P.b.b
kulturno - politično glasilo
svetovnih in domačih dbgodkov
Poštni urad Celovec 2 — Verlagpostamt Klagenfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt.
CELOVEC, DNE 17. JUNIJA 1965
Gradimo novo Evropo
Srečanje katoliške mladine v Selah
LETO XV. / ŠTEVILKA 24
Atomsko strelivo
Poteklo je komaj 20 det, odkar so ameri-šikii strokovnjaki odkrili atomsko strelivo tim mu kmalu potem dali tudi obliko prve atomske 'bombe. Nekako pred 10 leti je v skrivnosti atomskega streliva prodrla Rusija, skoraj istočasno pa tudi Anglija. Nekaj več časa je rabila Francija, nedavno pa se je tem ..atomskim državam" pridružili še rdeča Kitajska.
Veriga atomskih držav še ni zaključena. Strokovnjaki trdijo, da bi še 14 držav moglo okoli leta 1970 proizvajati atomsko strelivo, ako bi ga hotele in bide pripravljene na potrebne finančne žrtve. So to: Belgija, Kanada, češkoslovaška, obe Nemčiji, Indija, Japonska, Švedska, Italija, Švica, Izrael in Egipt. Stroški za prvo atomsko eksplozijo bi znašali okoli 50,000.000 dolarjev.
Proizvodnja atomskega streliva ni torej nobena tajnost več. To pa še ne pomeni, da je lahka stvar. Še o rdeči Kitajski trdijo sedaj, da bi mogla letno producirati samo par bomb, kajti samo za to količino streliva ima potreben uran 235.
Ni pa s tem rečeno, da je končna metoda za atomsko proizvodnjo že dognana stvar. Amerika je do sedaj napravila 375 poskusov, pa še zmeraj ni dosegla vseh ciljev. Med glavnimi sta dva: prebiti se do atomske ročne granate in do atomske patrone, na drugi strani pa popolnoma očistiti strelivo od radioaktivnosti.
Na drugi strani moramo reči, da je atomskega streliva že kar zadosti vsaj za prvo silo. Na atomski konferenci na Dunaju so letos ugotovili, da ima svet danes že 2300 ton plutonija in umna 235 v skupni vrednosti 23 bilijonov dolarjev in da ta količina zadostuje za vse atomske elektrarne, kar jih je na svetu projektiranih. Zaloge se sedaj lahko porabijo tudi za atomske bom-t>e. Na svetu je danes že 42 atomskih reaktorjev v obratovanju, tudi male in zaostale države jih imajo. Seveda morajo industrijsko surovino" kupiti od velikih držav, v glavnem od Amerike, in se podvreči kontroli, da je ne bodo rabile za proizvodnjo atomskega streliva.
S tehničnega vidika ni torej proizvodnja atomskega streliva nobena uganka.
Vendar si ne smemo prikrivati dejstvo, da bo v par desetletjih vprašanje proizvodnje atomskega sitreliva že toliko razčiščeno, da ga bo lahko delala vsaka, tudi mala država. Tak tehnični napredek se ne bo dal omejiti ali zavleči z nobenim mednarodnim dogovorom. Nemcem je na primer prepovedano, da bi mislili na atomsko strelivo. In tn vendar mislijo nanj.
Kako torej omejiti nevarnost pred atomskim orožjem? Najprvo lahiko pomaga tehnični napredek, ki bi atomsko strelivo, da tako rečemo: razkužil odnosno uničil njegovo radioaktivnost, ki je dejansko nevarnejša od atomske razdiralne moči in ki se jo ljudje instiktivno tudi bolj bojijo. Na drugi strani bo pa morda prodrlo spoznanje, da svet še ni dozorel za mednaroden dogovor o atomskem razoroževanju, in da le treba iskati drugo skromnejše sredstvo v mednarodnem dogovoru, ki pač prepoveduje uporabo atomskega streliva. Seveda s,mo pa tudi do tega skromnega mednarodnega dogovora še daleč, kajti za tak dogovor je potrebno mednarodno medsebojno hupanje, ki le rahlo napreduje.
„To je dan, ki ga je naredil Gospod," bi lahiko rekli o letošnjem prazniku presvete Trojice. Po ljudskem mišljenju je ta nedelja naj svetejši praznik v letu, ker praznujemo spomin vseh treh božjih oseb. Pa še sonce je sijalo, kar je bilo po dolgih deževnih dneh posebno razveseljivo.
Že nekaj let se na to nedeljo zbira mladina k manifestacijam, na katerih izpričuje svojo vdanost Kristusu Kralju. Letos je bil mladinski dan v Selah. Nova modema cerkev, lepo urejen prostor pred svetiščem, stara cerkvica s pokopališčem v ozadju, mogočna lipa pod župniščem ter planine so ustvarile pravo razpoloženje in primeren okvir za tak praznik. Sonce je prijazno sijalo z neba, popoldne pa se je dobrohotno skrito, ko bi nam bila njegova toplota odveč. Sele so tudi zato tako primerne za tak praznik, ker so prebivalci te gorske doline izredno ljubeznivi hi dobrosrčni.
Program mladinskega dne se je začel dopoldne, ko se je mladina zbrala pri šoli in v veličastni procesiji z zastavami ob petju in molitvi odkorakala proti cerkvi. Velika cerkev ni mogla sprejeti vseh, ki bi želeli k maši. Odrasli so od zunaj spremljali dogajanje v cerkvi. Po zvočniku .so slišali pridigo im tudi petje. Posebnost te maše je bila, da so nekatere speve peli v novem ritmu ob spremljavi godbe iz Dobrle vesi. Ta nova muzika, ki ji pravimo tudi jazz,
V Italiji so bile v nedeljo in ponedeljek deželne volitve na Sardiniji in druge delne pokrajinske in občinske volitve. Te volitve so pokazale premik volivcev na levo.
Volitve so pokazale, da sta obe koalicijski stranki, demokristjani kakor tudi levi socialisti izgubili precej glasov, medtem ko so pridobile one stranke, ki so levo in desno od koalicije; to so komunisti in liberalci.
Demokristjani so na Sardiniji izgubili svojo absolutno večino in s tem neomejeno kontrolo zakonodaje. Od dosedanjih 37 poslancev jih bodo imeli samo 35 v pokrajinskem (deželnem) parlamentu, ki šteje skupno 72 poslancev. Levi socialisti so izgubili
je bila prav spodobna, a vendar nekaj posebnega.
Sv. mašo je daroval preč. gospod župnik iz Lipe Jože Adamič. Posebno nagovor je bil aktualen. Pridigar je rotil mladino, naj ne drvi samo za svetnimi dobrinami, za zabavo in zaslužkom; naše življenje je treba viskladiti z božjim redom, z .božjimi načrti.
Duhovnik je bil pri maši obrnjen proti ljudstvu. Tabernakelj se odpre na obe strani. Sploh je cerkev vse zelo navdušila. Odgovarjali so vsi navzoči. Bila je to prelepa skupnost. Mnogo mladine je prejelo sv. obhajilo. Čeprav je cerkveno opravile dolgo trajalo, nihče ni bil naveličan. Ob koncu je mil. g. prelat dr. Rudolf Bitimi prinesel še nadpastirjeve pozdrave.
Kratek odmor je služil za telesno okrepčilo, kajti ob 2. uri popoldne se je že začel razvijati popoldanski program.
V pozdrav so zaigraiM godci iz Dobrle vesi. Mladi so še, pa jo kar dobro urežejo. Sledili so pozdravi zastopnikov fantovske mladine, škofijskega tajnika podeželske mladine in voditeljice dekliške mladine. Strokovni učitelj Marko Hafner je izrekel pozdrav častnim gostom in vsej mladini. Koroški škofijski tajnik podeželske mladine g. Mandl je spregovoril v pozdrav slovensko in nemško. Gdč. učiteljica Anica Fuigger je v kratkem, a jedrnatem pozdravu pozvala dekleta k sodelovanju s Cerkvijo.
dva poslanca, medtem ko so liberalci pridobili dva, komunisti pa en mandat. Edini od strank, ki tvorijo na Sardiniji koalicijo, so mogli beležiti pridobitev enega poslanca socialni demokrati.
V bozensfci pokrajini so pridobili demokristjani pri občinskih volitvah en mandat.
® Nad razstavnim prostorom mednarodne letališke razstave na letališču Le Bourget v Parizu je treščil na da v prisotnosti tisočih gledalcev ameriški bombnik „B-58“ in eksplodiral. Pri nesreči je izgubil življenje pilot, medtem ko sta dva člana posadke zadobila težke telesne poškodbe.
CENA 2.— ŠILINGA
Treija matura na Slovenski gimnaziji
8. razred je obiskovalo v šolskem letu 1964/65 24 dijakov in dijakinj. Od teh je bilo pripuščenih k pismeni maturi 23. Ustni maturitetni izpiti so bili na naši gimnaziji 14., 15. in 16. junija. Maturitetni komisiji je predsedoval nadzornik dr. Valentin Inzko.
Od 23 dijakov in dijakinj je zaključilo izpite pozitivno 21 študentov in študentk, od teh 8 z odliko. Dva osmošolca morata jeseni ponavljati izpit iz enega predmeta.
Z odliko so maturirali: Grilc matevž, Groblacher Ernst, Jelen Štefan, Miki Jože, Mischitz Marija, Pernjak Pavel, Wernig Marija in Zvvitter Ivana.
V sredo, 16. junija, je bila v cerkvi Sv. Duha v Celovcu ob sedmi uri zvečer zahvalna daritev. Prav v tej cerkvi je bila jeseni pred osmimi leti prva skupna božja služba slovenskih gimnazijcev. Mad njimi so bili letošnji maturantje prvi prvošolci Slovenske gimnazije. Tokrat so se božje službe udeležili kot maturantje z zahvalo za vse prejete dobrote.
Zvečer pa so se zbrali člani izpitne komisije ter drugi profesorji zavoda z maturanti in njih starši v prijetnem domačem krogu ter se skupno veselili dogodka dobro uspele tretje mature na Slovenski gimnaziji.
Maturantom k njih uspehu tudi mi iz vsega srca čestitamo.
Tudi letos je bil konferencier (izg. konfe-ransje) Foltej iz Št. Jakoba. Ugandi je marsikatero veselo. Ves prostor pred cerkvijo je bil gosto zaseden (nad 1000 ljudi), mnogi so morali stati. Domačini pa so sc celo na hribu za pokopališčem posedli in gledali ter poslušali, kaj se dogaja ob cerkvi. Ubrano petje združenih zborov je vodil č. g. Florijan Cergoj. Tudi s pesmijo je mladina izpričala povezanost treh dolin: . Roža, Podjune in Zilje.
Slavnostni govornik je bil letos višji študijski svčtnik prof. dr. Vinko Zwitter. Glavne misli govora so bile tele:
„Na mladinskem festivalu v Stuttgartu pred dvema tednoma se je zgodil pravcati čudež. Evropsko podeželsko mladino je zastopalo okoli 7000 Francozov, 8000 Nemcev, 3500 Belgijcev in poleg Nizozemcev, Švicarjev, Špancev in Portugalcev še 1500 avstrijskih fantov in deklet, med njimi skupina 40 slovenskih koroških zastopnikov naše mladine. Festival je nosil naslov „Gra-dimo novo Evropo", njegov spored so tvorili skupna sv. daritev, nato zborovanja, narodni plesi, petje, prizori i. dr. V velikem šotoru, kjer je bilo zbranih več tisoč mladincev, so v prosvetnem sporedu podajali narodne prizore in pesmi. Pa so se vmes oglasili še naši mladi pevci pod vodstvom č. g. Miichorja in ob viharnem ploskanju zapeli venec slovenskih narodnih pesmi. Kot hi zbrana evropska mladina slutila, da spada v njen krog še mladina slovanskih ljudstev.
Slovanski in posebno slovenski mladini je poverjena pri gradnji nove Evrope posebno važna naloga. Evropski zapad si le preveč dopada spričo materialnega blagostanja v uživanja željnem materializmu. V svoji enostranski posvetnosti ne najde pravega pogleda na prave življenjske vzore in nima dovolj smisla za socialno ljubezen, za pravo kultumo lepoto, za resnično kulturo svoje duše. Za tak idealizem je potrebna resnična mladost in le-te so zmožni predvsem mladi, po civilizaciji in materializmu nerazvajeni narodi.
Zato stoji tudi današnji festival naše katoliške mladine v znamenju gradnje nove Evrope in je na svoj način dopolnilo stutt-(Nadaljevanje na 5. strani)
Ognjeni krst mmkm OID
Prve praske z dominikanskimi uporniki — Uporniki slavijo obletnico
Prvi ognjeni krst med uporniki in. med-amerikansko mirovno vojaško silo se je dogodil v nedeljo ponoči v Santo Domingu. Baje so uporniki pričeli streljati na brazilj-sko vojaško enoto, ki čuva narodno palačo v področju mednarodne cone. Braziljski vojaki so odgovorili prav tako z ognjem. Med vojaki mirovnih vojaških sil Organizacije ameriških držav ni bilo nobenih izgub. V nedeljo je prišlo šestkrat do streljanja v Santo Domingu. V torek je eksplodirala v nekem avtomobilu sik rita bomba, ki je zahtevala troje človeških življenj, medtem ko je bil eden ranjen. Napadalcev niso mogli najti.
Dominikanski uporniki so slavili v ponedeljek šesto obletnico 'ponesrečenega poskusa kubanske invazije, da bi vrgli tedanjega diktatorja Trujilla. V prvih vrstah
demonstrativne povorke so korakali tudi člani prepovedanega prokomuni stičnega gibanja.
Iz Brazilije poročajo, da so Združene države izrekle željo, da bi ustanovili stalne medameriške vojaške sile, ki naj bi skrbele za to, da bi preprečevale revolucije in pre-vnatništvo na ameriški polobli. To ameriško pobudo bodo obravnavali na prihodnjem zasedanju ministrskega sveta Organizacije ameriških držav (OAD). Združenim ameriškim državam se pri tem zdi tudi nujno, da bi Organizacija ameriških držav (OAD) ustanovila samoobrambni mehanizem, s čimer bi se spremenila tudi politična oblika sedanjega medameriškega sistema. OAD bi naj postala nekakšna Organizacija severnoatlantskega pakta Severne in Južne Amerike.
Volitve v Italiji
Na Sardiniji so izgubili demokristjani absolutno večino
Politični teden
Po svetu ...
SVETOVNA JAVNOST O AMERIŠKEM
VESOLJSKEM POLETU
Po celem svetu je sprožil uspel polet ameriških astronavtov (natančno o poletu smo pisali v prejšnji številki našega časopisa) največjd odmev. Vsi pariški dnevniki so pisali na vidnih mestih o uspešnem poletu vesoljske ladje „Gemini 4“. Posebno poudarjajo uspeh, da je White 20 minut plaval prosto v vesolju ter ocenjujejo to dejstvo Ikot nov uspeh pri osvajanju vesolja. Vendar pa pariški listi tudi omenjajo, da se ameriškima astronavtoma ni posrečilo srečati se z drugo stopnjo rakete, ki je bila od časa do časa prav blizu njune ladje.
Pariški list „Le Monde’ je pisal: „Združe-ne države Amerike hočejo sedaj s svojim uspelim poletom dveh njunih astronavtov dokazati, da stopajo, na prvo mesto v vesoljskem tekmovanju in da bi mogli to tudi obdržati.
Ugledno mesto je dalo najnovejišemu podvigu ameriških znanstvenikov tudi italijansko, belgijsko, holandsko in drugo zahodno časopisje.
Tako je pisal rimski časopis II Messagge-ro: „To je bilo prvič, da so izvedli nek poskus te vrste, pri katerem ni bilo nobene skrivnosti."
New York Herald Tribune pa je zapisal: ..Neresnično je positalo resnično in resničnost enači sanjam v romanih Jula Verna".
