJENIH. Rim, 7. julija. (Izv.) Kabinet Bono-mi se je sponolnil v zmislu sporazuma italijanskih vladnih strank, z državnimi podtajniki, med katerimi je tudi znani nacionalistični poslanec Bcvione, ki pa je leta 1914. formalno izstopil iz nacionalistične stranke in se priključil liberalnim demokratom. Prevzel jc državno podtajništvo pri predsedništvu ministrskega sveta. Po sporazumu pripada deset podtajni-kov demokratom, pet klerikalcem in dva reformistom. Della Torretta je sprejel ponudeno mu italijansko ministrstvo za zunanje zadeve in jc prispel danes v Rini. Kabinet Bonoini pripravlja vrsto praktičnih zakonskih predlogov za trgovsko mornarico, za velike javne zgradbe, ki naj bi odpravile brezposelnost, zakon na zmerno obdače- nje vojnih dobičkov in reformo urad- ništva. Položaj novega kabineta še ni pojasnjen. Socialisti se še niso odločili. ali naj podpro kabinet meščanske levice z dobrohotno nevtralnostjo ali pa naj stopijo v opozicijo. Tudi nacionalistična desnica se drži rezervirano in čaka. V parlamentu se širijo vesti, da bo novi kabinet v kratkem brez večine.' V zvezi s to govorico se zatrjuje, da izdeluje Bonom! načrt za strožje izvrševanje rapallskc pogodbe. Negotovost sili torej kabinet v popuščanje napram nacijonalistom, vslcd česar pričakuje desnica, da se tretja dalmatinska co-na še ne bo izpraznila in da bo nova italijanska vlada zahtevala revizijo pogodbe glede luke Baioš, Pogajanja med fašisti in so* cifalisti VELIKANSKI DELAVSKI SHOD V RIMU. — PREMIRJE MED FAŠIST! IN KLERIKALCI. Beograd 7. julija. (Izv.) V preiskavi radi atentata je bilo zaslišanih mnogo novih oseb. Predvsem so z izjavami mnogih osumljenih in prič težko kompromitirani še nekateri komunistični poslanci, zlasti Trdbinjac. Vest o aretaciji poslednjega se ne potrjuje, pač pa je justični minister zahteval od imunitetnega odbora in od parlamenta njegovo izročitev. V kratkem bo parlament Sklican na izredno sejo v tej zadevi. Zaslišana je bila tudi žena aretiranega Nikoliča, o kateri se je dognalo, da je bila tečno informirana o poslih terorističnega odbora. Izprva je tajila, potem je pa potrdila veliko večino tega, kar jo preiskava že dognala, in še nekatere podrobnosti. Dalje je bil zaslišan Josip Mojzes iz Madžarske, aretiran v Novem Padu in eskortiran v Beograd. Bil je član tero- rističnega odbora in je izpovedal ob-tcžilno za nekatere drugo osobo. Zlatar, ki je bil aretiran v Ljubljani, jo bil priveden v Beograd, kjer pa Se niso mapli dognati, da - li jo identičen z onim Zlatarjem, ki je težko osumljen in za katerim je izdana tiralica. Zdi se pa, da jo pravi. V svrho popolno ugotovitve njegove identitete in konfrontacije z nekaterimi aretirau-ci, je bil odpremljen v Novi Sad, od koder pa bo zopet prepeljau nazaj v Beograd. Beograd, 7. julija. (Izv.) Preiskava glede atentata se bliSa zaključku. Akti bi so morali sodišču I. stopnje izročiti žo danes, a se zgodi to radi pravoslavnega praznika šele jutri. Danes so je nadaljevalo zasliševanje. V hiši Juhacza v Novem Sadu je našla policija mine, s katerimi naj bi se razrušile železniške proge v Bački. Rim, 7. julija. (Izv.) V sredo po-popoldne so se v italijanskem parlamenti sestali zastopniki fašistov in nacionalistov, da nadaljujejo pogajanja za sklenitev miru uicd obema skupinama. Pojavile pa so se težko-če. Končno so fašisti prekinili pogajanja, češ, da mora o takšnem eskie-! pit miru» odločevati fašistovski i strankin zbor. ki je sklican v Milan ; za prihodnji torek. V Rimu se jc v sredo-zvečer v botaničnem vrti) vršfl velik sk.od delavstva v protest proti frsšistovske-inu belemu terorju. Shoda se je udeležilo okrog -^O.OOO delavcev, socialistov. komunistov in republikancev, z rdečimi zastavami. Prišlo jc tudi do incidentov in spopadov ter streljanja. Eti delavec je mrtev, več fašistov, vojakov in dclavcev ran.ienih, več sto oseb je bilo aretiranih. Voja« štvo, topničarii in strojne puške so bili pripravljeni, v akcijo pa so stopile samo nekatere kavalerijske patrulje. Vsem pretektom je Bonomi poslal okrožnico, v kateri sporoča, da se je sestavila nova vlada in jim naroča, da morajo točno in z najstrožjimi sredstvi skrbeti za to, da ne pride nikjer več do krvavih spopadov med radikalnimi strankami levice in desnice. . Milan, 7. julija. (Izv.) V Firencl kjer so se prošlo nedeljo spopadli fašisti in klerikalci, ste se ti dve stranki zopet sporazumeli in odtegnili medsebojne kazenske ovadbe. V Toskani je prišlo do začasnega lokalnega premirja med fašisti in socijalisti. Hišne preiskave radi afen- na Dunafu POLITIČNE INTERVENCIJE DO SEDAJ ŠE NI BiLa Regent v inozemstvu Beograd, 7. julija. Presbiro poroča i/, Pariza: Nj. Visoč. regent Aleksander je včeraj zjutraj prišel v Pariz v najstrožjem ineognitu. Beograd, 7. julija. (Izv.) Ako ne bi prilike posebno zahtevale povratka regenta v domovino, ostane v inozemstvu še dva tedna, ZAHVALNA SLOVESNOST ZA REŠITEV PRESTOLONASLED-NIKA. Beograd, 7. julija. (Izv.) Danes ob 11. uri dopoldne sc je vršilo tu svečano blagodarjenje povodom srečne rešitve prestolonaslednika - regenta Aleksandra. PAŠIČ OKREVAL. Beograd, 7. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Pasje je okreval in prevzame jutri zopet vodstvo svojih poslov. Dunaj, 7. julija. (Izv.) Današnji jutranji listi so prinesli vest, da so jugoslovanske oblasti stopilo v zvezo z dunajskim policijskim ravnateljstvom v zadevi atentata, na prestolonaslednika - regenta.. Dunajska policija je pričela z obširnim poizvedovanjem. «Abend» pa, poroča., da je urednik dunajskega. jugoslovanskega lista 'Naša Sloga*, ko je pršol danes zjutraj v uredništvo, tam našel že pet. gospodov, ki so so legitimirali kot uradniki policije, ki imajo nalogo, da izvedejo hišno preiskavo. Izkazali so se z uradnim nalogom, ki je — kakor nravi «Abend», — bil s podpisom vred nečitljiv. Uredniku ni bilo dovoljeno telefonirati pravnemu zastopniku. Po končanj dolgi, a- brezuspešni preiskavi je moral urednik s policijo na stanovanje, kjer se je preiska,va. ponovila, tudi tu brezuspešno. — «Abond»i (ki jo sam v zvezi s komunisti. Umi.). protestira proti postopanju dunajsko policije in trdi, da je ves a.t,entat — umetno insceniran, da se izrabi proti komunistom! Dunaj, 7. julija. 'Politiche Korre-spondenz* piše: Jugoslovenska oblast,va so stopila v stik z dunajskim policijskim ravnateljstvom, da bi se jim dovolil vpogled v dosedanji potek preiskave o atentatu na, regenta Aleksandra. Potom policijskega, ravnateljstva Se je v smislu mednarodno pravne pomoči uvedla preiskava. V nasprotju z govoricami, ki so se pojavile v javnosti, da je jugoslovenska vlada napravila diplomatsko korake v tem pogledu, je razvidno tudi iz predloženega gradiva, da ni povoda za kakršenkoli korak političnega značaja. Beograd, 7. julija. Višji državni pravdnih dr. Aleksander je odpotoval ca Dunaj radi preiskave atentata na regenta. ODLIKOVANJE NAŠEGA ROJAKA. Beograd, 7. julija. (Izv.) Za, izredne zasluge za donešenja ustave jo odlikovan z redom Sv. Savo HI. načelnik v ministrstvu za ustavotvomo skupščino in iz-jodnafienje zakouov g. dr. Štefan Saga-din. POVERJENIK DR. SKABERNE POZVAN V BEOGRAD. Beograd, 7. julija. (Izv.) Minister pro-svate dr- Svetozar OribiSevio je brzojavno povabil k sebi ljubljanskega poverje-. nika za prosveto dr. Skabemeta 13.1 konferenco, na, kater? po bo razpravljalo' o izvedbi prosvetnega programa, ti ga, jo predložila ljubljanska deželna vlada v Bsocradu. i SLOVENSKI KOLONISTI ZA KOSOVO. I Beograd, 7. julija. Ker je končana kolonizacija dobrovoljcev, bo ministrstvo za 3grarr.o reformo koloniziralo sedaj večja število Slovencev na Kosovem in v M.o-tehlji. 