(KMM!Meikih Naročnina trimesečni obračun individualni naročniki imajo 20 DO ceniku Prometni davek po stopnji S odslolkov v ceni Časopisa (mnenje KMI 2.V27-92) prekinjeno 24 ur dnevno na avtomalsk /.i tujino letna naročnina 140 1)1 M Oglasne sloni _ IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV Zasedanje zborov kranjske občinske skupščine Planiran propad javnih služb? Pobuda za poenostavitev delovanja občinske skupščine. V proračunu največ sredstev za upravo. Kranj, H. marca - Po dvomesečnem premoru so se včeraj ponovno sestali zbori kranjske občinske skupščine in največ pozornosti namenili °snutku letošnjega občinskega proračuna, ki resno ogroža družbene dejavnosti, pri čemer je povsem vseeno, ali priznamo, da se bodo krčile "'dstandardne dejavnosti, ali temu rečemo, da gre za uvajanje novih s*andardov. Posledice bodo enake: nekaterih storitev poslej ne bo več. Že najavi zasedanj zborov kranjske občinske skupščine smo omenili, da so bila tokrat sklicana le ločena zasedanja zborov. Pri čemer nismo slišali nobenega odgovora na zahtevo družbenopolitičnega zbora po skupnem zasedanju, na katerem naj bi razpravljali in glasovali o zaupnici Predsedniku občinske skupščine. Namesto tega je bila že na začetku seje dana pobuda - dal jo je predsednik komisije za volitve, imenovanja, kadrovske in administrativne zadeve prof. France ^»frer, da naj statutarno-pravna komisija pripravi spremembo ak-lov občinske skupščine, ki bo omogočala enodomno (skupno) delo občinskih zborov, pri čemer naj bi tudi upoštevali, da je zlasti v zboru združenega dela vrsta delegatov izgubila svoj mandat. Pobuda je usklajena na vsedržavni ravni, je bilo poudarjeno, zato bo državnemu zboru v tem smislu, za čas do uvedbe nove lokalne samouprave, predlagan tudi sprejem ustavnega zakona. Pobudi je oporekal predsednik Vitomir G ros rekoč, da so se na Brdu pač sestali nekateri občinski uradniki, ki o tem ne morejo sklepati, zato je to treba razumeti le kot državljansko pobudo. Osrednja pozornost tokratnih zasedanj pa je bila namenjena Več za uradnike kot za profesorje? Profesor Darko Zupane, poslanec družbenopolitičnega zbora in predsednik skupščinske komisje za spremljanje izvajanja občinskega proračuna je opozoril, da je na podlagi primerjave občinskega proračuna in zaključnega računa kranjske Gimnazije ugotovil, da je povprečno na delavca občinske uprave namenjenih preko 30 odstotkov (torej ena tretjina) več sredstev, kot na zaposlenih v Gimnaziji. Pri tem ne kaže spregledati, je opozoril, da ima več kot 70 odstotkov delavcev gimnazije visoko izobrazbo, medtem ko je slika v občinskih upravnih organih obratna: približno enak odstotek take izobrazbe nima. Na seji so se dogovorili, da je potrebno te izračune preveriti. Z registri in letali nad neplačnike v"*'.. Pr' obravnavi poročila, plana Sklada stavbnih zemljišč in Podloga za zvišanje vrednosti točke za plačevanje nadomestil za uvbna zemljišča ni šlo vse gladko. Poleg pripomb na dokaj obšir-Program, kjer posamezna komunalna dela sklad le sofinancira. °ma, da se na tem področju z zbranim denarjem dobro gospoda-' Pri tem postaja po besedah predsednika sklada inž. Tadeja arkiča najhujši problem odkup zemljišč, ko lastniki izsiljujejo s c*numi nad vsemi razumnimi mejami, ali pa celo z popolnim od-in/anjem prodaje nekatera dela onemogočajo - so bili poslanci šorieni nad dejstvom, da nadomestila za stavbna zemljišča po °ceni plačuje le dobra polovica zavezancev. Predstavniki sklada so '■aRotovilit da bodo poleg predpisanega kaznovanja za tiste, ki ne •**>r"čijo potrebnih podatkov za obračun nadomestil, ubrali vse il'i'T davčnih evidenc, katastra do drugih registrov - po- . , ' naj bi se, kot smo slišali, tudi letalskih posnetkov), da po- ':berejo in povečajo plačevanje teh nadomestil. Po .,atiem s,aniu pobiranja nadomestil predlagano tromesečno nvetevanje nadomestil ni bilo sprejeto, pač pa mora sklad ob pol-lud Porn^al.' ° uspehu pri povečevanju števila zavezancev, kakor rei'!'i"r>.'V'"' nadomestil posle/ v rokah občinske skupščine, ta 0/,(t lerJa- da se priprav/jo primerjave višine nadomestil z drugimi nieui""' v ^tovtiUfi, pri tem pa posebej tudi razmerje med nado-„„„ ' ' *° stanovanjske in poslovne prostore. Nekatere pripombe valaar*a*°' da se Je P" nadomestilih za poslovne prostore preti ra- občinskemu proračunu za leto 1993, ki je bil kljub temu, da se prvo tromesečje že skoraj izteka, predložen v fazi osnutka. V primerjavi s preteklim letom lahko ugotovimo, da je gradivo za ta najpomembnejši dokument, ki ga skupščina v posameznem letu sprejema, pripravljeno preglednejše, pa tudi predsednik in člani izvršnega sveta so se dobro in temeljiteje, pa tudi bolj strpno kot lani, pripravili na njegovo obrazložitev in utemeljevanje. Na mnoga opozorila, da so zlasti prizadete družbene dejavnosti, pri katerih se krči doslej že izvajane storitve - omenjene so bile šolske posvetovalnice, socialna svetovalna služba, prevozi učencev v šole, delavnice za otroke prizadete v telesnem in duševnem razvoju, skladi učbenikov na šolah, šola v naravi, krčenje vrtcev, krni se dejavnost Ljudske univerze, ukinja šola za starše, materialni stroški naj bi zadoščali le za 1. polletje, za investicijsko vzdrževanje pa so sredstva le zgolj simbolična -vse našteto in še položaj gospodarske infrastrukture je eden od poslancev imanoval planirani propad javnih služb, drugi je označil ukinjanje nagrade za inovatorja leta za balkanizem, medtem ko so si za delo občinske uprave "odrezali" vsa potrebna sredstva z najvišjim indeksom rasti. Na opozorila, da zanemarjamo tudi komunalne dejavnosti (nujno bi bilo potrebno več namenili za ureditev okolja, zaposliti nove komunalne redarje, urediti kolesarske steze itd.), se je odzval podpredsednik izvršnega sveta Ferdinand Rauter, ki je opozoril, da nadaljnja izgradnja kanalizacijskega omrežja (kanal iz KS Vodovodni stolp bo občutno razbremenil odplak reko Kokrico), začetek izgradnje plinifikacije mesta in nenazadnje začetek rekonstrukcije Oldhamske c. in C. Staneta Žagarja, kar je največja kranjska prometna zagata, le dokazujejo, da se razvoju ne odpoveduje popolnoma. Osnovni problem je seveda v dovoljenem obsegu občinskega proračuna, pri čemer samo podatek, da pride v Ljubljani po 30.730 tolarjev na prebivalca, v kranjski občini pa le 19.000 tolarjev, kaže, da ima država za tovrstno odmero čudne vatle, saj ima tudi Kranj, kot središče Gorenjske, nekatere dejavnosti skupne za regijo, vendar le v breme svojega proračuna. To bodo do priprave predloga proračuna skušali republiškim oblastem tudi dokazati. Mnenja, izraženega v družbenopolitičnem zboru, da se s sredstvi za krajevne skupnosti kar pretirava, zbor krajevnih skupnosti seveda ni delil. Tu so predvsem ugotavljali, da je sredstev za krajevne ceste premalo. • §. Ž. Ponedeljek zaseda loška skupščina Prorač un in nova parlamentarna pravila škofja I oba II sk«Pni s>,i . , m*rc> " V P^deljek, 15. marca, se bodo ob 16. uri na *čine Mf**« «5 treh *una. N-'j- —»»-li Tsen iren zborov škofjeloške občinske skup-anevnem redu imajo "vročo" temo, predlog letošnjega prora- Skupsc 'na je o osnutku prora-u spravljala na dece Mnbrski ču Javni? rgU d° ^ Ji č,nsk,^'.^ P«>tem roku „ob me,nhlr°kovn, delavci po posa- svetu Predla. P°dro*J»h obdelali - P"Medo\;,|, i/vršncmu njegov Prejeli sJkn«V" Sla,iMa so delegati čuna. T.TpaJ S.P" 1 prorade l i Jun ' lcIOs tehtal" doje, da k,?"Jurdc tolarjev, lasno *> denarja manj kol je ■■ obč Pr b| Polagano . »O želja. Kako aga,ne k ev " občinske majo v 22**«a|p šolniki, ki 'selci «l,i egatu /la,k» Košiču J dobrega zagovornika, bo jasno po njihovem današnjem sestanku. Zlatko Košič je včeraj dejal le, da zadovoljstva v "bazi" ne pričakuje, saj šolniki po predlagani delitvi Mtajajo na lanski ravni. Gre predvsem za vprašanja materialnih stroškov, vzdrževanja in amortizacije pa tudi za nekatera povsem vsebinska, denimo, kako bo s šolo v naravi, s poukom tujega jezika na razredni stopnji in podobno. Po proračunski debati bodo delegati na skupni seji obravnavali še poročilo in program sklada stavbnih zemljišč, občinskega izvršnega svela, program dela skupščine, informacijo o napre- dovanju plinifikacije mesta, nadaljevali pa bodo na skupnem /a-ledanju z obravnavo predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delu občinske skupščine. Delegati so se na zadnjem, februarskem zasedanju dogovorili, da spremembe sprejmejo po hitrem postopku. Z njimi naj bi predvsem uzakonili skupne seje zborov ter temu primerno ugotavljanje sklepčnosti skupščine ter sprejemanje