Zahod pa je še posebno z napetostjo pričakoval vesti o poletu ameriške vesoljske ladje iz Sovjetske zveze, ki je po splošni sodbi, po posrečenem sprehodu Wh;ta po vesolju, izgubila prednost na področju vesoljskih poletov s človekom.
Sovjetski vladni časopis „Izvestija“ je v svoji večerni izdaji opozoril posebno na dejstvo, da se je astronavt White, skoro ves čas, ko je bil izven vesoljske ladje, postavljal v držo za fotografiranje. Pri tem pa je časopis „Izvestja“ takoj dodal: „To pa zato, ker ameriška vesoljska ladja ni imela nobene neposredne televizijske zveze z Zemljo, kot na primer jih imajo sovjetske vesoljske ladje." Razen tega je sovjetski list „Izvestja“ še poročal o ameriškem reševalnem pomorskem ladjevju: 26 ladij, 139 letal in 10.000 mož. To pa je bilo nujno, ker ameriške vesoljske ladje, v nasprotju s sovjetskimi, ne morejo pristati na zemlji, je še dodal list.
Dejstvo pa, da se je Edvvard White v vesolju prosto’ gibal s pomočjo raketnega pogona, medtem ko Rus Leonov, ki je bil prvi človek, ki je prosto plaval v vesolju, take raketne naprave ni imel, je časopis „Izve-istija" podal brez vsake razlage. Prav tako tudi dejstvo, da je White dalje časa vztrajal v vesolju kakor pa Leonov.
O ameriškem vesoljskem poletu je poročal tudi sovjetski radio, agencija ADN, češkoslovaška televizija, madžarsko časopisje in drugi. Budimpeštanski komunistični organ „NepszabadiSag“ pa je pisal: „Ameri-kanci so dosegli s tem svoj največjd vesoljski uspeh".
Papež Pavel VI. je blagoslovil astronavta
Na binikoštni ponedeljek se je papež Pavel VI. spomnil tudi obeh slavnih ameriških astronavtov McDivitta in Whita! Ko je blagoslavljal na trgu sv. Petra večtisočglavo množico, je papež dobesedno dejal: „Naš blagoslov pa velja tudi onim, ki se trudijo, da bi raziskali pot zvezd."
ČU EN LAJ: „ZARADI VIETNAMA
NE BO SVETOVNE VOJNE"
V razgovoru z egiptovskimi novinarji časopisa „A1 Musavar" je kitajski ministrski predsednik minuli teden izjavil, da je rdeča Kitajska pripravljena zaplesti se v vojno v Vietnamu, če ji bodo Združene ameriške države vojno vsilile. Kakor je ču En Laj dalje povedal, da po njegovem mnenju zaradi sedanje vojne v Vietnamu ne bo svetovne vojne, ker se lahko ta razvije samo iz spopada med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike.
Ču En Laj je še pripomnil, da svetovna vojna ne bo izbruhnila, tudi če bi Združene ameriške države razširile sedanjo vojno v Vietnamu na rdečo Kitajsko. Dejal je, da ne more odgovoriti na vprašanje, ali bo Sovjetska zveza stopila na stran Kitajske v primeru, da bi se vnel spopad mem Kitajsko in Združenimi ameriškimi državami.
DE GAULLE PRI ERHARDU
V petek in soboto preteklega tedna je obiskali francoski državni predsednik Charles de Gaulle v Bonnu zahodnonemškega kanclerja profesorja Erharda. O tem državniškem obisku, ki je potekal v popolni tajnosti, se skoro nič ni izvedelo. Pač pa politični opazovalci pravijo, da so pogovori potekali v ozračju odkritosti, čeprav o izidu pogovorov že v začetku nista bili obe strani optimistični.
Zahodnonemško časopisje ne prinaša nobenih natančnejših poročil o izidu sestanka med de Gaullom in Erhardom, temveč samo omenja na kratko pozdravna govora francoskega kakor tudi zahodnonemškega državnika.
Kljub tajnosti pogovorov pa so le prišle gotove stvari na dan. Tako je francoski predsednik de Gaulle poskusili pri Erhardu, da bi ta pristal na gotova priznanja glede nekaterih kmečkih vprašanj Evropske gospodarske skupnosti (EWG = EGS). Vendar v
tej točki Erhard ni popusti, tako da sedaj de Gaulle nič več ne vztraja, da bi morali do konca tega meseca na sestankih EGS v Bruslju dokončno skleniti o finansiranju kmetijskega sklada. Zato pa je bil francoski predsednik na drugi strani bolj nepopustljiv in je kar javno povedal Erhardu, da pri naslednjem sestanku zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti ni treba več računati, da bi Francija bila za pospešitev politične evropske zveze.
NASLEDNJA ŽRTEV: SIAM
Siam je naslednja žrtev, ki si ga je izbrala Kitajska za agitacijo (hujskanje), so izjavili odločilni politiki v Združenih državah Amerike. Znaki za to so že pričujoči: na jugu dežele Siama so skoro na dnevnem redu umori županov dm policijskih agentov (opravnilkov), komunistični teroristi (nasilneži) na jugu dežele, razširitev svojati, tihotapstvo z orožjem, radijska propaganda iz Pekinga in protiamerikanski letaki. Politični opazovalci so mnenja, da leži krivda deloma v nezmožnosti policijskih oblasti v pokrajini, korupcija (podkupovanje) v vladnih vrstah in dolga meja z Laosom, ki je ne morejo nadzorovati.
.. in pri nas v Avstriji
ZOPET NA DELO!
Avstrijski politični koledar različnih rokov (terminov) je bil v zadnjih več tednih dejansko ..prezaseden", tako da osrednja vlada in razna ljudska politično-upravna zastopstva skoraj niso prišli do opravljanja normalnega dela in nalog.
Po dolgi vrsti jubilejnih proslav v zvezi z 20-letnioo druge avstrijske republike in 10-letnioo podpisa državne pogodbe je sledila nič manj dolga volilna borba in volitve' zveznega predsednika, takoj nato pa dunajska ..vrhunska konferenca" EFTA-držav, kjer je tudi Avstrija članica, a bi se rada tega članstva rešila in ..poromala" v nasprotni gospodarski tabor EGS (EWG) v Bruselj. Temu primeren je potem seveda bil tudi izid omenjene EFTA-komference na Dunaju, o čemer smo deloma že zadnjič poročali.
Sedaj oba po Mična tabora (OeVP in SPOe) vedno bolj uvidevata in poudarjata nujnost, da naj začneta obe najvišji državni predstavništvi — vlada in parlament — z rednim delom, kajti rešitve potrebnih nalog in problemov je obilo, če hočeta ob njunem nastopu postavljeni vladni program do prihodnjih parlamentarnih volitev, ki bodo že prihodnje leto, v kolikor toliko zadovoljivi meri rešiti. To nujnost je pred dnevi posebno poudaril zvezni kancler dr. Klaus in pozval Socialistično stranko, da tudi ona pokaže enako pripravljenost.
NAJVAŽNEJŠE NALOGE
Med nerešenimi problemi je dr. Klaus naštel kot posebno nujno:
® Stanovanjsko reformo. — „Obe vladni stranki sta določili 30. junij kot zaključni 'termin za predložitev izgotovljenih zakonskih osnutkov. Ta rok mora ostati veljaven."
© Zaključna pogajanja o radiu in televiziji. — ..Tozadevna posvetovanja je treba eh upoštevanju izvedbe lanskega ljudskega glasovanja, pri katerem je sodelovalo nad 830.000 državljanov, čimprej pozitivno dokončati."
© Zakone za pospeševanje gospodarskega porasta. — „Ti so," je zvezni kancler izjavil, neizogiben predpogoj za izboljšanje sposobnosti gospodarskega tekmovanja in za povišanje življenjskega standarda kot tudi za zagotovitev pokojnin."
© Reorganizacijo podržavljenih podjetij. — Delni uspehi so na tem področju že bili doseženi, a glavne točke še niso uresničene.
© Obsežnejše pospeševanje znanstvenih raziskovalnih del. — „Na žalost pri tem še ni bila najdena priključitev na mednarodno raven raziskovalnih del," je dejal dr. Klaus.
© Pojasnitev natančne poti pri dajanju povelj vojski, ker je dosedaj večkrat prišlo do nesporazumov, ki jih je treba odpraviti.
© Nujne pomožne akcije za žrtve vremenskih katastrof.
Socialisti dosedaj še niso pokazali posebne pripravljenosti, reševati gornje nujne zadeve dn so se pečali z drugimi manj važnimi problemi.
POKOJNINE ZA DUNAJSKE
OBČINSKE MOŽE!
Že nekaj časa se je na Dunaju šušljalo o novem „napadu“ na ljudski denar in sicer na ta način, da naj dobijo dunajski ob-
činski ipolitičmo-upravni funkcionarji pokojnine oziroma odpravnine. Podobna afera je že pred časom vzdignila nemalo prahu v javnosti zaradi odobrenih pokojnin celovškim mastnim očetom. Sedaj pa so konec maja na Dunaju, kjer pravtako kot v Celovcu sedijo na krmilu socialisti, z vso naglico odobrili v tamkajšnjem deželnem zboru nov deželni zakon z veljavnostjo od 1. junija t. 1., ki določa, da imajo člani dunajskega deželnega zbora, nadalje mestni svetniki in okrajni načelniki pravico ne samo na mesečne prejemke, temveč tudi na pokojnino in odpravnino.
Kot je bilo pričakovati, je bil ta zakon, pri katerem gre „za lastni interes" in za lastni žep, zelo hitro obdelan in z veliko večino glasov sprejet. Po njegovih določilih bo n. pr. dunajski deželni poslanec, če po 10-letnem opravljanju svoje funkcije in dosegi 60 let starosti zopet odide v zasebno življenje, dobival pokojnino v višini 50 odst. dotedanje plače. Poslanec, ki predčasno preneha s funkcijo, ima pravico do odpravnine; isto velja tudi za one, ki prestopijo iz deželnega zbora oz. občinskega sveta v parlament. Nadalje so predstavniki dunajskega deželnega zbora upravičeni de uradnega dodatka; člani dunajske deželne vlade pa imajo pravico do pokojnine že po petih letih svoje funkcije.
Pri tozadevni debati o tem zakonu je večina poslanskih govornikov — posebno socialistična poslanca dr. Stemmer in Bock — na vse mogoče zvite načine skušala dokazovati njegovo utemeljenost, češ da so bili mnogi izmed njih zaradi te svoje politič-no-upravne funkcije „tako preobloženi z delom, da so se morali odpovedati že več zadnjih mesecev svojemu počitku ob koncu tedna". Večina delovnega ljudstva pa misli o teh ne ravno malenkostnih plačah in pokojninah drugače in je to novico sprejelo z pgorčenjem na znanje.
VSEUCILIŠKI PROFESORJI
IN POLITIČNI PROPORC
Avstrijska vseučilišča že nekaj časa doživljajo krizo v zvezi z imenovanjem oziroma nastavitvijo novih profesorjev. Pri reševanju teh vprašanj si more posebno Socialistična stranka z njenim šefom, zveznim podkanclerjem dr. Pittermamom lastiti neslavno „zaslugo“ za to.
V Avstriji simo že navajeni, da je skoraj vse razdeljeno v dve različno pobarvani „držaivni polovici". Na žalost pričenja zli duh tega proslulega proporca prehajati tudi na vseučilišča. Ena stranka dolži drugo, da krši vseuciliško avtonomijo. Do posebno ostrih nasprotij je prišlo zaradi socialistične odklonitve imenovanja docenta dr. Zenker-ja na dunajski medicinski fakulteti. Ta odklonitev je povzročila posebno hudo razburjenje in ogorčenje v vseučiliških krogih. Imenovani mladi docent je bil od celotnega profesorskega zbora te fakultete zaradi svojih izrednih znanstvenih sposobno-siti kot edini predlagan.
Ta dr. Pittermaininov ugovor je po nalogu profesorskega zbora dekan fakultete, znani profesor dr. Breiteneoker, z vso odločnostjo zavrnil. V protestu je rečeno, da profesorski zbor „pred vso javnostjo" odločno ugovarja proti temu, da je bil ves njegov napor, tako nadarjenega in v vsakem oziru
SLOVENCI
domu bi fio s'dein
Umrla duhovnika
V	župniji Brišče v Nadiški dolini, v Slovenski Benečiji, je 18. maja umrl zlatomašnik Peter Č e r n o j a. Po srečno prestani operaciji se je zopet vrnil med svoje vernike, a sredi dela za dušni blagor vernikov je omahnil. Pokopali so ga v Bri-ščih ob veliki udeležbi duhovnikov, posebno še ljudstva. Za mašnika je bil posvečen 1914 leta.
Pokojni zlatomašnik je zelo ljubil slovensko ljudstvo. Hudo ga je bolelo, da zaradi posebnih razmer v Slovenski Benečiji ni bilo mogoče opravljati službe božje v domačem jeziku. Boleče je bilo tudi, da pri pogrebu ni bilo slišati javne slovenske besede, čeravno so vsi verniki med seboj govorili slovensko.
V	Novem mestu pa je umrl tudi 18. maja frančiškanski pater Ladislav Pintar v starosti 70 let. Za duhovnika je bil posvečen 192?*. Bil je zmerom vesel duhovnik. Poleg svojega glavnega duhovniškega poklica se je rad bavil tudi s slikarstvom. Pokopali so ga v Novem mestu, kjer se je udeležilo pogreba 40 duhovnikov sobratov in ogromna množica ljudi.
Na tujem umrla Slovenca
V	Miramaru, v Argentini je slovenska skupnost pred kratkim izgubila svojega odličnega člana J u -rija Žurgo. Pokopali so ga na miramarskem pokopališču ob lepi udeležbi tamkajšnjih slovenskih rojakov. Pogrebne svečanosti je vodil g. Boris Koman iz Mar del Plate.
In v Clevelandu v Združenih državah Amerike pa je umrl nedavno dr. Hinko Lobe. B:1 je velik prijatelj dveh slovenskih ustanov: Slovenske pristave in Slovenske šole pri fari sv. Vida. V imenu obeh ustanov se je pri pogrebu od njega poslovil ravnatelj Slovenske šole č. g. Jošt Martelanc.
Živahna kulturna dejavnost med Slovenci v tujini
V	Chicagu v Združenih državah Amerike so tamkajšnji Slovenci prešnji mesec priredili v veliki dvorani župnije sv. Štefana pravljično igro pastirček in princeska”. Največjo zaslugo, da je igra tako lepo uspela, ima režiser Jože Rus in iavalci.
V	Melbournu v Avstraliji pa so nedavno uprizorili slovensko igro v treh dejanjih prisegam” Kazimirja Zakrajška. Rajni je bil ntwyorški župnik in je delo napisal za članice svoje farne Marijine družbe. Igro je naštudirala učiteljica slovenske šole Anica Smec. Čisti dobiček je bil namenjen za slovensko cerkev v Melbournu.
Slovenski slikarji razstavljajo
Lojze Spacal je bil povabljen zadnji čas na razstavo „Umetnost in rezistenca v Evropi”, ki je prirejena v muzeju v Bologni. Znani primorski slovenski umetnik razstavlja tam svojo stvaritev „Talci v ulici Ghega”.
Lojze Spacal se udeležuje tudi grafične razstave za nagrado Biella, kjer je bil v razsodišču med drugimi ravnatelj ljubljanske Moderne Galerije Zoran Kržišnik.
Na Bledu pa so te dni odprli slikarsko razstavo akademskega slikarja Lojzeta Perka.
Te dni pa so zaprli v Galeriji Alcione v Trstu razstavo tržaškega slikarja Romana Ukmar-i a, ki je razstavljal šest del.