1 elajo so žo pripravo za transpott. TRGOVSKA POGAJANJA Z ITALIJO. Beograd, 7. julija. (Izv.) Jutri :e viti skupna eeja naša in italijanske delegacije za zakijučenje trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Najprej bo sklenjena ribarska konvencija, ako pride do spora-zuma, in Da te brodarska. Beograd, 7. julija. Danes popoldne se je po odločbi eodišč.1 prve stopnje izročil Delavski dom v Beogradu zastopniku socialističnega eemtruma LackovKu. med reški* mi strankami razbil Rim, 7. julija. (Izv.) Iz Reke prihajajo vesti, da se je poskušeni sporazum me-rl blokisti in avtonomisti ponesrečil in da je prišlo do popolnega preloma. Sporazumne reške vlade torej ne bo. Tržaški poslaucc Suvich je bii zopet na Reki, kjer je konferiral z zastopniki blokistov, s komisarjem mesta in z komandantom posadke luke Bar oš. "Vedetta d' Italia* piše, da avtonamisti niso hoteli popustiti. — Bonomi kliče Zanel-lo v Rim. Beograd, 7. julija, Presbiro poroča iz Londona: Diplomatski dopisnik lista «Daily T«legraphv piše, o novi bolgarski nevarnosti: Francija, in Anglija bosta podpirali korak grške in romunske vlade v Sofiji, kateremu se bo pridružila, tudi Italija.. Skupna akcija je potrebna, ker se je dognalo, da ima Bolgarska dvakrat več vojakov, kar kor bi jih smela imeti po mirovni i«> godbi. Našla sn je bolgarska naredba, ki kaže, kako je Bolgarija izigravala odredbo mirovne pogodbe, v tej naredili se nalaga, vojaškim odinicam, da prikrijejo orožje 111 konje pred modra vozniško komisijo. Bolgarski \dadi menda m&hiuacijej vojaških klik niso znane. Te klike so j napravile Še drug trik. >,'a zahtevo bolgarskih sosedov so u>. poštno znamke s Ferdinandovo sliko vzelo iz pro- j meta, zat/) so se pa izdale nov'e znam-1 ko k zemljevidom Bolgarske v mejall, ki obsegajo Srbijo do Moravč, Makedonijo in DOprudžo. EKSPLOZIJA V DUNAJSKEM NOVEM MESTU. D (maj, 7. julija. (Izv.) Skladišče rau-nicije v Wollersdorfu pri Dunajskem Novem mestu je danes zjutraj zletelo v zrak. Bilo je napolnjeno ■(, minami in tudi na, kolodvoru pred skladiščem jo lilo pet, vagonov, naloženih z minami in namenjenih na- Poljsko. Eksplozijo je povzročil atentat. Človeških žrtev ni. stvarna škoda ie zelo.velika. An fanta bo branila Carigrad London, 7. julija. (Izv.) Uradno poročilo britanskega zunanjega urada javlja., da. so Kemalisti še niso lotili mejne črte nevtralne cone pred Carigradom, pač pa da, je položaj resen, ker so se približali tej coni že na nekoliko kilometrov. Za slučaj, ep bi jo napadli, bodo nevtralno cono branili mešani britanski, francoski in turški (carigrajski) oddelki. Poročilo izraža nado, da Kemal paša ne l>o tako nepreviden. da t i se zapletel v borbo z antantinimi četami iu tako izzval an-tmtino aktivno poseganje v grško-tuško vojno «Dailv Ohromele • dostavlja, temu uradnemu poročilu, da. ni tako optimističen in da je treba poslati v Carigrad takoj vnčja ojačenja. London, 7. julija. (Uv.l Poročila iz Malo Azije so povzročila v angleških vojaških in mornariških krogib precej skrbi. Angleško brodovje na Malti .ie oenadoma dobilo ukaz, da takoj odpluje prod Carigrad in zasedo Dardanele in Bospor. Brodovje je, izvzemši p«t, majhnih križark, takoj odfilulo. Korespondenti iz Malte javljajo, da malteška Inka še ni bila nikdar tako prazna kakor sedaj. Brodnvju bo baje sledilo nekaj angleških divizij koloni,j.il-ne vojske. Tudi iz Egipta so odpoklicane vsu razpoložljive vojne ladjo v Dav-danele, in govori se, da- pojde v Marres-ro tudi oddelek aneleSke;--;) domačega bredovjg. iisl^te £@8esnice Dunaj, 7. julija. (Izv.) Danes se je vršilo generalno zborovanje delničarjev Južne železnice, ki jo vse predloge sprejelo v glasovanju brez debate. Nato so so vršile volitve novega, upravnega sveta. Za predsednika ju bil izvoljen dosedanji predsednik dr.. Weeber. Iiazven tega so bili izvoljeni v upravni svet tudi se trg.: Savo Jelio, Božidar Orovin in Dragotin Hribar za kraljevino SHS, dr. Mtiller - Martini in ,lr. Pollak za Avstrijo, Brocclii in Viglione za Italijo, dr. Ermyey in Finec^ za. Madžarsko, Villofrey. Rcndu, Lisic za «Asocia-tion» in še vec drugih inozemctT» Samoobramba gfofa Sforze ■ K« je padel kabinet. Giolitti, je bilo k prvem trenotku jasno, ila jo padel ,vsled naskoka skrajne desnic«' na ministra, zunanjih zadev grofa Kforzo. Pisava nacijonalističnih listov jo šla teko 'talec, da ju očitala Sforzi narodno izdajstvo. Sforza je z&to v rimski »Tribuni* napisal članek v svojo obrambo, v katerem Uvaja sledeče: »Lahko so trdi, da imajo v Italiji <*eč\;rat večji pomen postranski dogodki npgo bistvo stvari. Dobro, jaz bi torej hotel predlagati, naj nova vlada .jiooidasti dva izmed najbolj uglednih parlamentarcev, katera. imata globok smisel za državni ogled, a nista sužnja jadranskega in dalmatinskega .vprašanja in predsodkov, ki smo jih Sirili skozi pel let.. Ta dva naj uvedeta. preiskavo v. Dubrovniku, Splitu, ISibeidku in na otokih. Preiskava '00 morala ugotoviti, ali se rw Italijani, ■rte da bi uživali, tlačijo in preganjajo, ali se položaj Italijanov zholjšujo po ranallski pogodbi. in če ue. pod kakšnimi pogoji te laiiko dosežejo še večja izboljšanja. Priponiiajain. da bi se ta preiskava ter:« i i objektivnosti morala \ oditi tajno. .Stopiti bi se moralo v direkten stik s posameznimi Italijani, delavci, uradniki, trgovci itd., seveda z onimi, ki bocejo ostati v Dalmaciji. Koliko legend in laži bi izginilo! V Kapallo smo šli, (la služimo bo-flocufjuti Italije. Noben izmed nas ni mislil na osobne uspehe. Spominjam se, da sem rokel v Ra-fw.Hu jugoslovonskim delegatom, ko 'to .to edel polom pogajanj neizogiben in ko smo mi najbolj pritiskali na jugo-•dovensko delegacijo: «Vi ste politično mla/ii, ste junaški narod v vojni, toda stra.sljivci v političnem napadu. Tudi iVain so l>o očitalo izdajalstvo, ker nam prepuščate nekoliko stotisočov SJovanov.« In res! Trmnbiču so pljunili v obraz, Ves nič in Stojanovič sta umrla in nju-lri prijatelji pravijo, da jo rapallsko vprašanje pospešilo njun konec. črna goraV Mnogo l»i se dalo povedati. Ko smo prišli na vlado, srno našli vprašanje že kompromitirano. Mi nismo k temu dodali nič, prav nič. •In tudi glede Črno gore bi predlagal, 'da bi morali iti pogledat tja brez predsodkov in ne bi smeli poslušati samo ■begunce; šele potem hi lahko govorili. Kar se tiče, luke BaroS, so mnogi, Vi priznavajo, da se. vprašanje rešuje ■na. najboljši način v prid Reki. Brez »ivoma «e bodo Italijani v več ali •majaj kratkem času čudili, da so toliko govorili o vprašanju Baroša, Ponovno se govori pri nas o kaki zemlje-tpjsni točki, kakor bi bilo od nje od-.visno življenje Italije. Kje je ti točka, ije vseeno. Enako je, če sc nahaja v Afriki ali na vzhodu. Bilo iti zelo tndobno, če bi obstajale lurdske svete hiše. od caterih pososti bi bilo odvis-fnr> zdravje kakega naroda, namesto tod njegove resnosti, vztrajnega dela m razlikovanja, mod bistvenimi in postranskimi cilji. HI i «n «BMA u laibaiH i boli zbliža oba naroda v knHJirnom i zvezo t akcijo, ki bi v vsakem slučaju, poglclu. uspela al! neuspela, samo škodovala parlamena^ govorlti v .judi v drugih ozkih M MIO, je po.' stovensfco ali nemško Na to vprašanje odgovarja neki Schvvartz v «!,' Kri Nuovi«. Schwartz citira najprejo 02. člen laške, ustave, ki se glasi: »Laški jezile jo službeni jezik parlamenta. Dovoljena jo upora!