odločitev. Predsedstvo skupščine se ni ogrelo za predlog izvršnega sveta, da naj bi skupščina tudi poslej (kot v bistvu enodomna) ugotavljala sklepčnost po /borih, saj so izkušnje iz. minulega leta pokazale, da je na sejah večkrat problematična prav sklepčnost posameznih /borov lako bi bila po novem za sklep- čnost skupne seje potrebna navzočnost večine delegatov vseh /borov, odločitve bi sprejemali z večino glasov navzočih delegatov, vendar ne z manj kot eno tretjino glasov vseh delegatov, usklajevalni postopek med zbori naj bi odpadel, skupščina pa naj bi z večino glasov vseh delegatov sprejemala tudi občinski statut. V ponedeljek bodo delegati škofjeloške skupščine zasedali še po tretji varianti; po končanem skupnem zasedanju je namreč napovedano še skupno zasedanje družbenopolitičnega /bora in /bora krajevnih skupnosti, ki im.ii.i na dnevnem redu eno samo točko, to je predlog odloka o spremembi odloka o določitvi enotnega matičnega območja Škofja Loka. • H. J. dJeten program dela radovljiške skupščine Letos odločitev o blejski obvoznici in črnih gradnjah? ^"P^'na naj bi letos (med drugim) odločila o trasi blejske obvoznice, spremenila prostorsko ureditvene pogoje /a e tn sprejela program reševanja problematike črnih gradenj v občini Rad ad,»vliica p_ , tadtUJL " ' osl"»ci občinske skupščine so na !*'■ *kupšS"piu Spr,tlvU hU*n>1 ProKram sprl,.i ? ,,r°Kram J« I« okviren, saj ga lo "PT 0j sušenje dreves. Lanski dogovori se ne uresničujejo, zatra '„ge dovolj učinkovito, obstaja pa tudi nevarnost, da se oSti samovoljno razširi prek sedanjih meja. V krajevni ■ VfCei hočejo štirikrat na leto sodelovati pri odvzemu in analizi vode, opozarjajo izvršni svet, Komunalo Radovljica in .|agajo zemljišča, da bodo fizično preprečili širitev smetišča, in pjjj fl8 rešitev zapleta pri plačilu odškodnine lastnikoma zemij katerem je smetišče. ... občin* Poslanec krajevne skupnosti Ljubno je vprašal, kdaj «*» ^os«. dokončno uredila zemljiške zadeve za most v Otočah. n'<. . ,cU, ki povezuje Otoče in Posavec, so zgradili že pred s« p8 zemljiške probleme so začeli reševati tri leta prej, v« P*» » a d» tudi zdaj še niso končani. Krajevna skupnost Gorje pr«= jj[oljCi bi občina izdelala načrt obrtne cone za območje iCfr\ avtoparka in Elmonta. Predlog utemeljuje s tem, ua ^ g kažejo zanimanje za gradnjo šestih obrtnih delavnic- ^ možnosti za gradnjo ("vsak prosilec je odslovljen iz ie ida\fl<> razlogov"), krajevna skupnost zahteva, da občina do loči . „a cono. V krajevni skupnosti Srednja vas v Bohinju /f* ,Jizrna': problem razpadajočih objektov. Ker je letos lcl°, tranjli »" predlagajo, da bi še pred poletno turistično sezono oo» kako drugače uredili stavbo na železniški postaji v *ol"n n;$o oj pa poskrbeli tudi za razpadajoče gospodarsko posiopj ^pnos1! cesti Bitnje - Jereka. Občina naj po mnenju krajevnic • ih »n poskrbi tudi za odstranitev ali ureditev vseh P°»KO" ..jonsl zariavelih oznak in reklamnih tabel ob lokalnih m * cestah. C. Zaplotnik ^jM Donitovi sindikalisti iščejo sogovornika Četrta družba odpad za odvečne delavce? Sklad za razvoj je v Donitu izluščil tri zdrava jedra, ki lovijo črne številke in se otresajo vseh stroškov, ki bi lahko ogrozile zgodbo o uspehu. Medvode, 12. marca - Agonija medvoškega Donita m njegovih delavcev traja že več kot leto dni Po napakah, čudnih poslih, blokadah, nedoboljenih plačah je bil prelomen pUj^Untmm leto 1991 ko je kolektiv za "motnje v poslovanju" odgovornost tokratnega direktorja. Julija so ga razresdi, podetab polletni mandat drugemu, septembra pa so se z J»tahrt«"» * državno pomočjo vendarle spet obrnilo na bolje, predan skladu za razvoj. Sklad je Donit v sanaciji razkosal na tn hčerske^družbe Tesnit, Filtri in Laminati ter prek upravnega odbora Donita 0»«tere), ki ga vodi Borut Kuharic, imenoval Februarja začeta reorganizacija še ni končana. Podjetniški sindUiat, ki se že dobro leto po svoje prizadeva za preživetje Donitai in delavcev, je zdaj v boju proti dvema ledenima vrhovoma; republiškim skladom za razvoj in vodstvi novih družb. Zadnji meseci pa dokazujejo, da sindikat sogovornika sploh nima. Ah pa ga je včeraj vendarle našel? Kaj se v Donitu dogaja, kakšna bo usoda nekoč uspešne firme, kako bo z zaposlenimi? »O tem takorekoč ničesar ne vemo, pravi predsednik podjetniškega sindikata Gorazd Balta. »Edini dokument, ki ga imamo v rokah, je sindikalni zapis pogovora z namestnikom predsednika upravnega odbora družbe Donit Fran-eem Krašovcem 2. februarja. Od njega in pravnega svetovalca sklada za razvoj Gorazda Buda smo želeu' predvsem odgovor na vprašanje, kakšen je scenarij reorganizacije in kaj bo z zaposlenimi. Po mesecu in pol, kar se J« reorganizacija začela, ugotavljamo, da ie po kadrovski plati Podobna divjemu zahodu. Pomeni, da je trenutno brez razporeditve v družbe, hkrati pa tudi "rez jasnega odgovora, kaj bo z njimi, 205 delavcev.« Jjgbrlog ciljev. Tisto, kar tri družbe (zdrava jedra) nočejo, ostaja na plečih krovnega Donita; ne samo ljudje, tudi funkcije, ki so za nemoteno poslovanje vsakega podjetja nujne, denimo, prevozništvo; koristijo ga vsi, stroške pa pišejo Donitu. Tisti, ki so že razporejeni, •majo po besedah članice izvršnega odbora sindikata Andreje Cernivec v rokah samo sklepe, ne Pa še tudi pogodb z družbami. Družbe se oblikujejo stihijsko, vse spominja na ovčji brlog. Uomala steple so se za osnovna sredstva, prostore, ljudi. Nekateri s9 dobivali celo po dva sklepa, sicer pa je na **trgu sužnjev" Ve.lJal sistem petih minut: vzemi au pusti. Brez načrta, jasnih Sklad izigrava vse »Očitajo nam nestrpnost. Nismo nestrpni,« pravi Gorazd Balta. »Prav sindikat je bil pred dobrim letom tisti, ki je začel opozarjati na probleme, slabo vodenje podjetja, ki želi preživetje za Donit in delavce. Nad skladom za razvoj smo razočarani, saj prek upravnega odbora zavestno izigrava delavce, sindikat, pa tudi ministrstvo za delo in nove Donitove družbe. Podjetniška kolektivna pogodba ni spoštovana, in to ne samo v plačilnem delu, prav tako ne dogovori oziroma postopki pri ohranjanju delovnih mest, sindikat ni partner v zadevah, ki vplivajo na socialni in materialni položaj delavcev. Na torkovi izredni konferenci sindikata smo zahtevali, da začne delati skupina za kadrovsko reorganizacijo. Zavračamo določanje odvečnih delavcev kot edini način in cilj rešitve firme, zahtevamo, da se za delavce najprej znotraj Donita poišče vse možnosti za zaposlitev. Sindikat je nasprotoval trditvam, da je v Donitu preveč ljudi. To ne pomeni, da smo proti ugotavljanju presežkov, vendar naj se to zgodi premišljeno in po pravilih, ne pa po najbolj črni varianti reorganizacije, da delavci niti pravic, ki jim gredo kot presežkom, ne morejo uveljavljati.« Prav na izredni konferenci je sindikat Donita morda vendarle našel sogovornika, upa, da je v.d. direktorja krovne družbe Donit Brane Podboršek pravi človek. Na konferenci so z njim dogovorili okvire in pogoje za reševanje 205 delavcev, ki (še) niso dobdi sklepov o zaposlitvi. Včeraj zjutraj sta direktor in Gorazd Balta dogovor podpisala. Kaže, da bodo delavci le uspeli uveljaviti svoje zahteve po delu. Strah zbujajoča četrta družba_ Za delavce "satelitskih" programov trenutno v Donitu ustanavljajo četrto družbo. V sindikatu se še vedno bojijo, da bo to družba presežkov, ki bo nato pahnjena v likvidacijo. »Zaključek zgodbe bo bržčas stečaj,« je črnogled Gorazd Balta. »Na to kaže dvoje: ministrstvo za delo prekinja izplačevanje nadomestil trajnim presežnim delavcem tam, kjer sumi, da se s tem denarjem pokriva likvidnost. Da bi bili računi čisti, zahteva ustanovitevnosebne družbe "odpisanih". In drugo: v skladu ne vedo ničesar povedati o dejavnosti te četrte družbe.« Sindikat ima tako odprto dvojno fronto, prvo proti skladu, drugo proti Donitovim novim družbam, ki se zapirajo in vse po njihovem nepotrebne stroške (funkcije, delavce), ki bi lahko kvarile zgodbo o uspehu, valijo na krovno družbo. Prek "trupel" do črnih številk? Kadrovik Jože Lakota za ilustracijo postreže s podatki o gibanju delavcev v Donitu v zadnjih dveh letih. 