Prav tako v Trstu, in sicer v umetniški Galeriji „Torbandena” je pred kratkim razstavljal ljubljanski slikar Janez Bernik. V Trstu je razstavljal trinajst svojih manjših najnovejših del, ki le delno pričajo o njegovi slikarski vrednosti. Galerija Torbandena jih več ni mogla sprejeti, ker je pretesna. Tržaški list pl Piccolo” je pisal zelo laskavo recenzijo o Bernikovi razstavi.
Koncert zbora „Lojze Bratuž"
Nedavno je priredil mešani in moški pevski zbor ,.Lojze Bratuž” v Gorici lep koncert slovenske pesmi. Prihiteli so rojaki s Tržaškega in Beneške SIo-\enije. Navzoč je bil tudi prof. Ubald *r-abec iz Trsta, čigar pesem Polževa snubitev” je bila na sporedu. Spored je obsegal skladbe: J. Gallusa, p. M. Miollija, Lojzeta Bratuža in prof. Mirka Fileja.
Koncert je prav lepo uspel, zato gre zahvala dirigentu, pevcem in pevkam, ki so se vsi kar najbolj potrudili, da je bila prireditev tako u-spešna.
odgovarjajočega mladega učenjaka z imenovanjem za univerzitetnega profesorja obdržati doma, zaradi politične odklon’tve obsojen na neuspeh. Ker dr. Zenker ni bil nastavljen na dunajski medicinski fakulteti, je bil tako rekoč primoran, da sprejme ponudbo v Zahodno Nemčijo, čeprav bi raje deloval v svojem rojstnem mestu Dunaju Vkljub slabšemu materialnemu položaju.
Tudi na vseučiliščih ima torej politika na žalost prednost pred pravo znanostjo! Ali se res že ne bomo spametovali?!
Na velikonočni ponedeljek, 19. aprila, se je začelo v novozgrajeni salezijanski univerzi zborovanje salezijancev, kot se imenuje uradno salezijanski generalni kapitelj. Ta novo zgrajena univerza je v okraju Val Meleiina v predmestju Rima.
Prvi generalni kapitelj je bil leta 1877 ipod vodstvom svetega Janeza Boška v Lan-zo -Tirinese, osem let potem, ko je že bila potrjena Salezijanska družba od Svete stolice. Tedaj je bilo vseh salezijancev 263 im domov 17, a že tedaj so imeli svoje domove ne samo v Italiji, ampak tudi že v Franciji in Argentini.
Tako najdemo po 88 letih prvega generalnega kapitlja salezijance že na vseh petih celinah sveta; vseh sobratov je 22.521; domov, vzgojnih zavodov pa 1352.
Na sedanjem zborovanju je bilo poleg vrhovnega predstojnika Salezijanske družbe g. Renata Zigiottija, še osem članov vodstva Družbe, dalje, generalni prokurator Družbe pri Sveti stolici, ravnatelj materine hiše v Turinu in provinciali vseh provinc Salezijanske družbe na svetu. Doslej je prišlo v Rim na zborovanje 72 provincialov in 72 delegatov. Vsaka provinca izvoli po enega delegata med sobrati, ki se generalnega zborovanja udeleži z vsemi pravicami kot provincial. Manjkali so ,provinciali iz Poljske, Češkoslovaške in Ogrske. Na Poljskem sita dve provinci, na Češkoslovaškem dve in na Ogrskem ena.
Države so takole zastopane: Italija ima 12 provinc, Španija 7, Brazilija 6, Argentina 5, Indija 3, po dve pa imajo: Francija, Nemčija, Belgija, USA, Mehika Kolumbija in Ekvador. Po eno provinco pa imajo sledeče države: Avstrija, Anglija, Irska, Holandija, Portugalska, Antilje, Centralna Amerika, Jugoslavija, Bolivija, Čile, Paragvaj, Peru, Urugvaj, Venezuela, Avstralija, Kitajska, Filipini, Japonska, Srednji vzhod, Siam, Centralna Afrika.
Mednarodni značaj ne prihaja samo do izraza s tem, da je bilo na tem zborovanju zastopanih 69 različnih narodov sveta, ampak in predvsem v važnih zadevah, ki so se obravnavale v zvezi z vzgojnim delom v posameznih državah. Na tem zasedanju so proučili važne zadeve dela in apostolata v zvezi z delom koncila in njegove obnove v Cerkvi. Kakor se je temeljito pripravila Cerkev na koncil, tako se je več mesecev pripravljalo 8 posebnih komisij zastopnikov držav vseh petih celin sveta na to zborovanje. Vsak sobrat v Družbi je mogel podati v zvezi z delom in apostolatom svoje predloge, ki so jih komisije uredile in pripravile za generalno zasedanje.
Generalno zasedanje je najprej preučilo delo im apoistolat Družbe v različnih narodih, posebno v misijonih, spremembe in potrebe modernega apostolata in vzgoje za uspeh namena Družbe.
Prvi in glavni namen tega zborovanja je 'bil notranja obnova Družbe v popolnem soglasju z delom koncila v Cerkvi in v zvezi s pravili Družbe v prilagoditvi časov in ‘krajev; vse pa v duhu svete Cerkve.
Bred začetkom zasedanja so vsi opravili duhovne vaje, da so se duhovno pripravki na važno in odgovorno delo.
V	začetku zasedanja je bilo ustanovljenih še 15 podkomisij, v katerih so razporejeni vsi provinciali in delegati.
V	prvem zasedanju so proučili namen in ustroj Družbe v zvezi z obnovo v Cerkvi, redovno vzgojo salezijancev, vzgojo in strokovno izobrazbo sobratov laikov v Družbi, modernizacijo strokovnih, tehničnih šol, vzgojo in izobrazbo mladine s sedanjim geslom — „Don Boško s časom!" Dalje so obravnavali vzgojo mladine v župnijah, v nedeljskih oratorijih, delo, pomen in sodelovanje salezijanskih sotrudnikov, delo v misijonih v zvezi z novimi določbami kon-c>la Cerkve ter razne oblike apostolata v Cerkvi. Iz vsega je razvidno, kako velike važnosti je bilo to zborovanje im kako ve-bk pomen je imelo za apostolsko delo Salezijanske družbe v Cerkvi.
Na tem generalnem kapitlju je bil na lastno prošnjo po preteku službenih let radi slabega zdravja razrešen svoje službe dosedanji vrhovni predstojnik g. Renato Zig-Smtti, na njegovo mesto pa izvoljen g Alojzij Ricceri, ki je šesti za sv. Janezom Boškem. Prav tako so bili izvoljeni sodelavci vrhovnega predstojnika, njegovi pomočniki Pč vodstvu Salezijanske družbe.
Papež Pavel VI. je v privatni avdienci sprejel udeležence generalnega kapitlja z
novim vrhovnim predstojnikom. Posvetil jim je daljši govor, ki ga bomo objavili prihodnjič. Po govoru pa se je dalj časa pogovarjali s salezijanci in se zanimal za njih delo zlasti v misijonskih deželah, kjer je salezijansko misijonsko delo v velikem razmahu. Vsem je sv. oče na koncu naročil, naj poneso njegove pozdrave med narode, kjer delujejo, svojim sobratom, sotrudni-kom-dcbroitnikom in prijateljem salezijanskega dela.
Delo Salezijanske družbe je posebno bogato božjega blagoslova v misijonih. Posamezni vzgojni zavodi imajo po več tisoč gojencev, ki se pripravljajo na življenje s šolo in dobro vzgojo. Poseben božji blagoslov in posebna pomoč Marije Pomočnice, ki jo vsi salezijanci častijo z otroško zaupno ljubeznijo, se čuti v poklicih. V Cerkvi so redovi in družbe, ki obstajajo že več stoletij in so številčno močnejši, Salezijanska družba pa je v teku sto let, odkar jo ije ustanovili sv. Janez Boško, vedno mlada, polna življenja in pripravljena na apostolat in vzgojo mladine za življenje. V mnogih državah vse mladine niti sprejeti ne morejo, im prav v tem je očividno božji blagoslov.
čast oltarja v sveti Cerkvi sta dosegla ustanovitelj sv. Janez Boško in njegov gojenec sv. Dominik Savio, ki je bil v Avstriji od avstrijskih škofov proglašen za zavetnika mladinskih organizacij. Na potu k proglasitvi k blaženim pa je lepo število služabnikov božjih in tudi mučencev - sobratov Družbe.
Salezijanska družba ima sobrate, ki jim je Cerkev zaupala važna in težka odgovorna mesta, eden od sobratov je kardinal v državi čile, dalje je 10 rezidencialnih nad-
Ko te dni praznujemo 20-leitnico, odkar je propadel Hitlerjev „rajh“, odkar so se vrnili v domovino naši ljudje, ki so bili prisilno izseljeni s svoje zemlje, odkar so dobili svobodo naši ljudje v Dachauu in drugih taboriščih, pa tudi, odkar je moralo oditi v svet na tisoče drugih naših rojakov, ki so se uprli komunizmu, je prav, če se spomnimo še drugih obletnic, ki jih letos praznujemo.
Leta 1885, torej pred 80 leti, se je ustanovila med Slovenci Družba sv. Cirila in Metoda. Organizirala naj bi samopomoč našega naroda v boju s potujčevala. Delo te organizacije je posegalo tudi na naše ozemlje im smo tej družbi koroški Slovenci marsikaj dolžni In hvaležni. „Svoji k svojim," „Mal položi dar domu na oltar!" sta bili gesli, ki sita klicali slovenskega človeka k samopomoči in radodarnosti za narodnoobrambne potrebe.
Spomladi leta 1890, torej pred 75 leti, so se zbrali v Celovcu naši predniki in ustanovili pod predsedstvom Gregorija Einspielerja »Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem". Ta 75-letnica mora odmevati v srcu vseh naših zavednih ljudi. Tudi danes velja: Zagrabimo za delo za slovenske in katoliške ideale po naših vaseh! Od preprostega do študiranega človeka vsi smo poklicani!
16. maja 1860, pred 105 leti, je skladatelj Davorin Jenko uglasbil pesem Simona Jenka »Naprej, zastava Slave!" Ta pesem je kmalu postala slovenska narodna himna. Natisnil jo je prvič decembrski »Slovenski Glasnik". Prvič pa so jo peli dne 29. oktobra 1860 na Dunaju. Bogve, če se bodo tega letos spomnili naši dunajski visokošolci.
4. maja 1910 je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor »Slovenske straže", katoliške narodno-obrambne organizacije. Za pred-sednika so tedaj izbrali profesorja Egona Jarca.
Leta 1905, torej pred 60 leti, se je ustanovila v Ljubljani »Slovenska dijaška zveza", ki si je nadela nalogo pečati se s splošno kulturnimi im leposlovnimi vprašanji.
Leta 1910 so se zbrali tudi slovenski katoliški visokošolci, ki so študirali v Pragi in se združili v društvo »Dan". Kjerkoli je skupina katoliških študentov, se mora. organizirati. človeku je v naravi, da raste, da se razvija. Zato je tudi povsem naravno: kjer je skupaj več ljudi, pride in mora priti do povezave, do organizacije. Tudi naše katoliško učiteljstvo bo moglo vršiti svoje poslanstvo le, ako se bo tudi organiziralo.
škofov in 32 škofov. Poleg tega so v misi-jonskih deželah izročene Salezijanski družbi prefekture in vikariati, to so ozemlja, ki jih cerkveno vodi apostolski prefekt ali apostolski vikar kot v škofiji škof.
Papež Pij XI., ki je osebno poznal sv. Janeza Boška in je bil velik sotrudnik Družbe, je ustanovi! univerzo, ki je imela do sedaj svoj sedež v Turinu, v letošnjem poletju pa se bo preselila v Rim, v prostore novozgrajene univerze, na kateri bo tudi »Visoka papeška šola" za klasične jezike, ki jo je ustanovil sedanji sv. oče.
V	Avstriji si Salezijanska družba šteje v čast, da je velik sotrudnik, dobrotnik in prijatelj salezijancev naš prevzvišeni nadpa-stir dr. Jožef Kostner, ki smo mu vsi salezijanski sobratje iz srca hvaležno vdani!
V	naši krški škofiji sobratje salezijanci delujejo v Celovcu v treh vzgojnih zavodih: v Vincentinu, v Št. Rupertu in v Heim-lingerju. V Celovcu imajo sobratje kot profesorji na srednjih šolah redni pouk; poleg tega imajo v Celovcu tri župnije: sv. Jožefa, sv. Martina in sv. Ruperta. V zadnjem desetletju so zgradili novo moderno cerkev sv. Jožefa. Na deželi pa delujejo sobratje v 6. župnijah. Vse Driznanje pa zasluži v Se-*
ii sobrat g. Matko, kot je to poudaril častitljivi g. župnik Vauti, za veliko delo zgraditve nove moderne cerkve Marije Pomočnice, saj je z njemu lastno delavnostjo žrtvoval vse svoje moči, da imajo danes Selani najmodernejšo cerkev v škofiji in so nanjo tudi ponosni.
Vsem prijateljem Salezijanske dražbe in nas isobratov, ki delujemo v naši škofiji tako na vzgojnem kot duišmoipastirskem polju, iskren pozdrav.	A. Cvetko
Novembra 1915, pred 50 leti, je slavil veliki slovenski »tribun" dr. Janez Evangelist Krek, 50-letnico svojega rojstva. Letos praznujemo 100-letnieo rojstva tega daljnovidnega slovenskega narodnega voditelja. Njegova aktivnost na zadružnem polju je segala tudi na Koroško. To je bil mož, poln naprednih socialnih idej. Ko je govoril na Dunaju v državnem parlamentu, je vsa Evropa prisluhnila. Ob koncu prve svetovne vojne je napisal v francoščini knjigo o našem narodu. S tem nas je predstavil na zapadu. Ta 'knjiga je že velika redkost in ima naslov »Dr. Ivan Krek, Les Slovenes".
Nedavno so zopet odprli priljubljeni in znani muzej na prostem, tako imenovani Minimundus (Svet v malem). Kot prvi ste stopili pri letošnji otvoritvi na prostor Mi-nimundusa dvojčici Monika in Silvija Lacker iz Celovca. Pri vhodu v muze; pa ju je čakalo izredno presenečenje. Vodstvo Minimuindusa je tokrat poskrbelo, da je pr-
vima obiskovalkama celovškega »Sveta v malem" podarilo lepo torto.
Minimundus, ki pomeni za male in velike obiskovalce lepo doživetje, je letos še posebno bogat. Razen tega so uredil' novo dovozno cesto in zgradili asfaltirani prostor za parkiranje motornih vozil. Na tem pro-
Knjižica iz Janežičevega sklada
Miško Maček, Ujeli krik
Te dni je izšla pesniška zbirka visoko-Solea Karla Smolleta. Naslov jii je »Ujeti krik". Prav lično jo je opremil akad. slikar Valentin Oman, natisnila jo je tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
O vsebini in vrednosti Smo!1, letov ih pesmi bodo gotovo spregovorili kaj drugi v svojih ocenah. Knjižica je izšla v samozaložbi s pomočjo »Janežičevega sklada". O tem skladu smo poročali pred več meseci in vsi, ki so se na poziv odzvali, se danes lahko vesele sadu svoje dobrodelnosti. Omogočili so našemu mlademu kulturnemu delavcu, da je prišel do lepe izdaje svojih pesmi.
Vse druge, ki se doslej niso odzvali, vabimo, da podpro to izdajo s tem, da knjižico kupijo; s tem bodo tudi pomagali, da se bo »Janežičev sklad" v podporo mladih leposlovnih delavcev na Koroškem spet napolnil in bo lahko izšla še knjižica kakšnega dragega mladega Korošca. Knjižico prodaja Knjigarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu (30,— šil.)
Uprava »Janežičevega sklada"
Spominska proslava Rudolfa Kaflniga
Ob priliki 70. obletnice rojstva znanega koroškega komponiste Rudolfa Kattniga, je celovško Mestno gledališče počastilo njegov spomin s posebno svečano proslavo.
