štev. IO.
V Ljubljani, v sredo 8. marca 1916.
Leto III.
Strašni boji v Mezopotaniji med Evfratom in Tigrisom: Turki v borbi z Angleži.
H. v. Gerbič:
Volkodlak.
Volčja zalega se je zopet enkrat razširila po okolici. Pastirji so bili veliki reveži, kajti z golimi rokami se je težko ubraniti sestradanih zverin, orožja pa vlada ne dovoli nositi. Gorje tistemu, pri komur najde orožnik star samokres, skrit v podstrešju ali kakem kotu hiše! On ne uide kazni in naj se izgovarja ^še tako premeteno.
Četovodja Vlasak je bil posebno izurjen v iskanju skritega orožja. Prav danes je privlekel novega zločinca v okrožno ječo,
»To vam je premetena buča, ta Vlasak«, je razkladal orožniški nadporočnik družbi v gostilniški sobi Žida Grofa. »Naj skrivajo svoje kubure in dolgocevne puške kjerkoli hočejo, Vlasak jih zaduha — potem pa hajdi, sinko, v luknjo! Ravnokar je prignal pastirja Vazilija. In kako ga je zalotil? Sam mi je pripovedoval. Ze dolgo je sumničil Vazilija, da skriva orožje A starem lisjaku ni bilo mogoče priti do živega. Vlasak pa si je izmislil past, in glejte, zdaj že caplja prekanjeni Vazil v njej. Vzlic ogromnem snegu se je napotil moj četovodja gori k hlevom. V temni noči se je priplazil čisto blizu lesenih barak in je začel na vso moč zavijati. Volka vam zna Vlasak mojstrsko oponašati. Stari črednik se ni kar nič pomišljal ter je hitro po vrsti sprožil tri strele. Tedaj pa je Vlasak udri v kočo in zasačil starca še s kadečo se ku-buro in samokresom v roki. Puško in tri kubure je zaplenil, in stari tiček se ne izvije več iz spretno mu nastavljene zanke.
»Ej, Savo«, je povzel besedo debeli adjunkt, »saj si vendar sam Bosanec! Kakoli moreš odobravati tako okrutnost ? \'lada res da prepoveduje orožje, sama pa ne stori dovolj proti vedno šireči se nadlogi. Kaj naj store prebivalci? Mar naj podavijo volkove z golimi rokami? Ali pa naj puste svoje črede in sebe raztrgati od sestranih zveri ? To bi bilo morda še najbolj všeč izvestnim gospodom ? Vsak človek ima pravico, da se orani in s čim naj se bori proti volkovom, če ne s strelnim orožjem ?"
»Že res«, je odvrnil nadporočnik, »toda postava je taka in mi jo moramo izpolnjevati, če tudi nam ni všeč. Kam pa pridemo, če bo že vsaka pastirska koča mal arzenal ? Ti lopovi so itak sami revolucionarji!"
Vnel se je skoro prepir; vse vprek so vršale ostre besede. Hrup je naraščal, tedaj
se je dvignil izza mize Milan Čekič, vsem priljubljen posestnik in trgovec. Bil je še mlad, kakih trideset let, orjaške postave in širokih pleč. Mogočne viseče brke so mu krasile mladostno rjavo zabarvano lice, a naj si je še tako strogo namršil obrvi, so njegove sive oči izdajale njegovo mehko detinsko srce.
»Gospoda«, je začel, »vse je res kar trdite, toda vse prerekanje ne bo trpinom pomagalo prav nič. Dejanj je treba. In če postava prepoveduje prostemu seljaku imeti doma strelno orožje, čemu ga pa imamo mi? Ojunačimo se in preganjajmo zalego vsi, ki imamo pravico nositi orožje. Veliko ne bo zaleglo, a nekaj vendarle. Jaz vsaj napnem vse sile, da pomagam olajšati skrbi ubogim našim rojakom!«
Predlog je našel odziv. Vsi so sedli spet na svoje prostore in se živahno posvetovali, kaj in kako bi se najbolje okrenilo zoper volkove. Kmalu je bil tudi zbran mal sklad za pasti in strupe . . .
Hu, kako je divjal snežni vihar črez planjavo! Konj se je jedva upiral njegovim ljutim sunkom ter je s težavo dvigal utrujene noge iz debele snežne plasti, ki je črez in črez pokrivala okrajno cesto.
»Ne, tako^ ne gre več naprej«, je pre-udarjal Milan Cekič ter se sklanjal konju globoko na vrat, da se bolje ubrani ljutosti viharja. »Zaviti moram v stran ter vedriti pri ciganki Lesi. Sicer mi je stara zoprna, a izbire ni. — No, šareč, kar stopi, — kmalu bova pod streho . . .«
Lesa je hitela postreči svojemu gostu z vsem kar je premogel njen mrki brlog. Krop s staro rakijo je kmalu pregrel otrple ude trudnega Milana, ki je legel kraj ognjišča na capre, razmetane po minderluku. Spanec ga je silil in čeprav se mu je branil, je nehote zadremal. Zdelo se mu je kot bi tihi zvoki tambure, ktero je Lesina hčer Doda ubirala ob zglavju njegovega ležišča, prihajali iz neskončne daljave ter z nepoznano omotno milin9 legali na srce in dušo . . .
Doda je bila čudno bitje, niti najbližji sosedje je niso skoro poznali. Res je, da so se ljudje stare Lese, ki je bila na glasu čarovnice, najrajše ogibali, vendar-le so prišli pogosto z njo v dotiko, ker so iskali pri njej zdravil in pomoči rajše kot pa pri zdravniku. In Lesa je baje vedno vedela za svet. Vendar so sosedje le redko videli vitko, črnolaso krasotico Dodo, ker se je ona ljudi bala. Če je njena mati dobila obisk, je Doda gotovo zbežala v gozd. Po cele dneve, dostikrat tudi tedne, se je klatila po neprodirni šumi in njena mati ji je pustila prosto voljo. Tambura je bila njena edina zvesta spremljevalka.
In glej čudo! Zdaj je plašna, mlada Doda mirno sedela ob vzglavju Milana, ki ga do danes ni poznala. Lahno so drčali njeni drobni prsti po strunah in ustne so jedva dihale. Težko valovje temnih las se je vsipalo na grudi, oči so ji plamtele in se vsipale v mlado obličje Milana. . . Stara Lesa se ni brigala za početje svoje hčere, nakrmila je v prizidku konja, potem pa je tiho kuhala pri ognjišču svoje leke in zmesi. Doda pa je pela otožno in hrepeneč ter strmela na Milana . . .
S soškQ fronte: Naši častniki v zakopih pri obedu.
Čudne govorice so se širile po okolici. Nešteto ljudi je trdilo, da so videli na lastne
oči ogromnega volka srebrnosivkaste barve, ki se je v jasnih zimskih nočeh brez družbe potepal okoli in se drznil vstopiti tudi v odprte veže hiš. Pri Osman-agu je raztrgal v veži priklenjenega psa in pred dvema dnevoma so našli sredi čaršije strašno razmesarjeno truplo nočnega čuvarja. Pasti in zastrupljene mrhovine se je pošast skrbno ogibala. Strastni lovec Bekirbeg je zagledal krvoločnega sovraga streljaj daleč od zadnje hiše sosednje vasi. Dobro je pomeril in strel je pretresel zrak. Strah ga spreleti še sedaj, če pripoveduje svoj doživljaj: pošast je namreč zatulila in se počasi razblinila v meglo, ki mu je zagrnila bližnjo okolico . . . »Volkodlak!« tako je zašumelo med prebivalci, ki so preplašeno stikali glave skupaj.
Trojica lovcev se je skrila pri Osmanu ter štiri noči oprezovala na volka. Vse zaman. Volk se ni niti prikazal kot bi slutil nevarnost. Jedva pa so lovci obupali ter zapustili svojo postojanko, je krvolok v eni noči podavil pol črede Osman-agovih ovac..
Milan Cekič je vestno izpolnjeval dano besedo. Kadarkoli mu je dopuščal čas, je preganjal volkove in marsikateri kosmatinec je porudečil s svojo krvjo snežno odejo matere zemlje. Milan sam se je močno izpre-menil. Njegova polna rdeča lica so se ožila in postajala bleda, vsa postava je nekako lezla skupaj kod pod pezo neskončno težkega bremena.
»Kaj ti je, Milan?« so ga spraševali znanci. »Ali si bolan? Slabo izgledaš«.
»Prav za prav mi ni nič«, je odgovarjal, »samo močno utrujenega se čutim in telo mi je nekako onemoglo«.
»Preveč se trudiš, Milan. Pusti nekaj časa volkove in spočij se. Cele noči se klatiš s puško v roki po okolici, to ti spodkopuje zdravje ... saj nisi iz železa«.
»Ne, ne, prijatelji, to mi prav nič ne škoduje. Čudno se mi zdi, da se počutim po prebdeli noči veliko bolj svež in zdrav, kot pa če vso noč počivam. V spanju me nekaj duši in tlači in če se zjutraj prebudim, imam popolnoma onemogle ude in težko glavo. Kar strah me je spanja . . .«
Prijatelji so zmajevali z glavo; »K zdravniku pojdi!«
»Nič ne pomaga — sem že bil. Praški in kapljice nič ne zaležejo. Mislim, da se zdravnik sam ne spozna. Sicer se pa počutim popolnoma zdravega, le ta onemoglost me tare«.
»Ženice pa so ugibale med seboj, da trpi Milan na urokih. Pozneje pa so si tiho in skrivnostno zašepetale besedo: »\'olko-dlak . • .«
Tudi Milanu je prišla ta skrivnostna govorica do ušes. Gromko se je zakrohotal in vrgel daleč proč amulet, ki mu ga je stara
ženica prinesla kot sigurno sredstvo proti tej grozni nadlogi.
»Neumnost, soseda, neumnost! Same babje^ čenče!«
Ženica je žalostno in obenem užaljeno zmajala z glavo: »Tako se plačuje dobra volja. Prav mi je! Kaj se brigam za tuje ljudi! Le naj mu izpije vso kri lahkomišlje-nemu — revežu«. In oddrsala je na svojih namlah*) po cesti.
(Dalje prihodnjič.)
Amgela pl. Glaser-Linder:
Balkanske žene.
(Konec.)
Debeli evnuh, ki kolovrati za njo, se sicer grozeče spakuje, toda njegova mlada gospodinja ga je že poprej podkupila z zlatimi pijastri, in on ve dobro, da hoče Jussuff že jutri zasnubiti Lejlo, ki mu hoče zato še poprej pokazati svojo dražestno lepoto.