1. januarja 1990 je bilo v Donitu zaposlenih 1124 ljudi, 31. marca lani 907, zdaj jih je samo še 778. V teh letih v podjetju ni bilo nobenega pravega programa prestrukturiranja proizvodnje in ljudi. Delavci danes tudi ne vedo za poslovne načrte in zahteve sklada do družb, ki lovijo samo črne številke, vse drugo jih ne briga. Če bodo ogrožene črne številke, se bodo znebile še toliko in toliko delavcev (stroškov), ker je to pač najlažje. Sklad naj rešuje zdrava jedra, vendar naj njihovim vodstvom zastavi realne in visoke plane, v nasprotnem primeru bo napravil uslugo samo direktorjem. Delavcem lahko pomaga samo podjetje »Vemo, da ljudem ne bo preskrbela dela niti država, niti sklad, niti Zavod za zaposlovanje, preskrbi jim ga lahko samo Donit,« trdi Gorazd Balta, ki ga po torkovi izredni konferenci sindikata toliko bolj bode izjava predsednika upravnega odbora Donita Boruta Kuharica, da so prišli rešit samo tri zdrava jedra, drugo pa ni pomembno. Sklad v Donitu res nima česa izgubiti. Vanj je bojda vložil milijon mark, podjetje, če ga proda, je vredno veliko več. Zal je sindikat nemočen, edino, kar mu od brezplodnih opozoril in zahtev ostane, je, da poskuša za brezpravne delavce izsiliti kar se da, delo oziroma vsaj pravice, ki jim gredo po zakonu kot trajnim presežkom; od nadomestil, odpravnin do enoletne garancije za vpoklic, če bo Donit delavce spet rabil. Zdaj je, žal, pogosto tako, da stari delavci ostajajo brez dela, veliko je odšlo takih, ki jih je škoda, od zunaj pa prihajajo novi... . H. Jclovčan Zlatoporočenca Antonija in Franc Lavtar z Godešiča Štrajk ju je zbližal Godešič, 10. marca - V soboto, 6. marca, sta praznovala zlato poroko Antonija in Franc Lavtar z Godešiča. Dekle iz Virniaš in fant iz Knapov v Selški dolini sta se spoznala 1936. leta med štrajkom v kranjski Jugobruni, kjer sta bila tedaj oba zaposlena. Sedem let kasneje sta se poročila. 2jPj£ ČETRTOSOLCI PRI POUKU V NARAVI - S snegom (>S /-is * pon.uJ» ,c m*lo možnosti za zimsko šolo v naravi. Učenci - Zali rovt in podružnic v Podliubelju ter Lomu najbližjo. Ta teden se je skupina 63 četrtošolcev ki jo TOdl STO J-pelj ob pomoči osmih učiteljev, začasno preselila »JggP-JJ botel „. i3ubcljUi (Ml koder £ z žičnico vozijo na Z*g*J£ Zelenici. Tam se poleg alpskega smučanja in tekov konstnih stvari £ nJrave; v* ponedeljek so 9^jVfjJTX Predstavili nevarnosti v snegu in reševanje iz P»"°}^0"2f J^ffi obiskali starši, ki so si ogledali vesele igre na.snegu.Za pnimi uCcn m teden bodo odšle v šol« na snegu še tri skupine u osnovne šol« S. S. - Foto: S. Saje dejali so ribnike n Domžale - Na redni letni skupščini Ribiške družine Bistnca Domžale, ki združuje 3(X) članov v Štirih pododborih Pšata - »le« Kamnik, Moravče in Domžale so pred nedavnim ocenili delo v minulem ietu. Mcd največje ianske delovne uspehe so uvrst Racijo tretjega ribnika v Moravčah. Nič manj delavni pa niso b i, ?an. v pododboru Pšata - Cerklje z ribnikoma v Cešnievkum ^hovcaK. Tako so v tem pododboru organizirali tudi več tekmovanj^ pa je bilo lani na območju RD tudi več poginov rib. Na s*upš£ni je predsednik Ribiške zveze Slovenije Boris Potajg* Podelil tudi več priznan, Ribiške zveze Slovenije najzaslužnejšim elanom v družini. K. J. Sestanek psoriatikov elanov PodnI»n '>M",a,ikov Slovenije obvešča, da bo sestanek dvorani / 28 GorcnJsko v petek, 19. marca, ob 17 uri v Krar>ju U«n,ta socla,ru) medicino in higieno Gorenjske ^Un^rtlT^^l (3 nad*l«W)- Na sestanku bo ti J Qr He,cne Prha iz Kranja o zdravi prehrani v v tudi »Oba sva prihajala iz revnih družin, kar sva sama privarčevala, tisto sva imela. Ni bilo veliko,« po petdesetih letih razlaga Franc Lavtar, zakaj sta tako dolgo odlašala z usodnim "da". Tudi s stanovanjem je bilo sprva težko, šele potem, ko se je 1941. leta zaposlil na železnici, sta prišla do lastne strehe nad glavo. Nekdanjo čuvajnico ob železniški progi na Godešiču sta odkupila, dozidala in uredila v prijeten dom. V njem sta se jima rodila dva otroka, sin in hči. Oba imata svoji hiši, družini. »Otroka sta dobra, sin redno prihaja na obiske med tednom, hči ob nedeljah, če morava k zdravnikom, naju rade volje peljeta,« je zadovoljna 75-letna Antonija. Tudi ona je odšla iz kranjske Jugobrune, dobila delo v bližji Elri v Retečah. Materinstvo jo je za nekaj let priklenilo na dom. »Po vojni ni bilo vrtcev, ostala sem doma, dokler otroka nista dovolj zrasla.« 80-letni Franc je dočakal upokojitev pri železnici. Kot skupino-vodja je bil zadolžen za popravila in vzdrževanje proge, največ na odseku od Medvod do Škofje Loke, kadar so bili večji remonti, pa je odhajal tudi v Kranj, Podnart in drugam. Zlati jubilej sta v soboto praznovala doma, med svojimi. Nikamor nista želela potrjevat zakonske zveze, ne k matičarju, ne v cerkev. Enkrat za vselej sta to opravila pred 50 leti. Vseskozi sta prijatelja. Zdaj, pravita, jima je pravzaprav najlepše, če seveda odmislita zdravila in bolezni, ki so ju zadnja leta pestila in se jima, bog ne daj, morda še obetajo. Pokojnini zadoščata za skromno življenje, z delom jima ni treba pretiravati, končno imata čas za časopise, knjige, pogovore. Ob 50. obletnici skupnega življenja jima tudi v uredništvu Gorenjskega glasa želimo še veliko zdravih in prijetnih let. II. Jclovčan Denar za družine z begunci Tržič, 12. marca - Jutri, 13. marca 1993, bodo v Tržiču prvič delili denarno pomoč slovenskim družinam, ki gostijo begunce. Občinski odbor Rdečega križa na Balosu v Tržiču bo enkratna izplačila za delno kritje stroškov delil med 8. in 12. uro. Gre za 5 ameriških dolarjev pomoči na osebo za vsak mesec v zadnjem četrtletju lanskega leta. Skrbniki morajo imeti pri sebi osebno izkaznico in seznam beguncev, ki jih preživljajo. Za tiste begunce, ki nimajo urejenega begunskega statusa, zadošča za pridobitev pomoči tudi veljavni dokument iz kraja stalnega prebivališča. S. S. Priprave na posodobitev vežic Kranj, 12. marca - V torek so se s predstavniki občine oziroma izvršnega sveta sestali s predsedniki oziroma pooblaščenimi predstavniki krajevnih skupnosti na mestnem območju Kranja zaradi priprav na posodobitev mrliških vežic na kranjskem pokopališču. Ugotovili so, da se v vseh krajevnih skupnostih na mestnem območju strinjajo, da so sedanje mrliške vežice, sicer tudi prve v občini, prej v sramoto kot v ugled mestu in občini. Na podlagi možnih načinov za zagotovitev potrebnega denarja pa bodo v krajevnih skupnostih do začetka prihodnjega tedna preučili varianto, da bi se del in posodbitve lotili z denarjem iz treh virov. Če bi na primer 2500 tolarjev (dvakrat po 1.250) prispevala vsaka družina na območju mestnih krajevnih skupnosti, bi s tem denarjem oziroma lastnim prispevkom kandidirale krajevne skupnosti na natečaju za pridobitev občinskih sredstev. Razliko za uresničitev celotnega projekta pa bi zagotovilo Javno podjetje Komunala. Na ta način pa bi Kranj dobil urejeno pokopališče oziroma vežice na njem. • A. Čestitke za 100 let - V začetku tedna so Marijo Roj ina na Cesti Staneta Žagarja 11 v Kranju obiskali tudi predstavniki krajevne skupnosti Vodovodni stolp in organizacije Rdečega križa. Marija, rojena v Zgornjih Bitnjah, kjer se je nekdaj po domače reklo pri Andreivcu, je 31. januarja letos praznovala 100. rojstni dan. Razpoložena in presenečena hkrati nad obiskom v ponedeljek, nad darili in čestitkami, zaigral pa ji je tudi citrar Rado Kokalj, je povedala, da je bil oče mizar, da je bilo v družini 15 otrok in da so se prav vsi razen nje, ki je ostala pri materi, odselili v Ameriko. Zaupala je tudi, da se ob hčerki Darinki dobro počuti. Ob pripombi, da je sto let hitro minilo, pa smo ji potem zaželeli predvsem zdravja ter obljubili, da se cez leto dni spet srečamo. Čestitkam Mariji ob 100-letnici pa se pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu. - A. Ž. Na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/79) Skupščina občine Kranj RAZPISUJE nagrade občine Kranj za leto 1993 ZA NAGRADE OBČINE KRANJ SE LAHKO PREDLAGA: — občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in za izredne uspehe pri delu ter za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine, — občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj. V skladu z 10. členom odloka so pobudniki lahko politične stranke, družbene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti. Obrazložene pisne pobude za podelitev nagrad morajo biti predložene Komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kranj najkasnje do 15. aprila 1993. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku, 1. avgustu. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja In priznanja SVET OSNOVNE ŠOLE IVANA TAVČARJA Gorenja vas razpisuje dela in naloge RAVNATELJA ŠOLE Kandidati morajo izpolnjevati vse pogoje, ki jih določa 137. člen Zakona o osnovni šoli in imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Oš Ivana Tavčarja Gorenja vas, 64224, z oznako "Za razpis". Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja risbe in slike akad. slikarka Melita Vovk. V galeriji Mestne hiše so na ogled slike akad. slikarke Brigite Požegar - Mulej. V Mali galeriji (prenovljena galerija Lipa) je na ogled reprezentativna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov Kranj. V galeriji Bevi-sa so na ogled grafike slikarja Jožeta Ciuhe. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavlja kipar Mirko Bratuša. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled klubska razstava fotografij - ob 45. letnici Foto kino kluba Radovljica. V galeriji občine Radovljica je na ogled razstava barvnih fotografij Justi Fink, kandidata mojstra fotografije- KROPA - V Kovaškem muzeju je odprta prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljarstvu v Lipniški dolini ŠKOFJA LOKA - V galeriji na Loškem gradu je vsak dan od 9. do 17. ure na ogled razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja. V okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled Branisljeva zbirka uranovih in torijevih mineralov in predmetov iz rudnika urana Žirovni vrh. V galeriji Ivana Groharja razstavlja Marko Jakše. Zbirke Loškega muzeja so spet na ogled vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V avli LB banke Škofja Loka razstavlja fotografije na temo Loka v noči avtor Janez Tavčar. V galeriji Fara je na ogled razstava fotografij avtorja Petra Pokorna. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je do 14. marca na ogled razstava Gregorjevo. Vsak dan od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah le dopoldne do 12. ure. V paviljonu NOB je na ogled razstava akrilnih platen z naslovom Bila je srečna hiša slikarke Erne Ferjančič -Fric. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja risbe in slike Marina Bahovec. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V okviru Tedna slovenske drame bo danes, v petek, v Prešernovem gledališču na sporedu predstava Milana Jesiha CESARJEVA NOVA OBLAČILA - za izven in konto. Jutri je na sporedu predstava Alenke Goljevšček ČUDEŽNI KAMEN. V nedeljo se bo festival zaključil s predstavo letošnjega Gru-movega nagrajenca Evalda Flisarja KAJ PA LEONARDO v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. V ponedeljek, 15. marca, ob 19.30 bo na sporedu predstava Barbare Hieng Samobor HANA TIGER - za abonma modri, izven in konto. JESENICE: MOLIERE - V Gledališču Tone Čufar gostuje danes, v petek, ob 19.30 dramska sekcija DPD Svoboda iz Zirov z Molie-rovo komedijo Janez Klada ali kaznovani soprog. KRANJ: JAZZ - V klubu Ragtime na Mohorjevem klancu bo danes, v soboto, zvečer nastopila Ljubljanska jazz selekcija s Perom Ugrinom, letošnjim dobitnikom nagrade Prešernovega sklada. Jutri zvečer pa bo v klubu nastopil Adria dixieland band. ŠKOFJA LOKA: KONCERT DUME - V kapeli Loškega gradu bo danes, v petek, ob 19. uri koncert in predstavitev kasete ansambla Duma, ki ga sestavljajo: skladatelj, kitarist in pevec Veno Dolenc, pevka Klarisa Jovanovič, kitarist Mitja Perko in bobnar Jean Pier-re Babatunde. TRŽIČ: POSTNE SLIKE - Jutri, v soboto, ob 18.30 bodo v dvorani sv. Jožefa pri tržiški farni cerkvi predstavili postne slike iz Loma. Predavanje na to temo bo imel akademik dr. Emilijan Cevc. S pesmimi na temo Jezusovega trpljenja se bo predstavil Janez Slapar - Temšak iz Loma, postne pesmi pa bo pel Mešani cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik pod vodstvom Vita Primožiča. BLED: URA PRAVLJIC - V gradu Grimšče bo danes, v petek, ob 16.30 v uri pravljic za najmlajše na sporedu glasbena pravljica Janeza Bitenca Čudežne škarjice in še lutkovna igrica Kljukec in duh. Ne bo manjkal tudi slonček Dumbo. ŽIRI: LITERARNI VEČER - V galeriji Svoboda bo danes, v petek, ob 18. uri literarni večer, na katerem bo slikar in pisatelj Jože Pe-ternelj - Mausar predstavil svojo knjigo Štirideset let pozneje. Avtorja bo predstavil prof. Janez Gradišnik. V kulturnem programu bosta na pianino igrali Živa Kosmač in Nika Luznar. KAMNIK: RAZSTAVA - V kavarni Veronika bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo akvarelov in gvašev Podoba krajine akad. slikarja Dušana Lipovca. V otvoritvenem programu sodelujeta še Irena Vidic na flavti in Iztok Cibašek s poezijo. KAMNIK: KONCERT - V počastitev 80-letnice skladatelja in pedagoga organista in zborovodje Viktorja Mihelčiča bo danes, v petek, ob 20. uri koncert na Srednji ekonomsko naravoslovni šoli Rudolfa Maistra. Nastopajo Otroški pevski zbor OŠ F. Albreht, Moški pevski zbor SDP Vinko Poljanec iz škocjana na avstr. Koroškem, Mešani pevski zbor Titan, Ženski pevski zbor DKD Solidarnost in Moški pevski zbor DKD Solidarnost. PREDOSUE: BEGUNKA - Dramska skupina KUD Velesovo gostuje jutri, v soboto, ob 19. uri v Predosljah z igro Franca Detele Begunka. V nedeljo, 14. marca, ob 17. uri pa bodo z isto predstavo nastopili v Krekovem domu v Selcah. BOH. BISTRICA - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v Domu J. Ažma-na na sporedu pravljična igra Pastirček Peter in kralj Briljantin v izvedbi dramske sekcije DPD Svoboda Boh. Bistrica. DOVJE: KOMEDIJA - V Kulturnem domu bo jutri, v soboto, ob 19.30 DPD Svoboda Boh. Bela uprizorila komedijo deli arte Dušana Jovanoviča Življenje podeželskih plejbojev. Bernarda Oman z nagrado žlahtne komedijantke "GRIMŠČE" -GRAD ROČNEGA PLETENJA Razpisujemo tradicionalni natečaj za ZLATO PLETILJO Zainteresirane udeleženke, ki bi želele sodelovati, prosimo, da nam prinesejo svoje ročno pletene izdelke do vključno 15. marca 1993 Izdelke bomo razstavili, najboljše med njimi pa tudi nagradili Vabljene k sodelovanju! V primeru dodatnih potrebnih informacij vas prosimo, da nas pokličete po tel: 77-009. Danes (petek, 12 3) ob 16.10 URA PRAVIJ1C lutkovna igrica KIJUKEC IN DUH, glasbena pravljica ČUDEŽNE ŠKARJICE. NAJBOLJŠA VLOGA SE PRIDE Kranj - Pretekli teden je Bernarda Oman, igralka Prešernovega gledališča Kranj na drugem slovenskem festivalu komedije v Celju za svojo vlogo v komediji Raya Cooneva Zbeži od žene prejela laskavo priznanje - žlahtna komedijantka. Nadarjenosti za komedijske vloge Že doslej niste skrivali, saj ste na deskah domačega gledališča za-blesteli že v marsikateri komediji Menite, da bi lahko to plat vašega igralstva razvijali še naprej? "V komedijah sem vselej rada igrala. Prepričana pa sem tudi, da imam smisel za komedijo, česar nima vsak igralec. Vendar je minilo kar nekaj časa, da smo vsi skupaj ta dar opazili. Šele ko začnejo režiserji govoriti o smislu za komedijo, gre zares. Zdi se mi, da se je o tem začelo govoriti že pri vlogi v Kdo se boji Virginije Woolf. Vlogi sem poleg dramskega poudarka dodala še dodaten komedijski navdih. Bilo ja zanimivo. Potem pa so prišle druge, bolj izrazito komedijske vloge. Zbeži od žene na primer, komedijsko obarvana je tudi vloga v Hani Tiger. To, da mi leži komedija, kot se reče, so zdaj opazili tudi drugi, nagrada v Celju pa je to tudi potrdila." Kaj lahko rečete nasploh o komedijah na slovenskih gledaliških odrih? "Nič, na žalost sem tako zaposlena v gledališču, da nisem videla nobene druge komedije. V tej sezoni smo do konca februarja v gledališču in na gostovanjih imeli že devetdeset predstav, kar je pravzaprav norma za vso sezono. V naslednih treh mesecih bo vsaj še štirideset dodatnih predstav. Če zraven prištejem še vaje, potem se izkaže, da sploh nimam prostega večera, da bi šla lahko v gledališče kot gledalec. Če pa že nanese, da sem prosta, pa že raje počivam ali se posvečam hčerki. No, videla sem le Hrup za odrom, predstavo Mestnega gledališča ljubljanskega, kar pa je premalo za kakšno primerjalno oceno o komediji na slovenskem odru..." Je težko igrati v komediji? "Dobro igrati v komediji je zelo težko, natančno in disciplinirano je treba odigrati vlogo, brez spodrsljajev, vse mora biti usklajeno, v komediji se vse odvija zalo hitro. Zato vloge v komediji nikakor ne podcenjujem, igralsko je to zelo zahtevno delo. Nekatere se seveda posrečijo bolj kot druge. Zadnja komedija Zbeži od žene se je posrečila, tako pravi občinstvo." Na domačem odru in na gostovanjih ste to komedijo ponovili že petdesetkrat. Bi zdržali tudi štiri leta, tako kot se je to zgodilo v nekem angleškem gledališču? "Če je le ne bi igrali vsak večer, ampak recimo enkrat na teden, to pa brez problema. Zanimanje za to predstavo je res še tolikšno, da bi jo lahko ponavljali še naslednjo sezono, to prav gotovo. Bomo videli." Igralska ekipa Prešernovega gledališča je majhna, še vedno vas je samo pet... "S tako majhno igralsko ekipo se pravzaprav ne da več ustvariti, kot smo pokazali v tej in v zadnjih sezonah. No, morda malce več. Ne bi bilo dobro, če bi se zaradi takšne obremenjenosti igralske ekipe kaj pokvarilo. Če bi želeli obdržati tako raven kot zdaj, bi bilo treba nujno okrepiti igralsko ekipo. Štiri premiere letno za tako majhno število z več ponovitvami, kot jih imajo ljubljanska gledališča s petkrat večjo igralsko in tehnično ekipo! Za zdaj še nihče ni 'pregorel', lahko pa. Pomagamo si tudi z gostujočimi igralci, to veča našo in njihovo kreativnost. Upam, da se gledalci ne bodo naveličali sedem let zapored gledati eno in isto igralsko ekipo trikrat, štirikrat na leto. Za zdaj še prenesejo, da je Pavle Rakovec že četrtič moj odrski mož, ne vem, če bo to vžgalo še petič, šestič... Po dolgem času je Prešernovemu gledališču uspel profesionalni 'come back', zato bi se morali varovati vsega, kar bi lahko dolgočasilo občinstvo, nazadovanja sploh. To bi bilo zares škoda." .SV' vam obetajo še naprej tako delovne sezone, kot je bila ta? "Saj ne trdim, da ne delam rada, silno rada imam svoj poklic, ampak ob takem delovnem tempu res ne ostaja časa za kaj drugega. Dve premieri v sezoni namesto štirih bi kar prav prišlo. 