«1 francoščine onim članom parhimenta, ki so iz pokra..iin, kjer se govori francoščina.* ,lasno je, da je s to določbo priznal zakonodajalec ncitalijanskim narodom pravico uporabe njihovega jezika in ker so prišli tedaj v poštev edinolo Francozi, zato jo omenjal zakonodajalec pač le Francoze. Po analogiji in logiki pa sledi, da imajo sedaj tudi Jugoslovani in Nemei. ki tvorijo v Italiji vso drugačno manjšino ko Francozi, pravico, da so poslužujejo svojega jezika. Ta logika pa smrdi gospodu Schtvar-tzu, ki se trudi in peha, da bi dokazal nasprotno, da bi zverižil smisel zakona tako, kakor 1)1 te odgovarjalo laškemu šovinizmu lega gospoda. V pod-kropljenje svoje trditve navaja Schw. drugo določbo iz ustave, ki govori o verah. Ta se glasi: »Katoliška vera je edina državna vera. Druge vore, ki tu obstojajo, so trpo.* Iz lega izvaja g. Schwartz: Ker zakonodajalec pri verah izrecno pravi, da so drugo vere tolerirane, sledi iz tega, da bi dejal enako izrecno tudi za jezike, čo bi itnel sličen namen. Zakonodajalec pa izrecno omenja le francoščino, iz česar sledi, da jo tudi mislil lo na francoščino. Vsa ta izvajanja pa so prazna. Iz oboli določb ustave sledi samo eno, da je bil zakonodajalec zolo liberalon človek. kakršnih današnja Italija žal ne pozna. Zato je dovolil Francozom, ki so bili tedaj edina narodna manjšina v Italiji, (Allianci v Siciliji pač niso prišli niti v poštev), uporabo njihovega jezika in zato je dovolil tudi vsem veram svobodno vršitov njih verskih obredov. Da ni zakonodajalec imenoval le valdejske in judovske vere, je v njegovem liberalnem mišljenju utemeljeno, ker bi drugačo niti protestanti niti kaka druga sekta no bila tolerirana. Samo to je, smisel generalne dopustitve tujih veroizpovedanj. Pri jeziku pa je drugo in tu je generalna liberalnost bila nemogoča. Jezik je namreč vezan na manjšine, ki morajo že nekaj pomeniti v življenju, vera pa le na rodbine. Vere se končno morejo porajati vsak hip nove, jeziki pa so stalni in umro le, kadar poginejo celi narodi. Zato je pri jeziku vse določeno, pri veri pa je odprta možnost, tudi za nove. Tak jo smisel zakona, ki jasno pravi, da imajo tudi Jugosloveni pravico govorili v svojem jeziku, pa čeprav so v laškem parlamentu. G. Schwartz trdi končno, da moro edinolo nova določba, ki jo skleno parlament, dovoljevati našim poslancem uporabo našega jezika. Zakaj to trdi, je jasno. Sedanji laški parlament ne pozna svobodoljubja in zato je gotov-,, udarjal Boris, potrebno, da pride do kar najtesnejših zvez med Italijo in Bolgarijo. Na vpraSanje italijanskega novinarja o sedanjem položaju Bolgarije, jc odgovoril kralj Bori«: V zadnjih osmih letih je bolgarski narod doživel veliko notranje in zunanje nesreče, katere so onemogočevale naš razvoj. Po žalostnih dogodkih zadnjih let je pa naša iskrena žolja, da živimo s svojimi sosedi v najboljših in najiskronojfiih prijateljskih odnošajih. Ta misel preveva, ves naš narod, a vlada jo javen tolmač toga narodovega razpoloženja in poskuša povsod vzpostaviti kar naj-boljšo odnošaje med sosedi. Dokaz temu je, da Bolgarska izpol-nujo točno vse določbo mirovne pogodile, akoravno ji delajo poedine. točke veliko preglavice, zlasti kar se tiče pretvarjanja vojsko v milico. Bolgarija jo agrarna, država in narod je dober in priden, zato je upati, d;i se kmalu popravijo socijalno in ekonomske rano zadnjih let. Zato gledamo z zaupanjem v bodočnost. Kralj se je jako pohvalno izrazil tudi o smelih socijalnih reformah kabineta Ktambolijski, zlasti o prisilnem delu, ki je dozdaj pokazalo najboljši uspeh. — Eksplozija v mimlcijaki tovarat Kakor poročajo iz Dunajskega- Nov*, ga mesta, je bila davi na Grossmittlu. kjor se nahaja wflllersdorfr,ka mimicij. ska tovarna, silna eksplozija. Vzrok doslej šo ni znati. Podrobnosti manjkajo. Polit« beležke stranki iu ki je v načelnem nasprotju s programom, je nesmisel. V tem pogledu so vse odgovorne instance stranke popolnoma enoduane ter zato ne moro biti govora o kaki teroristični in zmerni skupini v parlamentarni frakciji našega kluba. Lovro Klemenčlč L r. Srs^iiC"1^! rie ■ ■ iv ft ® slovenske narodno socijame stranke Ljubljana, 7. julija 1921. 1 »Jugoslaviji« smo opažali v zadnjih __I dnevih sicer dobesedno, a za naše ! rajanoro skrajno slabo preveden« I uvodno članke ir, osrednjega glasila j češkoslovaške narodno socijalno s franke »češkega Slova«. Toda lti.-nio našli tam prevedenih člankov, ki govore o naši stvari, ki priznavajo, da j« ona ustava, ki sta glasovala proti nji zastopnika NSS, ena, najmodernejših Po svetu — Italijanska zunanja politika se ne spremeni. Marcosc della Torretta, ki so mudi te dni v Parizu, jo izjavil nekaterim novinarjem o priliki svojega imenovanja za ministra zunanjih j in najnaprednejših ustav v Evropi, ni-poslov, da se njegova politika no bo j smo našli v nji članka, v katerem ute-dosti razlikovala od ono njegovega I meljujo senator Klofuti zakonski pred-prcdnlka, — Kakor poročajo iz Rima, I log proti protidržavnim elementom in bo prvi Bili, ki ga bo podvzel novi ka- j zagovarja boj s skrajnimi sred«! vi biuet v zunanji politiki, izvedba ra- proti onim elementom, s katerimi se Vodstvo kom. stranke o atentatu Prejeli smo to-le objavo; , Spoštovani gospod urednik! Časopisje v Sloveniji prinaša len-dencijozne voBti povodom atentata; v teh vesteh se namiguje na veze odgovornih instanc Komunistične Stranko Jugoslavije s pokušajem atentata; govori se o neki taorist.ični in zmernejši skupini v parlamontarni frakciji komunističnega kluba itd. Ker nam jc nemogoče, da bi v lastnih glasilih demontirali te tondencijozne vesti, vas [trosimo, da v interesu resnice in pravilno informacije javnosti objavite to pismo, Program in taktika komunistične stranke Jugoslavijo je jasno odrojona v sldepih naših kongresov v Beogradu in Vukovaru, ki so natiskani v sto tisoč eksemplarih. Iz njih jo jasno, da obstoji naša taktik:), v akciji mas, in da nima ničesar skupnega z individualnimi terorističnimi akcijami. Mi smo vedno pisali v svojih listih in na neštetih shodili javno govorili proti anarhistični taktiki terorja in individualnih akcij, kakor tudi pisali in govorili, da anarhističnim elementom in lunipenproletariatu ni mesta v, naši stranki. Komunistična Stranka Jugoslavije je stranka mas — 198.752 volilnih upravičencev je glasovalo za njen program. Ako se nasilno prepoveduje odgovornim strankinim instancam kontrola, prosveta in pouk te mase, ni pallske mirovne pogodbe. — Bratislava sedež donavske komisije. »Neue Freio Prosse« javlja iz Budimpešte: Novi predsednik donavske komisijo Rosetti je objavil, da je pariška konferenca določila Bratislavo za sedež donavske komisijo. — Stavka nemško • čeških komunistov. Praški listi javljajo: Nemški komunisti na Severnem češkem so sklenili, dno 12. julija začeti