Tako se izogne človek koranu, ki ukazuje: »Mož naj sname pajčolan z ženske šele po svatbi!« Marsikdo se pač ravna po koranu, a on že ve, zakaj.
Lejla je nagnila svojo glavico na stran, ko je stopala mimo, da se je sladko zaokroženi par ustnic zasvetil izpod pajčolana kakor rdeč rubin, ter se je ozrla na mladega mu-slima, ki jo gleda v najsrečnejšem razkošju, z dolgim pogledom. Nobena ženska na vsem svetu ne zna vseh svojih misli in vseh svojiln čuvstev ter vsega onega, kar bi rada povedala, a česar povedati ne sme, izraziti s pogledom svojih velikih temnih zvezd tako, kakor zna to Turkinja. Morda ume to umetnost zato, ker so morala njena usta v mraku dajanja ljubezni in življenja stoletja molčati, morda zato, ker je bila oropana vsega svobodnega razmišljanja in vsakršne svobodne kretnje — ker je sužnja, dasi jo njen gospod, ako jo ljubi, obsipa z zlatom in biseri, a se vendar ne drzne stopiti v njeno sobo, kadar stoje njeni svileni brezpetniki pred vrati — tička v zlati kleti!
*) Bosansko narodno obuvalo, ki ga nosijo ženske krog hiše, sestaja z lesene deščice in dveh istotakc lesenih količkov po kateri se hodi, jermen nad prsti noge dopolnjuje te primitivne čevlje.
Horica volinska vas, ki so jo zažgali kozaki.
Rumunska armada: Oddelek konjiče z brzostrelnim topom.
1
Japonski top, kakoršnih se poslužujejo Rusi na besarabski fronti.
Le v Carigradu, kjer so odlične Turkinje v zadnjih desetletjih občevale z ženami zunanjih veleposlanikov, poslanikov in konzulov, kjer so angleške, nemške in francoske vzgojiteljice dobile dostop v hareme le tam je z omiko turške žene nekaj bolje. Da, v najnovejši dobi žive nekatere turške dame, vzgojene po evropskem vzoru, celo evropsko rodbinsko življenje, brez mnogoženstva in v vsakem oziru tako, kakor žive odlične dame na zahodu.
Na trgu v Baru pa je medtem postalo tiho, kričanja in mešetarjenja je konec. Ženske preštevajo z resnimi obrazi pičli izkupiček svoje robe, in možje leže pušeči ali speči po kamenitih pločnikih.
Iz krčem se razlegajo otožne melodije ob brenkanju gusel. Mlade deklice in mladeniči so, ki v snežnobelih, ohlapnih platnenih oblekah plešejo kolo, svoj narodni ples, sladko, mehko, zibaje se spočetka — dokler gusle ne zahrume, zavriskajo in za-dinjajo ter se razvije besno plesanje. Ta ples s svojimi čudovito mehkimi kretnjami spominja starogrških plesov, ki jim je Jugoslovan vdihnil svoj značaj, svojo otožno in strastno vzkipevajočo, nebrzdano, neukrotno poželjivo individualnost.
Prastare narodne pesni pa so Jugoslovanu pravi zaklad sladkih, koprnjenja polnih ljubezenskih popevk, žalostink za izgubljeno rodbinsko in ljubezensko srečo, melodij, ki jokajo, kličejo na borbo in osveto ter ti iz-bičajo vsak živec. Najstarejše med njimi so-pejo orijentalski žar in grško nobleso ter so prepojene z mitološkimi slikami in občutji, ki se čudovito mešajo s slovanskim duhom in z vero v sv. križ: v belih oblakih nad črnimi gorami se skrivajo gradovi vil, onih zračnih in obstudenčnih duhov, ki se lahko-nogo izpreletajo po dražestnih romancah ob spremljanju gusel. Stare narodne pesmi pa pojo in poročajo tudi o strašnih zakonih krvne osvete, ki ne daje maščevalcu ne miru ne oddiha, dokler ni ubit poslednji člen preganjanega rodu in čeprav je ta poslednji le nežen deček. Življenju žen in deklic se je prizanašalo, a navadno le mladih in lepih, ki jih je osvetnik odvel s seboj kot plen. Toda iz teh pesmi zvemo tudi, da ženske v starih časih niso bile pokorne in ponižne služabnice ter izdelane sužnje svojih mož, kakor so dandanes v tistih krajih, nego da so bile prebrisane,  na naskok pripravljene
tigre, ki so znale z bodali in s strupom prav spretno ravnati, kadar se je bilo treba otresti onega, ki jih je izkušal napraviti za robe v pravem pomenu besede. In potem pesmi iz turških časov, ko so na kolce nabodene lobanje deželnih plemenitnikov »krasile« zidovje Belega grada.
Iz kasneje dobe so junaške pesmi, zlasti o kraljevskem sinu Marku kraljeviču in drugih razbojniških junakih, pesmi, ki jih prepevajo Črnogorci med plesanjem neskončno ritmičnega kola ob vročih zvokih gusle s prav posebno ljubeznijo. In obenem zvončkljajo cekinčki na vratovih in na prsih pod pajčo-lani modrookih, črnolasih Srbinj v srebrno-zvonkem taktu . . .
Tu priteče nenadoma po grobni tišini izmrtih ulic dekletce. Groza in smrtni strah v široko odprtih očeh. V naročju nosi malo v grobe krpe zavito dete ter si ga pritiska na prsi, da bi ne jokalo. Sedaj je priteklo na trg. Dobro ve, kje navadno počiva njena mati po vročem, truda polnem dnevu, pre-doča še za oddih. Tu — tu je mati, in z
vzkrikom omahne Anica, hčerka iz črnogorske koče tam zgoraj med skalami, smrtno utrujena ob materi na tla ter ji položi otroka v naročje.
»Sveta Devica, kaj se je zgodilo, Anica? Govori, kaj se je zgodilo!«
»O, majka«, ječi dekletce, »Armiti — — brate pobili — kočo zažgali — jaz — ušla čez skale, da rešim Luja!«
Blazna bolest zgrabi ubogo, tiho ženo. Daleč od sebe vrže vretence, plane pokonci in kriči, da doni jeka daleč preko mesta; »Miloš! Gospodar Miloš, sklici pobratime! Umor! Razbojniki!« In že drevi preko trga, teka od krčme do krčme: »Pobratimi, kvišku, na osveto! Moji sinovi so pomorjeni — koča mi je požgana!«
In hipom.a ožive vse ceste, iz hiš tečejo možje, bliskoma je konec kolu in pesmim. Sredi trga stoji orjaška postava Miloševa, nepopisna bolest in neizmerno sovraštvo mu gori v očeh. Trikrat zavihti svojo dolgo puško okoli glave. »Na osveto, kdor je pobratim Miloša Milanoviča!« — In skozi množico se pehajo z vseh strani možje, oboroženi do zob, mračnih pogledov in pripravljeni na vse. Nemo stikajo klicalcu desnico. »Ajdemo!»
In gredo. Pred vsemi pa korači žena, oborožena s puško in pištolami kakor možje. In brez šuma plezajo v svojih mehkih opankah po skalah navzgor. Žena se ne upeha, saj ve le to, da so ji ubili sinove ter da hoče in mora njihovo smrt maščevati s tisočero krutostjo.
Krvavordeče zapada solnce na zahodu ter meče zlatordeče snope žarkov preko neba in morja, da je prostrano vodovje podobno šumeče kuhajoči se krvi ter da žare okna belih hiš v Baru kakor bi gorela. — Počasi pobledeva večerno nebo v rmenih, zelenih, vijoličastih in sivih tonih. Po cestah Bara postaja tiho in nemo. Hiša za hišo se stemni in zaspi.
Tu naenkrat se dvigne izza Vatice skale v nočno temo ognjen steber ter jarko razsvetli strme čeri — vidijo se črne bojujoče se prikazni v ostrem svitu — nato se zgrudi plamen in ugaša . . .
Tako zahteva prastari, nezapisani zakon »črnih gora!«
(Neue Freie Presse« z dne 7./II. 1916.).
Prizor v noči izstreljenega 30"5 cm možnarja.
Špijonova usoda.
Roman.
(Nadaljevanje)
Med ozkimi vrstami teh šetalcev, ki jih je radovedno občinstvo najbolj ogledovalo, so bili tudi trije gospodje, ki so mimoidoče posebno pozorno motrili. Ko so se dalje časa izprehajali, so obstali pred kavarno „Fabian".
— Zopet jih ni tukaj. Sicer je mogoče, da še pridejo. Če ti je prav, sedimo malo. Od tukaj jih ni mogoče prezreti.
Gospodje so sedli za majhno železno mizico in naročili črne kave.
Natakar je prinesel kavo v veliki posodi in natočii skodelice tako, da so bili tudi mali krožniki pod njimi do roba polni kave.
— Taka navada je tukaj, je pojasnil starejši obema mlajšima, ki sta zmajevala glavi. Domačini zahtevajo za par centesimov izdatne porcije. Najprej posrebajo kavo s krožnika, potem se šele lotijo one v skodelici. Toda naj se vrnem k stvari: Pri najboljši volji ti ne laorem povedati več, kakor ve vsakdo drugi. Obitelj Castellmari uživa tukaj velik ugled. Predniki so bili doži, on sam je senator in ima pri sejah velevažno besedo. Njegova hiša ..Palazzo del Angelo" ob „Canalu Grande" je od pamtiveka last rodovine. Jako bogati so, goreči patriotje in nihče ne ve ničesar slabega o njih. Pri njih se shaja ves ugledni svet. Najbolj zaželjeni cilj vseh
boljših, ki držijo nase, je vabilo rodbine Castellmari
— Ali zahajajo k tebi?
— Naravno, ljubi Fon. Moja dolžnost je, da vsestransko občujem, in nimam povoda, da bi njih ne vabil. Senator sicer ni prijatelj Avstrije, a njegovo politično prepričanje me kot gostitelja nič ne briga. Že iz diplomatičnih razlogov je važno, da živi človek ravno s takimi pospodi posebno v miru in spravi Povrhu tega je pa njegova hčerka tako ljubka in očarljiva deklica, da je osvojila srce moje žene ob prvem srečanju. Pri nas mora biti zdaj na sleherni zabavi.
— Druge hčere ne poznaš.