2e to zahteva kar veliko dela, če naj bo dobro narejeno." Na filmu vas že dolgo ni bilo videti, ali je na televiziji kaj drugače? "Dramskega programa je na televiziji zadnje čase zelo malo. Ko sem prišla z akademije, sem lahko nastopila v petih televizijskih dramah, posneli pa so jih gotovo dvakrat, trikrat več. Ti časi so minili. Pred mesecem sem sicer posnela televizijsko dramo Petra Božiča v režiji Andreja Stojana. Televizija zelo varčuje pri dramskem programu, trenutno več pozornosti namenja razvedrilnemu programu. Film? Kakšen snemalni dan je že bil, zadnje večje vloge pa so bile pred časom na Hrvaškem, v seriji Objemi, te dni so jo predvajali, in glavna vloga v televizijski drami v režiji Bogdana Žižiča pred dvema letoma. ▼ slovenskem filmu me zadnje čase res ni, saj se tudi snema nasploh zelo malo." Ste zadovoljni s svojo igralsko podobo? "Še ni bilo vloge, za katero ne bi rekli ali ne bi kritik zapisal, da sem 'nežna, krhka'. Ne glede na to, kako si zamislim vlogo, celo trudim se, da bi igrala drugačne vloge od tistih, za katere pravijo, da mi 'ležijo. Rada bi kdaj Pa kdaj vlogo negativnih likov, tf* dih, ostrih žensk. Očitno pa mi ne uspevajo najbolj vloge, ki s° daleč od moje osebnosti. Izkušeni režiserji pravijo, da ne bom nikoli dobro igrala usodnih ženskih vlog. Uspeva pa mi, kadar gre za vloge, v katerih je poudarjena ženstvenost. Sprva sem mislila, da moram igrati tisto, kar mi ne leži najbolj, tudi na akademiji se to poudarja, v praksi paje potem drugače." Bo druga polovica te sezone Ji vas in kolege tudi tako naporno' "V mojem rokovniku za ves mesec dni naprej ni niti enega pf°" stega dneva niti ene proste nedelje. Vsak večer predstava ali °a domačem odru ali pa na gostov«' nju z eno ali dvema predstavam3 na dan. Mislim, da bo tako teW vse do srede junija. Potem P'djZ Že kmalu nova sezona, nov* v ge " Katera je vaša najboljša vloffi! 'Te še ni bilo. Bila sem že doWJj pa srednje dobra, bile so vloge. niso bile dobre, toda najboU vloga je še vedno nekje pred m no, vsaj upam, da je." * Mencinger, foto: Gorazd Šlnlk J KNJIGA O GLEDALIŠČU Kranj - V kadilnici Prešernovega gledališča so sredi tega tedna predstavili knjigo Matije Logarja, umetniškega vodje gledališča, z naslovom PeGe med včeraj in jutri. Knjigo je doletela podobna usoda kot prenekatero slovensko knjigo, saj je v rokopisu pripravljena čakala na tisk od leta 1986. V tem času, ko je knjiga čakala na svojo priložnost, se avtorju, razen majhnih popravkov in dodanega poglavja, pravzaprav ni bilo treba bati, da bi teksti kakorkoli zastareli. Celo nasprotno - obdobje, ki ga avtor zajema v knjigi, to je od leta 1975, ko se je zaposlil v Prešernovem gledališču in do leta 1991, bo morda ob kateri drugi priložnosti lahko obdelano še na drug način - že zaradi postopnega preobrata \ naira zličnejših glavah, kar vse je privedlo do ponovne profesionalizacije pred leti ukinjenega Prešernovega gledališča. Matija Logar je skrbneje kot vsak kronist zapisoval, analiziral posamezne sezone in pri tem esejistično obdelal posamezne probleme, ki so zadevali kranjsko gledališko življenje. Eden od dveh recenzentov dr. Taras Kermauner je v svoji recenziji med drugim zapisal, da je avtor opravil pomembno kulturno politično delo ne le II kranjsko gledališče, ampak tudi za slovensko kulturo - iz poročila nekega gledališča tekst prerašča tudi v strokovno in celo znanstveno področje. Tudi drugi ocenjevalec Bojan štih je zapisal, da tako zanimivega pri čevanja iz delavnic gledaliških ustvarjalcev v naši gledališki puhlici stiki še nismo poznali in ne bi škodilo, če bi se kaj takega lotevali gledališki ravnatelji v vseh gledališčih. Ob skrbo /branih in prekomenti-ranih odmevih, kritiških zapisih, se med poglavji nenehno pojavlja vseskozi prisotna osnovna tema - ponovno rojevanje poklicnega gledališča, čeprav je komaj verjetno, vendar bi bre/. takega skrbno /api-sovanega gledališkega utripa, ki se ga je lotil avtor, skorajda pozabili tisto najpomembnejše: gledališče je bilo ukinjeno čez noč, na novo pa se je rojevalo kar tri desetletja. Ta problem se nenehno prepleta med poglavji te vsekakor nenavadno zapisane in predstavljene gledališke kronike, pri tem pa avtor komentira, ironizira, skratka skuša z najrazličnejših strani osvetljevati gledališko dogajanje. Hvalevredno dejanje je že zato, ker je gledališki dogodek pač nekaj, kar hitro izgine iz spomina samih ustvarjalcev v gledališču, kaj šele občinstva. Knjigo je založilo Prešernovo gledališče, v nakladi 400 i/vodov pa je i/šla tudi ob finančni pomoči Ministrstva za kulturo republike Slovenije. • L. M. UPRIZORITEV "VAŠKE ŠOLE" Mlada gledališka skupina Scena iz Železnikov je uprizorila n« domačem odru "vaško šalo" v treh dejanjih - Vozel.____^ - j "jjgjp l/virno besedilo (avtor Petar Petrovič) ponuja za uprizoritev a dotično lahkotno družinsko komedijo, ki sloni na tipičnih rodbin^ razmerjih "jugoslovanskega" podeželja. Prevajalec (ni naveden) J -prestavil v slovensko vas. Odersko dogajanje so omejuje na.zU no-komični situacijski zaplet, nima petenzij glede karakterizacije 0 tranjega dogajanja, okolja ali "morale zgodbe". Igra služi izKU zabavi - tistih, ki jo Uprizarjajo, in tistih, ki jo gledajo. ra2ll. Komika teksta "Vozel" je zgrajena na nizanju Šaljivih nespo ^f nlOV. ki silijo osebe v neobvladljive položaje; v njih se znaj dej • ^ sprejemajo vsakokratne razmere po logiki svojih pričakovnaj. ^ se i/kaže praviloma neustrezno. Vsakokratna nova kombinacij*1 ^ na odru kočljivost položaja stopnjuje, prav do tiste meje, ko . nii teriji lahko zapletli v resen diamski konflikt. Lovljenje ravnote^^ nevarnem robu ustvarja napetost in smešnost - in to je všeč šir< ^ občinstvu. Domača snov in nezahtevna igralska zasedba daj « ložnost za sproščeno igro vseh nastopajočih v izkustveno znani , kodnevnih odnosih. . Navedene lastnosti besedila so režiser (Robert Kuhar) m 0 da igralska para uspeli izkoristili v pretežno suvereni in P[ef\ vU so igri (Francka tudi v soigri). Pri hvaležno naklonjenem obcins izvabljali zadovoljen smeh. . ripolO' Kolikor |e v igri značajske komike, jo Vozel opira na vaško ^. giio I u so mladi gospodar (igra ga Matej Subic) in njegova trii' na (igra jo Jana Mohorič); mladi, samski in nabrit sosed (Jorn. .. |jM • : e J . ...... i, ■ .v. f..h onska " , nn talce n.ii\ na pa koprneča mlada snaha (Janja Roje), pa 5ar,,on^j\llir)-e in tasta (igrata ju Jerneja Benedik oziroma lu'Ma!0|llt|a>vnil Zgolj na tej tipologiji zgrajena bi bila to prav lahko tudi igrica lurad'11. Tipologije si uprizoritev v Železnikih ni prizadevala na » jj i kar bi bilo mogoče, če bi podložila situaeijsko konuko ,cKsl' in oC izdelavo individualnih značajev; besedilo igralcem to °m2\Z^W& katerim od njih se je v prebliskih posrečilo uporabiti tudi K karakterja - škoda, da le naključno. tourajeva' Predstava bo pridobila na zrelosti, če bo v nadaljnjem o^a^ pS,. nju režije in igre skušala sprofilirati značaie. s posluhom tui tre(jern hololko plat prizorov To pozornost bi zaslužila predvsem ^.^flO dejanju lika tasta m tašče, ki sta zdaj ostala preveč opi/<">"-_'|);( ^roji mu avtor v zapletu nikakor ni namenil stranske vloge M _ slopnje' ženost nič krive mlade snahe m nerodnega ljubimca m st\*|ćruist P0" vala z bol| skrbno upoiabo starega pata v ign, tako pa koti ^.