Na sporedu so bila slavna orkestrska dela, ki jih je izvajal orkester celovškega Mestnega gledališča pod taktirko Hans-petra Gmiira, medtem ko ste pela pesmi in duete (dvospeve) iz operet »Princ iz Tule" in »Balkanske ljubezni" sopranistka Gerdy Romvary in tenorist Werner WruB kot gost.
V drugem delu proslave pa so uprizorili balet »Tarantelia" Rudolfa Kattniga, ki ga je pripravila koreografka (baletna mojstrica) Linda Hoffmann. Kot baletni solisti so nastopili Irmtraut Begusch kot gost, kakor tudi Lasžlo Kereszturi in Dieter Godler, plesala pa je plesna skupina baletne šole Trude Haslinger — Linda Hoffmann.
To spominsko proslavo Rudolfa Kattniga so zgoraj imenovani celovški umetniki ponovili v petek, 21. maja, v Beljaku in v nedeljo, dne 30. maja, v celovškem Mestnem gledališču.
Spominska proslava je lepo uspela.
štoru parkirajo veliki avtobusi iz tu- in inozemstva, posebno mnogo je obiskovalcev iz Jugoslavije, ki radi obiščejo našo celovško zanimivost.
Kdor ima srečo, lahko zadene kakšen dobitek, kajti koroška založba Eduarda Kaiserja bo darovala, kakor lani, vsakemu tiso-
čemu obiskovalcu lepo knjigo iz njene velike založbe.
V Minimundusu vidi obiskovalec lahko tudi resnični posnetek »Graškega gradu" s trnjavsko stolpno uro im pa „Lies:“. Gor in dol pelje celo majhna avtomatična žičnica, prav teko kot na »Graški grad".
lominiamo se tudi teh doeedkov
Vredno si je ogledati Minimundus
nas milicmkem
Gospod Anion Cvetko 50-letnik
ŽIHPOLJE
(Srebrna poroka naše zveste organistinje)
V četrtek, dne 3. junija, sta obhajala 25-letnico svojega zakonskega življenja Franc in Barbara Ogris, pd. Adelnova.
Ob pol osmih zvečer je bila sv. maiša, ki so jo darovali domači č. g. župnik Česen. Med sv. mašo so imeli č. g. župnik lep nagovor in so srebmoporočencema želeli še veliko let zdravega in srečnega zakonskega žvljenja. Med sv. mašo so prepevali slovenski pevci iz Žihpolj in Celovca.
Po cerkveni slovesnosti so nas gospod župnik povabili v župnišče in pogostili z dobro večerjo. Tam je pozdravila slavljenca z lepo deklamacijo Hriibernikova Marinka in jima podarila krasen šopek 25 rdečih nageljnov, ki sta jih 'potem darovala za okrasitev Marijinega oltarja v cerkvi.
Za razvedrilo in smeh so poskrbeli gostje sami in ugotovili, da je ne isamo v cerkvi, ampak tudi v župnišču dobra akustika. Bili smo res dobre volje in se nasmejali kot že dolgo ne. Pozno v večer smo se potem vračali na svoje domove.
Jubilantoma pa želimo še mnogo let srečnega skupnega življenja in naj še dolgo prepevata Bogu in Materi božji v čast v prelepi božjepotni cerkvi.
SELE
Skoro pol leta že ni bilo pri nas poroke. Zato se je na bimkoštni ponedeljek vse razveselilo in razgibalo, ko sta v spremstvu okoli 150 gostov prišla v cerkev Maks Ora-že, šofer, pd. Hajnžičev in njegova izvoljenka Mira Olip, pd. Vrtnikova. Po evangeliju poročne maše jima je domači č. g. župnik Alojzij Vauiti položil na srce dobrohotne nauke, kako naj v avtu zakonskega stanu vozita, da bo vožnja srečna, nato ju je poročil ob asistenci g. kaplana Matka. Pevci so peli, fotografi pa so snemali poroko, da se je kar bliskalo.
Ženitovanje je bilo v Mazejevi gostilni, kjer svatje niso trpeli gladu in žeje, godci iz Tržiča pa so skrbeli, da niso zaspali. Koj naslednji dan sta se novoporočenca odpeljala na jug k morju, na Rab, kjer v svežem zraku in pod toplejšim soncem, — če ga je kaj več kot pri nas — kujeta načrte za skupno življenjsko pot.
Oba sta bila marljiva člana prosvetnega društva in sta mnogokrat nastopila kot igralca na društvenem odru. Naj se tudi kot mož in žena na odru življenja dobro izkažeta. Želimo jima prav mnogo sreče!
(Smrtna kosa)
Kot deseti letos je bil iz naše srede odpoklican Jernej Male, preužitkar, pd. Spod. Malej na Srednjem Kotu. Vse življenje trden kot mecesen bi bil v dveh mesecih dopolnil 88 let, a je zadnje čase hitro pešal in ga je naduha spravila v grob. Naj počiva v miru.
(Medved)
Poročali smo že okoli velike noči, da je lovec Juri Leitgeb na Rutah ustrelil velikega medveda. Sele pa morajo biti za medvede posebno ugoden kraj, ker se je spet priklatil k nam drug medved. 2e je raztrgal več ovac, Užnikovi otroci so ga od daleč videli, kako je zasledoval bežeče ovce. Naj bi tudi temu kosmatincu kak spreten lovec upihnil življenje z dobro merjenim strelom.
ŠT. VID V PODJUNI (Razne zanimivosti)
V nedeljo, 30. majnika, je bil v Št. Danijelu pogreb Angele čarf, rojene Starmuš, stare Voiavčnice v Graballji vesi. Farni moški in mešani pevski zbor sta se poslovila od rajne na domu, v cerkvi in ob grobu.
Rajni želimo večni mir, žalujočim sorodnikom pa velja naše toplo sožalje.
Na binkošti je bilo pri fari prvo sv. obhajilo. Prvoobhajancev je bilo 28. Zaradi te slovesnosti in velikega praznika je bila udeležba pri službi božji 'tako velika, da je bila v cerkvi večja gneča kakor sicer na Veliko noč. Gospod župnik je pri tej priliki izrekel svojo prošnjo, da bi Sv. Duh razsvetlil vse odgovorne in pristojne, da bi spoznali, da je naši fari treba nove in dovolj prostorne cerkve. Te besede je govoril gotovo vsem faranom iz srca. Upajmo, da se bo kmalu pričel uresničevati stoletni sen naših gorečih dušnih pastirjev in svetniškega škofa Slomška.
Starejši rod je morda 'še slišal o tem, da je župnik Tomaž Urank, Urankov na Preboju, že pred kakšnimi 150 leti hotel premestiti farni sedež v Št. Primož in na lastne stroške prenoviti Hoblovo poslopje za župnišče.
Dne 22. junija bo v Medgorjah obhajal zlati jubilej življenja gospod Anton Cvetko.
Ob znanem Cerkniškem jezeru v fari Cerknici ga je preprosta kmečka mati 22. junija vojnega leta 1915, položila v zibko. Njegova mati je hodila nad eno uro daleč v farno cerkev, kjer je najrajši klečala pred Marijinim oltarjem, da bi tako vtisnila v srca svojim otrokom globoko vernost in pobožnost.
Bila so tedaj težka leta za kmečki stan
in v malokateri kmečki hiši so mogli sinovi 'študirati. Tako tudi naš slavljenec ni mogel priti pravočasno do študija. Ko mu je Mo 15 let je vstopil v salezijanski red, kjer se mu je šele izpolnila želja, da je lahko pričel s svojim študijem, vmes pa je opravil vojaščino. Potem je prišla druga svetovna vojna in preganjanje iz kraja v ikraj. Zato ni čudno, da je naš jubilant dosegel s 35 leti svoj vzvišeni cilij mašnika, in sicer 4. decembra 1949. V Dolini pri Tr-
šem odhodu. V zgodnjih urah smo prispeli na zadnjo koroško postajo Malnitz, kjer je nas in naš avtobus potegnil vlak skozi pre-do Visokih Tur. Na salzburški strani smo se zopet podali na avtomobilsko cesto. Med potjo nam je naš voznik mladi Štefej Sienč-nilk razlagal kraje in lepote te dežele. Pesem in veselo razpoloženje nas je bodrilo,
stu je zapel svojo prvo sv. daritev, nato pa ga je pot pripeljala k nam na Koroško.
Januarja 1954 je prevzel fari Medgorje in Podgrad, vmes pa še misijone in stanovske dneve po naših farah, saj je ni skoraj fare, kjer ne bi s svojimi preprostimi ljudskimi govori dvigal duše iz mlačnosti k božjemu življenju.
Verniki iz župnij Medgorje in Podgrad voščimo našemu skrbnemu in gorečemu dušnemu 'pastirju k zlatemu jubileju življenja ves božji blagoslov. Pevski zbori, cerkvena sveta obeh župnij, vsa mladina s sitarši pa 'kličejo na mnoga, mnoga leta!
Posebno se zahvaljuje našemu častitemu slavljencu še faran Blaži Janšic za neumorno delo v naši župniji, saj smo dobili v tem času njegovega pastirovanja pri nas: tri bronaste zvonove, cerkev smo olepšali zunaj in znotraj, uredili smo pokopališče, popravili smo vse križe v fari in zgradili dva nova križa. Gospod Anton Cvetko so poskrbeli, da smo dobili tudi nove mašne plašče, novo nebo, prte in drugo. Njih zasluga je tudi' bila, da so vprav gospod Cvetko pripeljali v naročje Cerkve izgubljene zakonce.
Našemu voščilu pa se pridružuje tudi ra-dišfci č. g. župnik Jank in njegovi farani, kakor tudi naši rojaki Korošci iz vseh treh dolin: Podjune, Roža in Zilje, kjer so naš gospod Anton Cvetko skozi leta, kar so med nami pomagali z misijoni, obnovami in in duhovnimi vajami.
Naj Vam bo, gospod jubilant, Vaš praznik srečanja z Abrahamom v tolažbo in veselje, da ste med nami, ki Vas spoštujemo, z Vami sodelujemo in Vam ostajamo vsi srčno hvaležni.
Vaše dejanje in nehanje ter bitje in žitje med nami je ne samo nam, ampak vsem v soseščini v spodbudo, zadoščenje in čast.
Na koncu pa Vam kličemo s hvaležnim sroem verniki iz Medgorij in Podgrada, da bi še mnoga leta delovali med nami v popolnem zdravju in duhovni moči v vinogradu Gospodovem.
pozdravili z nemško mladino Koroške. Imeli ismo skupno sv. mašo, pri kateri smo vsi prisostvovali. Sv. mašo so darovali mil. g. kancinik Zechner. Pretresljiiva je bila na tem zgodovinskem kraju mučeništva naša molitev in naša pesem.
Iz Dachaua je šla pot proti našemu cilju — Stuttgartu. Proti večeru smo kljub dežju,
Naša mladina na evropskem festivalu
v Stuttgartu
Tega velikega mednarodnega srečanja katoliške podeželske mladine se je udeležilo poleg nemške mladine tudi 40 naših slovenskih fantov in deklet iz vseh treh dolin. V noči od 26. na 27. maj je pobiral Sienčnikov avtobus od Pliberka do Beljaka naše fante in dekleta. Z nami je šlo tudi pet naših duhovnikov med njimi tudi mil. g. kanonik Aleš Zechner, ki so si kljub svojemu obilnemu delu vzeli čas, da so nas spremili na tej daljni poti.
S pesmijo in molitvijo se je začela naša pot v Nemčijo v upanju, da bomo našli tam lepše vreme, kot je bilo pri nas ob na-
ko je zunaj kar deževalo, tako smo kmalu dospeli do avstrijsko-nemške meje, kjer so bile obmejne formalnosti kmalu opravljene. Vozili smo se po krasni avtomobilski cesti in najprej obiskali znano nemško božjo pot Altdtting. Ker nam je bil čas kratko odmerjen, smo si po kratki molitvi ogledali to staro Marijino svetišče. Dalje je šla naša poit mimo Miinchena v Dachau, v svetovno znano 'koncentracijsko taborišče, kjer so trpeli in umirali za časa ..tisočletnega rajha“ tudi mnogi koroški Slovenci. Tu smo prvič videli enega izmed tistih strašnih krajev trpljenja in smrti. Tu smo se tudi prvič
Ta skupina — Iz južne Koroške — je zastopala »slovanski svet" v Stuttgartu

Koroška dijaška zveza objavlja
Koroška dijaška zveza bo priredila 10. in 11. julija dvodnevno srečanje mladine avstrijskih manjšin: Čehov, Madžarov, Hrvatov in Slovencev. Svojo prireditev namerava mladina združiti s proslavo 20. obletnice obstoja 2. republike ter 10-letnice podpisa avstrijske državne pogodbe.
V soboto, 10. julija, bo v Št. Janžu na Rutah kresovanje ob 20. uri zvečer. V nedeljo, 11. julija, pa bo ob 14. uri popoldne v veliki dvorani celovškega konservatorija (Konzerthaus) slavnostna akademija.
Sodelujejo manjšinske mladinske skupine. Na to slavnostno prireditev že sedaj opozarjamo in vabimo!
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA
OBJAVA
Na Državni gimnaziji za Slovence so letos sprejemni izpiti za 1. razred 10; julija 1965 (1. dan velikih počitnic). Začetek ob 8. uri.
Prijave na naslov: Direktion des Bundes-gymnasiums fiir Slovvenen in Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22, ali pa ustno v pisarni.
Potrebni dokumenti: rojstni list, dokaz avstrijskega državljanstva in šolsko spričevalo, ki ga bo dobil učenec 9. julija 1965 na dosedanji šoli.
Popis učenca (Schiilerbeschreibung) naj pošlje šola direktno ravnateljstvu gimnazije.
Glede sprejema v višje razrede se morajo starši osebno oglasiti v šolski pisarni.
Ravnateljstvo
KAZAZE IN OKOLICA (Razne novice)
V sredo dne, 19. majnika, smo se v lepem številu udeležili pogreba Marije Pauličeve dz Metilove. Umrla je v Dobrii vesi pri svoji hčeri, iln je bila pokopana na pokopališču na Gori. Rajno je predlanskim zadel na cesti avto, ki jo je pri tem težko poškodoval, tako da od tistega časa ni bila več zdrava.
Njena zakonska pot je bila s trnjem posuta, a kljub temu je bila zmerom dobre volje. Zaupala je v Boga in sedaj jo je poklical k sebi.
Naj v miru počiva.
Minil je letošnji mrzli mesec maj. In S' tem smo tudi zaključili lepo majniško pobožnost. Obhajali smo jo na štirih krajih v fari. Lepa hvala častitemu g. Cergoju, ki so nas tudi večkrat obiskali in smo jih bili povsod veseli.
Talto upamo, da smo si izprosili za prihodnje mesece toplih, sončnih žarkov in božjega blagoslova.
Odkar nas je zapustila zima, smo se zopet pridno oprijeli dela. Začeli so graditi kar tri nove hiše. Zanimivo je, da so ti trije graditelji vsi iz iste hiše.
Prag samskega stanu v zakonski stan je prestopil Valentin Ropic. Šel je po nevesto v daljno suško faro, in sicer po Ano čuješ. Na binkoštno nedeljo sta prejela zakrament svetega zakona pri Božjem grobu. V novem zakonskem stanu jima želimo veliko sreče in mnogo lepih sončnih dni.
a vendar dobre volje, dospeli na naš cilj. Pred mestom smo zagledali ogromno šotorov, ki naj bi nam služili za bivališče v teh dneh. Tu smo lahko občudovali nemško organizacijo. Vse je bilo pripravljeno, samo vreme ni bilo naklonjeno. Dobili smo tudi takoj listke (bone) za hrano za vse tri dni. Trudni od vožnje smo odšli takoj v svoje šotore. Pozno v noč so prihajale razne skupine iz vseh delov zapadne Evrope. Zaradi slabega vremena smo malo počivali dn v šotorih nas je pošteno zeblo. Ko so legale zadnje skupine k počitku, so prvi že vstajali.