— Poznam, toda površno. Prejšnje leto, ko sem se peljal na Dunaj na dopust, sem jo obiskal. Izročil sem ji pozdrave njene rodbine. Nekaj posebnega je njena postava z beneško plavimi lasmi, tako rdečeplavimi, da se zde, kakor bi bili zlati.
— O njej ne veš ničesar natančnega.
— Tukaj v Benetkah se je seznanila z baronom Sternbergom in se kmalu nato poročila. Tega ji ni senator dolgo odpustil Avstrijec — mož njegove hčere! Ker pa je bila vedno njegova ljubljenka, ji je vse prizanesel. Baron Sternberg je bil vedno bolehen. Na nekem lovu na Sedmograškem se je prehladil. Pljuča so se mu vnela in umrl je.
— Sicer ni otrok.
— Še sin je. To se pravi: bil je. Če še živi, kako živi, teea nihče ne ve. V Tu-
rinu se je zaljubil v artistkinjo, v cirkuško jahalko. Bila je neki čudovito lepa in imela zanimivo preteklost. Govorili so različno, a jaz si take stvari redko kdaj zapomnim. Znjo je izginil pred kakimi petimi ali šestimi leti. Ljudje klepetajo tako in tako, a niti starši, niti njegovi prijatelji niso še dobili ne od njega ne o njem glasu. Sicer je pa zanj škoda. Pravijo, da je bil zelo nadarjen in nenavadno soliden, dokler se ni seznanil z jahalko.
— Kdaj si videl nazadnje senatorja?
— Pri meni doma? Prvega januarja, spričo novoletnega sprejema. Petnajstega bi morala biti pri njih zabava, pa so jo na-
enkrat'odpovedali, ker se je bolezen hčerke, ki se je pripeljala tisto jutro z Dunaja, nenadoma zelo poslabšala. Od tedaj ne vidiš nobene izmed Castellmarijevih. Ne sprejemajo in tudi ne obiskujejo Senator pa seveda redno opravlja svoje dnevne pos e.
— Ali menite, da je grofica Sternberg res tako nevarno bolna, kakor splošno govore? je vprašal tretji izmed gospodov, komisar dr. Martinič.
Konzul, gospod pl. Sendrov, je zganil rami.
— Bože moj, gospodje, saj vendar poznate dame. Hišni zdravnik, ki je obenem moj zdravnik, pravi, da so povod bolezni duševni boji. Gotova stvar pa je, da Marija ,mlajša sestra, ne gre iz hiše in streže bolnico. Cesalka pa temu nasproti zatrjuje, da je baronica sicer jako nervozna in pobita, da se večkrat brez vzroka razjoče
Oddelek avstro-ogrske vojnopomočne razstave v Gharlottenburgu tik Berlina: Kirurgični oddelek. Razstava je bila
otvorjena 6. febr. t. 1. v prisotnosti nadvojvode Karla Štefana.
in nesmiselno vede, vendar pa ne more biti ravno posebno nevarno bolna.
— Vprašal sem vas vsled gotovega vzroka. Tega kar vam zdaj povem, gotovo ne veste: Težko bolna baronica uhaja skozi zadnja vrata palače v obleki, ki njenemu stanu nikakor ni primerna, v beznico za mostom Rialto, kjer se shaja družba, ki sovraži luč. Do zdaj je bila že dvakrat tam. Shaja se s človekom jako sumljive zunanjosti. \'i
— Odkod   pa to   veste,  gospod doktor?
— Moji agentje stražijo hišo dan za dnem. Ukazano jim je, da slede povsod baronico.
— To vendar ni v Benetkah tako lahko. Ali plavajo tudi za gondolami?
— Tudi zato je preskrbljeno. Za ta slučaj, o katerem govorimo, pa ni bilo potrebno. In da ni bilo potrebno, ravno to se mi zdi jako sumnjivo. Baronica se ni peljala v svoji gondoli, temveč je šla rajši peš skozi mesto. Bolezen torej ni tako resna, četudi verjamem, da je baronica jako nervozna vsled dogodkov zadnjih dni. Zdi se tudi, da ima dovolj vzroka za svoje samo-vanje. Tudi baron Fon in jaz sva bila odklonjena, ko sva priglasila svoj obisk.
V tistem trenotku se je pojavil s pia-zzette star gospod. Na roke se mu je naslanjalo mlado dekle. Videlo se je, da sta jako znana, ker so jih od vseh strani zelo spoštljivo pozdravljali. Tudi konzul Sendrov je vstal in svojima spremljevalcema zašepetal:
— Pojdita z menoj. To je senator Castellmari in njegova hči.
Castellmari je bil eleganten, visok, vitek gospod s srebrno brado in enakimi lasmi. Njegovi hčeri bi prisodil sedemnajst let. V najljepšem cvetju, bledega, nežnega obrazka, temnih oči, v vsej prikazni neizrekljiva dražest, plemenita, elegantna in obenem preprosta v obleki in kretnjah.
Konzul in njegova spremljevalca sta sledila impozantnemu, visokemu gospodu, ki je šel s svojo, hčerjo preko in stopil v knjigarno.
Iz osvojene Crnegore: Vojvoda Plamenac, organizator črnogorske vojske in večletni vojni minister.
— Le sem, zdaj nama ne uideta, je šepetal konzul Fonu in prestopil prag.
Senator je ravno vprašal knjigarja:
— Zakaj pa ni danes spet dunajskih časopisov?
— Prosim, radi snežnih žametov.
— Kakor hitro jih dobite, mi jih pošljite. Tudi če bo že pozno v noč.
Sendrov je pozdravil senatorja in njegovo hčer in mu predstavil svoja spremljevalca.
Senator se ni mogel izogniti. Obrnil se je k njima in jako ljubeznivo ogovoril
barona Fona: Jako obžalujem, baron, da vas nisem mogel včeraj vsled hčerine bolezni sprejeti. Veselilo me bo, če me spet prav kmalu obiščete. Tudi vas, gospod doktor, bom jako vesel !
Baron Fon se je zahvalil z uljudnim poklonom.
Ob pogledu na mlado in lepo de-vojko je obnemel. Ona je čutila njegov paleči pogled, povesila oči in zardela.
Senator se je hotel posloviti, Sendrov pa je opazil, kako g oboko je učinkovala lepa gospodična na Fona, in vprašal :
¦— Ali se lahko pridružimo, gospod senator?
Senator ni takoj odgovoril. Nazadnje pa se je vdal s pridržanim „prosim".
Konzul in senator sta šla spredaj, gospodična sredi med Fonom in Marti-ničem za njima.
Parkrat so prestopili, ko se je raz-legel oster žvižg.
Martinič je obstal, se opravičil in odšel.
Pri stolpu z uro je stal razcapan lazzarone. Ko je zagledal Martinica, je izginil naglo za cerkvijo. Komisar mu je sledil.
— Gospod doktor, ravno zdaj je šla skozi mesto. Prekrižamo ji pot, če se peljemo naglo k mostu Rialto.
Pa kako ? Na gondoli priplavava prekasno. Ali je šla po Frezzeriji.
— Ne, po Merceriji!
— Morda dobimo še vaporetto. Ne da bi zinil besedo, je hitel komisar preko piazzette.
Vaporetto je ravno priplaval in obstal.
— Ferma! — Dietro! — Pronto! je ukazal kapitan. In s klicem „avanti!" se je premaknila ladja, ki bi se ji moglo reči tudi beneški tramvaj.
Komisar je nervozno klel, ker so postajali na tolikih mestih.
Vendar enkrat San Silvestro !
Hvala Bogu, ena sama postaja še, pa bo na cilju!
OsrriO poglavje. Na mostu Rialto ni bilo žive duše. Godba na piazzetti je zvabila vse ljude k sebi. Bil je neugoden večer za trgovce, ki so prodajali pod oboki mostu.
Po tleh so stale v vrstah cenene lončene posode, približno tako, kakor pri nas po malih trgih. Zraven je visela ponošena obleka, ženske srajce, cinasta posoda, mišje pasti itd. Na Ri-altu je namreč vse na prodaj, kar skromni benečan rabi.
Dr. Martinič je stopil v malo prodajalnico, agent pa za vezna vrata in gledal od tam proti mestu.
Komisar je že spotoma odložil kravato, ovratnik in man-šete. V prodajalni je kupil slabo obleko. Trgovec tudi ni nasprotoval, ko se je kupec kar pri njem preoblekel. Zdelo se je, da je takih slučajev vajen.
KomiJar je že zmešal skrbno počesane lase, potisnil na oči širokokrajen klobuk, prosil trgovca, naj shrani obleko, ki jo je slekel, do prihodnjega jutra, in stopil na cesto.
Nihče ne bi mogel spoznati v preprostem delavcu, oblečenem v modro delavsko suknjo, elegantnega drja Martinica, ki je
Nadvojvoda Franc Salvator in Karel Štefan na inšpekciji sanitetnega zbora nemškega
križarskega reda.
še pred pol ure šetal po Markovem trgu s prvim beneškim plemenitašem. Bil je zadnji čas.
Iz mraka hiš se je izvila visoka in vitka ženska postava, ki je prebirala naglo mostne stopnice, ne da bi opazila oba moža.
Kakih dvajset korakov zadaj ji je sledil previdno mož, deloma skrit v senco hiš. Komisar in agent sta se mu pridružila.
— Ravno tako kakor zadnjikrat! je šepetal agent Huber dr. Martiniču. Skozi mala vratica zadaj je prišla na piano, zavila po mali ulici mimo Markovega trga in zdi se mi, da gre ravno tja, kakor je šla zadnjič.
— Ali se je spotoma kaj pripetilo?
— Nič takega.
Dr. Martinič je samo pokimal in hitel dalje, kajti v ozkih in križajočih se ulicah je izgubil hitečo žensko vsak hip izpred oči.
(Dalje prihodnjič.)
Slovenski kras.
»Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine, vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane«
je pel nekdaj naš Simon Jenka in povedal je kruto resnico. Kdo se je zanimal za našo domovino, kdo jo je poznal? Popisovali so čudeže severnega in južnega tečaja, izdajali knjige s krasotah Tibeta, Afrike, Avstralije ter neznanih divjih otokov, za Slovence in njih domovino so le malo vedeli. Celo Bolgari in Rusi niso vedeli, kje je naša domovina, marsikje pa je bilo naše ime popolnoma neznano.
Vojna pa je svetu odkrila novo deželo, goriški in kranjski Kras. Celo nemški listi pišejo o našem Krasu kot o novi veliki zanimivosti. In ljudje zvedo, da tu živimo mi — Slovenci.