^{fl ložaja ni bila povsem izkoriščena in je uplahnila ravno pre viškom. režiser raVj Kar zadeva mi/.ansceno (premiki, položaji in soigra). I«-' bj|v igra|c nal v pretežni meri smotrno in realistično, vendur so (predvsem molki) vafkral tudi "nezaposleni", ijtrotli* Petek, 12. marca 1993 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Gorenjska banka ne potrebuje državne sanacije, zamajati je ne more noben preteči stečaj Pomembno znižali obresti Po desetletju padcev so lani v LB Gorenjski banki dosegli stvarno rast vseh pomembnih kategorij in leto zaključili z dobičkom. Kranj, 9. marca - Gorenjska banka je varna in trdna, preteči stečaji je ne morejo več zamajati in nikakršnih razlogov m, da hi Sla v sanacijo, lahko kratko strnemo besede Zlatka Kavčiča, direktorja Gorenjske banke na tiskovni konferenci, ki jo običajno pripravijo ob zaključku poslovnega leta oziroma pred zborom delničarjev. Po več kot desetletju je lansko leto končno prišlo do preloma, doslej so namreč v glavnem beležili realne padce različnih kategorij, lansko leto pa realne poraste vseh pomembnih: bilančna vsota se je povečala za 15 odstotkov, sredstva prebivalstva za slabih 15 odstotkov, bruto jamstveni kapital za 19 odstotkov in kreditne ter depozitne naložbe za 17 odstotkov. Skratka vse krivulje so se končno obrnile navzgor. 28 odstotkov lastnega kapitala___ Gorenjska banka je lansko poslovno leto zaključila s 553 milijonov tolarjev dobička, pri 92-odstotni inflaciji pa so dosegli 104-odstotno revalorizacijo. Upravni odbor je že sklenil, da bodo revalorizacijo in dobiček "smerili v rezerve in ga torej ne °odo delili. Direktor Zlatko K»včič na letošnjem zboru delničarjev ne pričakuje tako vroče razprave o delitvi dobička *Ot je bila lani, saj so se po njegovem mnenju pogledi delničarjev zelo spremenili. Poleg tega pa banke, ki ustvarjenega rezultata ne bodo usmerile v rezerve, tega ne morejo šteti Rezultati najbolje pojasnjujejo, kako težko breme je bila za Gorenjsko banka jeseniška Železarna, saj so lani zabeležili realno rast pri vseh pomembnih kategorijah, leto zaključili s 553 milijoni tolarjev dobička, zdaj pa so obresti v poprečju zmanjšali za 7 do 8 odstotnih točk, za dobre komitente do 12 odstotnih točk. Obveznica jeseniške Železarne v vrednosti 94 milijonov mark (zanjo jamči država), bo banki denar sicer postopoma prinesla v tridesetih letih, toda donos je 8-odstoten. Gorenjsko banko po bilan-i čni vsoti prekašajo le Lju-\ Pijanska banka d.d. Ljubljana, Mariborska banka, SKB, s koprsko pa si delita 4- do 5. mesto. Po kapitalu P° je v samem vrhu. med Prvimi tremi. kot jamstveni kapital, s čimer bi si zmanjšali osnovo za dajanje posojil. Banka ima v svoji bilančni vsoti 26 odstotkov lastnega kapitala, kar jo med starejšimi slovenskimi bankami uvršča v sam vrh, malo jih ima namreč toliko kapitala. Dobrih 8 odstotkov predstavlja nominirani kapital (polovica volilnih, polovica preferenčnih delnic), 92 odstotkov pa sestavljajo rezerve, kar povečuje varnost poslovanja. Pri poslovanju s tujino je imela Gorenjska banka lani 500 milijonov mark prometa in tako ima 12-odstotni slovenski delež. Zmanjšali so zadolženost v tujini. Ljudje imajo v banki več depozitov in manj vpoglednih sredstev, varčevanje se poveču- je, razmerje pa ostaja 30 proti 70 v korist deviz. V Gorenjski banki imajo te dni domače revizorje, ki jih seveda najbolj zanima ogroženost kapitala zaradi slabih naložb. V Gorenjski banki so jo uspeli 10-k ratno zmanjšati in po Kavčičevih besedah je zdaj simbolična, le nekaj odstotna. Zato državne sanacije ne potrebujejo. Tudi izplačane devize priznane kot javni dolg Po sanaciji jeseniške Železarne za Gorenjsko banko največjo težavo predstavlja približno 70 milijonov mark, ki so jih ljudem izplačali, zakon pa jih ni priznal kot javni dolg. Država ga namerava priznati v okviru sanacije bank, kar seveda pomeni, da bi morala Gorenjska banka v sanacijo, kar ji sicer ni potrebno. Za 70 milijonov mark bi se nam kar splačalo, se je pošalil Kavčič. Predlog za rešitev tega zapleta finančno ministrstvo že pripravlja in po neuradnih informacijah bo tudi ta del bankam, ki ne bodo šle v sanacijo, priznan kot javni dolg. Ostaja pa še en "devizni problem". Enajst slovenskih bank namreč toži državo in Banko Slovenije za izplačane devizne hranilne vloge, finančno ministrstvo pa za razliko po t.i. protokolu s konca leta 1991, ko so banke ljudem devizne hranilne vloge izplačevale po bistveno slabšem tečaju od uradnega (marka je tedaj veljala 13 tolarjev oziroma dinarjev, banke pa so jo izplačevale po 21 do 23). Ne te razlike, ne likvidnosti, ki jo je država po osamosvojitvi vzela, banke niso dobile, gre pa za več deset milijonov mark, na Tudi Ljubljanska banka ne bo več takšna, kot je bila, je direktor Kavčič uporabil Kučanovo misel. Gorenjska banka lani ni hotela preferenčnih delnic spremeniti v navadne, kar so pričakovali v Ljubljani. Na povezavo računajo še na področju plačilnega prometa in garancij s tujino ter poslovanja s prebivalstvom, za kar naj bi ustanovili nevtralna bančna podjetja. Gorenjsko banko odpade 8 do 9 milijonov mark. Pri teh tožbah je direktor Kavčič optimist, ni pa pri razglasitvi splošne izplačljivosti deviz, kar so predlagali državi skupaj z nekaterimi drugimi slovenskimi bankami. Z znižanjem obresti postaja ena najbolj konkurenčnih slovenskih bank Rezultat dobrega dela je pomembno znižanje obresti s 1. marcem. Že lani so obrestno maržo krepko znižali, saj je leta 1991 znašala 25,4 odstotnih točk, lani pa je padla na 14,8 odstotnih točk, je povedal pomočnik direktorja Vasilij Roman. Obrestne mere podjetjem za kredite za tekoče poslovanje so zdaj znižali z 20 na 14 odstotkov, za likvidnost z 28 na 12 odstotkov, za tekoče račune z 29 na 19 odstotkov, za dolgoročne kredite pa s 26 na 18 odstotkov. Obrestne more so v povprečju znižali za 7 do 8 odstotnih točk, za dobre komitente celo do 12 odstotnih točk. Podobno so ugodnejši tudi krediti za obrtnike in za občane ter stanovanjski krediti. Pripravili so tudi nekaj zanimivih novosti. Omeniti velja, da se bodo lahko tisti z višjo plačo zadolžili za 50 do 60 odstotkov plače, odprli bodo možnosti kreditiranja po Sloveniji, tudi za tiste, ki doslej niso sodelovali z banko, kot posebno novost pa pripravljajo zakup avtomobilov, opreme in nepremičnin, kar bo privlačno predvsem za podjetnike in obrtnike. • M. Volčjak Uredba o načinih lastninjenja podjetij pripravljena Ljubljana, 8. marca (STA) - Uredba za pripravo programa preoblikovanja in izvedbo načinov lastninskega preoblikovanja podjetij, ki so jo na današnji novinarski konferenci predstavili predstavniki Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo, je eden izmed izvedbenih aktov zakona, vlada pa jo je sprejela na svoji seji 25. februarja. Po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij mora namreč vlada sprejeti dodatne izvedbene akte za lastninsko preoblikovanje. Uredba je eden od teh aktov, ki natančneje določa, kako naj podjetja pripravijo program svojega lastninskega preoblikovanja in točno vsebino, postopek in sklepe pri posameznem načinu lastninskega preoblikovanja. Uredba med drugim opredeljuje, na podlagi katere vrednosti družbenega kapitala podjetje izda delnice ali deleže za lastninsko preoblikovanje. Uvaja nov pojem centralne evidence oziroma tako imenovani centralni depo vrednostnih papirjev. Ta evidenca naj bi namreč vsebovala vse podatke o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki se bodo lastninila po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Podjetjem je naloženo, da med preoblikovanjem centralni depo obveščajo o gibanju svojih delnic in deležev. Agencija za privatizacijo je po zakonu pooblaščena za presojo ustreznosti programa lastninjenja posameznega podjetja, izvaja pa tudi nadzor nad potekom lastninjenja in izpolnjevanjem termin-skega plana, ki je sestavni del vsakega programa lastninskega preoblikovanja. Po besedah predstavnikov agencije, bodo podjetja lastninjenje izvajala povsem samostojno, agencija bo le nadzorovala spoštovanje rokov, določenih s terminskih planom, ki je sestavni del programa. Program lastninjenja bo moral namreč natančno opredeliti in utemeljiti vse postopke, ki so potrebni za začetek lastninjenja podjetja. Med drugim morajo biti pred lastninjenjem zavarovane pravice bivših lastnikov in njihovih dedičev, iz lastništva podjetja morajo biti izločena kmetijska zmeljišča in gozdovi, nepremičnine na območju Triglavskega narodnega parka, usklajena pa morajo biti tudi lastninska razmerja za podjetja, ki so se že preoblikovala z izdajo internih delnic. Podjetje mora v programu lastninjenja predstaviti predloge za organizacijsko in finančno prestrukturiranje, o katerih se