Za drugi dan ob deseti uri napovedana otvoritev, je šla po vodi, ker je neusmiljeno deževalo. Popoldne se je vreme toliko pomirilo, da se je mogla opraviti slovesna otvoritev v velikanskem stadionu.
Neizbrisni nam bodo ostali trenutki zapisani v dušah, ko je ob tej slovesni uri nad 25.000 mladeničev in mladenk kljub jezikovnim razlikam čutilo, da so enega duha. Taka mladina bo zares nekoč ustvarila novo Evropo v miru in ljubezni.
V petek zvečer je imel kardinal Dopfner slovesno sv. mašo z nagovorom v latinskem jeziku.	(Dalje prihodnjič)
Moderna prodajalna „Mohorjeva“ — odprta
Dne 15. juniija je bila prvič odprta v navadnem trgovskem prodajnem času nova prodajalna, ki jo je naša Družba sv. Mohorja v Celovcu pripravila za svoj trgovinski oddelek. Odslej je ta lepa prodajalna odprta vsemu občinstvu vedno v času, ko so odprte druge tovrstne prodajalne.
Nova prodajalna je ena najmodernejših trgovskih lokalov v Celovcu. Na lO.-Okto-ber-Strafie 27, v Mohorjevi hiši, kjer so bila poprej le vrata in okno v slogu ostale hiše, ije sedaj svetal mogočen vhod, pročelje novega lokala. Že s ceste opaziš, da :ma trgovski lokal dva dela, spodnjega in zgornjega, na desni strani pa še posebno izložbeno okno. Nad vhodom, v vrhnjem prostoru je lepa slika sv. Mohorja, narisana na steklo.
Gotovo si boste ob svojem obisku Celovca ogledali 'ta novi lokal, ki smo ga že dolgo potrebovali. V novi trgovini boste lahko kupili knjige, papir, pisarniške in šolske po-
— Pri nas na
PLIBERK IN OKOLICA
V	Pliberku smo v maju doživeli dve slovesnosti. Prva slovesnost se je odigrala v podelitvi svete birme. Imeli smo priliko in veselje pozdraviti prevzvišenega gospoda škofa najprej na naših podružnicah, kjer je bila vizitacija v cerkvah in v šoiah in to v ponedeljek, 10. maja. V soboto pred birmo pa je prišlega nadpastirja pozdravilo v Pliberku zbrano ljudstvo.
V	nedeljo, 16. maja, se je nato pred župniščem zbrala nepregledna množica velikih in malih vernikov, pobožnih in onih, radovednih, da pozdravijo nadpastirja, sprejmejo njegov blagoslov in vidijo botre pa njihove lepe birmance. Saj jih je bilo res lepo število z vseh koncev in krajev naše Podjune in drugod.
Združeni cerkveni zbor je za to lepo slovesnost odprl vse registre. Saj je z g. škofom vred klical Svetega Duha v lepe otroške duše. Upajmo, da so se ti mali bojevniki zavedali velikega trenutka, ko jih je zakrament svete birme prištel k vojščakom Kristusovim. In upamo še, da se bodo botri zavedali svoje dolžnosti, ki so jo prevzeli, da bodo te mlade ljudi znali in hoteli s svojim lepim zgledom in dobro besedo voditi po poti v boju za božje kraljestvo.
Naši otroci s podružnic pa so to pot imeli lepo priliko, da so se pred vzvišenim g. škofom postavili z pozdravnimi deklamacijami v domači besedi — saj do sedaj so imeli tako malo prilike za to.
Popoldne iste nedelje je prevzvišeni nad-pastir blagoslovil našo novo farno dvorano. O tej slovesnosti žal ne moremo nič točnega poročati. Pri vseh delih slovesnosti v soboto in nedeljo so namreč manjkal: naši občinski možje. Ne vemo, iz katerih razlogov niso imeli dostopa, da niso prišli do pozdrava v domačem jeziku. Opravila sta vse to, kar pritiče našim verno-zavednim možem — gospod župan in gospod grof — po svoji vesti-------
Ljudje pa so rekli, da to nekam klavrno zveni, za birmo prav nič slovesno, še manj pametno-----------
Druga slovesnost pa je za nas bila 27. maja — na križevo, in sicer slovesnost prvega sv. obhajila naših podeželskih otrok. Tej slovesnosti se je popoldne priključila materinska proslava.
Ob sedmih zjutraj so se zbrali junaki in ljubke nevestice pred župniščem, ob hudem nalivu, da so šli s procesijo v cerkev k svojemu božjemu Prijatelju. Čeprav z velikim naporom, so strumno korakali v lepem redu — 18 fantkov, 12 deklic s svečami, venčki in pušeljci pred božji oltar. Po cerkvenih obredih so našim malčkom postregla dekleta farne mladine z dobrim zajtrkom. Nato SO' -jih mamice vzele pod svoje dežnike ali pod streho v avto.
Popoldne, ob 3. uri, so se matere z otroki in še mnogi naši prijatelji zbrali v novi dvorani k materinski proslavi. Kljub hudemu nalivu se je prireditve udeležilo mnogo ljudi, da so zasedli vse sedeže in so se nekateri morali zadovoljiti s stojišči.
Dobro smo se počutili v lepi, svetli dvorani. Kar čudili smo se, da je kaj tako lepega moglo zrasti v nič lahkih razmerah in v tako kratkem času. Tu moramo najprej izreči vso pohvalo in lepo zahvalo našemu požrtvovalnemu, podjetnemu g. župniku, kajti predvsem je njihova zasluga, da nam je dvorana zgrajena in dana na razpolago
trabščine, lepe spominčke, pa tudi razne nabožne predmete, križe, kipe in še kaj drugega podobnega. Notranjščino je večinoma izdelala domača tvrdka Mlečnik iz Kožen-tavre pri Borovljah, po okusno pripravljenem načrtu.
Nova prodajalna je odprta vsem ljudem brez izjeme. V njej se bodo posebno radi ustavili vsi prijatelji Mohorjeve in vsi, ki čutijo z njo, jo bodo radi podprli. Podpreš jo tako, da v njej kupuješ, naročaš, vanjo vodiš svoje znance in jim priporočaš, da si v njej ogledajo, kar si želijo nabaviti. Ker je danes toliko reči, morda vsega ne boš brž v njej dobil, kajti začetki so povsod težki. Boš pa postrežen po domače in tudi veš, da kar se v tej trgovini prigospodari, koristi našemu narodu na sploh. V novi lokal je bilo vloženega veliko denarja. Čim več bo torej prometa v tej prodajalni, prej bo ta denar lahko vrnjen. Naj velja tudi to geslo: Svoji k svojim! Podprimo domače podjetje, da bo vzdržalo in se lepo razvilo.
Koroškem
našim versko-kulturnim prireditvm. Potem še zahvala onim maloštevilnim, ki so kakorkoli pomagali pri delu za novi farni dom.
Sedaj pa nekaj besed k prireditvi sami. Preden se je zastor razmaknil, so č. g. župnik z lepimi besedami pozdravili naše mamice. Nato se je v polni razsvetljavi pokazal oder z Marijino kapelico in nekako dvajset veselih otroških oči je zasijalo k nam v dvorano.
Proslavo je otvoriia deklica z deklamacijo:
,.Materam pozdrav in poljub." Nato je otroški zbor zapel nekaj mladinskih pesmi; prirejene so bile za materinski dan. Tudi prizori: „2namenje v polju" (posvečen Materi Mariji), dalje „Deklica in ptičke"; »Sončni pogovor"; »Mati zakliče"; „Na zeleni travci"; »Hude sanje"; »Oh, ti otroci"; rajanje in deklamacije so izzvenele majniški Kraljici, našim materam in prvoobhajan-cem.
Prelepe so bile slike v teh pisanih prizorih. Nastop otrok je bil jedrnat, izgovorjava tekoča. Tudi pesmice ob spremljavi kitare so nas navdušile in ganile. Mamice so bile kar ponosne na svoje male. Čudili smo se po pravici, da so ti otroci, ki se jim nudi de v pičli meri pouk v slovenščini
—	oziroma nekaterim nič — napravili z nastopom v besedi, melodiji in kretnji tako lep vtis. So pač le otroci slovenje matere.
Mladim izgralkam in igralcem iskreno čestitamo, posebej še onim v prizoru »Oh, ti otroci" — prirediteljem pa izrekamo starši in prijatelji naše mladine lepo zahvalo
—	Bog plačaj! Upamo pa, da se kmalu zopet pokažejo na odru farne dvorane in z veseljem kličemo na svidenje.
Tihi opazovalec
CELOVEC
(Gostovanje „španskega nacionalnega cirkusa)
Pri nas je gostoval pred kratkim »Španski nacionalni cirkus". Kdor si je ogledal predstavo tega slavnega cirkusa, je moral biti navdušen nad zmogljivostmi vsakega posameznega umetnika tega cirkusa Zato ni čudno, da je bil Španski nacionalni cirkus za svoje storitve odlikovan od »La Fe-deration du Cirque“ (izg. la federasion dii sirk = cirkuška zveza) s cirkuškim »Oskar-jem".
Ta cirkus je namreč posrečeno sožitje, spojitev med nemškim cirkusom „W:lliams-Althof" in »Španskim nacionalnim cirkusom". Prav zaradi tega je ustvaril čisto nov milje (okolje) in ozračje v cirkuški rnameži. In čeravno sodelujejo kot umetniki tudi Nemci in Avstrijci, v glavnem prevladujejo Španci v cirkuški areni. Že živahna glasba, ki je spremljala posamezne točke, je ustvarila pravo špansko vzdušje. Otvoritvena parada nas spominja na razkošne ame-rikanske velefilme in senorita (izg. senjo-rita = gospodična) Laura Gonzales je pozdravila občinstvo s pristno špansko gran-deco (dostojanstvenostjo).
In potem se je odvijal spored, točka za točko in vsaka od njih je bila na višku svoje zmogljivosti. Najprej se je predstavilo osem akrobatov iz španskega Maroka, ki so pokazali nedosegljivo parterno gimnastiko, kot na primer eden izmed teh je nesel sedem drugih na sebi nakopičenih po ma-neži.
Elena Ben Salem je s svojimi odlično
dresiranimi papigami pokazala marsikaj lepega, tako na primer kako plešejo papige valček, streljajo z ladijskimi topiči, na vrvi vozijo kolo in na drogu telovadijo.
Štirje Belliosi so pokazali na treh drogovih njih vratolomne vaje, ki so jih znali zabeliti z zdravim humorjem, v kolikor je bilo pri tem vobče govora o šali, kajti pri taki telovadbi, čeprav se smeješ, se ti porajajo občutki, zdaj pa zdaj se bo nekdo od njih ponesrečil.
Potem iso pokazali Janette Gebel-Wi-lliams mojstrsko dresuro 24 konj lipicancev.
Samo za močne živce
Med posameznimi živalskimi točkami pa mora gledalec zmerom znova občudovati človeško voljo, ki je zmogla z brezmejno 'potrpežljivostjo in hrabrostjo tako izredne storitve posameznih cirkuških akrobatov in umetnikov. Tako smo videli prvikrat največio senzacijo bratov Tonitos na dveh žičnih vrveh. Ta dva akrobata, kralja ravnotežja, sta izvajala skupno saltomortale (smrtni skok) naprej in nazaj na žični vrvi. V naijvečjem cirkusu .sveta »Ringlingu" sto bila prav to dva akrobata na vrvi največja privlačnost.
Pet Fredianijev pa je zabavalo občinstvo z dobro izbranimi šalami, povezane s prav dobro akrobatiko. Tudi španski glavni kuhar Kieto je s svojimi enajstimi krožniki izvedel točko, ki je bila vredna vse pozornosti in vsestranskega odobravanja.
Višek prvega dela sporeda pa je bila brez dvoma točka umetniee-akrobatke na trape-cu, ki jo je izvajala Španka senorita Mara. Cirkuški spored jo je nazval za najboljšo svetovno akrobatiko na trapecu. Ta trditev pa zares ni bila izmišljena, ker ona zasluži to pridevek, kajti vsi oni gledalci, katerih živci niso bili posebno trdni, so le plaho gledali pod cirkuško kupolo. Senorita Mara je izvajala namreč svojo točko na trapecu brez razpete mreže in varstvenega pasu. Posebno razburljivo' pa je bilo, ko je visela s tilnikom ali golo peto na gugajočem se trapecu. Njen nastop v začetku je bil sicer podoben prihodu Cleopatre v Rim, vendar je bilo to razkošje čisto na mestu, če pomislimo na njeno vratolomno točko.
Drzne točke z divjimi zvermi
V drugem delu cirkuškega večernega sporeda smo videli zares predrzne dresurne dejavnosti z divjimi zvermi. Giinther Ge-
bel-Wiilliams je za svojo točko potreboval več let, da je tigra in dva slona sprijateljil. Tigra je zaprl, ko je bil to še prav mlad, k dvema slonoma in dreser je spal leta v tigrovi kletki. Ko se je tiger navadil na oba slcna, je dreser Gebel-Williams s temi tremi divjimi zvermi izvedel dresurno dejanje, katerega višek je v tem, da stoji tiger »iBengai" na enem slonu, dreser pa sedi na tigru in vsi trije potem jašejo v maneži, seveda v okrogli kletki.
Občudovanja vredna je druga točka z dresiranimi levi, ki jo je izvajal mojster dreser Bablo Noe!. Ta edinstveni dreser ima svoje leve trdno v svojih rokah, človeku pa zastane sapa, ko vidi, kako je dreser Pablo Noed vtaknil svojo glavo v levje žrelo, ne da bi pri tem uporabil roki. To je dejanje, ki ga do sedaj še ni dosegel noben dreser divjih zveri. Strokovnjaki na tem področju so imeli tako dresuro za nekaj nemogočega. Junak Pablo Noel živi nevarno življenje. Njegove številne brazgotine na glavi in rokah so dejstva za to.
Giinther Gebel Wilišams je pokazal s svojimi 11 sloni zopet nekaj novega. Slon je sprožil metalno desko in v tem trenutku je zletel svak nemškega cirkuškega podjetnika Williamsa skozi zrak s saltom naprej in drugič s saltom nazaj naravnost na slonov hrbet. V cirkuškem strokovnem svetu pomeni to točka kot nekaj edinstvenega.
Dalje smo videli visoko pod cirkuško kupolo telovaditi štiri mlade akrobatinje; orientalski sprevod pa je bil prava naša za oči, medtem ko so trije španski klovni (šaljivci) zabavali s svojimi posrečenimi šalami občinstvo; trije zlati Carlesi pa so predstavljali olimpijske figure. Njih izvajanja je bilo užitek gledati.
Dva Morways spadata v sam vrh parter-ne akrobatike. Šest let je moral to cirkus čakati, preden je mogel z njima podpisati pogodbo in jih vključiti v svoj p-ogram (spored), ki predstavlja pravo senzacijo.
Nazadnje naj še omenim španski balet Pastora y Pedro, ki je s svojim narodnim plesom pričaral pred gledalca kos pristne Španije.
Občinstvo, ki je vsako točko nagrajevalo z navdušenim odobravanjem, se je po predstavi razhajalo z vidnim zadovoljstvom v zavesti, da je videlo zopet enkrat košček pristnega cirkuškega sveto.
Srečanje katoliške mladine v Selah
(Nadaljevanje s 1. strani)
gartske mladinske prireditve. Z velikim ruskim modroslovcem Vladimirjem Solov-jevom ponavljamo: Tudi slovenska mladina nosi svoj naziv »slovenski" po večnem slo-vu, po večni Besedi, po Kristusu. Zato je tudi naša beseda beseda za svobodno in vesoljno božje kraljestvo, za resnično vzajemnost vseh narodov in razredov, je v socialnem življenju oživotvorjeno krščanstvo. Naša beseda je beseda svobode za vse zatirane in slabotne. Naša beseda je socialna pravica in dobri krščanski mir. Po tej naši slovenski besedi hočemo postati vrata božjega kraljestva v Evropi.