Kraševci so ubogi na stvareh — a bogati na izrazih. Malo vode imajo a veliko izrazov, ki se nanašajo na vodo. Drugi imajo pa več vode in manj izrazov kakor Kras.
Kdo drugi pozna kalove in lokve razen Kraševcev? Vsaka kraška vas pa ima svoj kal in svojo lokev.  (Istotako  Belokranjci).
Kal je Kraško napajališče, ki sicer nima nobenih prednosti razen velikega žabjega koncerta v poletnih toplih večerih, ki se razlega po celi vasi, in sicer s to hibo, da, kolikor močnejši je ta koncertni zbor, toliko gostejša je voda, ki jo mora piti uboga kraška živina. Odtod naša prislovica, da je v kalnem lahko loviti, odtod tudi naš izraz mir kaliti, železo kaliti.
Lokev ie nekaj čisto drugega kakor kal. Voda v lokvi je služila Kraševcem, dokler niso imeli še »štirn« in »štirnic«, za vso njihovo vsakdanjo rabo. To moram omeniti, ker to prednost ima lokev pred kalom. Seveda bi naš Gorenjec, ki je navajen hladne in bistre studenčnice, vrgel vse skupaj v en koš. Vendar Kraševec dela razliko med kalom in lokvijo.
Seveda so Kraševci v zadnjih letih v tem oziru silno napredovali. Vsaka hiša skoraj ima svojo štirnico, ki hrani, če ne najboljšo, gotovo pa vsaj zdravo pitno vodo,
o čemer so se tudi naši vojaki že osebno prepričali. Nekdaj so imeli pa Kraševci vodo samo v kalu in lokvi. — In odtod izrazi: kal, kalen, kaliti, kalati, kalalo; lokev, lokati = naglo v se vlivati, lokav, lokavec = lo-kovec, lokvica.
Še en izraz, ki ga vsi ne poznajo, je »plati«, »izplati« vodo iz posode. Odtod torej naše »Plave«, ki so imenitne postale skoraj kakor Doberdob.
Nezmiselno je, da rabijo nekateri tuje izraze za stvari, za katere imamo pristne domače. Nikdar ne bo dejal Kraševec cestni pretil, ampak vselej »vodnik«.
Mlinov Kras ne pozna. Čemu bi nam tudi služili zadnje čase? Nove mere Kraševci ne morejo pojmiti. Težko se ji bodo priučili. Navajeni so meriti na mernike, pergišea, peščice, ščepce do gnidke.
Zadnji čas se je raznesla vesela novica, da je učeni gospod na 300 mestih našel studence na Krasu. To bi bila iznajdba za naš suhi Kras! Neprecenljive vrednosti bi bila taka iznajdba — posebno sedaj v vojski! Sicer res teče že voda po Krasu po vodovodu — a ne še iz kraških studencev. Upamo pa, da bo vojna uprava storila še to, kar manjka, in pili bomo Kraševci v bodočnosti čisto kraško studenčnico.
Do tedaj pa moramo biti hvaležni našim štirnam, lokvam in kalom, ki nam dajejo za silo potrebne vode!
Kras s svojimi ostrimi grebeni in skalami, dolinami, prepadi in čudovitimi jamami s kapniki je kakor svet pravljic. In njegovo ljudstvo je kremenito, zdravo in zavedno. Krasote Škocjanske in Postojnske jame so ponos Slovencev. Marsikak žurnalist, ki pozna Afriko in Sibirijo, spoznava in opisuje danes nove kraje: Kras in Kraševce! Tako bo vojna prinesla naši domovini vsaj malo več slovesa po svetu.
Zjedinjenje države proti Evropi?
Vojna še z Zjedinjenimi državami? Menda so vesti, ki krožijo po časopisju, vendar zelo pretirane. Zanesljivih poročil iz Amerike ni dobiti. Gotovo je, da vlada med Zjedinjenimi državami na eni ter med Nemčijo in Avstro-Ogrsko na drugi strani neka napetost.
Dne 7. maja 1915. je bila torpedirana američanska tovorna ladja »Lusitania«  (baje
v znamenju vojne: Ženske kot snažilke nem. lokomotiv.
s tirolske fronte: Razbite hiše ob glavni cesti, v
je vozila tudi orožje in je imela sama topove). Utonilo je pri tem nekaj Amerikancev ter se je potopilo za nekaj milijonov blaga iz amerikanskih tovaren. Že dne 18. maja je poslala vladajZjedinjenih držav Nemčiji ostro noto, s katero je zahtevala odškodnine ter izjave, da nemške torpe-dovke ali podmorski čolni ne bodo več potapljali nevtralnih ladij brez svarila in ne da bi se poprej rešilo vse potnike. Med nemškim poslanikom v Zjed. drža\-ah, grofom Bernstorffom, in državnim Lansin-gom, zastopnikom predsednika Wil-sona, so se začela pogajanja. Toda razni američanski listi so začeli obenem strastno hujskati na vojno proti Nemčiji, češ da delajo nemške torpedovke, ki zapirajo ves promet na morju, američanski obrti in trgovini ogromno škodo. Tudi razna američanska oblastva so začela kazati sovražnost proti Nemcem v Zjed. državah. Nemški vojaški in mornariški ataše je bil iz Washing-tona odpoklican, in oglasil se je celo predsednik Wilson, ki je v nekem govoru javno grajal ameriške Nemce. Ker so bile potopljene tudi ladje »Ancona», »Arabia« in »Per-sia« od nemških toperdovk, je napetost še hitreje naraščala. Nemčija je miroljubno popuščala, kolikor ji le dovoljujejo vojne zahteve, a da bi priznala kršitev mednarodnega prava s potopitvijo ladij, ki so oborožene in vozijo njenim sovražni-ko'm živi]a in, orožje, tega ni mogla storiti. Čast je vendarle nad vse in Nemčija se noče poniževati brez povoda. Pogajanja zaradi nemških podmornic se torej nadaljujejo, a tudi hujskanje američanskih listov in politikov nirašča. Upati je, da se dobro razmerje ohrani med vladama, saj je nemška država že izjavila, da plača odškodnino za škodo, kolikor se je je zgodilo po krivici.
»Kölnische Ztg.« pa je te dni govorila na uvodnem mestu o novi iiiipetosti med Ameriko in Nemčijo ter izjavila na koncu: Dospeli smo .Ameriki nasproti do skrajne meje svoje potrpežljivosti. Sprejeli smo v svojem miroljublju od Amerike dejanja, ki jih je smatrati k večjemu še fomalno za nevtralne, ki pa so bila v praktičnem učinku akti sovražnosti. Odločeni smo temu nasproti zaklicati odločno: »Do sem in nič delj!« — in to je volja vsega nemškega naroda. Boljši konec z grozoto, kakor grozota brez konca ! Zato tudi čakamo mirno, ali bodo imele angleške spletke v Washing-tonu uspeh ali ne. Pripravljeni smo na vse možnosti«.
To so ostre besede, ki ne obetajo nič dobrega.
Iz Washingtona so te dni poročali: Wilson se je razgovarjal z voditelji raznih političnih skupin ter pripisujejo temu razgovoru \'eliko važnost. Podrobnosti niso znane ; domneva se pa, da jih je podučil o napetosti napram Nemčiji in jih prosil, da naj opuste javno razmo-trivanje položaja, ^da se razburjenost ne poveča. Če bo prišlo do preloma, bodo republikanci in demokrati, podpirali politiko predsednika. Splošno pa se ne verjame, da si bo Nemčija lahkim srcem odtujila važno nevtralno državo.
»M. N. N.« poročajo oficijozno iz Berolina. O alarmantnih vesteh glede grofa Bernstorffa je reči toliko, da gre tu očevidno za dogovorjeno hujskanje anglofilskega časopisja, ki hoče spraviti grofa Bernstorffa za vsako ceno ob dobro ime in preprečiti poravnavo ameriško-nem-škega spora. Vsekakor nimajo v Be-rolinu nobenoga poročila, ki bi značilo, da je nastalo pri ameriški vladi kritično razpoloženje proti nemškemu veleposlaniku«.
»Times« pa so poročale iz New-Yorka. Nemški državni tajnik Jagow je sporočil Ze-dinjenim državam s posredo-\anjem poročevalca »New-York Worlda», da je nemška vlada neomajno odločena 2. marca pričeti nastopati proti o-boroženim trgovskim ladjam, kakor proti pomožnim križar-kam.
To pomenja torej, da Nemčija ne odneha.
Zadnje vesti v tem sporu govore, da so američanske stranke needine ter da nekateri politiki Wilsona ostro napadajo, ker stavi Nemčiji nespremenljive zahteve.
Predsednik Wilson je označil iznova svoje stališče v pismu na svojega prijatelja. V pismu senatorju Stohe izvaja predsednik Wilson takole svoj namen :
Stališče, ki ga napovedujeta osrednii velevlasti — to sta Neinčija in naša država, — v bodoče glede na vojsko s podvodnimi čolni, nasprotuje tako jasno izrečenim zatrdilom, ki sta nam jih podali nedavno, da moram pričakovati izjav, ki razsvetle drugače vprašanje. Vsekakor je naša naloga
Nemško-amerikanska napetost: Hotel Knickebocker v Newyorku, kjer je sedež protinemških žurnalistovskih hujskačev, ki zahtevajo vojno Zjed. držav z Nemčijo.
Spominska Icapela Andreja Hoferja, junaškega tirolskega krčmarja, v pasajerski dolini, severno Merana.
jasna. Noben narod ali skupina narodov nima pravice, da med sedanjo vojsko izpremeni, ali se ne ozira na načela, katera so se zedinili pred vojsko vsi narodi, da omilijo strahote in trpljenje vojske. Če se jasne pravice ameriških državljanov po nesreči s takim postopanjem utesnujejo ali ne priznajo, nam ozir na našo čast ne dovoljuje, da izbiramo, kako naj postopamo. Ne morem dopustiti, da se kratijo pravice ameriških državljanov kakorkoli. Gre za čast in samospoštovanje našega naroda.