po zakonu prav tako izreče agencija. Program mora vsebovati tudi otvoritveno bilanco podjetja, vključno z oceno vrednosti podjetja, če je ta podlaga za določanje cene pri izbranem načinu lastninskega preoblikovanja. Predložen mora biti tudi način lastninjenja podjetja. Podjetja, ki se bodo lastninsko preoblikovala, bodo Agenciji za privatizacijo in prestrukturiranje lahko predložila svoje programe za preoblikovanje po 5. maju letos, ko bodo znani vsi vloženi zahtevki po zakonu o denacionalizaciji in zahtevki po reviziji. Predstavniki agencije so danes tudi povedali, da zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij zavezuje podjetja, ki so se v preteklosti preoblikovala z izdajo internih delnic, da pripravijo programe uskladitve lastninskih razmerij, za to uskladitev pa bodo morale pridobiti soglasja agencije. Soglasje agencije morajo pred dokončnim preoblikovanjem pridobiti tudi podjetja v primeru prodaje, vlaganja ali drugega razpolaganja s sredstvi večje vrednosti, ki presega okvir rednega poslovanja. V agenciji pa so pripravili tudi metodologijo za pripravo otvoritvene bilance. To metodologijo poskusno izvajajo v sedmih slovenskih podjetjih in če se bo izkazala za uporabno, bo služila za izračun otvoritvene bilance tudi v drugih podjetjih, ki se bodo preoblikovala po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Vodilni položili 50 tisoč mark °d MriUtfi^' marca " Medvoški Donit je od oktobra lani eno strac" Sklada za razvoj, mesec dni pa je minilo od regi-Laminatireh n°V'h podJetij: I)onk Fl,tri' Donlt Tesniti ln Donlt škom, v.d. generalnega direktorja Donit Holdinga začeli pripravljati novembra. Upravni odbor jih je imenoval za devet mesecev, saj naj bi toliko časa potrebovali za začetek privatizacije. Direktor Donit Filtrov je Branko Praprotnik, prekaljeni ekonomist z bogatimi zunanjetrgovinskimi izkušnjami, ki je poleg nekaterih Donitovih kadrov pritegnil k sodelovanju tri nove, mlajše ljudi. Direktor Donit Tesnitov je ekonomist Vladimir Kijavec, ki se je že preizkusil v finančnem in zuna- Nova vodstva treh družb/ hčera medvoške kemične industrije Donit so stvarna v napovedih, kako bodo prestrukturirali podjetje. V dobrem mesesu Po registraciji omenjenih treh novih podjetij so nove vodstve-ne ekipe uspele zagotoviti polno zaposlenost dobrih dveh tretjin proizvodnih delavcev, saj je povpraševanje po nekaterih izdelkih, predvsem filtrih in tesnilih, tolikšno, da občasno uvajajo celo tretjo izmeno. Program prestrukturiranja so skupaj / Branetom Podbor- njetrgovinskem poslovanju, direktor Donit Laminatov pa je inženir kemije Franc Jurgele, do konca januarja je bil v.d. generalnega direktorja Donita, oprla pa sta se kar na razpoložljive Donitove delavce. Prvi osnutek kadrovskega prestrukturiranja za približno 200 začasno nerazporejenih delavcev je te dni že pripravila delovna skupina, v kateri poleg Donitovih kadrovikov sodeluje tudi predstavnica Skupnosti za zaposlovanje. Sindikati in trenutno nerazporejeni delavci Donita imajo seveda različna mnenja o tem, ali bi v mesecu dni po registraciji treh novih podjetij že lahko izdelali natančne načrte tudi za oblikovanje satelitskih programov za druge oblike reševanja trenutno nerazporejenih delavcev. Nove vodstvene ekipe so odločene uspeti, saj so prevzele tudi finančno odgovornost za uspešno poslovanje. Ob imenovanju so namreč novi direktorji "položili" po deset tisoč mark, njihovi najožji sodelavci pa vsak po devet tisoč mark, skupaj skoraj 50 tisoč mark lastnih sredstev. Seminar za oddajalce turističnih sob Rib«o, H. marca - Turistično društvo Ribno bo 16. in 17 mar-c* v hotelu Ribno pripravilo dvodnevni seminar za oddajalce tu-"s«čnih sob, kmečkega turizma in vse druge, ki se ukvarjajo s krizmom. . Turistično društvo in Turistično podjetje Ribno seminar orga-^irata s sodelovanjem Združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, vodila ga bosta Anton Strajnar W> Andreja Satler iz Radencev. „,. . Prvi dan se bo seminar začel ob 9. uri, predstavili bodo gospodinjstvo v organiziranem oddajanju tujskih sob, higienske m dru-8* standarde, opravila pri sprejemu gosta ter dodatne storitve, v «rugem delu pa prijavo p-sia in vodenje dokumentacije, zakoni °st poslovanja in dobre poslovne običaje, ukrepe ob nesreu. 00 le*ni ali smrti gosta Drugi dan seminarja pa bo namenjen pri Pfavi navadnega, angleškega, dunajskega in samopostrežnega 2aJtrka, predstavili bodo izdelovalce živil, tekstilnih in kemičnih izdelk- l-- i ., ' r-."»i»iui imuu 1/uciuviiit.c /.ivu, hkmuiiiii ■■■ ■» eikov, ki oddajalcem turističnih sob pridejo v poštev. ■ eminar je brezplačen, prijave pa sprejemajo do sobote, 13 po telefonu štev. 77 166 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Ulica Staneta Žagarja 27 KRANJ razpisuje na podlagi sklepa Konference osnovnih organizacij sindikata Gozdnega gospodarstva Kranj JAVNO LICITACIJO za prodajo 1. počitniškega doma v Piranu, Alme Vivoda 16, parcelna številka 1469, ko. Piran; površine 415 m2 s pripadajočim zemljiščem za izklicno ceno 306.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila; 2. vse opreme v počitniškem domu za izklicno ceno 800 000,00 SIT. Javna licitacija bo v ponedeljek, 29. marca 1993, ob 8. uri v prostorih prodajalca - Kranj, Ulica Staneta Žagarja 27, sejna soba. Informacije lahko do dneva licitacije dobite na naslovu prodajalca po telefonu, št. 213-579, vsak delovnik od 7 do 14. ure. Kupci, ki želijo sodelovati na licitaciji, morajo pred začetkom licitacije vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene za ob jekt počitniškega doma, m sicer pri blagajni Gozdnega gospo darstva Kranj ali na žiro račun 51500-723/3-35753 Varščina bo vračunana v kupnino oz vrnjena brez obresti v dveh dneh po licitaciji. r JELOVICA J6.KR ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58,064/632-270, KRANJ Partizanska 26.064/211 -232— POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Steyr Daimler Puch po 100 letih Štirikolesna tradicija Tovarna Steyr Daimler Puch iz štajersko avstrijskega Gradca se z avtomobili ukvarja že celih sto let. V tem dolgem času je tam nastalo ničkoliko vozil s štirikolesnim pogonom, od že skoraj legendarnega pinzgauerja do enega najboljših terenskih avtomobilov, ki zdaj nosi oznako Puch G. Terenska vozila Puch G so od lanskega leta na voljo s štirimi pogonskimi agregati: 2,3-li-trskim bencinskim štirivaljni-kom, 3,0- litrskim šestvaljni-kom, enako kubičnim dizlom in 3,5-litrskim turbodizlom. Pri tem si je mogoče omisliti kratko ali dolgo verzijo in tudi različno bogato opremo. V tovarni po želji kupca naredijo tudi posebne izvedbe: na sredini predstavitvi na Mariborskem Pohorju so predstavili vozila za različna komunalna opravila, gasilska vozila, različne potujoče delavnice in kot posebno poslastico še potujočo radijsko postajo. Poleg terenskih puchov med letalska nesreča na Brniku" Kranj -21. sejem Zaščita - Protection, ki ga letos pripravlja organizacijski odbor pod vodstvom direktorja Republiške uprave za zaščito in reševanje Bojana Ušeničnika, bo v Kranju od 1. do 4. junija. Letošnjo prireditev bodo poleg tradicionalnih razstav s področja zaščite, varovanja, ekologije, interventne medicine spremljale tudi različne aktivnosti. Tako bo takrat v Kranju posvetovanje o požarih v naravi in o sistemu zaščite in varovanja s praktičnim prikazom. Predstavljen bo tudi sistem zvez tako imenovanega tihega alarmiranja, ki se v svetu vedno bolj uveljavlja. V okviru tradicije te sejemske prireditve pa bo tudi letos predstavitvena vaja in sicer reševanje ob letalski nesreči na letališču na Brniku, na sejmu pa bodo redne predstavitve različne opreme. V program sejma pa se bodo že tretje leto vključile tudi članice skupnosti Alpe Jadran. Precej kritičen pa je bil organizacijski odbor na nedavni seji tudi v zvezi z ljubljansko prireditvijo Varovanje. Organizatorji ocenjujejo, da gre za podvajanje tematike, ki organizacijsko in fi-načno izčrpava razstavljalce. Gorenjski sejem, kot sejemska hiša, pa ocenjuje, da gre tudi za nespoštovanje kodeksa in lojalnosti že utečenih in programsko opredeljenih prireditev. Kar pa zadeva prijave za udeležbo na sejmu v Kranju, je dobre tri četrtine razstavnega prostora že zasedenega. • A. Z. Leto medveda tudi na sejmu Tovorno terensko vozilo Noriker je prestalo tisoče testnih kilometrov po najzahtevnejših terenih. RUDOLF d. o. o. X Rent a car Zg. Bela - Preddvor pri Gostilni Bizjak tT 064/45-017 tel.Jax: 064/45 755 IZPOSOJA NOVIH VOZIL Audi, Pasat, Golf in KOMBI Z VOZNIKOM. PRODAJA VOZIL NA LEAS