stavko, s katero ne nameravajo le zahtevati, naj se izpusto aretirani komunisti, ampak hočejo na ta način tudi izražati svoje simpatije za stavkujoče bančne uradnike. veže v Sloveniji NSS? Zakaj teh Člankov v svojem »vernem prevodu* ne priobčuje »Jugoslavija« V -j- Ugotovitev. Zadnja številka Do. raoljuba* niti z ono hosedo 11 e omenja atentati na regenti Aleksandra ... + Na potu. »Domoljub« t voziva, žup-niko iu cerkovnike, da naj nikar ne poslušajo predsedstva deželne vlade in naj nikar ne proslavljajo sprejetja nstave. — »Naprej« poziva socijalno-demokratične občino iu občinske od. bornike, da naj nikar ne proslavljajo sprejetja ustave. Torej poziv na raznu naslove, a streli v isti cilj. Toda jaz verjamem v eno zemlje- da bodo fašisti preprečili, da bi mogli •pisno točko in ta točka so dardanel- naSl poslanci z uporabo slovenščine aka in bosporska vrata, ker tam skozi | ustvariti kako običajno pravo, katere-■vodi [Krt " južno Rusijo, v Azijo, v; ga Kjoer g. Schvvartz v tem oziru itak čudno, da neodgovorni mračni ele- ■ , . , . _ ,. _ ,■■ . menti izkoriščajo nezadovoljnost, ide- la bo izpolnjena zelja g Sclnvartza m alizem aU pokvarjenost posameznikov. -I m (nointi nvof.rni.ili 110 ll 1 mAOMt . . s/ .'■ , , ■ ,»v zavajajoč jih na stran pota anarhistič- Prosveia Novi ravnatell zagrebške drame. Ker je dosedanji ravnatell zagrebške drame, Ivan Ravc, ki sc hoče posvetiti Izključno režiji, podal definitlvno svojo ostavko, Je imenovan za ravnatelja drame dr. Branlmir Wiesner - Livadi č, ravnatelj igralske šole v Zagrebu in dolgoletni gledališki kritik vseh večiih zagrebških listov. Bil Je svoječasno tudi urednik »Savremenika«. kraje, polno surovin, v kraje, kjer lahko prodamo svoje proizvode. Tja spada toliko naših moči in toliko našega bodočega, vpliva. V enem letu :vnanje politike nisem nikoli pozabil tega življenjskega vprašanja. Jaz sem •zagovarjaj te naše sedanje in bodoče koristi v zavezniškem svetu, prosto in lojalno, kakor mi je dovoljeval ugled, ki ga uživa današnja Italija.« Ta- izjava ministra Sforze jo glasna obsodba politike takozvane italijanske javnosti, ki brez stvarnih podlag, brez dobrih informacij, stvarja javno mnenje in razburja množice. Argumenti, ki jih navaja v svojem odgovoru grof oforza, so tako jasni, da jim ni potrebno obširnejšega komentarja. Značilen jo način, kako govori Sforza s to javnostjo. Mogoče je to le, zato, ker se Sforza zaveda, da stoji javnost pod vplivom hujskačev in demagogov in da je njeuo pravo prepričanje mno-:sro treznejše, le da ne pride do izraza. zanika. Ker po ustavi je, določen kot služben jezik italijanski in poslanci, ki so prisegli na ustavo, ne morejo stvo-riti nobenega novega običajnega prava, temveč samo kršiti ustavo. Zato preostane po mnenju g. Sch\vartza našim poslancem samo troje: ali govoriti itaijansko, ali francosko ali pa molčati. Tako je torej svobodnljubje hvalisane svobodne Italije. toli ne akcije. Ni čudno, da so pod »Ohznano« idealizma ali }>a tudi pokvarjenosti teh zavedencev poslužujejo mračne sile avstro-ogrske imperialistične reakcije, lu ima spleteno gnezdo v Vojvodini, ko vendar cela Evropa ve, da so Hor-t.ijovci pošiljali bandite v inostranstvo. da vrše individualni teror nad osebami, ki so neljube Hortijevemu režimu. Čitajte peštansko ugledno časopisje in našli boste v njih povodom Sokolski vestnih Javna telovadba Sokola I. v Ljubljani v nedeljo dne tO. L m. obsega nastope deklic, dečkov, ženskega naraščaja (ritmične in skupinske proste vaje), moškega naraščala, članov in članic. Članice izvajajo ritmične vaje na Adamičevo skladbo »Nekdaj je bil«. — Sledi orodna telovadba naraščala, članov in člane ter kot zaključek skupina vseh oddelkov. Sodeluje godba dravske divzije. Začetek ob 16. Dopoldne ob 9. glavna skušnja. Predprodaja vstopnic v trgovini Oor-Janc, Mestni trg 3, Zirovskl a fašisti z nabiralno «>olo ol-Sli hišo in celo ljudi po cestah ustavljali, zahtevajoč daril za proslavo dogodka, ki si ga ljudstvo ni želelo niti se ga moglo veseliti. < e-Jto s. komisar Cavalli » 00vabil k sebi imovitejše sloje ter jim izrazil željo, da bi prispevali k tozadevnemu »fondu«. Mnogi žalostni narodnjaki so se prav »moško« odzvali in položili so «mal dar dotnu na altar«: v tisočakih, petstotakih, tristotakili in tako naprej ter celo diktirali, koliko naj se temu ali onemu naloži. Ko pa Vam jc poslalo istrsko ljud-po fašistih uničeno in ros potrebno pomoči, gospodično z nabiralno polo, sto z velikim naglasom odšteli stotak, petdesetak in še manj. Da, celo taki, ki ste imeli za fašiste tisočake, sto na-biralko odslovili, ki se jc trikrat povrnila, končno pa Ic naveličala! S tem Vam nočemo očitati brezna-rodnosti. ker vemo, da niste rade voljo dali, posebno no tako velikih vso-uc, ampak iz strahu in rešpekta. S tem sto pa sodelovali in pripomogli pri proslavljanju dogodka, ki si ga niste želeli in proti kateremu ste protestirali; toki ga z bičem, da Ti r.oljubi roko! V soboto popoldne so začele prihajati godbe, ki so svirale po mestnih ulicah pogostoma ono: «va. fuori d' Italia, va fuori stranior«. Njihovemu pohodu se ni nihče priključil, samo vojaki in nekaj došlih tujcev jo bilo v sprevodu. Okoličani, dasi vabljeni po odbornikih komiteja, ki so imeli avto na razpolago v ta namen, so ostali doma, zavedajoč so narodnih čustev. Ob času proglasitve aneksije na Vilharjevem trgu je bilo prisotno lo uradništvo in nekaj šolske mladine s svojimi uBitelji. Otrokom so se ponujale trikolore; otroci pa so zastavice zavračali, niso jih hoteli sprejeti. Trg je bil poln vojaštva. Tedaj je preiSital izredni geront g. Dovga predložen mn govor, v katerem jo bila omenjena zmagoslavna velika Italija, katere pravičnost je razvidna iz tega, da je takoj razpisala volitve in nam dala štiri poslance v rimski parlament. Nato je podal g. Urltanar, vsebino urodzovoTuikovesa sovora v italijan- skem jeziku, pri katerem jo precej dodal in marsikaj predrugačil. Njemu je sledil govm g. Sestana in končno je govoril generalni civilni komisar Mo-sconi, ki je obljubil mnogo dobrega, kakor zgraditev idrijsko ceste in železnice na Ajdovščino, Treznosti ljudstva so imamo zahvaliti, da se jo z vršila aneksijska proslava v Postojni dne 3. julija 1921 brez vsakega incidenta, kljub temu, da so tržaški fašisti s sulicami v rokah kričali »abbasso i porchi sciavi« po glavnem trgu! Tudi izleta, v jamo se niso udeležili domačini; udeležba, pri izletu je bila ravno tako slaba, kakor udeležba pri javni prireditvi v vrtu Grand - hotela, kjer so plesali in se zabavali samo vojaki. Plesa v dvorani omenjenega Hotela so je pa seveda naša visoka inteligenca skoraj polnoštevilno in z veliko vnemo udeležila, kakor veduo. Nihče Iso ne more izsrovariatl da.ie bil prisi- ljen iti k plesu. Z zavitimi giavaini ste šli do kolon Grand - hotela, da bi Vas ne spoznali, Priprosto ljudstvo si jo dalo duška s tem, da jo nabiralo darove za narodne žrtve v tužni Istri in tudi nabralo precejšnje vsote, Da, se Italijani sami zavedajo, kako neprimerne so take prireditve med našim mirnim delavskim ljudstvom, dokazuje odločitev g. orožniškega stotnika, ki jo dal poklicati g. Jauka Si-benika k sebi in mu naznanil, da f' bo vršila aneksijska slavnost in da uosi gosp. Sibenik odgovornost za vsak