Ljubimo mir; ohraniti ga hočemo za vsako ceno, izvzemši, če gre za našo čast. Ponižali bi se, če bi iz strahu prepovedali naj ne izrabljajo svojih pravic in bi dejansko pritrdili kršitvi človeških pravic na vsakem kraju, po vsakem, narodu. Če prostovoljrto popustimo svoje dosedanje ponosno stališče kot nosi-telji postavnosti in pravice v sredi vojskinih valov, izgubi važnost jn vrednost vse, kar smo dosegli. Če zdaj mesto z načeli nastopimo z brezplodnimi premišljevanji, se odpro vrata in duri še nadaljnemu odne-havanju. Enkrat samo odnehajmo pravici in ne dvomimo, da bi sledila druga številna ponižanja, lepo poslopje mednarodnega prava pa bi se zdrobilo pod našimi rokami kos za kosom. Amerika ne more odnehati, če noče priznati svoje lastne onemoglosti in dejanjsko popustiti svoje neodvisno stališče med narodi.
Odnehati torej noče niti Nemčija niti Amerika. Toda Wilson govori o podmorskih ladjah vseh držav in vseh narodov, torej tudi na naslov Anglije.
»Norddeutsche Allgemeine Zei-tung«,  objavlja sledeče pomirljive  besede:
V nemški spomenici objavljena načela nikakor ne nasprotujejo mednarodnemu pravu.
V spomenici objavljena tajna povelja angleške mornarice izrecno naročajo oboroženim angleškim trgovskim ladjam, naj se samo ne branijo, marveč naj tudi napadajo. Če trdi Wilson v svojem poročilu senatorju Stone, da napovedani ukrepi proti oboroženim trgovskem sovražnim ladjam nasprotujejo izrecnim izjavam Nemčije in Avstrije, je to očevidno zmota ker se je izjavilo, kar se je le glede na mirne popotniške ladje, ne pa tudi z ozirom na take ladje, ki so oborožene, da napadajo. Nesporazum je nastal očividno zato, ker se spomenica s priloženim gradivom ne nahaja v rokah ameriške vlade in jo zato predsednik W^ilson še ni mogel proučiti.
Zdaj agitirajo v Ameriki za to, da naj se vse američanske ladje vozijo brez topov, ker potem jih nemški podmorski čolni ne bodo potapljali ; drugi pa vidijo v tem preveliko ponižanje pred Nemčijo in ščujejo dalje. Razmere so zelo napete, vendar upanja za mirno poravnavo še ni umrlo.
Mrak je legel nad pokrajino, ko smo se bližali porušenemu devinskemu gradu. Obiskati se more le ponoči. Stopimo v mogočno predzidje vrat, skozi katero vodi pot kakor
po globeli. V krogu naokrog leže kakor majhni gradovi gospodarska, poslopja, najtežje zidovje, velikokrat zadeto, pa vendar polno odpora. Korak nas vodi po lepem grajskem \zvožu, temni cipresni stožci se dvigajo v zrak, sprejme nas obsežen \ežni lok — še nekaj korakov in ustavimo se pod starimi arkadami in gledamo ven na dvorišče. Na levi silhueta mračno strmečega Diokle-cianovega stolpa, na desni nepoznana zidna grmada — vmes praznina in jasnina . . . morje. Odtod se preje ni videlo morja. Tu je stala kapela. Sedaj je odbita kakor par 7.ob iz zobovja ... V slabem siju polumeseca vidimo dvorišče, po katerega zidovih se ovija večstoletni bršljan, napolnjen s poditinami, tra-movjem, kamenjem, črepinjami, kosi železa, bruni, vrvež reči.
Gremo v prvo nadstropje: upra-\ itelj mi poda roko — on se spozna tudi v temi — ter me vleče za seboj. Noga stopa neprestano na čre-pinje, neprenehoma škriplje pod podplati, in če pade tu in tam skozi razpoko v zidu mesečna luč, se vidi strahoten metež. Komaj se prerineš skozi ruševine, večkrat se moramo ustaviti, kajti vodnik sam ne najde \eč poti, ali pa si je porezal roko (vsepovsod   razbito   steklo).   Tako
greš dalje po blodišču podrtij--
tedaj stopimo na piano in si od-dihnemo. Kako lepo! Temna skalna grmada, s črno grbino moli v morje; tu. si je bila zgradila hišo davno razpadla razvalina. Druga manjša kleč se temno potiska naprej: na tej skali je baje sedel pesnik Dante in sanjal v deželo, ki ga je pregnala, zavrgla . . .
Ko se je pred tremi dnevi začelo obstreljevanje, je prvi zadetek razbil pesnikov medaljon, ki je bil pritrjen nad velikimi vratmi. V črepinjah je padel na tla. Ta prvi zadetek je kakor simbol.
Iz tol-ninskih hribov, kjer so bili Lahi že opetovano krvavo odbiti.
Nemško-amerikanska vojna napetost: Uredniške palače listov »Tri-buna«, »Woorld< in (v nizki,  le 4 nadstropni hiši) >Sun«  v Ne\v-Yorku, hujskajočih za vojno Zjed. držav z Nemčijo.
Devin.
Naš slikar Ivan Grohar je rad slikal devinski grad. Danes je Grohar že mrtev in grad je razbit.
Vračamo se; plazimo se med podrtijami lesa, stekla in železa, ki leže za moža visoko- včasi se tipajoča noga obotavlja: tal manjka . . . Potem greš zopet previdno dalje, kakor čez polje razbitih steklenic. Tu je bila nekoč obednica, sedaj je videti kakor klet, potem Rdeči salon, knjižnica, ki je bila včasih čudo starih rokopisov, pergamentov, dragoceni komadi iz 14. in 15. stoletja, ko so bili Tybeini in Torreji še gospodarji Ogleja; k sreči so bili rokopise že prej spravili na varno, kakor tudi dragocena pisma (Marije Terezije, Napoleonova itd.) ter Rubense in Tintorette iz galerije slik. Tudi v jamski dvorani je videti, kakor bi bili v nji mlatili norci . . . dvorana je znamenita po spominih, kajti umetniki in učenjaki skoraj vseh dežela so se mudili v njej kot gostje kneginje. Sedaj vidiš na steni postavljenih nekaj bomb, ki se v mesočini motno svetlikajo, med njimi orjaki človeške velikosti . . .
Še enkrat stopimo pod arkade. Še enkrat molče zastrmimo na grajsko dvorišče. Ondi manjka kapela . . . gledaš v praznino. En sam zadetek je odbil ta kapelni trakt. To se tako lahko napiše, tako lahko izgovori. Toda kdor ni videl, ne ve, kaj je vojska.
Upravitelj Peter je bil v kleli, ko je udarila tretja granata. Ni ga držalo spodaj — grad je zaupan njemu; videti mora, kaj se je zgodilo. Teče gor, gre preko dvorišča in stopi v kapelo. Tu je bilo spraviti na varno še nekaj stvari. Sredi kapele visi slika sv. Ane. Zdelo se mu je, kakor da ga svetnica gleda, kakor da ki mu hotela nekaj reči . . . V svoji notranjosti sliši glas: »Pojdi proč od tu, pojdi proč! ... Ni strahopetnež. Prestal je že dvoje obstreljevanj, vajen le udarjanju, treskanju in vršanju razletelih granat. Ampak ta glas . ,. Skoči nazaj čez dvorišče, po stopnicah navzdol. Ravno je na tretji stopnici — -—, ko nastane tak udar in tresk, kakor bi se razklalo grajsko skalovje. Vse se zagrne v noč, črni ognjeni oblaki se vale v klet, smrad po plinih ga zbada v grlu — opoteče se — ne more dihati — lovi sapo. Ko nastane mir, zleze tresoč se ven — kapele ni več. Dobro znano lice grajskega dvorišča je izginilo. Vidijo se rdeče kleči seljanske, vidi morje, ki se ni preje^ nikdar videlo. In zvesti mož je zaplakal. Že cele
dneve hodi zmeden okrog, ne more jesti, ne spati. Samo delati more. V treh nočeh spravi vseh, kar je še bilo oprave in vrednosti, s pomočjo nekaj drugih ljudi na vozove ter pošlje zaupano mu imetje na varno. Šele potem more zopet med ljudi, In vedno zopet se mu orose oči - da ni mogel obraniti gradu s svojim lastnim telesom . . .
Upravitelja v njegovem tankem jopiču mrazi; od svojoga ni ničesar rešil, oblečen je, kakor je bil pred tremi dnevi dopoldne, ko je prišel iz kleti. Ozreva se nazaj . . . Morda bo grad nekoč zopet vstal, lepši nego je bil. Ne, zgodovina Devina ni minula; za
seboj ima le herojsko poglavje, novo, kadeče se, gromeče poglavje, polno strahot in čudes . . .
Besarabija.
Ob skrajni vzhodnji meji gališki in bukovinski ter med rekama Dnjestr in Prut leži dežela Besarabija. Na besarabski mejt divjajo že od zadnjih dni decembra 1915 neprestani boji z Rusi, ki izkušajo globlje vdreti v Galicijo in Bukovino.
Tudi naši domači polki stoje ondi v najhujšem ruskem ognju, in Slovenci s Hrvati junaško odbijajo naskok za naskokom Rusov, ki imajo tudi ogromne izgube.
Ves čas sedanje vojske se večkrat govori o Besarabiji. Rumuni si prisvajajo veliko pravic na rečeno deželo. V Besarabiji živi namreč tudi mnogo Rumunov, in je bila ta dežela svoje dni del Moldavije. Dandanes je Besarabija ruska pokrajina. Rusija jo je dobila šele 1. 1812. V 7. stoletju pred Kr. je bila ta dežela obljudena s Sciti. To dokazujejo in pričajo premnogi grobovi ob Pru-tovi delti. Besara bila je bila znana že Feničanom, ki so v njej ustanovili v 6. stoL pred Kr. naselbino Ofnuzo na mestu, kjer stoji sedanje mesto Akerman. V tisti dobi so Grki iz Besarabije že izvažali žito in les. Že v 4. stol. pred Kr. so bili tukaj Dačani, ki jih je 1. 106. podjarmil rimski cesar Trajan. Njih zemlja je postala rimska pokrajina Dacija. Dandanašnji Rumuni so potomci Dačanov in Rimljanov.
V 3. stol. po Kr. je postala Besarabija široka cesta za veliko preseljevanje narodov. Preko nje so se selili, Goti, Huni, Bolgari in Slovani. Slovanska plemena so podjarmili kijevski knezi. Besarabijo so spravili pozneje pod svojo oblast Tartari. V 13. stol. po-Kr. je Besarabija z današnjo Rumunijo tvorila skupino kneževin, in je po nekem knezu prejela današnji svoj naziv — Besarabija, V 14. stol.  se je spojila z Moldavijo v eno
Angleški kralj na obisku ranjenih vojakov, ki se zdravijo na solncu.