Prav posrečena je zamisel, da na mladinskem dnevu skupno zapojo. Dobili smo tiskano besedilo, vesela pesem je zadonela,
t
Bog vsemogočni je danes odpoklical svojo zvesto služabnico
Marijo Ulbing
dolgoletno gospodinjo,
prevideno s svetimi1 zakramenti za umirajoče, k sebi v večno domovino.
Pogreb blage pokojne je bil v nedeljo, dne 13. junija 1965, ob 14. uri v Skočidolu.
Blago pokojnico priporočamo v pobožen spomin in molitev.
S k o č i d o 1, dne 11. junija 1965.
V globoki žalosti: Ulbing Tomaž, Elizabeta Ulbing,
župnik, brat	sestra
z vsemi sorodniki.
Foltej pa je začenjal, šentjakobska dekleta so nato pokazala vajo z žogami. Enotni gibi ob godbi so bili prav dobro naučeni.
Za dobro voljo so Šentjakobčani uprizorili zgodbo o sodniku, ki je moral soditi poželjivega kozla. Ubogi kozliček, koliko strahu je užil, predno je spet prišel do svobode. Salomonski razsodbi sodnika in vsem zapletijajem pa smo se od srca nasmejali.
Talno telovadbo so pokazali šentjanški fantje. Pripravili so tudi simbolične vajo Zgodnja danica. Po godbi, skupnem petju in nastopu pevskega zbora z dirigentom č. g. Cergojem smo zaključili mladinski dan s himno Povsod Boga.
Blagoslov z Najsvetejšim v cerkvi je bil krona prelepemu dnevu. Bog daj, da ne bi nikoli izzvenel v srcih naše mladine.
Zanimanje Avstrije za Balkan
Romunija postaja za avstrijsko gospodarstvo vedno bolj zanimiv trg. Ta vtis so prinesli s seboj člani avstrijskega odposlanstva s svojega obiska v Romuniji. Romunija se zanima zlasti za investicijsko blago, kar bodo gotovo upoštevali pri trgovinskih pogajanjih, ki so se začela 8. junija. V Bukarešti so tudi poudarili, da narašča povpraševanje po potrošnem blagu; za ojačanje trgovine med Avstrijo in Romunijo bodo pa seveda odločilni plačilni in posojilni pogoji, ki jih bo 'postavila Avstrija.
Za trgovinski promet med Avstrijo in Bolgarijo so letos kontingente blaga povečali za okoli 40 odst., tako da računajo z izmenjavo blaga v vrednosti 40 milijonov dolarjev. Povečali so avstrijske uvozne kontingente zlasti za agrarne pridelke, rude, kovine in koncentrate, medtem ko bo Bolgarija nabavila več avstrijskih strojev, papirja, tekstilij in metalurških proizvodov. Načeti so bili razgovori o možnostih za pospeševanje izvoza z dolgoročnimi krediti in ukrepi za pospeševanje znanstveno-tehnič-nega sodelovanja med avstrijskimi podjetji in bolgarskimi organizacijami zunanje trgovine.
Ko si Izbiram poklic . . .
Bliža se konec šole in mnogi bodo zapusti;! šolske klopi. Med temi so štirinajstletni, Išelsitnaijlsitfleltoi' lin tadi dvajsetletni, kakršno šolo pač kdo obiskuje. Tedaj pa postane vprašanje: kam pa sedaj, nadvse pereče.
Spominjam se, ko sem nekega junijskega popoldne opravili zrelostni izpit (maturo), sem še nekoliko posedel v dvorani, pa mi je kot prva prišla misel: sedaj sem pa zopet na začetku in odločiti se bo treba, kam sedaj! Ta občutek nejasne poti v bodočnost nui je kar nekako motil zadovoljstvo ob dobro prestani maturitetni preizkušnji.
Ko si mlad človek utira pot v bodočnost, ga ob tem pogosto obdajajo mešana čustva, med katerimi prevladuje nekak strah itn negotovost, če morda le ni pravo pot izbral. Zato se kar radi tudi v tem oslanjajo na druge in jih sprašujejo, ali naj store tako ali tako. Sprašujejo ali naj nadaljujejo študij, ali pa naj gredo kar v službo. Zopet drugi se ne morejo kar sami odločiti za to ali ono rokodelstvo, ali za trgovino ali pa naj gredo kar v tovarno ali za pomožnega delavca.
Vzrokov za to poklicno neodločnost ali bojazen pred izbiro poklica je več in so izraz sodobnega načina življenja.
Nekoč je bil poklic že dan z rojstvom in z družbo, v kateri je bil človek rojen, nekako naprej določen. Kmet je ostal kmet, delavski otrok je šel za očetom na isto delo, sin obrtnika pa se je posvetil obrti svojih prednikov, kjer je bilo že vse utrjeno, pripravljeno in ustaljeno.
Današnja mladina pa ima neprimerno več možnosti pri izbiri poklica. Skoraj vedno je tako, da sin izbere poklic, ki dotedaj ni bil še zastopan v družini. Niti pri kmečki mladimi danes ni več tiste stalnosti kakor je bila nekoč. Za kmečkega sina danes nikakor ni več samo po sebi umevno, da bo tudi on kmetoval, ker je pač njegov oče kmetovalec. Saj že kar naprej določijo, da bi vsaj en otrok ostal na domu, drugi pa isi poiščejo „llaž!ji kiruih“. Mnogokrat pride prav zaradi tega do pravih družinskih tragedij, ko na velikem posestvu garata ,,stara dva" im nimata kljub temu, da sta vzredila več otrok, komu izročiti svojega kmečkega doma.
Podobno je z dekleti, ko si izbirajo poklic, saj skoro ni več deklet na vasi, ko v prejšnjih časih skoraj nobeno dekle ni imelo druge izbire, kakor čakati doma na ženina, da jo otme osamljenosti. Le malo je bilo takih, katere je gospodarska potreba prisilila, da so šle po svetu ali v mesto iskat zaposlitev kot služkinje. Danes pa je todi za dekle toliko možnosti; saj je ženska prodrla v vse poklice.
A ravno zaradi večjih možnosti v izbiri so danes pogosto v zagati starši in otroci: kakšen poklic si naj izberem. Morda bo prav od prave odločitve zavisna vsa sreča ali nesreča bodočnosti. Gotovo upravičena bojazen.
Vendar pa se ljudje v splošnem preveč plašijo pred tem vprašanjem. Res je sicer, da utegne človeku vse življenje škoditi, če
Brez dvoma je univerza vsaki deželi v ponos, saj je to najvišja kulturna ustanova, kjer se gradijo osnove in določajo smeri kulturnega življenja. Naše avstrijske univerze spadajo med najstarejše v Evropi in so v veliki meri doprinesle h kulturnemu oblikovanju Evrope v zadnjih stoletjih. Dunaj, Solnograd, Inomost in Gradec so kulturna žarišča ne le za Avstrijo, temveč postaja njihov kulturni delokrog že kar med-kontinentalen (afro-aziatski študentje na naših univerzah).
Vedno bolj priznavajo, da ima Koroška posebnosti tudi v kulturnem življenju. Kar nekako zapostavljeni se zato počutimo Korošci, ker nimamo lastne kulturne institucije na najvišji ravni. Misel, da bi na Koroškem ustanovili posebno visoko šolo, nikakor ni nova, čeprav je prav zadnje čase dobila že mnogo zagovornikov. Celo prosvetno ministrstvo na Dunaju je vzelo zamisel univerze v Celovcu prav resno v pretres. Izjave našega prosvetnega ministra dr. Piffi-Pereeviča dajo mnogo upanja, kajti on je ob zadnjem srečanju avstrijskih akademikov v Celovcu konec maja in na proslavi avstrijske učiteljske zveze v Celovcu v začetku junija priznal upravičenost zahteve Korošcev po lastni visoki šoli in za-
ne pride dO' pravega poklica, če ne najde v življenju pravega mesta, vendar je to le v izjemnih slučajih. Pozabiti namreč ne smemo, da je le malo ljudi, ki bi bili nadarjeni le za eno delo. Res najdemo večkrat kakega „vseznalla“ v tej alii oni stroki in se zato v svojem poklicu le slabo obnese. Pri komer pa te enostranske nadarjenosti ni, lahko, mirno izbere ta ali oni poklic in se bo tudi obnesel; glavno je, da mu ni ravno zoprn im njegovemu zdravju škodljiv.
Pri veliki 'razčlenjenosti ali specializaciji v sodobnem gospodarskem življenju si postajajo poklici vedno bolj drug drugemu 'podobni; med seboj imajo mnogo skupnega. To podobnost zelo pospešuje vedno večja
NA ŠVEDSKEM SO S FILMOM ZADOVOUNI
Švedski parlament se je pred kratkim ba-vil s filmom in njegovimi učinki na javno 'moralo. Statistično so ugotovili, da moralni delikti niso v porastu, odkar sta se film ih televizija v državi tako na široko razširila. Sklenili so zato, da predpisov o cenzuri ne 'bodo poostrili, ter so s sedanjim stanjem še kar zadovoljni.
gotovil svojo podporo pri realizaciji tega načrta.
Za uresničenje zamisli koroške univerze pa je treba pritegniti vse koroško ljudstvo. To bi naj bila akcija, ki bi zopet med seboj zbližala vse ljudstvo preko vseh političnih, verskih, nacionalnih in razrednih razlik. Vse kulturne ustanove naj M doprinesle svoj iskren delež in pri deželni vladi bo morala zamisel najti vso podporo. Ker pa to ni zadeva samo Koroške, se je tudi Zveza avstrijskih akademikov odločila, da načrt s polno soodgovornostjo podpre. Iz svoje srede je izbrala poseben odbor, ki se naj bavi s tem problemom. Osnovne smernice njih dela so: koroška univerza mora kriti kulturno potrebo, ne sme biti predraga in mora biti v početkih tako organizirana, da jo bo mogoče tekom let izpopolniti v celotno visoko šolo.
Katere fakultete bi naj koroška univerza imela, še ni določeno. Največ zagovornikov ima zamisel, da bi naj bila to visoka šola za svetovno trgovino, kateri mora biti dodeljena tudi juridična fakulteta. Prav bi bilo, če bi ob teh načrtih mislili tudi na to, da bi koroški univerzi dodali še stolico za slavistiko, saj leži Celovec ob meji slovanskega jezikovnega področja.
mehanizacija dela, pri čemer je poklicna spretnost omejena na upravljanje strojev.
Večina poklicev, najsi bo to mehanično in ročno delo po delavnicah in tovarnah ali pa poklici, ki zahtevajo večjo strokovno izobrazbo, človeka navadno le malo duševno zaposlujejo. Celo inteligenčni ali akademski poklici preidejo pogosto v čisto mehanično izvrševanje, kot je to večkrat slučaj pri zdravnikih ali inženirjih.
Najvažnejše pri izbiri poklica in obenem inajizameislIjSvajlše znamenje, dia bo poklic dobro izbral, pa je, da se mlad človek z veseljem, odločnostjo in zaupanjem v samega sebe oprime svojega poklicnega dela.
„CLEOPATRA“ PRINAŠA DOBIČEK
Veleifilm „Oieopatra“ je bil eden najdražjih filmov, kar jih je filmska produkcija izdelala. Stal je nad 40 milijonov dolarjev — zares bajna vsota. Toda to velikansko podjetje je producentom iz Centfoxa že prineslo toliko, da so stroški kriti im jim je v prvem letu dalo že nad 4 milijone dolarjev čistega dobička; in ta profit se bo v nadalje še bolj večal.

Dva brata
V neki vasi sta živela dva brata. Zemljo sta orala im pšenico sejala. Starejši brat ni imel otrok, mlajši pa je imel četvero drobnih otročičev. Brata sta živela tako složno, da ju je bilo veselje gledati.
Neke jeseni, ko je žito dozorelo, sta požela in si razdelila zrnje na enaka dela.
Prišla je noč. Starejši brat je legei, a ni mogel zaspati. Mislil je: „Ali sva si žito pravično razdelila? Brat ima večjo družino, njemu je treba za otroke več žita.11 Tako je tudi stori! in odmeril še tisto noč del svojega žita v bratovo shrambo.
Tudi mlajši brat ni mogel zaspati. Mislil je: „Ali sva z bratom pravično razdelila? Žena in jaz sva še mlada. Otroci bodo nama zrasli za pomoč. Brat in njegova žena pa sta sama, starejša od naju. Treba mu bo primakniti kaj od našega žita.1' Pomislil je to in tako storil.
Ko je napočil dan, sta brata videla: zrnja ni bilo nič manj. Začudila sta se, toda nista drug drugemu nič rekla.
In tako sta brata nekoliko noči drug drugemu žito prenašala, dokler' nista nekoč drug na drugega naletela.
Posihmal se je ljubezen med bratoma še bolj okrepila. In živela sta srečno do visoke starosti.	L. N. T.
3£ o roške popevke
Matija Mataja hruške prodaja, v strganem košu jih daje po grošu.
Naš ta stari Luka gor in dol po cesti kuka, furman pa po cest’ pelja, lepo z gajžlo pokat’ zna.
Tika, tika, taka, oženil se je Jaka, gori na planin’ci
pri sveti Katarin’ci.	V. M.
LEPA DEKLETA IŠČEJO
Za Jaimeis-Bond-filme iščejo lepa dekleta ali bolje: še lepša, kot so ona, ki doslej nastopajo v teh napol pustolovskih filmih. Tako je javi! režiser D. Mann, ki pripravlja film „Mrtvec iz obrambe". Tista dekleta, ki mislijo, da so še lepša kot dosedanje Bond-lepotice, naj pošljejo svoje slike režiserju v Ameriko. Baje so tudi avstrijska dekleta vabljena. Upamo, da med našimi dekleti imenovani režiser ne bo dobil odziva, čeprav nam lepih deklet ne manjka ...
c& (Umskega sneta
RUDOLF IV.
ustanovitelj dunajske univerze
jegov lik, kakor ga v svojem najnovejšem literarnem delu „Božja planina" prikazuje pisatelj prof. dr. Metod Turnšek
„Tako je oni jezik le važen!" je uvidel in priznal mladi nadvojvoda.
„Seveda je važen! Je deželni jezik, jezik ljudstva, ki živi na Koroškem! Vladar dežele pač mora znati jezik svojih podanikov, če hoče biti pravičen in pošten vladar. Že stari grški pesnik Homer pravi, da je vladar pastir ljudstvu. Kako pa naj pastir svoje ovce kliče k sebi, če jim imena ne zna! Pa saj je tudi naš božji Zveličar s svojim judovskim ljudstvom govoril v njegovem jeziku, po hebrejsiko. Na hiinfcoštni praznik, ko je bilo v Jeruzalemu ljudstva iz raznih narodov, je Bog sam storil celo čudež, da so vsi apostole slišali v svojem lastnem jeziku. Tako Bog ceni jezik vsakterega naroda ...“
„Moje brate kar učite, prosim, tudi jezik Korošcev in Kranjcev! Še jaz se bom potrudili, da se bom priučil besed in govora ...“ je naročil in obljubil novi koroški in kranjski vladar.
„Se bo tudi treba, ker se fevdnilkom prebere prisega v domačem jeziku ...“ so opozorili gnadljivi opat.
„Prisega fevdnilkom? Kdaj pa se prebere?
Kaj jo je stric vojvoda Oton prebral?"
„On le začetek in konec, ostalo so prebrali opat Janez Vetrinjski, da je šlo hitreje in bolj gladko."