dogodok ter bo, če bo treba, takoj aretiran. Gosp. Šibenik je siotiiku primerno ugovarjal, dokazujoč svojo dobro voljo nasproti novemu režimu: toda rekel je, da je Slovenec in tudi ostane Slovenoc, kor ne more in ne sme zatajevati svojega narodnega Buta. Nato je stotnik izjavil, da je go?;). Sibenik sovražnik domoviuo.,. - k uradnegn lista. »Uradni list. de-Kfllno vlado za Slovenijo objavlja v stev. 78 ss dno 6. julija »Uredbo o organizaciji ministrstva za promet in prometne služba v kraljevini Srbov, Hrvatov, in Slo-voncev«. * Okrajni glavar v Litiji jo prišel dne f>. t. m. v Višnjo goro, du nadzoruje sejo občinskega odbora. Na kolodvoru ga je čakal klerikalni odbornik Mauring (zna-nl vpokojoni župnik), protvi kateremu bo hude pritožbo večino občinskega odbora. Manring jo namreč zapisnikar župana Kugca v Višnji gori pri občinskih seja.li in je zapisnik potvarjal. Dejstvo, da je bil okrajni glavar ves čas v družbi Man-ringa. iu da jo skušal opetovano v njegov prilog nastopati v občinski soji, mu no more služiti za dokaz objektivnosti. , * Odmevi dneva gradbe in cvetja za Sokola I. Nabiralke so ponudilo cvetje tudi poslancu dr. Korošcu. Ta jih na-liruli z. besedami: »Kaj, to jo predrznost in nesramnost! Vaši napredni ljurtja ne dajo ničesar za naše namene.^ Dobro si lo zapomnimo in rav-najmo dosledno tako, da bodo Ko-roščeve besede resnične. — Gospa poprosi za prispevek v denarnem zavodu. ki je nekake neutrnlcn, pa ima na vodilnih mestih nekaj klerikalnih uradnikov. Ti ji odgovorijo, ko čujejo da gre za Sokola: »Toga pa ne smerno,' morali bi to prošnjo predložili upravnemu svetu.» — Odslej bodo tudi napredni zavodi vsako prošnjo, ki prihaja iz klerikalnih rok za klerikalne ali eorkveiio-bumanitarno namone, tudi prošnjo za. zneske K 100—200 predlagali upravnemu svetu s podobnimi izgovori. — Nabiralka ponudi cvetja neznanemu gospodu. Ta jo zavrne, obrne notranji rob svoje suknjo rekoč z jeznim povdarkom: »nič ne dam, ali poznate ta znak (orlovski).» Gospodična ga mirno pouči: »Slab Orel, ki so ne upa javno kazati svojega zna-ka,» in nadaljuje pobiranje. * h Žužemberka nam pišejo: »Slovenec« se jo 2. t. m. zaletel v našo šolo, češ da slabo vzgaja mladino in jo navaja k ponočevanju in surovosti. Zamcrja eolskemu vodstvu, da jo pustilo otroko k vidovdanskemu kresu, ki ga je žgal tukajšnji <-Sokol*. Predvsem omenjamo, da je bil kres narodna prireditev, ki bi jo bil ruvnotako lahko priredil Orel, ako H hotel. Šolska mladina se je udeležila slavlja pod nadzorstvom treh učiteljev. Kar so tiče vzgoje k ponočovanju, naj pogledajo klerikalci rajše tukajšnjega Orla. Kaj ni ponočovnnje, če sreča šolski učitelj svojo učeuco tik pred polnočjo na cesti brez spremstva ko so vračajo od redne orlovske telovadbo. Pometajte torej pred svojim pragom in pustite na, miri narodno in državno vzgojevalno ■ telo našo šole. * Z Višnjegorsklra polžem ima opraviti državno pravdništvo. Na seji višnjegor-skega občinskega odbora so jo dognalo, da ima znanega višnjegorskega polža občinski odbornik, vpokoj. župnik dr. Mauring. Obljubil ga je občini vrniti. Ker ga ni vrnil do danega termina, jo bi! naprav. Ijen v občinskem odboru sklep, da se ga toži. Toda župan Fugec (klorikaloc) tožbo ni vložil, češ da brez dr. Mauringa ne podpiše ničesar. Vsled tega so vložili proti dr. Mauringu ovadbo na državno pravdništvo občinski odborniki, ki imajo v občinskem odboru večino. Namesto, da bi takoj uvedlo poizvodbo o stvari sami, pa jo državno pravdništvo poslalo ovadbo orožništvu, da dožene pristnost podpisov občinskih odbornikov na ovadbi To zavlačevanje pa dr. Mauringu rte ho nič pomagalo. Obljubo, da bo vrnil polža, ki jo je dal občinskemu odboru, bo moral vkljub temu izpolniti, ker izm&knjene stvari morajo priti nazaj v roko lastnika, če je to dr. Mauringu prav ali ne. * Mariborskemu «Orlu» zasežen lokal, llariborskl »Orel» jo imel poleg glavnega lokala nad gostilno Rožanec, šo en lokal, ki ga jo uporabljal samo enkrat na teden. Stanovanjska komisija je ta lokal radi tega zasegla. * Prisega celjskega župana se bo tržila na slavnostni seji v soboto, ob 9. uri dopoldne. Ob 8. uri zvečer bo bakljada in sercnada pred magistratom in obhod po mestu z godbo. * Volitev župana v občini celjska okolica se bo vršila v nedeljo 10. t. m. ob 8. uri dopoldne. * Iz Celjske okolice se nam poroča, tla namerava na socialističnem programu izvoljeni občinski svetnik, Ivan Mar-tinčič, odložiti svoj mandat, ker se ho-čo popolnoma posvetiti svojemu novemu tiskarniškemu podjetju. * Iz Slov. Bistrice nam javljajo, da jo tamkajšnji bivši gerent Hinko Grli, ki jo bil šo nedolgo tega starešina Sokola postal sedaj zagrizen njegov sovražnik in agitira od hišo do hiše, naj bi stariši no pošiljali svojih sinov in hčork k Sokolu. Značaj je pri raznih ljudeh pač različno razvit. * Promet z Reko. Pretečeni torek Je odpotoval v Trst pomočnik generalnega direktorja ministrstva saobra-čaja g. Deročo v svrho pogajanj z Italijani, da so zopet v postavi redni promet med Reko in Bakrom, oziroma Zagrebom. * Verska nestrpnost, lntcrosanten Incident se je prigodil v Zagrebu povodom predvčerajšnjega cerkvenega koncerta »Hrvatskega Rftdiše* v tamkajšnji stolni cerkvi, pri katerem bi imela sodelovati znana umetnica Anka Oottlieb-Horvat. Sodelovanje ji je bilo zadnji dan odpovedano. Razlosr za od- poved je bilo sporočilo nadškolovako pisarne, da se petjo gospo Horvatovo no moro dovoliti, kor je gospa i— druge vere. Komentarja ni troba. * Dr. Tomljenovič — odvetnik. Vpokojoni hrvatski ban dr. Tomljenovič je vložil prošnjo za podelitev stallum agendl, da »tvori v Zagrebu odvetniško pisarno. Začasno vodstvo agend kraljevega namestnika v Zagie-bu jo prevzel po činu najstarejši uradnik hrvatske, pokrajinsko vlado Tugo-mir Alaupovič, ker jc bivši podban dr. Bošnjak odšel na dvamesečni dopust. * Kongres zdravnikov v Ljubljani. Kakor smo že poročali, so vrši meseca septembra v Ljuhljani kongres jugoslovanskih zdravnikov. Razen mnogih strokovnih vpra-šanj bo razpravljal kongres tudi o vprašanju edinstvene medicinske terminologije. * Kakšna mora biti oblika prošenj. Centralna vlada jo izdala naredbo, po kateri morajo imoti vse prošnjo na urade in oblasti predpisano obliko: pod naslovom (nadpisom) jo navesti imo in naslov prosilca ter kratko vsebino prošnje. Zadnja stran mora ostati prazna. Prošnjo v drugi obliki so bodo zavračale. * Zakon o sodnikih. Iz Beograda s 3 brzojavno poroča: Podpisana je na-redba o izpremombah in popolnitvah zakona o sodnikih. V smislu to naredbo so morojo imenovati za pravne zastopnike tudi pravniki brez sodnega pravnozastopniškega izpita, ako so bili: ministri pravde, predstojniki višjih sodišč, profesorji prava na univerzi ali načelniki v ministrstvu pravde. * Novo električno In industrijsko podjetje. V št. Petru v Savinjski dolini se jo ustanovila družba z omejeno zavezo, ki l o zgradila elektrarno pri St. Petru, jo obratovala in prodajala električno si-Ia nn v>oicvTfiMinvn in mo«* v in&mtriiskfi. TjrrasissT^ra&jSis u mm®? v Igra jo nadvse dobro (/.padla, dvorana jo l bila do zadnjega kotička zasedena. Pevke in pevci so želi mnogo pohvale, istotako tudi igralci. * Smrtna kosa. Dne 8. t m. jo rnnrl v Celju v 82. lotu svojo starosti vpoko-jeni uradnik Fran