Na Dvini na ruskem Poljskem; izvira blizu Volginega izvora in se izliva v
zaliv Rige.
deželo, ali kmalu je spet prišla pod turški jarem. L. 1812. ja bila priklopljena k Rusiji po dogovoru med Rusijo in Turčijo. L. 1856. je bila po pai-iškem miru pride-Ijena Moldaviji, a že 1. 1873. po berolinskem kongresu spet spojena z Rusijo.
Besarabija meri 455.230kni-z 2,441.200 prebivalci, od katerih živi 357.800 ljudi po mestih. Ru-munov je 48 odstotkov, Rusov pa le 12 odstotkov vsega prebivalstva. Ostali so Malorusi, Ta-tari, Bolgari i. dr. Obdelane zemlje je 3,834.824 desetin (1 desetina = 1.01 hektarja), od teh jih je 43 odstotkov v rokah veleposestnikov, 48.6 odst. v posesti kmetov, a 8.4 odst. je državna lastnina.
Homer.
Nova biografija največjega epskega pesnika.
Profesor Wilamowitz-MóUen-dorf je  te dni v berlinskih kr. akademiji   znanosti   predaval   o »Beraču Homeru«. Iz njegovega predavanja se nam kaže življenje največjega epskega pesnika povsem drugače, kakor smo ga poznali  doslej.   Ker stoji danes v svetovni vojni, Grčija v  žarišču javnega zanimanja ter sta Homer-ova  epa  »Ilijada« in »Odiseja<  vzor vseh vojnih pesmi ter svetovne kniževnosti, naj navedemo   vsebino   tega   senzacijonalnega predavanja:
V Kymái v Mali Aziji je živela mlada Grkinja, ki je zaradi svojega ljubimkanja morala pobegniti v Smirno, Kjer je rodila sina ki mu je dala ime Melesinos. Kasneje se je Grkinja omožila z nekim učiteljem. Sinko je lepo rasel, in očim ga je vzgajala zelo skrbno. Po očimovi zgodnji smrti je Melesinos celó sam prevzel poučevanje otrok, torej je bil tudi učitelj. Medtem se je seznanil z grškimi mornarji-brodarji, ki so mu pripovedovali toliko pravljic in mu opisovali lepoto potovanja tako živo, da je Melesinos zahrepenel po morju jn svetu ter je res odpotoval na zahod. Živel je dalje časa na otoku Itaki, kjer so se mu vnele oči ter je polagoma oslepel. Nato se je vrnil v Malo Azijo in začel pesniti. No, srce ga je vleklo v očetovo mesto Kj'máo ter je potoval tja, beračeč od vasi do vasi. V Kymai je sestavil nekemu odličnjaku nagrobni napis v stihih, ki so toli ugajali, da so ga vsi hvalili! Ohrabren po tem uspehu, je prosil mestne očete, naj mu dajo službo mestnega poeta. Ali neki občinski veljak se je njegovi želji narogal: »Vsakega potepuha in berača (»ho-mera«) bomo imenovali pesnikom!« — slepi Melesinos je ogorčen odvrnil: »Kymaa se bo še ponosno zvala slepčevo mesto in ime hornera — berača postane še slavno!« ¦— In Melesinos se je vrnil v Smirno, kamor so ga povabili, kjer je njegova pesniška slava rasla vedno bolj. Neki človek pa mu je ukradel pesmi ter je z njim pobegnil na
Kios. Melesinos ga je zasledoval, a najti ga ni mogel. Na Kiosu je vzel pesnika neki bogataš v svojo hišo. Dobro se mu je godilo poslej, oženil se je in spesnil oba svoja ogromna epa. Kot starec je potoval po Grški in njenih otokih ter je deklamiral na pamet svoje pesmi. Tako je postal Homer velik po svoji slavi in njegovi pesmi sta nesmrtni.
Zadnji
Nocoj, le še nocoj naj mesec bo svetel, ko k meni ljubček moj bo zadnjikrat prišel.
Čez to ravno polje ino čez travnike pa gladke so steze, po njih moj ljubi gre.
Pa psi zalajajo po vsej vasi na glas, na glas oznanjajo da gre moj ljubi v vas.
Klobuk ima na glav', za njim pa listek bel, ta listek tako prav', da cesar ga bo vzel.
večer.
Petelin je zapel, dánica je prišla, slovo je dragi vzel, jaz sem zajokala.
»Ne jokaj, ljubica, čez osem kratkih let, če bova še živa, pa se spet snideva.«
Oh, psi še lajajo, al ljubega več ni, pred mojo kamrico pa trava zeleni-.
Prežalostno srce \eselja nima več, sam Bog nebeški ve, kdaj osem let bo preč! S. Jenko.
Razne vesti.
škoda vsled vojne. Gališko namest-ništvo je sestavilo natančen seznam škode, provzročene vsled vojne v 59 gaiiških okrajih s 1267 vasmi in 110 mesti. Razdejanih je bilo 64.000 stanovanjskih hiš in 113.324 gospodarskih poslopij; brez strehe je 58.225 rodbin. Za te je bilo treba 458 barak in 2500 stanovanj po eno sobo. Popraviti je bilo treba 12.921 poškodovanih stanovanj. Do 15. novembra 1915 je bilo dograjenih 82 barak in 1809 malih stanovanj ter popravljenih 7131 stanovanj.
Vojna in spolne bolezni. Pri nižje-avstrijskem namestništvu so imeli konteren-co, pri kateri je vladni zastopnik rekel, da vlada ne misli ljudstva poučevati z letaki, ampak naj to dela časopisje. Profesor Fin-ger ie rekel, da je vsled vojnih razmer obolela ena tretjina zakonskih mož; tudi med ženskami se je ta bolezen pomnožila, obolele so od bolnih zakonskih mož ali pa, ker je morala silno padla. Vsled te bolezni je zelo padlo število rojstev, v Nemčiji za 200.000. Brez sodelovanja ljudstva boj proti tej kugi ni pomoči.
Iz doberdobskega kamna izdelano težilo na cesarjevi pisalni mizi. Predsedstvo pomožnega zbora za begunce z juga je izročilo kabinetnemu ravnatelju tajnemu svetniku baronu Schiesslu iz doberdobskega kamna izdelano težilo, ki se polaga na pisma, s prošnjo, da je predloži cesarju v spomin na boje naših hrabrih čet na doberdobski planoti. Cesar je bil jako vzradoščen radi tega daru in je izkazal izreči odboru svojo zahvalo.
Tabor domačinov vojakov na nem. otoku Nauru v vzhodnih Karolinih
Morilec prestolonaslednika Franca Ferdinanda Princip je zelo bolan. Ima jetiko. Morilec je ves potrt, prsa so vpadla, oči so globoko vdrte, je bled in suh ter leži v bolnišnici. Ko je Princip izvedel, da je kralj Peter_ zapustil. Srbijo in da smo mi zasedli deželo, je bil zelo žalosten. Vedno bolj se zaveda svoje velikanske krivde. Smrt Ča-brino\iča ga je zelo pretresla.
Pasje meso na Poljskem. »Kurier \Var-szavvski« poroča, daje dobila mestna klavnica v Varšavi dovoljenje, da sme klati tudi pse, katerih meso je dovoljeno za prehranjevanje.
Umeten dež. Vse predloge, katere se je stavilo tekom stoletij, kako bi se dalo na umeten' način dobiti dež v poljubni množini, je treba prištevati neplodnim fantazijam. Resnejše pa je treba vzeti iznajdbo Avstralca Balsilie, ker je njegove poskuse, s katerimi se je pečal celo vrsto let, prevzela vlada New South Wales ter jih tudi financirala. — V privezanem zrakoplovu, kije opremljen z električnimi pripravami, se vzbuja v višini 1800do2000 m električne eksplozije. Vsled teh električnih valov se vzbudi zadostno jonizacijo zračnih plasti, ki služi v to, da se združi v zraku se nahajajoča mokrota v obliki deževnih kapljic, ki padejo na to na zemljo. Zanimanje avstralske vlade za to iznajdbo je razumljivo \sled tega, ker pomeni vsako sredstvo, s katerim bi se dvignilo povprečno množino dežja v Avstraliji \elikanski dobiček za deželo. Iznajditelj gre še dalje ter pravi, da bi bile te »dežne postaje« v stanu preprečiti velikanske viharje, ki opustošajo sedaj deželo.
Dalmatine! na Dunaju. Ko se je mudila na Dunaju dalmatinska poklonstvena depu-tacija, so doživeli naši rojaki z jadranske obale marsikatero veselo. Tako sta bila dva dalmatinska župana, ki sta prišla v sliko-\item hrvaškem narodnem kroju, predmet vseobče pozornosti. Z ljubeznivim nepozna-njem vsega, kar ni ravno dunajsko, so jo Dunajčani smatrali za črnogorska mirovna delegata. V neki elegantni kavarni je občinstvo oba »delegata« kar obsulo. Neki gospod se je okorajžil ter ju ogovoril. Najprvo francosko — česar pa častita dalmatinska župana nista razumela. Nato po nemško, češ, naj oprostita, da ju ne ogovori po »črnogorsko«. (Bog ve, kakšen jezik si predstavljajo Dunajčani pod »montenegrinisch« ?) En »delegat« je nekoliko razumel. Triumf! Ob napeti pozornosti zbrane publike je nato »intervie\ver« vprašal: »Oprostite, hm, ekscelenca, ali že zelo želite miru?«  V nepopisno začudenje
zbranega občinstva je. odgovori! »mirovni delegat« : »Ne, dragi gospodine, jaz sem za vojno«. — »??« — »No, da, za vojno, dokler Lahov popolnoma ne potolčemo! Šele pozno so vrli Dunajčani spoznali, da govore »mit zwa Dalmatinern«. — Člani deputacije so imeli tudi mnogo truda, pojasniti raznim prijateljem, da »Dalmatiner« niso narod, ki je morda Italijanu soroden, temveč, da so Dalmatine! . pravi, pristni Hrvatje in Srbi. — Dalmatinci so bili nekoliko užaljeni. No, naj se tolažijo. Dunajčan še danes ne verjame, da v Bosni ni nobenih Turkov, temveč da so tam le Srbohrvati muslimanske vere. Pred leti so bile »modeme« med slovenskimi dijaki pozimi tople pristno kranjske polhovke. Bog ve, zakaj si Dunajčani niso mogli predstavljati, da bi bili ljudje, ki nosijo polhovke, prav taki Avstrijci, kakor oni. Dokler so nosili naši študentje polkovke, so trdili Dunajčani »dös san Russn«. — Vojna bo morda prebivalce našega glavnega mesta naučila, nekoliko spoznavati tudi druge narode monarhije. Danes poznajo Dunajčanje le sebe in Tirolce, vse drugo jim je španska vas !