„Kje pa se je to zgodilo?" je Rudolf kazal veliko zanimanje.
„S Krnskega gradu je novi knez, vaš stric vojvoda Oton, v slovesnem sprevodu šel h Gospe Sveti, še vedno v kmečki obleki. Tu je bila zanj slovesna maša, ki jo je daroval škof Lovrenc, plemeniti Griming ...“
„Da, da, škof Lovrenc, naš hišni in rodo-vinsiki prijatelj., ki so za strica vojvodo Otona in za našega očeta šli celo v Avignon k sv. očetu papežu in so v Avignonu tudi umrli...“ je nadvojvoda Rudolf dobro vedel za prvega koroškega duhovnega dobrotnika.
„Škof Lovrenc, mož blagega spomina, so tam v baziliki Svete Gospe blagoslovili prvega Habsburžana, ko je postal koroški vojvoda in gospod Kranjske. Šele po sv. maši je novi vojvoda, vaš stric vojvoda Oton, odložil kmečko obleko in se oblekel spet v vojvodsko. Pri slavnos t tem kosilu so mu
stregli najvišji dostojanstveniki v deželi. Po obedu pa, ko je poletna vročina že popustila, je spodaj na polju pri vojvodskem prestolu bila slovesna poklonitev koroškega plemstva. Novi knez je tedaj prvič s sedeža, ki gleda proti Gospe Sveti, tudi sodil vsakomur, kdor mu je imel kaj potožiti. Tam je tudii oddal fevde, ki so pripadali deželi ali pa so bili last samega vojvoda. Te fevde je oddal tako, da je vsakemu bral naprej, katere in kakšne so njegove dolžnosti. Ker ni obvladal domačega koroškega jezika, so v njegovem imenu brali naprej vetrinjski opat Janez...“
„Zdaj pa vidim, da bo koristno, naravnost potrebno znati jezik ljudstva na Koroškem. Že zaradi prisege, ki jo pri oddaji fevdov sprejme knez ...“ je priznal Rudolf brez slehernega presodka.
„Prav takšna prisega bo tudi pri nas na Kranjskem, ko bo naša dežela postala samostojna vojvodina ali celo kneževina . ..“
„Tako menite, da bi Kranjska naj postala vojvodina? Ali bi bilo to koristno?" je mladi Rudolf bistro prisluhnil predlogu.
„Pa še kako! S Kranjskega prej in laže dospete do morja kot naokrog skoz Furlanijo ..
„Ej, to si pa velja zapomniti! Kako sem vesel, gnadljivi gospod opat in arhioiakon, da ste pri nas na dvoru, da mi znate toliko in tako modro svetovati!" je nadvojvoda izrekel radost in zahvalo.
,,Bog vodi misli in pota! Glede ustoličenja za koroškega vojvoda pa res menim, da hišni red habsburške rodovine ne sme in ne more biti ovira! Saj se da izvesti tako, da se vi, najstarejši brat daste umestiti resnično, vaši mlajši bratje pa le simbolično, z njih navzočnostjo pri obredu. Morda tudi oni oblečejo kmečko obleko in se iz klobuka napijejo vode v Glini. To bi bilo zanje zelo vzpodbudno. Pa tudi udeležba pri škofovi maši v cerkvi Gospe Svete ter blagoslovitev po škofu bi zanje bila nadvse koristna. Tako bodo že iz mladih let vedeli, kakšen mora biti krščanski knez: skromen, pobožen, vdan Cerkvi in službi božji...“
„Da, gnadljivi gospod opat in arhidiakon, še v tem poletju, oh drugi obletnici očetove smrti, bomo na Koroškem priredili skupno ustoličenje vseh nas bratov!"
„Bog daj vsem svojo pomoč!" so razgovor zaključili kranjski arhidiakon, stiski opat.
Ni je dežele čez Koroško
Določili so na Dunaju na nad vojvodskem dvoru, naj bi kaj kmalu po drugi obletnici smrti blagega očeta vojvoda Albrechta II., ki je bil zatisnil oči 20. julija 1358, bilo na Koroškem slovesno ustoličenje koroškega vojvoda, pravzaprav koroških vojvod, ker so bili štirje bratje, ki so vsi imeli oravico in dolžnost do skupne vlade, kakor se je glasila očetova oporoka. Seve bo vse predstavljal naj starejši brat, nadvojvoda Rudolf, ki je bil že vladar, mlad vladar, saj
p0oj<x.5“/\“NooO B - R - A °° fsl J «= E
DColedar
Muzikologi se pritožujejo, da naš čas nima dovolj razumevanja za tako imenovano „težko glasboDa bi jo malce laže prenašali, so v to skupino uvrstili tudi Lebarja in Straussa, „kralja valčkov" namreč in ne Richarda. Pa še vseeno ne gre.
Kot eden od redkih prijateljev „težke glasbe" (vsaj domišljal sem si to) sem se nekega dne namenil kupiti ploščo s koktajlom napevov iz opere ,,Ples v maskah", ki jo je izdal Jugoton.
V prvi trgovini (namreč knjigami) mi je rekla prodajalka, da je „Ples v maskah" razprodan, da pa imajo morje plošč »Opatija 63".
Vedno mi je nerodno, če ničesar ne kupim, kadar vkorakam v trgovino, pa sem vzel Opatijo in pri tem premišljeval, koliko ceneje je kupiti cigarete istega imena. Tiste bi vsaj pokadil, plošča pa se mi bo vedno valjala okoli, dokler se mi je ne bo posrečilo komu podtakniti za rojstni dan.
Tudi v naslednji prodajalni nisem imel več sreče. Tudi tam je bil »Ples v maskah" zaradi splošnega nezanimanja širokih ljudskih množic za to vrsto glasbe že razprodan. V tolažbo so mi ponudili serijo glasbenih razglednic s slikami nogometnih moštev prve lige. Samo na gramofon jih je treba položiti, pa že prepevajo klubske himno. Nisem hotel razočarati prizadevnega trgovskega vajenca in sem za mal denar ikup.il celotno moštvo »Hajduka" (kdo pravi, da so nogometaši dragi?), nalepil nanj znamko in poslal glasbeno razglednico zagrizenemu dinamovcu v znak navijalske nestrpnosti.
Kajpak je bil »Ples v maskah" razprodan tudi v tretji trgovini, zato pa sem moral kupiti ploščo z bodulskimi narodnimi pesmimi v izvedbi zbora in orkestra znamenitih Svi-ličičev in Bauerjev.
»Plesa v maskah" končnoveljavno nisem dobil nikjer, a vrnil sem se domov z nekaj Elvisi, koncertom za bobei^ brez orkestra in »Mustafo", poleg vsega naštetega seveda.
Toda vse to še ni tako strašno v primeri s tistim, kar doživljajo ljubitelji javnih koncertnih prireditev.
Tudi tu ugotavljajo muzikologi, da so dvorane žal na pol prazne, ker naš čas ... in tako dalje.
Na tem področju jaz osebno nimam dovolj izkušenj, ker je za koncert potrebna večerna obleka, bela srajca in dama s svežo pričesko in ustreznim nakitom.
Pripovedoval pa mi je eden izmed mojih prijateljev:
— Že od nekdaj hrepenim po velikem glasbenem doživetju, je dejal.
— To pa res ni nič takega. Dvorane so napol prazne in vsaj čakati ni treba, če ima kdo karto več.
— To lahko reče samo tipičen laik. Ali
sploh veš, kako organizirajo pri nas glasbene prireditve?
— Vem. Svečano.
— Nič ne veš.
— Pa mi razloži.
— Organizirajo jih istočasno. Ni dolgo tega, kar me je razveselila vest, da bo v operi gostoval svetovno znani bariton. Z ženo sva se odločila, da greva ta večer na vsak način v opero. Pravočasno sva si zagotovila vstopnice.
— Kaj pa je pri tem tragičnega?
— Dan pozneje sva izvedela, da gostuje isti večer tudi znameniti čelist. Take priložnosti ljubitelji glasbe ne spuste iz rok. Odrekla sva se operi in kupila vstopnice za koncert. Avta nimava in si lahko privoščiva tudi tako razkošje.
— In kako je bilo na koncertu?
— Ne vem. Tretji dan sva izvedela, da je prav isti večer v drugi dvorani koncert, na katerem igra nenavadno nadarjena pdaniist-
Tu in tem greva z mojo ženo na majhno potovanje ob koncu tedna, da se vsaj malo razvedriva in rešiva stalnega teletonira-mja in podobnih skrbi. Že v četrtek prične-va s pripravami, zlaganjem potrebščin v mali kovček. Pri tem vprašam: »Si že dala zdravila za želodec v kovček?"
„Da!“
Hvala Bogu, da nima ona nobenih pomislekov glede tega.
Tudi tablete za glavobol potujejo z nama. Pa tudi pižama, potem nočna srajca in dva glavnika, in dve zobni krtački, pa dve tubi zobne paste, kajti najin okus je različen. In dva kosa toaletnega miia, ker ceniva z ženo različne vonje, pa dve umi-valni krpi, kajti ljubiva različne barve. In potem zopet obleko, ki naj bi bila malo bolj globoko izrezana, v slučaju, da bi nas naši prijatelji povabili v kakšno izbrano restavracijo', kar si seveda iz vsega srca tudi želiva. Zraven ne smem pozabiti svoje temne obleke, če bi se najina želja zares izpolnila. In še bela srajca, pa jutranjka morajo z nama na pot.
Komaj to urediva, je že petek zvečer in moja žena reče: »Dragi, prinesi mi s podstrešja veliki kovček." Saj spraviva v njega mnogo več, kajti ona vzame s seboj tudi volneni kostim, v primeru, če bi gostitelji premalo kurili v stanovanju. Ah ne bi bilo dobro, če bi vzela s seboj tudi album s slikami? Potem bi jim lahko pokazala naše fotografije in njihovih otrok, ki smo
ka Chopinova dela. Vedeti moraš, da je Chopin neke vrste 'boter najinega zakona: zbližal naju je v prvih dneh ljubezni. Takoj sem si nabavil karte tudi za ta koncert. Pozneje sva ugotovila, da je takrat še en koncert, pa sva za vsak primer kupila karte tudi za tistega. Več jih na srečo tedaj ni bilo. Drugače bi imela kart toliko, da bi lahko mimo igrala z njimi »šnaps".
— No, in na kateri koncert sta potem šla?
— Kolebala sva. Opera naju je neverjetno privlačevala. Vendar bi težko žrtvovala čelista zaradi opere. Potem je bil tu še najin Chopin. Kaj naj storiva? Naj greva na četrti koncert? Odločila sva se, da greva v kavarno in natanko premisliva položaj. Potem sva kar tam ostala in poslušala orkester, ki je natepaval »Polko brez kapelnika" in koračnico iz filma »Most na reki Kway“. Če že filma ne vidimO'...
Dvorane so bile seveda na pol prazne, jaz upam, da je kdo organizatorjem glasbenih prireditev poslal za novo leto soliden, čitljiv koledar, a tak, da ni mogoče na isti dan vpisati štiri koncerte.
Mirko TnišJer
jih napravili, ko so bili zadnjič pri nas na obisku.
V soboto dopoldne vzamem s podstrehe še drugi veliki kovček, ki bo gotovo tudi do roba napolnjen s stvarmi. »Kar nama pa še ostane, pa zmečeva v avto," sem dejal veselo.
To bi bilo torej vse. Toda, kaj bo z mačkami? Imava namreč dve siamski mački, ki gotovo nista žalostni, ko nas ni doma, ker lahko potem divjata in jima je celo stanovanje na razpolago. In če moja žena nima nič proti temu, da ji trgata v njeni navzočnosti zavese, vendar ne bi želel, da se to dogaja za njenim hrbtom. Torej moram zavese gor potegniti in jih privezati. Tudi zofo in stole morava pokriti s papirjem. Dalje morava dati v posodo trikrat dvojni obrok mesa, ker jesta mački, če nas ni, mnogo več, saj sta veseli, da sta lahko sami in to jima šele povečuje tek. V drugo skledo pa morava nabasati štirikrat več koščkov časopisnega papirja. Razumete — seveda razumete, zakaj.
Končno sta oba kovčka v prtljažnem prostoru avta, in moja žena se usede poleg mene. Ko sem srečno pognal motor, vpraša ona:
»Ali si plinsko peč v spalnici izključil?"
Običajno sem prepričan o tem, toda kakor hitro me kdo vpraša, če sem to v resnici storil, pa začnem dvomiti.
Ne preostane mi nič drugega, da ustavim motor, vzamem ključe iz žepa, grem po
stopnicah v stanovanje, kjer se prepričam, da sem plinsko peč izključil.
Spodaj zlezem zopet v avto in rečem: »Torej, v spalnici je vse v redu."
»No, tako je prav in lepo," reče moja žena. Sedaj poženem motor znova in se odpeljeva.
Komaj sva pripeljala do mostu, me žena nenadoma vpraša: »Ali si potem, ko si odšel zaprl vrata spalnice za seboj?"
»No, čakaj, čakaj, priseči pa le ne bi mogel!"
»če prideta mački v spalnico, omara za obleko pa bi bila odprta, potem bosta gotovo na mojih oblekah napravili neprecenljivo škodo." Moja žena včasih ne izbira v izrazih.
Dobro, obrnem avto in se peljeva zopet domov. Vzamem ključe iz žepa, odprem hiišna vrata, grem po stopnicah gor in ko sem se prepričal, da so vrata spalnice zaprta, grem zopet dol, zaklenem hišna vrata in poročam ženi, da je vse prav. Potem se odpeljeva.
»Pa veš zagotovo, da nisi mački pomotoma zaprl v spalnico? Kaj se potem zgodi, si lahko predstavljaš ...“
Zopet obrnem avto in se peljeva nazaj. Vzamem ključe iz žepa, odklenem hišna vrata...
»Ah, teko potovanje ob koncu tedna je zmerom teko razburljivo, da potrebujeva z ženo tri dni, preden se zopet duševno in telesno odpočijeva."
Prevedel B.
Vera Maria Volk:
Metuljček
Od cvetja do cvetja metuljček leti, nasrkati meda si slastno želi.
S svilenimi krilci po zraku vesla, veselega srca se z vetrom igra.
Po rosnati trav’ci se ziba prav rad, saj prvič uživa življenja pomlad.
Pogosto človeka za norca ima, ker se uloviti v mrežo ne da.
Ne trudi se, bratec, metuljčka že ni, on ljubi svobodo nič manj kakor ti.
Henri Knap:
Potovanje ob koncu tedna
bo šele 1. novembra dopolnil 21 let. Imel je že izbrano nevesto, pravzaprav je že 7 let bil poročen z njo, toda cesar Karel IV. je še doma na cesarskem dvoru pridrževal svojo mladoletno ljubljeno hčerko Katarino. Ko dopolni 18 let, bo šele smela zdoma, na Dunaj k svojemu ženinu in možu. Tam na dvoru je bilo že opravljeno vse po kraljevsko za mlado vojvodinjo ... Častihlepni Rudolf si je bil sam privzeli naslov »nadvojvoda", ne da bi vprašal presvetlega cesarja. Tega je ta ženinova samovolja precej jezila, ali požreti jo je moral zaradi hčere, mlade Rudolfove žene.
Nadvojvoda Rudolf je že pripravil in deloma že razposlal vabila k slovesnosti ustoličenja na Koroškem. Cela vrsta veljakov, ■vojvod in vitezov od blizu in daleč, naj bi se udeležila svečanosti. Tudi sam patriarh iz Ogleja in vrsta škofov, vsaj tistih, ki so bili z njim v Ljubljani na kongresu. Z dunajskega dvora pa tudi vse sorodstvo s teto Ano, prednico klarisinj, na čelu. Ta more povabiti še katere sorodnice in znanke. Seve kranjski arhidiakon, gnadljivi g. opat Peter, ki so mu dali tako važen svet, se bodo s svojima spremljevalcema tudi udeležili.