Oppel, rodom Dunaj-čan. * Smrtna kosa Včeraj jo umrla v Mariboru po dolgi bolezni ga. Marija Rako-vec, Boproga vifi. rev. v pok. Četrt milijarde kron vlog jo dosegla Mestna hranilnica ljubljanska dne 7. julija 1921. * O umoru F. Kunčiča v Lescah se nam naknadno poroča, da našo tozadevno poročilo ni bilo točno. Kunčič jo bil v gostilni pri Katrineku, kjer jo prišlo med njim in dvema fantoma do prepira."Ko jo Kunčič odšel iz gostilne, sta planila fanta za njim in zunaj ga je eden od njiju zabodel z nožem. Kunčič je imol še toliko moči, da se jo vrnil nazaj v vežo, kjer so jo zgrudil na tla in kmalu umrl. Moriloa sta bil3 žo naslednjo jutro aretirana. * Izpred mariborske porote. Kakor je našim čitateljom znano, jo lani meseca oktobra finančni respicljent Peter Doki v S oš niči ob Muri ustrelil finančnega paznika Nardina, ki je strogo pazil na tihotapce, Doki pa jih jo naskrivaj podpiral. Nardln jo bil v trebuh ustreljen in je bil na mestu mrtev. Mariborsko porotno sodišče je Dokla obsodilo na sedem let težke ječe. * V celjsko javno bolnico so prlpelja li včeraj 181etnega Jurija Koresa iz Sr. Roka ob Sotii. V noči od 5. na 6. t. m. jo kradel živino, pri tem ga jo posestnik zasačil in udaril s sokiro tako močno, da jo dobil težko poškodbe. lo za razsvotljavo in moč v Industrijske obrlnitkc in poljedelske namene. * Za Jugoslovansko matico. Poročajo nam: O priliki proslavo godu g. ministra poljoprivredo Ivana PucJja v Braslov-čali pri Zemunu, prirejono od kluba narodnih poslancev Samostojno kmetijske stranke dno 26. junija 1921., sta zbrali gospodični Joža Le s ko ve C in Borta LikoviS 1161.50 din. za neodrošeno brato. Znesek je izročen Jugoslovenski matici, odboru za Srbijo v Beogradu, ki se za dar tam potom najiskreneje zahvaljuje. * Nemška ljudska šola v LJubljani Naše šole Matura na tehniški srednji šoli v Ljab-liani. Pri letošnji prvi maturi, ki se ie vršila v dneh 1. in 2. julija na vlSjl stroj nI šoli tega zavoda, so dobili naslednji absolventje 4. letnika zrelostna izpričevala: Arko Anton, Brumat Julijan, Cu-derman Janko, Ccrmak Ferdo, Ličen Dl mitrij, Mozetič MIlan, Nedelko Maks (z odliko), Pečar Mirko, Plbernik Franc, Poljšak Anton, Premm Stanko, Pretnar Jakob, Puppls Ivan (z odliko), Rcisncr Anton, Slanovlc Teodor, Šaull Franc, Senk Ivan, Šušteršič Ivan, Turk Ladovlk (z odliko) ln Vrblč Ivan Matura na lir. realni gimnaziji v Celju dne 6. t. m. z jako lepim uspehom. Vseh 27 kandidatov je prestalo izpit s povolj-nim uspehom, devet le odllčnjakov, in sicer: Ivan Bele, Anton Boštclc, Žiga Červinka, Fran Jurhar, Martin Kolšek, Fran Kočevar, Ciril Šplndler, Lo)ze Šmid in Stanko Tomšič. Na mestni dekliški osnovni Soli v Celju je bilo v preteklem šolskem letu 12 razredov, in siccr šest slovenskih osnovnih s tremi slovenskimi in nemškimi spo-rednicami. Na zavodu je bilo 465 učenk, med njimi 84 v nemških sporednlcah. Napredovalo ie 422, nesposobnih pa je 38 učenk. se preseli na Vrtačo. Kakor smo že Sl, je priecIa dne 4. t. m. in ie končala poročali, je poštna uprava kupila tako-zvano Vir.tntovo hišo na St. Jakob-skem trgu, kjer bodo po izvršeni adaptaciji v jeseni vse prostore zasedli razni poštni oddelki. Nemška ljudska šola, ki je sedaj nastanjena v tem poslopju, se. jiresoli s prihodnjim šolskim letom na Vrtačo v prostore, kjer se nahaja sedaj poštni računski oddelek. Tudi stranke so bodo morale umakniti iz Virantove hiše. * «K!ub Primork« priredi tudi letos na Kralja Petra dan v Rogaški Slatini veliko ljudsko veselico in ples v zdraviliški dvorani. Sodelovale bodo tamošnje narodno dame. * Klub «Soža» priredi v nedeljo dne 10. t. m. na Gllncah pri Slamiču voliko veselico. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Začetek ob 4. uri popoludne. * Obrtniki iz Ljubljane in iz dežele, ki bi se radi udeležili v soboto 9 in nedeljo 10. julija obrtnega shoda v Slovenski Bistrici, naj se radi polovično vožnjo zglase v pisarni deželno zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, Bethovnova ulica 10, palača trgovske in obrtniške zbornice. * Predavanja v demokratskem klubu v Mariboru. Na zadnjih dvoh sestankih je ob živahnem zanimanju predaval profesor Voglar o zgodovini agrarne reforme in razmerju prave demokracije do socijalizma. O obeh predavanjih se je razvila obširna debata. V soboto, ob 20. se vrši v gostilni »Maribor® izreden sestanek, na katerem so bo razpravljalo o podrobni organizaciji stranke v Mariboru ln v okolici. * Avtomobllna zveza Maribor-Slatina Radinci-Spodnja Lendava. Generalni ko-misarijat za tujski promet, v Sloveniji objavlja, da se otvori 9. t. m. avtomobil-na zveza Maribor-Št.. Lenartl-Radgona- L.1UBLJANSKI VELIKI SEMENI. Ko še (>ot tednov nas loči oit otVurifc*« ljubljanskega volikoga semnja ki bo nepreklicno v soboto dne 18. avgusta. Na razstavišču v Lattormannovem drovoro. du so pridno gradi, tako da bodo stavbo pravočasno zgotovljono. Dokončani so betonski tomelji za vso stavbo in ogrodje za on paviljon jo žo postavljeno. Kopljejo so tudi jarki 7. a podzemsko napeljavo gonilne silo za paviljon Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, ki bodo svoj« stroje kazalo v pogonu. Delniška pivovarna Union postavi v skrajnem vogalu razstavišča nasproti Kozlcrjovoga vrta laotno restavracijo, kjer ho točila svojo pivo. Stavba lotos šo no bo imela onega obsega, kakor jo bila zamišljena prvotno, ker primanjkuje časa za izgotovitev. Dodelitev prostorov se jo že pričela in bodo stranko pravočasno obvoščene, kateri prostori in » katerih paviljon1®! so jim dodeljeni. Generalna direkcija carin je dovolila uvoz oz. izvoz vzorrov inozemskih razstavnih tvrdk brez uvozno carino, toda s pogojem, da so blago zopet izvozi tekom dveh mesecev. Da so to res zgodi, mora stranka predložiti garans cijsko pismo, ki ga mora podpisati Urad Ljubljanskega volikoga semnja. Ker gro za veliko vsote, so priporoča, da taka garancijska pisma poleg Sejmskcga urada sopodpišo tudi kaka banka. Po najnovejših vesteh naših listov jo osrednja vlada v Beogradu dovolila Ljubljanskemu velikemu semnju podporo 600.000 kron. Upati je, da bo vlada tudi sicer podpirala to našo prvo prireditev te vrste, zlasti s tem, da bo dovolila znižane vozno ceno na železnicah za posetniko velikega somnja. Kakor čujemo, razpoložljivi prostor ne le da je popolnoma oddan, ampak so se stranke prijavile za veliko več prostora, kot ga ima Sejmski urad na razpolago. Zaradi tega bo moral Sojmski urad mar-sikako tvrdko odkloniti ali pa drugim odmeriti manjši prostor, da bo kolikor mogoče vsaj deloma zadovoljil vso pri-javnike. S tem, da so se razstavniki prijavili za več prostora, kot je na razpolago, so le potrjujo našo prepričanje, da se bo prvi vzorčni veliki semenj v Ljubljani ohnesel in da jo zanimanje za to pri. reditev pri nas celo večjo, kakor smo pričakovali. število izložnikov jo zagotovljeno. Na naših trgovskih krogih je, da posetijo Ljubljanski veliki semenj v zadostnem številu in da kažejo zanj i nadalje ono zanimanje kakor doslej. Slatina Radincl-Murska Sobota-Beltinci-Spodnja Lendava. Odhod iz Spodnjo Lendave ob 5. nri, prihod v Maribor ob 9.30, odhod iz Maribora ob 14. uri, prihod v Spodnjo Lendavo ob 18.50. * Mariborski policijski komisarljat naznanja, da se morajo vso stranke, podnajemniki