Papež, Vatikan in vojna. »N. F. Fr.«
poroča, da so belgijski škofje zadnji čas opetovano opozorili svoje vernike na težke finančne razmere ki so nastale vsled svetovne vojne v Vatikanu. Znano je, da pa-peška stolica noče sprejemati letne vsote 3,200.000 lir, ki jo ji določuje italijanski garancijski zakon iz 1. 1871., ter da pokriva svoje kakih osem milijonov lir na leto znašajoče potrebščine poglavitno iz dveh virov: iz cerkvenega premoženja, ki ga je svoj čas zapustil papež Pij IX. in ki se je cenilo na kakih sto milijonov lir, in iz prostovoljnih prispevkov vernikov, znanih pod imenom Petrov novčič. Javna tajnost je, da se je cerkveno premoženje vsled nesrečnega nalaganja glavnice, skrčilo, tako da znaša še kakih 70 miljonov. Dohodki iz tega premoženja pa se tudi manjšajo, ker se vrednostni papirji med vojno čedalje slabše obrestujejo. Za »Petrov novčič« sta do vojne največ darovali Francija in Belgija, namreč tri četrtine, a odkar je vojna, so se francoska in belgijska darila znatno skrčila. Posledica tega je, daje finančna uprava V'atikana imela I. 1914 in 1915 več kakor šest milijonov deficita in dokler traja vojna, se te razmere ne bodo izboljšale, prej poslabšale. Po sklepu miru bo papež odredil obhajanje jubilejnega leta, da bi čim več katoliškega prebivalstva prišlo v Rim in prineslo denarja.
Družabnico  je   iskala.  V
nekem časopisu na Pruskem je bil sledeč insérât ; »Postrežbe potrebna dama išče družabnico. ki zna biti ročna. Mora biti domačega vedenja, ljubezniva, vajena zgodaj vstajati, lepa in dobra po-strežnica. Abstinentinja ima prednost. Plače nobene, pa prosto hrano in zelo lepo stanovanje«. Nekaj dni pozneje je dobila inse-rentinja po nekem dečku, ki se je zelo hitro odstranil, cajnico z velikim napisom : »Ne premetavati!« Ko jo cajnico odprla, je našla v njej križasto mačko. Na repu je imela pritrjen napis : »Mi-lostiva gospa ! Z ozirom na Vaš insérât me zelo veseli, da Vam morem preskrbeti družabnico, ki ustreza vsem Vašim zahte\-am : je zelo domača, zgodaj vstiija, je zelo ljubezniva in zelo lepa. Ker je že mati več družin, je kot strežnica zelo izkušena in je tudi stroga abstinentinja. Plače ne zahteva in ne zahte\'a ničesar drugega, kakor da se ž njo lepo ravna in se ji da prijetno stanovanje«.
Pokvarjenost mladih deklet v Gradcu.
Letno poročilo graške mestne policije za 1. 1915. je zrcalo, v katerem se spozna, da so v času vojne nastale v Gradcu prav žalostne razmere. Oddelek za mladinsko skrb je imel 1914. leta opraviti z 3158 mladostnimi osebami, 1. 1915. pa z 4755. V letu, 1914. je imel opraviti z 785 deklicami, 1. 1916. pa z 1370. Zlasti se je pokazala velika pokvarjenost med deklicami. 544 jih je bilo naznanjenih sodišču, 686 jih je bilo prijetih zaradi potepanja. Posebno je obžalovanja vredno, kako se med dekleti širi prostitucija, največ vsled tega, ker matere nimajo časa nadzorovati svojih otrok in ker šoli odrasla dekleta ne morejo dobiti služb. Za denarjem se peha že mladina, ne le odrasle ženske.
„Krvava spomlad". Pod nadpisom »Krvava spomlad« piše bolgarsko oficijozno glasilo »Narodni Prava« : Ne more se dvomiti, da bi bil mir četverosporazuma najboljši izhod iz sedanjega položaja. Ker se je pa podal na visečo ravnino, ni verjetno, da se ustraši spomladanskih bojev, ki bodo stali nove reke krvi. Ker je pa četverozveza, kakor do zdaj, na vseh bojnih straneh na boljšem, lahko kadar in kjerkoli prične z odločilnimi boji. Spomladi podeli četverozveza četverosporazumu dobro zasluženi nauk. Potomci naj razsodijo o krivdi četverosporazuma, ki, četudi je premagan na vseh straneh, kljub teniu nadaljuje brezsmotren boj in si navaljuje krivdo, da je usmrčenih tisoče in tisoče ljudi in da zaostane Evropa za pol stoletja v kulturi. Če želi četvero-sporazum še eno krvavo spomlad, bo čutil, kako se kaznujejo vojske veseli pustolovci. Znali se bomo braniti in zavarovati svojo bodočnost in zmago napredku človečanstva. Naj razsodi zgodovina o zločinu četverosporazuma !
Usnje za zlato na Nemškem. Dne 13.
januarja je v nemškem državnem zboru poslanec Simon pojasnil, kake dobičke.je vojna prinesla tovarnarjem usnja. Poslanec Simon je strokovnjak, zato se njegove navedbe posebno zanimive. Kmalu po začetku vojne so bile na Nemškem zasežene surove kože in inozemske snovi za strojenje, a najvišje cene za ustrojeno usnje niso bile določene. Zato se je razvila brezprimerna špekulacija, zlasti ker je vojna uprava potrebovala silno mnogo usnja za sedlarske izdelke. Cene usnja za čevlje so poskočile za 300 do 400
Iz nemške kelonije: Vojaška parada na otočju Samoa.
odstotkov. Poslanec Simon pravi, da so izdelovalci usnja samo v prvih devetih mesecih vojne vzeli prebivalstvu Nemčije 861 miljonov mark preveč, deloma s podra-ženjem čevljev, deloma s podraženjem usnjenih armadnih potrebščin. Ena tovarna usnja v Monakovem je imela leto pred vojno 191.000 mark dobička, v letu vojne pa pol-drug milijon ter je njena dividenda poskočila od 4 na 30 odstot.; tovarna usnja v Strass-burgu je povečala svoj dobiček za 8 milijonov ; tovarna v Norimberku pa je s 400.000 markami glavnice zaslužila 430.000 mark v enem letu, torej 110 procentov. Tako se da iz volovskih in ^telečjih kož delati zlato!
Zašito srce. Življenje nas uči, da hodijo po zemlji ljudje, o katerih se pravi, da
imajo trdo srce, tudi se dobe ljudje, o katerih govore, da imajo kamenito srce, a zašita srca so šele iznajdba naših dni. Tak človek živi sedaj v Gradcu. Mlad delavec je. Na cesti ga je napadel tuj človek in ga zabodel med tretjim in četrtim rebrom. Ranjenca so prenesli v bolnico in dve uri po napadu je bil operiran. Zaboden je bil v srce.
Operacija je trajala samo dvajset ininut. Dvignili so ranjencu srce iz prs, iztisnili iz nje nabrano kri in srce zašili s štirimi šivi. Med operacijo je opetovano kazalo, da umrje ranjenec in tudi še po izvršeni operaciji so nastale bolezni, druga za drugo, a zdravniška pomoč je vse premagala, ISletni fant je ozdravel. Sedaj je 20 let tega. kar je bilo
Bolečine v prsih niso samo neprijetne, temveč imajo tudi slabe posledice, kajti boleča prsa se upirajo pregibanju dihajočih pljuč ter ovirajo nemoteno vdihavanje.. Moramo torej bolečine v prsih hitro odstraniti. To se doseže lahko z vdrgavanjem s Feller-jevim bolečine blažečim rastlinskim esenc-fluidom z znamko >Elsa-Fluid». Priporočeno je v več kot 100.000 zahvalnih listih. 12. steklenic pošlje poštnine prosto za 6 K lekarnar E V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 280, (Hrvatska)' Tudi Feller-jeve rahlo odvajaječe rabarber-ske kroglice z znamko »Elsa-kroglice« so dobre. 6 ška-telj poštnine prosto 4 K 40 v.
Še vedno se govori, da je za nakup varnih in pri-)oročljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 cron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas „Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani.
Zlato in srebro obdrži tudi med vojsko in po vojski svojo vrednost. Varno je toraj naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verižico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj.
Zagreb, glavno mesto Hrvatske. Jelačičev trg.
¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦a
prvo človeško srce uspešno zašito. Od tistega časa je bilo izvršenih že kakih 200 takih operacij in se jih je med njimi 80 posrečilo. Take triumfe dosega znanost, take zmage izvojuje človeški um.
„Mati"! Vojaški duhovnik, ki je bil večkrat na bojišču in delil tolažila sv. vere ranjencem in. umirajočim, pripoveduje, da ga ni nobena stvar tako ganila, kakor klici krepkih junakov, ki so vzdihovali;  »Mati!
Mati!« — »Videl in skusil sem vse bojne strahote«, pravi, »toda nič me ni tako prevzelo kakor ječanje umirajočih, ki so kakor obnemogli otroci klicali: »Mati!« Kar se je kdaj pisalo in govorilo lepega o materi, vse to ni v stanu razodeti velike vrednosti in moči, ki jo ima mati do otrokovega srca, v taki luči, kakor ti klici umirajočih ustnic in pojemajočih src« !
Gospodinjstvo.
Krompirjevi žličniki. Skuhaj kilogram krompirja, olupi ga in nastrgaj iia strgalniku, primešaj dve celi jajci, par žlic mleka in nekoliko moke, da dobiš testo, kakršnega potrebuješ za zličnike. Zakuhaj zličnike z žlico v slani vodi, kuhane odcedi preplakni jih z mrzlo vodo, odcedi iznova in opraži zličnike na masti, da bodo nekoliko rumeni.
Mešana juha. Kuhaj na rezance zreza-no sveže zelje, dalje koren, nekoliko kolerabe, zelene, peteršilja ter krompirja, vse zrezano na kocke. Duši obenem na masti in zarumeneli čebuli malo zrezanih govejih ali svinjskih jeter, stlači jih, prideni prej omenjeno zelenjavo z juho vred, osoli, začini s papriko ali poprom ter prideni še malo kuhane karfijole ali graha. Ali pa zakuhaj na juhi še kako pest riža. Ta juha je jako dobra in izdatna ; seveda mora kuharica sama preračunati, kako dolgo se kak pridatek kuha, da bo vse ravno prav mehko.