Le eno je skrbelo in težilo mladega nadvojvoda. Ali naj k ustoličenju povabi tudi svojo mladoletno nevesto, pravzaprav že ženo? Vesela bi nedvomno bila! Postavil bi se z njo in njeno lepoto ... Toda potem
potem mora povabiti k ustoličenju tudi njenega očeta, cesarja Karla... In če pride presvetli cesar, bo vse ploskalo in vzklikalo samo cesarju, on, Rudolf, bo pa v senci... Mogočni cesar se nemara še sam utegne dati ustoličiti za koroškega vladarja, čeprav je dejanski že vrhovni vladar. Njemu, mlademu zetu, bi vrgel samo kost, pravico, da sme nositi naslov koroškega vojvoda ... Lepo bo odrinjen ... Njegovi bratje pa sploh... Nak, cesarju o ustoličenju na Koroškem še zinil ne bo ... Svojo nevestico bo že kdaj še popeljal na Koroško in ji razkazal deželo, tako slikovito ...
Pač pa naj krenejo z njim njegovi prijatelji, na primer odlični junak Friderik Kreuzpelk, njegov prvi dvorni lovec, potem gospod Jurij Hauser, ki mu gradi stolnico sv. Štefana, oba umetnika: Henrik Kumpf in Krištof Horn, ki mu izdelujeta svete podobe in sohe. Vesela bosta in hvaležna! 'Hkrati bb pa arhitektu in umetnikoma vsaj malo priznanje za trud.
Ej, grofa Majnharda Tirolskega, ki je zaročen z njegovo sestro, ter grofa Majnharda Goriškega, ki mu utira pot na jug. v patriarhovo državo, mora s posebno imenitnim slom povabiti...
Pa tudi Rudolfovi bratje so bili vsi v ognju, ko so izvedeli, da pojdejo na Koroško k skupnemu ustoličenju ... Spregll bodo za tisti čas pouk, ki ga imajo to vigred pri njih gnadljivi gospod opat in njihova po-
močnika. Tam doli na Koroškem mlajši trije bratje še niso bili... Kakšna je le Koroška? .. . Najmlajši, 13-letni vojvoda Leopold, ki je bil najbolj živahen, je kar pogumno dvignil pri pouku roko ter vprašal gmadljivega gospoda opata in arhidiakona, kako je na Koroškem. Starejša brata Albreht in Friderik sta bila zadovoljna, da se je najmlajši prvi s tem vprašanjem oglasil. Gnadljivi gospod opat so jim živo opisali lepo deželo, ki jo obrobljajo čudovito lepe, bele gore, po njej pa kipi toliko zelenih logov in gajev in vmes se lesketajo v soncu pravljično lepa zelena jezera... In toliko strmih gradov je v deželi! In še več cerkva in cerkvic in svetih znamenj ob vseh vaseh ter celo sredi polja!... Verno, pobožno ljudstvo je tam. Kronist Helmcld je pravično zapisal pohvalo koroškemu ljudstvu v debelo, že skoraj 200 let staro kroniko, kako so na Koroškem pobožni in sv. Cerkvi vdani.
»Potem so na Koroškem že dolgo kristjani, ko so tako verni in pobožni!" je izrekel svojo misel mladi Leopold.
»Seveda že dolgo. Že 600 let stoji znamenita Marijina božjepotna cerkev Gospa Sveta tam pri Krnskem gradu, kjer je spočetka bila prestolnica koroških 'knezov. Tudi cerkev sv. Petra na Krnskem gradu je prastara, verjetno še nekaj let starejša od Gospe Svete ..."
»Kdo pa je pozidal tisti dve cerkvi?" je
vprašal od Leopolda dve leti starejši brat vojvoda Albreht. To vprašanje je zastavil, ker je kaj čislal gospoda arhitekta Jurija Hauserja, graditelja stolnice sv. Štefana na Dunaju.
»Ni znano, kdo in od kod so bili stavbarji. Najbrž so brli samostanski iz Sv. Petra v Salzburgu ali pa celo iz Frankovskega ... Koroški knezi so imeli zveze ne samo z baj-varskimi vojvodi, marveč tudi s frankovskimi kralji."
»Kateri je pa bil prvi krščanski knez na Koroškem?" je moško pobaral visoki, 17-letni vojvoda Friderik, ki je bil boi.] bolehen in je sicer manj govoril, a prvi koroški krščanski knez ga je le zanimal.
»Ej, to je zgodovina, kako je Koroška postala krščanska. Dve sto let so se na Koroško priseljeni Slovenje upirali krščanstvu. Krčevito so se držali svoje stare poganske vere in svojih navad. Pa ljubi Bog ima tudi svoja pote... Čeprav so se Slovenje venomer bojevali s svojimi zapadmmi krščanskimi sosedi Bajvarci, so se slednjič le pomirili in med seboj sklenili celo vojno zvezo za medsebojno pomoč. To ste menda storila bajvarski vojvoda Odilo in koroški knez Borut... Najprej so Slovenje pomagali Bajvarcem zoper Franke, čeprav Bajvarci v tistem boju niso imeli sreče, potem so pa čez kakšni dve leti Bajvarci s svojo konjenico prihiteli na Koroško Slovenom na pomoč zoper divje Obre. (Dalje)
NOGOMET:
Madžarska zmaga nad Avstrijo 1:0
Razočaranje v štadionu
Grenko razočaranje je doživelo 73.000 nogometnih navdušencev v nedeljo na dunajskem športnem „Prater-štadionu“. Štadion je bil takrat popolnoma razprodan, to pa zato, ker so pričakovali zmago domačega moštva. Toda prišlo je drugače, kajti Madžari so premagali Avstrijo verjetno v odločilni kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo sicer s tesno, ampak na vsak način zasluženo zmago z 1:0, polčas 1:0.
Odločilni gol je padel nekaj trenutkov pred koncem prvega polčasa. Edini gol igre je doseglo madžarsko levo krilo dr. Feny-vesi po hudi napaki našega Halle.
Opazili smo vobče, da je avstrijska o-bramba v tej tekmi pokazala mnogo ranljivih točk, ki so privedle končno do poloma. Na avstrijski strani lahko pohvalimo samo golmana Szanvvalda, v napadu pa samo srednjega napadalca Buzeka. Madžarsko moštvo je bilo na vsak način boljše, čeprav je bila njih zmaga proti koncu igre, ko so se avstrijski igralci malo raizigraiLi, precej v nevarnosti.
Po tem porazu nima Avstrija praktično več mnogo izgledov, da bi mogla sodelovati na svetovnem nogometnem prvenstvu. V dveh nogometnih igrah so Avstrijci dosegli doma le eno točko, in sicer so to dobili v igri z Vzhodno Nemčijo (kakor znano se je igra končala neodločeno 1:1). Z dvema točkama zaostanka za Madžarsko mora avstrijsko moštvo igrati na tujem še dve težki nogometni igri.
Tudi B-enajstorica je bila poražena s
3:0 (0:0)
Avstrijskemu drugemu moštvu se ni nič bolje godilo kot našemu prvemu. B-enaj-storico je bila porazila v soboto preteklega tedna madžarska B-enajstoriea odločilno, kar s 3:0. Tekma je bila v madžarskem mestu Steinamanger. V prvem polčasu se je avstrijsko moštvo še nekako dobro držalo in' uspešno upiralo madžarskim nogometašem. Po odmoru pa naše moštvo ni ime-
Halnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
HANS WERNIG
KLAGEMFURT, Paulitschgasse (Prosenhof)
perila in blaga
pri
L Hlome
Klagenfurt, Alter Platz 35
lo več nobene priložnosti se upirati premoči domačinov.
V	prvih 45 minutah je mogel avstrijski golman Pihler z mnogo sreče obdržati svoje svetišče še popolnoma čisto. V drugem polčasu pa so naši menjali dva igralca, kar pa tudi ni nič pomagalo. Avstrijsko nogometno moštvo je moralo iti z igrišča močno poraženo s tremii gola razlike.
Naši naraščajniki poraženi
Avstrija juniorji - Madžarska juniorji 1:3
Naši naraščajniki so mogli uspešno igrati samo nekaj časa in nikakor niso vzdržali do konca, kajti hitri mladi madžarski igralci so naše v vsakem oziru nadkriljevald, tako da niso naši imeli mnogo priložnosti. Tekma je bila na Dunaju na igrišču Rapida.
Salzburška: Koroška 4:0
Salzburško nogometno moštvo je bilo že v prvem polčasu močno v premoči, toda ko so se pokazali v drugem polčasu znaki utrujenosti pni Korošcih, so lahko Salzbur-žani svojo premoč pokazali tudi v golih. Pri koroškem moštvu je odpovedal cel napad.
Portugalska : Romunija 2:1 (2:0)
V	kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je reprezentanca Portugalske v Lizboni premagala Romunijo z 2:1 (2:0). Za Portugalce je bil uspešen Eu-sebio (2), za Romune pa Sori (1). Portugalska, ki mora igrati še v Bukarešti in doma s Čehoslovaki, je skoraj že na najboljši poti v Anglijo.
Bolgarija : Izrael 4:0 (2:0)
V	prvi kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je Bolgarija visoko premagala izraelsko moštvo s 4:0 (2:0).
Urugvaj: Peru 2:1 (1:1)
Bivši svetovni nogometni prvak Urugvaj je v povratni tekmi za svetovno nogometno prvenstvo premagal moštvo Peruja v Montevideu z 2:1 (1:1) in si je s to tekmo že priboril vozni listek v Anglijo.
Olimpija iz Ljubljane odpovedala
V	četrtek, na dan presvetega Rešnjega Telesa bi moralo gostovati v Celovcu moštvo Olimpije iz Ljubljane, ki' je po uspešnem tekmovanju v drugi nogometni ligi prišlo v prvo ligo. Moštvo bi moralo nastopiti proti celovški Avstriji. Pri Ceiovča-nilh bi morali nastopiti kar trije Jugoslovani. Ljubljančani so navedli za vzrok odpovedi tehnične težkoče. Celovški Avstriji pa je prišla ta odpoved kot nalašč, saj mora igrati v nedeljo težko tekmo proti SVS Linzu.
Vse za vodno instalacijo (sanitarni material) dobavlja
Bratje Rutar & Co
Dobrla ves — Eberndorf
Birmski botri!
Najlepša darila za birmance dobite pri
Gottfried finrathar
Klagenfurt, Paulitschgaue 9
Popravila izvršim tako) in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
Zanimivost v Minimundusu (Svetu v malem) je tudi ,,Graški grad” s trdnjavsko stolpno uro in pa „Liesl”, kamor pelje tudi majhna avtomatična žičnica, prav tako kot na „Grad”.
Ud nas mi fčtoGŠUefn
PLIBERK
Pevsko-godbeni koncert ter prosta zabava s plesom bo v nedeljo, dne 20. junija 1965, s pričetkom ob 3. uri popoldne v Schwarzlovi dvorani v Pliberku. Sodelujejo: Podjunski moški pevski zbori SPD iz Pliberka, St. Vida v Podjuni, Škocijana in Železne Kaple ter godba iz Prevalj — Ansambel ZVONKO ORTAN — z godbeno pevskimi vložki, ki bo igrala tudi za ples.
DOBRLA VES
Dne 10. junija se je zbrala v hotelu Rutar lepa skupina rojakov Podjunčanov. Iz pli-berške okolice in Globasnice so bil: pevci, iz Št. Vida v Podjuni pa godci.
Bil je lep družaben večer, na katerem smo marsikaj pametnega in dobrega sklenili in pojasnili. Peli smo in zaplesali veselo. Sklenili smo tudi, da bo zopet, tako družabno srečanje vsak drug četrtek v mesecu, in sicer sedaj še v prostorih hotela Rutar v Dobrli vesi.
Že sedaj opozarjamo, da bo naslednje srečanje v četrtek, 8. julija.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
-i.	-i*. ->	^	■?*.'
PONEDELJEK, 21. 6.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. O kresu. Glasbena oddaja. 10 minut za športnike. 18.00 Za naše male poslušalce. — TOREK, 22. 6.: 14.15 Poročila, objave. Žena in dom. — SREDA, 23. 6.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 24. 6.: 14.15 Poro-čida, objave. Kaj ti je, deklica. Glasbena odaja. S knjižne police. — PETEK, 25. 6.: 14.15^Poročlla, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Domače vesti. Iz ljudstva za ljudstvo. Niko Kriegl iz Zahomca pripoveduje. — SOBOTA, 26. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Voščila. 18.25 Ob večerni uri... Pojeta Scenski oktet in Ženski vokalni kvartet. — NEDELJA, 27. 6.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
MALI OGLASI
Za vsako vreme „Lastex”-hlače v poletnih barvah za 197.— šil. v trgovini SATTLER, Klagenfurt -Celovec, Heuplatz.
Sprejmemo pospravljalko za delovne prostore. Plača po dogovoru. Javiti se je treba v pisarni Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Iščemo mlajšo izučeno prodajalko za trgovino s knjigami, pisarniškimi potrebščinami in nabožnimi predmeti. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema Mohorjeva pisarna v Celovcu.
ZNAMKA ZAUPANiA
Klagenfurt - Celovec
Wienergasse 10 (Promenadna cona)
Iz umetnostnih galerij:
VALENTIN OMAN V ..GALERIJI 61“
V celovški „Ga3eriji 61“ so odprli 18. junija, razstavo olj in gvašev 1964-65 našega mladega koroškega rojaka Valentina Omana. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi umetnik sam.
Na to pomembno razstavo, ki bo odprta do 9. julija, opozarjamo naše ljudi od blizu in daleč, da si jo ogledajo in podprejo tako nadaljnjo umetniško pot Valentina Omana.
KOLEKTIVNA RAZSTAVA PROF. RICHARDA KNAUSA
Ob 75-letnici rojstva profesorja Richarda Knausa so odprli v sredo, dne 16. junija, v Umetniškem domu v Celovcu njegovo kolektivno slikarsko razstavo. Razstava bo odprta do 4. julija.
Puch-, Sissy-, Pormy- in Mobylette-mopede motorna vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri — po najnižjih cenah — naročite pri domači tvrdki
Johan Lomšek
TIHOJA, P. Dobrla ves — Eberndorf Telefon 04237 246
Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogoji!
JUGOSLOVANSKI FILMSKI VEČER
V okviru filmskega večera prinaša Av-strijsko-jugoslovansko društvo za Koroško v ponedeljek, 21. junija 1965, ob 20. uri v slavnostni dvorani Trgovske zbornice film „Samorai9tniki“ (Die Wildwuchslinge) po znanem in pred kratkim v nemščino preveden romanu koroškega slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca.
Dejanje filma se odigrava v jugovzhodnem delu Koroške in njegovi junaki so preprosti delavni ljudje, ki se mučijo s težkim delom od zore do mraka in katerih ljubezen do domače grude je neizmerna. Film „ Samo rastni ki “, z nemškimi podnaslovi, je vrhunsko delo jugoslovanske filmske umetnosti.
ŽREBANJE
V navzočnosti javnega notarja je bilo L junija 1965 žrebanje v prostorih ravnateljstva. Izžrebane so bile naslednje številke:
13 2 2
Vse za žrebanje v poštev prihajajoče zavarovalne pogodbe, ki imajo na zavarovalnem potrdilu omenjene številke na koncu njihovega številčnega zaporedja in so veljavne že najmanj tri mesece, so takoj brez odbitka izplačljive. Neizžrebane zavar. pogodbe so še nadalje veljavne. — Naslednje žrebanje bo L dec. 1965.
JUPITER V. V. a. G.
Ravnateljstvo podružnice za Koroško in Vzhodno Tirolsko Celovec — Klagenfurt, St. Veiter Str. 1
Haš tednik Ičz&ftika
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. — Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., za Anglijo 2.— f. šterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko ToLmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.