itd., ki so so zo 15. novembru 1920. presolili, ali zamenjali stanovanja, ali se nanovo naselili v Mariboru, do 20. julija zglasiti na zglaševalnem uradu. * Nadgeometru Pfrlmerju v Mariboru jo doželna vlada prepovedala geometer-sko prakso, ker nima zakonite avtoriza-cije. * Parobrodtd promet za Dalmacijo. Parobrodarsko društvo Dalmacija objavlja, da odpljujo parobrod Split vsak četr. tek ob 19. url iz Bakra v Split, Makar-Bko in Metkovič parobrod Bosna pa vsak ponedeljok ob 19. uri iz Bakra v Šibc-nik, Split, Bol, Jelšo, Hvar, Vis, Komi-žo, Belo luko in Korčulo. * Poroka. V Mariboru se je poročil dr. Ljudevit Kohout, okrajni zdravnik pri Sv. Ožboltu pri Gradcu z gdč. Milko Or-novšek iz Maribora. * V Brežicah jo priredil pretočeno nedeljo dramatični odsek Sokola Trbov. ZAKLJUČEK KONGRESA UDRUŽENJA GLEDALIŠKIH IGRALCEV. Včeraj dopoldne jc kongres zaradi obilice materijala še nadaljeval svoje razprave. Razpravljal je najprej o izpre-membah pravil, nakar ic finančni odsek podal svoje poročilo o proračunu. Oosp. Milojevič je poročal o svojem delovanju kot delegat Udruženja v umetniškem odelenju prosvetnega ministrstva. Po referatu anketne komisije sc je vršila volitev nove centralne uprave. Na popoldanski seji se je najprej pre-čitala resolucija, ki zahteva: L) da sc mora gmotni položaj igralccv urediti z zakonom. 2.) Do končne ureditve gmotnega položaja se ne sme vpokoiiti noben član. 3.) Minimalna plača mora znašati 3000 kron. Resolucija so It.vi dalje z angažiranjem inozemskih igralcev in zahteva, da se ti lic smejo angažirati z boljšimi plačami kakor domačini. Zahteva se dalje izboljšanje gmotnega položaja, oziroma subvencija članom novosadske-ga in mariborskega gledališča in podr-žavljenje mariborskega gledališča. Nato je bil prečitau izid volitev nove centralno uprave. Izvoljeni so: za predsednika Brana Cvetkovič iz Beograda, za I. podpredsednika Joca Cvijanovič iz Zagreba, za II. podpredsednika Lojze Drenovec iz Ljubljane, za III. podpredsednika Stipc Bojničič iz Zagreba, za tajnika Vlastimi! Steianovič iu za blagajnika Aleksander Tucakovič, oba iz Beograda. V upravni odbor so bili izvoljeni gg. Rudolf Ertl, Dragoljub Gosič, gospa Zanka Stokič, Mika Ristič, Vojlslav Tu-rinski, Ljuba Stanojcvič in Voja Steianovič. Za predsednika nadzornega odbora Dimitrije Oinič, v nadzorni odbor pa ga.Vladeta Dragotinovič, Milan Marko-vič, Jovan Antonijevič in ga. Feodora Arsitiovič. Predsednik Cvijanovič se }e nato ob viharnem ploskanju vseli navzočih zahvalil slovenskim tovarišem In vsemu ljubljanskemu meščanstvu za Izkazano gostoljubje in simpatije. Zborovaici so zapeli himno »Lepa naša domovina*, nakar Je bil kongres zaključen. Zvečer so igrali v operi člani beograjskega gledališča igro »Pljusak*. Onstje danes dopoldne večinoma žc odpotujejo y, svoio domovino, INDUSTRIALIZACIJA POLJSKIH PRIDELKOV Ako se nam posreči dvigniti polisko proizvodnjo, bomo imeli od tega pravi dobiček šele teda), ko bomo poskrbeli tudi za industrializacijo teh pridelkov, t. i, da jih s tvorniškim predelovanjem na-pravljamo sposobnejše ali vabljlvcjše za konzum. Nekaj lake industrije pri nas že obstoji, n.pr. mlinska in lesna industrija. Nuino potrebno bi bilo povečanje industrije za predelavo proizvodov živinoreje, ker že obstoječa industrija nikakor ne zadostuje. Pred voino so šle daleč po sveto velike množine našega fižola, krompirja, jajc, perutnine itd. Izvažali so žallbog tuji, ne naši trgovci. V Nemčijo so šle veliko množine sadja, katerega so predelovali Nemci v sadjevec, šampanjec, marmelado, sadne konzerve, sadne soke, ekstrakte, kis Itd., a ml smo marsikaterega teli proizvodov kupovali od Nem-ccv za drag denar nazaj. Pri nas gredo v dobri sadni letini naravnost ogromne vrednosti v izgubo. Naša sadjereja nudi podjetnosti lepo priliko, da ustvari potrebno industrijo za predelavo sadja. Omenim, da se je snovalo neko tako podjetje na zadružni podlagi. To stremljenje pa nI Imelo uspeha, ker jc zadružna podlaga pretesna. Ml pošiljamo v tujino surov krompir, potem pa kupujemo od tujine škrob, dek-strin, sirup, sladkor, sago (nadomestek) itd. Pri nas hoče yse kuhati čistilo za čevlje, zakaj hI ne začeli s čim drugim! Levanta Je pred vojno uvažala velike množine najrazličnejših živil, seveda iz zapadnih industrijskih dežel, n. pr. krompir in moko iz francoske, sadje, sadne konzerve, marmelade in sočivne konzerve iz Angleške, sir iz Švice, Italije, Francoske, Ifolandske, surovo maslo iz Švice, Italije, Danske itd. Pomislimo, da imamo znatno živinorejo, mlinsko industrijo, pridelamo velike množine krompirja, fižola, zelja, povrtnine in drugo, imamo tedaj mnogo blaga za izvoz in tvomiško predelavo. Seveda bi morali biti tvorniški proizvodi dobri. Pred vojno so pridelale naše mlekarne tudi mnogo sira, ki pa ie bil večinoma brez maščobo in okusa. Tako blago ni za izvoz. Industrializacija poljskih pridelkov je naloga zasebne podjetnosti. Seveda mora država industrializacijo pospeševati s primerno carinsko in gospodarsko politiko. Fr. Zelenik. 50 % cenejše, da bi se s tem diras * Boogradu nekoliko znižale. iji Razprodaja stare železne pUtievfoA Ravnateljstvo drž. žel. v Subotici razpirajo prodajo 46.310 kg staro fcole».» plo, čovine. Kupec mora blago naprej; plačati in ga v 15 dneh odpeljati. Za p« ;vor. so mora sam (»obrigati. Ako želi, rta mn it-leznioa to preskrbi, inora za vsiilc q naj prej plačati 40 vin. Kolokovano -ponudbo jo poslati v zapečatenih ovitkilj z napi-* som »Ponudba na kupovinu stalog lima, k broju 18040/21» najkasnojo do 20. t. m. Ekonomatu Subotičko Žolezničke Direkcijo. Vsak Iicitant uaš državljan rnom položiti 10 %, a tujec 20 <>/fi, kavcije. Natančnejšo v pisarni Ekonomnog ode-lenja Železnluko Direkcijo v Subotioi. Prepis dražbenega razpisn jo< v pisarni trgovske in obrtniške zbornice^- v Ljubljani na vpogled. Padanje cen v Italiji, o knterem smo že poročali, so nadaljujo. Tekiini zadnjih treh tednov so se znižalo ceno najnuj< nejSih potrebščin tako tokstibiega blaga, pa tudi živil. K padanju con jo v veliki meri pripomogla vzdržnost konzuma. Mnogovrstno blago so jo v Jidnjem času znižalo v ceni za 80 ofn in š8' več. Navajamo nekatoro vzglede: moči;.-], obleka, ki jo stala oktobra 1. 1920. 