Prekajeno meso z zeljem. Zarumeni na masti nekoliko sesekljane čebule, prideni kislega zelja, ter na kocke zrezanega že nekoliko kuhanega prekajenega mesa (za vsako osebo 10 dek.), duši to; ko se izpari vsa tekočina primešaj žlico moke, ki naj se zarumeni, zalij s svinjsko juho ter daj s krompirjem ali s cmoki na mizo.
Krompirjev gulaš. Olupi kilogram krompirja in ga zreži na majhne kocke. Potem sesekljaj dve čebuli, zarumeni jo na masti in primešaj sladke paprike. Prideni krompir, ki ne sme biti premehko kuhan in duši to še nekaj časa, če moreš, primešaj tudi nekoliko paradižnikove mezge, ki jed zelo izboljša.
Iz nemških kolonij : Palmov gaj na otoku Nauru.
TISKOVINE VSEH \?RST
KAKOR: ČASOPISE, KNJIGE, BROŠURE, CENIKE, LEPAKE, LETAKE, VABILA, VSPOREDE,  TABELE, RAČUNE, KUVERTE IN PISEMSKI
PAPIR S FIRMO, VIZITKE, ITD.
= NATISNE LIČNO IN CENO =
ZADRUŽNA TISKARNA ^mM^
NAROČILA   SPREJEMA  TUDI   UPRAVNIŠTVO  „TEDENSKIH SLIK" V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA UL. lO./I.
KMETSKA POSOJILNICA    A 3 = R z z N 7           /    ¦	0		LJUBLJANSKE OKOLICE
obrestuje hranilne vloge po         T Hranilnih vlog: dvajset milijonov.   Popolnoma varno	4	0	v LJrBLJANI. - brez vsakršnega odbitka naložen dener.      Rezervni zaklad : nad devettisoč.
Poslano. B. pl. Trnhoczy, leharnap u Ljubljani.
Moja soprog-a je zadnjega sinčka s Sladinom „s adni čaj" zredila. Fant je joldrugo leto star, čvrst in močan in ni )il še sploh nič bolan. Pri prejšnih treh otrocih je rabila razne redilne moke, s kojimi ni niti približnjega uspeha imela. Sladin priporočam vsem staršem.
Spoštovanjem Makso Kovač, c. kr. voj. uradnik.
v Pulju, 23. marca 1914.
a B
Samo za trgovce in preprodajalce.
Velikonočne razglednice
najnovejše in najlepše vrste.
\'ojne velikonočne razgled. Barvoti.sk (motne) . K 4.— fine pobarvane .   .   .    6'—
gravure.......V —
brom......., 8*—
Cena za 100 iztisov po povzetju franco Zagreb,
Največji  izbor vseh vrst razglednic, vojnih,  umetniških,  za častilke, genre  i. t. d.  od — 12  kron. Pismeni papir v mapah  in škatljah  po najnižjih cenah priporoča:
RUDOLF PDLAČEK, ZagPBb, lupišičeua ul. Z1,
motne (barvctisek) . K 4—
z bleskom....., .^¦—
„ .. in zl.atom. ,. 6 — brom motne K 7 — col ,, 9 — gravure „ ,. C — ., ,. 8.— svetlotisek
motne ,, 4*— ,, 6"— umetniške
motne ,, 8" —
Ako naročite
ner
1 srečko avstr. rdečega križa 1 srečko ogrskega rdečega križa 1 srečko budimpežtanske bazilike 1 dobitni list 3"/o zemij. srečk iz leta 1880
1 dobitni list 4°/,, ogrsk. hip srečk iz leta 1884
12 žrebanj vsako leto, glavni (dobitek - 630.000 kron -
JqKI^P igralno pravico do bobitkov uv^Ull-C; turške srečke v znesku do 4000 frankov popolnoma zastonj!
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno:
Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana.
NAJLEPŠI SPOMIN
na ljube starše, ljubljenega otroka, dragega prijatelja ali ljubeznivo prijateljico je njih po fotografiji povečana lepa umetniško izvršena slika. Ta slika je najlepše in najprimernejše darilo za god in druge prilike.
Najčastnejši spomin na naše ljube, drage, ki so na bojnem polju ali ki so že padli na polju slave za domovino, je njih po fotografiji povečana slika.
Ker umetniško dovršena, po fotografiji povečana slika ni le kras vsake kmetske sobe in vsakega gospodskega salona, temveč je dokaz tudi spoštovanja in ljubezni do taistega, ki^ga slika predstavlja, bi naj imela vsaka rodbina take slike svojih dragih. Še dolgo, ko jih bo že krila črna zemlja, bo slika trajen spomin na nje.
Cene v kronah.
velikost slike v cm	Doprsna slika	Dokolenska slika ali pokrajina	Dvojna doprsna slika ali slika jezdeca	Dvojna dokolenska slika ali dve figuri	Skupina 3 doprsnih slik	Večje skupine
13 : 18	11-—	I2-—	12 —	12 —	14 —	16-—
18 : 24	12-—	13 —	17--	18--	20--	22-—
26 ; 32	14-—	16-—	21 —	20-—	23--	25 —
30 : 40	16-—	20-—	23 —	24 —	26--	28-—
42 : 53	24 —	24--	26--	26 —	29 —	31-—
50 : 60	30 —	26 —	30-—	34 —	35-	37-—
55 : 68	35 —	34 —	35 —	55'—	60--	65--
64 : 100	—	60-—	60--	70-—	75'—	80-—
75 : 100	—	74-—	80--	90 —	95-—	100-—
80 : 120	—.	95--	95 —	120 —	130- —	140-—
84 : 150	—	120-—	120-—	140-—	150 —	160-—
100 : 150	—	135-—	—	170-—	—	190-—
100 : 200	—	170-—	—	200-—	—	240-—
100 : 250	—	22o-—	—	250--	—	350-—
Eno četrtino zneska je vplačati v naprej kot aro, drugo ob izvršitvi.
Jamčim za solidno delo in dobro izvršitev. Ako bi se po kaki fotografiji (ker je mogoče zastarela, obledela ali pokvarjena) ne dala napraviti lepa povečana slika, se vrne fotografija in ves za sliko vplačani znesek. — Da so povečane slike res krasno umetniško dovršeno delo, se lahko vsakdo prepriča v našem uredništvu, ker so nekatere slike vsakomur na ogled. In s tem, da prevzame naše upravništvo jamstvo za solidno in dobro izvršitev, ima vsakdo najboljše zagotovilo za reelnost podjetja.
Vsa naročila je nasloviti na „Tedenske Slike" v Ljubljani.
Mačeh S Komp..
::   Panca Jožefa cesta 3   :: LJUBLJANA.
ZALOGA IZGOTOVLJENIH OBLEK, ZA GOSPODE :: DEČKE IN OTROKE, :: NAROČILA TUDI PO MERI.
SOLIDNA POSTREŽBA. ZALOŽNIK C. KR. PRIV. JUŽ. ŽELEZNICE.
8219?0
v katerem se pod  vodstvom  zdravnika različno ukrivljene hrbtenice, izbočeni hrbti, neenaka pleča in boki
zdravijo, se nahaja
v Stritarjevi ulici štev. 9,1. nadstr.
Pojasnila se dobe ob delavnikih od 3.-4. ure popoldne istotam.
Zadružna tiskarna v Krškem
-:-  izvršuje tiskovine lično in ceno.  -:-
-BD -HO
88=
OD BS
3
Svetovna tvrdha Suttner ima
samo natančno idoče, zanesljive, trpežne ure, katere staremu dobremu
imenu hiše čast delajo.
St. 410. NikelnastaAnker-Roskopf-
ura......   . K 4i0
„   705. Roskopf - ura,  kolesje  v
¦ kamnih...... „ 5'90
„ 719. Srebrna remontoar-ura . „ 7"80 „   600. Žepna ura z radijem, se
po noči sveti .   .   .   . „ 840
„ 449. Roskopf-ura, dvojni pokrov „ 7-20 „   518. Ploščnata nikelnasta kava-
lirska ura..... „  7"50
„   803. Damska ura, jeklena ali nikelnasta ...... „ 7"90
„   804. Srebrna damska ura .   . „ 9"50
„ 1544. Usnjata zapestnica z uro „ 10-50
Št. 712. Nikelnasta IKO - ura,  15
kamnov...... „ 14'—
„ 1450. Bela kovinasta verižica . „ 2'80 „   865. Bela kovinasta  verižica,
priprosta..... „ 1 —
„  916. Srebrna verižica, masivna „ 3'20 „   422. Nikelnasta  športna verižica   ....... „ 1"75
„  979. Srebrni obesek „cesarjeva
podoba"...... „ 2 —
„   213. Srebrni prstan z kamnom „ r40
„  211. Srebrni prstan z kamnom „—'90
„ 1063. Prstan, zlato na srebro . „ 270
Priporoča se umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA.
Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 1.'22 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v traliki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Stekl. 50 2 in 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamči. Zadostuje steklenica. Spričevala na razpolago.
\ SANATORIUM • EMONA li
•PORODNIŠNICA. . LtJUBLtJANA • KOMENSKEGA- tXICA
SEF-ZDFywNiK:praMARijDR- FR. DERGANC
Vsaka ura je najnatančne j e preizkušena.
Razpošilja se
po povzetju ali če se denar vnaprej pošlje.
Krasni cenik
zastonj in poštnine prosto.
Neugajajoče
se zamenja!
Lastna tovarna ur v Švici! — Lastna svetovna znamka „IKO", najboljša preciz. ura.
H. Suttner ^r" Ljubljani št. 6.
Svetovna razpošiljalnica.
Nobene podružnice.
Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj
Zdravnlška^lizjava o izvrstnem vplivu.
Bujno lepo Oprsje
dobite, če rabite med.  dr.  A.   Rixovo  prsno
oblastveno preiskano, jamčeiio neškodljiva. Za v,sako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3"H0, velika pušica. ki zadostuje za uspeh K 880. Kosm. Dr. A. Rix laborat, Dunaj IX., Lakiergasse 6|0. Razpošilja se strogo diskretno Zaloga v Ljubljani: Parfumerija A  Kane in drogerija ,,Adrija".
Export
svetiljli in baterij
št. 80 komplet . . K S'— „ 80 A  ,,      .  .   ,, 9*—
žepnih elek-tričnik
27
Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 21./23.
Trgovci velik popust.
Darujte za „Rdeči, križ!"
1
kremo