40 lir, so dobi danes za 250 lir; damska 0>bloka, ki j« stala marca t. 1. šo 500 lir, so ponuja, danes za 800 lir; meter platna jo pal v ceni od marca t. 1. od 12 na 7 lir; moški klo. buk, ki jo stal proj 30 lir, tvo dobi danes za 20 lir; moški slamnik, lei je stal pred 3 meseci 25, se dobi Bedaj r,a 18 lir; dam-ski klobuk prej 80, sedaj 40 lir; moški čevlji najboljše kvaliteto prej 110, sedaj 80 lir; volnene nogavico pw;j 2u, sedaj t" Ur Itd. Tudi ceno živil ao se precej znižalo: svinjska mast, ki jc stala v marcu t L 13 lir kg, so dobi sadaj po 6 lir; žgana kava prej 25, sedaj 20 lir, 1 kg govedino prej 10, sodaj 8 lir kg; vino v gostilnah pred tremi mesoci 3.60 lire, sedaj 2.80 lire, sreda je vrstno vino so dobi žo po 2.20 lire; zelo se je pocenilo vino ▼ veletrgovini, kjer se dobi liter znanega vina Chianti celo po 1.60—1.80 liro itd. <=» Rndnlk zlata na Slovaškem. V Pe-zinku na Slovaškem so našli rudnik »lata. Mednarodni semenj v Franktnrtu. Naša trgovska iigcnc-ija v Berlinu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se ho vršil v Krankfurtu ab Maje i v času od 21. do 27. avgusta 1.1. mednarodni sojem vnorcev. kmotijskBJ pildelkov, — Nemški železni mostovi za Srbija. Na račun odškodnino dospo v kratko«« Iz Nemčijo za Srbijo okoii 80 vagonom (800 ton) železnega stavbnega materijala za mostovo. Predlog za saniraeje poljskih financ. Iz Varšavo poročajo: Poslanoo Orabski jo podal v poljskem parlamentu »lodeSr nujni predlog: Za saniranje financ naj trn zvišajo davki in naj so tozadevni načrt takoj predloži državnemu zboru, število nameščeneov se naj vnnanjša. Vezano gospodarstvo naj neha. Rozpišo naj so notranje posojilo, ki bo prineslo vsaj 30 milijard. Ustanovi naj se nova emisijska banki. Vlada naj na podlagi to iuicijati-ve takoj predloži finančni in proračunski komisiji finančni m gospodarsk načrt. Tiskovni pogrešet. V, včerajšnji prvi notici v tej rubriki so jo urinila tiskovna pomota. Mesto »Stanjo hmelja v Slovenskih goricah« so mora glasiti Stanje hmelja v Savinjski dolini. Oitatelji, ki se zanimajo za hmeljska poročila, so vest, itak prav razumeli = Za znižanje cen v Beogradu. Gospo-darsko-finaneijski komite jo predlagal ministrstvu za socijalno skrb, da iz svojega skladišča začne orodaiati blaso za Borza 7. julija Zagreb, devize: Berlin 208.50—204, Milan 740—741, London izplačilo 565.50, Newyork kabel 152.25—158, ček 149.25 —150.50, Praga 208—208.25, Švica 2550-2575, Dunaj 20.65—20.80, Pariz 1214— 1220, Budimpešta 56—56.50. Valute: dolar 148.25—148.75, avstrijske krone 22.50—23.50, češko krono 206, 20 K v. zlatu 507—515, franki 1185—1200, napolo-oni 498-508, marko 208—212, leji 226-282, souvereign 605—630, liro 782. Beograd. Borza je bila radi pravoslavnega praznika Ivanova danes zaprta. Dunaj. Zagreb 487—481), Beograd 1988 —1958, Berlin 985—991.5, Bukarešta 1085 —1095, London 2750—2770, Milan 3555 —3575. Pariš 5890-5930, Praga 981.5— 987.5, Sofija 575—585, Varšava 40.5, Zfiricb 12495—12545. Berlin. Italija 363.60-364.40, London 279.45—280.05, Ncwyork 75,295—75,455, Pariš 599,4—600,60, Dnnaj 11,43—11,47, Praga 1,80—2,01, Budimpešta 28,07—28,30. ZGrich. Berlin 7,875. Ncwyork 596,--. London 22,12, Pariš 47,80, Milan 28,75. Praga 7,80 Budimpešta 2,20, Zagreb 3,95. Bukarešta 8,80, Varšava 0,82, Dunaj 0,92. Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. Dan .2. S rs Is 00 <3 ......r ® t ii w G o Temperatura po C. Vetrovi -----"i a !5 Nebo !,S ll J« 7. julij 7. 14. 21. 738-1 735-5 736-2 16-6 23-3 17-2 brez vetra BL vsh. brei vetra jasno i del obl. ? obl. f Srednja včerajšnja temperatura 20 '0, normalna 19'5. Vremenska napoved: lepo, vroče vreme. Solnce vzhaja ob 4-14, zahaja ob 19-55. lastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra"-Odgovorni urednik Vit E ijotetc. «Alaha vam gospod profesor, vf ste velik mož, jaz sem pa vaš pro-rok. Res, to je Kolumbovo jajce!» «Zlato jajce, zlato jajce,* jc zaklš cal Coliin. «In ta poezija pravično-sti, gospod Isaacs. Ogoljufati mora-mo oderuhe, rešiti mlade ljudi teh oblikacijskih bremen a sebe oboga-teti. Ali si morate zamišljati lepšo konbinacijo? Da, da velika vojvodi, na Minorka je bila dolgo časa zadnja med sinovi Jude, toda profesor Pelotard napravi iz nje zlati rod. nik.» _ m se mesečna soba \abr eventualno z oskrbo ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najomnini. — Ponudbe na ppStai predal St. 63. 1096 1 J. 8. Machar prevodu V. M. Zalarja je IzSel pravkar pri loas Umetniški propagandi. Cena 50 kron. Opoacopitev. Podpisani opozarjam p. n. občinstvo in de-uarn>; zavodo, pred vsem pa So Bvoje trgovsko prijatelje, da ne zamenjujejo moje firme z drugimi, lii nosijo imo Kajfož in niso n« moji sorodniki in ne moji družbeniki. Pred vsem prosim, naj se naBiovijo vsa pisma in druge pošiljatve, namenjene meni, točilo z imunom A. Hajfež, Kočevje, ker nimam z drugo firme imenom J. Kajfež nobenega stika in za njo tudi nobena odgovornosti. 1092 ju. Kajfež, lesni ludoatrijeo ln vinski trgoveo, Kočevje. Mestni trg 8. kupujo na vagone fabrika kož 1090 3—1 Krstiikič i Daipuvap, Slavonija, Pošljite ponudba! poiti K 1-80 več. Št. Sagadin: Naš nadašnjl ustavni položaj. Cena 16 K, po poŠti K180 več. Naročila sprejema : Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. Furnir (žagan). I™ žpftfi lesom. Podredje, p. Domžale. 768 20-18 oziroma knjf.govodkinja, popolnoma samostojna, bilance zmožna moč, kakor ludi v slovenski in nemški korespondenci izvežban(-a), se pod ugodnimi pogoji sprejme takoj za tovarniško podjetje v Ljubljani. I stotam se sprejme tudi kontoriatinja z daljšo prakso v trgovskih podjetjih. — Ponudbe na Aloma Compar.y, d. z o. z., Ljubijan », pod . Knjigovodstvo, korespondenca 254". Sprejme i°68 6-4 prodajalka boljša moč, samoutojna ruamifakturistinjs, v večjo trgovino x mešanim blagom v lepem trgu Slovcuije. Plača po dogovorn. Ostala oskrba v hiši. — Ponudbe z zahtevo plače aa upravni štvo nJutra" pod ,Dobra moč". .JHUfiiffl Uii LJUiUHHH ..... Dunajska cesta 9 ' priporoča 211M"92 kolonijalno in špecerijsko blago ter žitne pridelke. -i------Točna in solidna postrežba. ===== IH^TJft spre mc IVAH ZA&OTNIK, mestni tolarski mojster, parna žaga, LJUBLJANA, Dunajska cesta 46. 1086 2 po IS kron za kilogram se prodaja vsak dan dopoldne na PredScviževi in Siteoljanovi stoinSsi v Šolskem drevoredu, popoldne pa v skiadiStM na Mesarski cesM St. 4 pri emestsil P«Jawnoc5. toss i vseli vrst, moški, žon-iki in otročji, se ^aS**" 'iS- dobe po nainižjib dnevnih cenah pri gnani tvrdki ftLEKSAKOER ©RlftT, Ifutsfjana, Sv. PeSt-a eeeta Si. 23. Razpo£iljalo so po povzetju po »sam kraljestvo 661 36 14 tforaica paši v Pt>agi. ! Filijala za izdelovanje cenenih lovskih pušk —_ v Borovljah (Koroško). I Lastno strelišče v j Koativari pri Pragi J. Novotnyja sloveče lovske puške bo dobo »koro pri vseh puškarjib in trgovinah z orožjem, ' tamo kjer ni zastopan, i obfnite ee direktno do | ffljB.iU^ centrale v Pragi II, Na-i 'O^v/jj rodni tr. 38. slž-c/ ' '' Preden naročite ka-Smjf ko orožje, prepričajte se JlaiJ v lastnem interesu, da ni naša konkurenca na ■fSjlpl cenejša, niti zmož-UmM nojča! 1094 ^LBBJUBEfEHaiBBBEOTfc hmimiaiiiniiirinl k SIMON JENKO, Zbran? spisi. i Uredil dr. Joža G Ion ar. Cona K 42 —, po pošti K 4-20 več. f Anaiote France, Pžrcgvinsks otok. t Roman. Uroš. K 42'—, vez. Ii 52-—, po pošti K 3'40 več. | Cika Jova-Gradnik, Kalamandarija. i; Pesmi za. otroke. Vez. K 16'—, po pošti K 1'40 več. 209 22 Tovarna konserv, salam in klobas naznanja, da zopet izdeluje že v predvojnem času priljubljene | popolnoma veščega vseh bančnih poslov :in ! sposobnega za namestnika ravnatelja, za vkuhavanje sadja in povrtnin iz čistega stekla po '/, i" 7= litra tev prave gumi*obročke 1077 ima v zalogi tvrdka 3—3 Lovvo Petovar, Ivanjkovci. kakor tudi vse druge vrste mesnatih konserv in oferira po najnižjih dnevnih cenah svoje prvovrstne izdelke, kakor: naj* fine j še salame (ogrske), krakovske, Sunkarioe, poletne salame, brunšviške itd. 1054 3-2 Pošiljatve po pošti in železnic! dnevno. Ponudbe z označbo zahtev na uprav-ništvo „Jutra". 1078 3-3 daje kredite v obrtne svrhc, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s 463 M-17 ..........od dne vloge do dne dviga. ..... Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Liublianii