ING. zanimivejša vozila sodi še to-vornjaški noriker, vozilo narejeno na osnovi Volksvvagnove-ga dostavnega programa, opremljeno z Volkswagnovim 2,4-litrskim turbodizlom. Tovrstna vozila so predvsem namenjena za vojsko, na voljo pa so tudi civilne izvedbe. Med letošnjimi najpomembnejšimi novostmi je vsekakor nov model Puch 500. Za oznako se skriva tudi najpomembnejša sprememba: novi 5,0-litr-ski V8 motor. Vozilo je trenutno razstavljeno na ženevskem salonu, v Sloveniji pa ga bo zastopnik ljubljanski Autocom-merce uradno predstavil že konec maja. • M. G. Kranj - V Kranju je organizacijski odbor v teh dneh že sredi živahnih priprav na letošnji 32. mednarodni sejem kmetijstva in gozdarstva, ki bo od 2. do 9. aprila. Poudarek na tej prireditvi bo na strokovnem pospeševanju. Med zanimivejšimi prireditvami v sejemskih dneh napovedujejo razstavo in ocenjevanje telic lisaste pasme, svojevrstna posebnost pa bo mednarodni posvet, ki ga bo v medna- Obvezna homologacija za avtomobile S prvim aprilom naj bi v Sloveniji začela veljati Uredba o ho-mologaciji za uvožene avtomobile. To pomeni, da avtomobili, ki ne bodo ustrezali homologa-cijskim standardom, ki jih bo predpisal državni zavod za standardizacijo, ne bodo mogli biti v prodaji. S tem naj bi predvsem zaščitili kupce, ki so zaradi ugodnejših cen kupovali vozila, ki niso ustrezala evropskim standardom ali brez ustreznih garancij. • M. G. rodnem letu medveda v prostoru Alpe - Jadran organizirala Lovska zveza Slovenije in sicer o zagotavljanju naravnega okolja, migracijskih poti in gojitve medveda v tem prostoru. V sejemskih dneh se bodo na prireditvi predstavile tudi strokovne šole s področja lesarstva, kmetijstva, agroživilstva, mlekarstva, gostinstva... Zato bodo sejemski dnevi v Kranju hkrati tudi neke vrste informativni dnevi za mlade, ki razmišljajo o izobraževanju v tej smeri. Organizacijski odbor si je zadal tudi nalogo, da se na sejmu čimbolj izpostavi kmetijska ponudba, firma Carnex pa bo nastopila s programom izkoriščanja in začite gozda, s poudarkom na zaščiti pred lubadar-jem. Sicer pa načrtujejo v sejemskih dneh tudi različna zasedanja ustanov s področja kmetijstva., gozdarstva in agroživilstva. Pripravljajo pa tudi okroglo mizo o Zakonu o gozdovih. • A. Ž. r MI K KOTE H X A Kranj podjetje za informacijsko tehnologijo sprejme na delo KOMERCIALISTA z najmanj 6. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri in poznavanjem področja PC računalnikov prijave z opisom dosedanjih zaposlitev posredujte na naslov: MIKROTEHNA Kranj, Mače 8a, PREDDVOR 64205 vpisuje v ' računalniške tečaje osnove DOS, delo z urejevalniki besedila, tabularnl kalkulatorji, baza podatkov; ' v malo računalniško šolo za otroke; * v tečaj nemščine, Italijanščine In angleščine. Prijo* in infofmorije ošabno Kranjsko 2, Radovljica ali bo ttlofonu 71 S- SM dopoldni. 76 -J« popoldoo. KOVINSKO PODJETJE KRANJ p.o. Šuceva ul. 27, KRANJ V STEČAJU OBJAVLJA JAVNO PRODAJO za odprodajo naslednjih sredstev: — 7 kos. Varilni aparati za obloč. varjenje — 1 kos Varilni aparat za barvne kovine — 1 kos Varilni aparat za točkasto varjenje — 29 kos. Varilni aparati za varjenje s C02 — 1 kos Aparat za pranje VVap. Straffix — 5 kos. Varilni aparat Furlan — 46 kos. Jeklenke za C02 — 15 kos. Jeklenke za kisik — 10 kos. Jeklenke za DIZU — 3 kos. Jeklenke za Argon — 4. kos. Jeklenke za Butan 5 kg z zbiranjem pisnih ponudb. Zbiranje pisnih ponudb bo v sredo, 17. marca 1993, ob 10. uri v prostorih KOP Kranj, šuceva 27. Ogled navedenih sredstev je mogoč na dan prodaje od 8. ure dalje. Izklicne cene bodo vidno označene na posameznih predmetih. Pogoji javne prodaje: — na javni prodaji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe — za udeležbo je tfeba vplačati 10 % varščine od izlicne cene na blagajni in bo všteta v plačilu kupnine. — kupec lahko prevzame kupljene predmete po plačilu kupnine, če kupec ne plača kupnine v roku 3 dni po javni prodaji, zapade varščina v dobro prodajalca. Predmeti javne prodaje se kupujejo po sistemu "videno -kupljeno", poznejših reklamacij ne upoštevamo. — prometni davek plača kupec Poleg navedenih predmetov bodo v prosti prodaji tudi razne vrste in količine el. kabeljskih priključkov. Neprodani predmeti iz javne prodaje z dne 12. februarja 1993 bodo ponovno v prodaji za 30 % ceneje Dodatne informacije dobite po tel. številka (064)241-417. OBČINA KRANJ Sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo poslovnih prostorov v najem 1. SAVSKA CESTA 8: poslovni prostor v pritličju zgradbe v skupni izmeri 62,50 m2 z mesečno najemnino (03/93 določena v skladu z Uradnim vestnikom Gorenjske, št. 19/86) 77.091,00 SIT. 2. SAVSKA CESTA 8: poslovni prostor v pritličju zgradbe v skupni izmeri 60,30 m2 z mesečno najemnino (03/93) 74.373,00 SIT. 3. SAVSKA CESTA 8: poslovni prostor v kleti zgradbe v skupni izmeri 62,60 m2 z mesečno najemnino (03/93) 75.229,00 SIT 4. SAVSKA CESTA 8: poslovni prostor v kleti zgradbe v skupni izmeri 60,50 m2 z mesečno najemnino (03/93) 72 705,00 SIT. Poleg najemnine najemniki plačujejo tudi obratovalne stroške Vsi poslovni prostori so namenjeni za pisarniško dejavnost in so takoj vseljivi. Poslovni prostori se oddajajo v najem za določen čas 10 let z možnostjo podaljšanja najema. Ponudbe interesentov za najem poslovnega prostora morajo vsebovati naslednja dokazila: 1. program dejavnosti, 2. dokazila o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti oz izpiske iz sodnega registra Rok za odajo ponudb je 15 dni od objave Ponudbe, ki bodo prispele po preteku tega roka in nepopolne ponudbe, ne bodo obravnavane. Ponudbe z dokazili pošljite priporočeno na naslov: DOMPLAN Kranj, d.o.o PE STANOVANJSKA DEJAVNOST, Bleivveisova cesta 14, Kranj, z obvezno oznako "RAZPIS ZA POSLOVNI PROSTOR" AGR0PR0MET CERKLJE Ulica 4. oktobra 10, Cerklje, tel.: 064-421-294, tel./fax: 064-421-283 Trgovina je odprta v delavnikih od 7.30 do 18. ure, v sobotah od 8. do 13. ure. Žitarice (v SIT/kg): * koruza 18,00 * pšenica 20,00 * oves 19,00 * krmilna moka 13,50 * šrot 20,00 * sojine tropine 32,50 * ječmen 18,00 Krmila (v SIT/kg): * NSK 30,50 ' BEK 2 27,00 * BEK 1 29,00 * bro-starter 39,00 * bro-fin 38,00 Semena (v SIT/kg) * vrečka semena travnik II 411,00 (kos) 59,00 * črna detelja 490,00 * pesa brigadir 975,00 * lucerna 33.00 Semenska koruza (v SIT/kg): * BC 318, BC 312, BC 272 eta 300,00 Vitaminski dodatki: kravimin, bovisal, nutril, kostovit, premiks, vitaredin, šolnik POSEBEJ UBGODNO: mlekovit - mleko v prahu, uvoz iz Nemčije, cena -155 SIT/kg I Umetna gnojila: * NPK 7-20-30, NPK 13-10-12, KAN, UREA Ostala ponudba: * sladkor 62,00 * moka tip 500 34,00 * moka tip 850 29,00 Februarski stroški prireje litra mleka - 36,31 tolarja Na Kmetijskem inštitutu Slovenije ocenjujejo, da so februarski stroški prireje litra mleka na kmetijah (s povprečno mlečnostjo 3.800 litrov na kravo), znašali 36,31 tolarja oz. 4,4 odstotka vec kot januarja. Povprečna februarska odkupna cena za mleko s 3,0 odstotke tolšče (21,40 tolarja) je pokrivala le 59 odstotkov pride* lovalnih stroškov. Februarski stroški prirasta govedi na kmetija« (prirast 0,85 kg/krmni dan, pitanje od 120 do 510 kg) so znašali 212,17 tolarja za kilogram in so bili za 4,1 odstotka višji od januarskih. A AGR0MEHANIKA Kranj Poslovni center Hrastje. tel.: 331 -730. vsak dan od 7. do 10. ure, v sobotah od 8. do 12. ure Akumulatorji * 12 V-40 Ah Topla 3 390,00 * 12 V-55 Ah Topla 4.989,00 * 12 V -100 Ah Topla 7.938,00 * 12 V-50 Ah Topla 4.640,00 * 12 V-75 Ah Topla 6.368.00 * 12 V - 135 Ah Munja 15.096,00 Cene so z 20-odstotnim prometnim davkom. (v SIT): STRANKE OBVEŠČAMO, DA IMAMO NA ZALOGI •DEKLIŠKE OBHAJILNE OBLEKE IZ UVOŽENEGA MATERIALA. BELE ČEVLJE IN LASNE OKRAfM** • FANTOVSKE OBHAJILNE OBLEKE, SRAJCE HN ČEVLJE k£ • DEKLIŠKE KOMPLETE IN FANTOVSKE OBLE*" ZA BIRMO j. NUDJMO VAM MOŽNOST NAKUPA V DVEH OIIV11 KOUCINE SO OMEJENE, ZATO VAS VABIMO, DA NAS OBIŠČETE VSAK DAN OD 8. DO 19. URE, V SOBOTAH OD 8. D012. Utf- V najem oddamo skladiščneprostore na Kolodvorski c. f v Kranju, ob železniški postaji. A Skladiščni prostori so 3,5 m visoki in pozimi ogrevani. Prostori so primerni za: - shrambo blaaa, -trgovinske lokale, - mirno obrt ali proizvodnjo, - storitveno dejavnost. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 064/222-021, g. Jaka ZIBfcn ■• SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Samostojni območni sindikat VRHUNSKA PREVARA S FANTOMSKIM PODJETJEM PodjetjeEleko,Ht^&a^stavlmnegf*a^^a m^ Republiko Slovenijo za več kot 82 milijonov ^J^^J^odnlh sredstev Vnitelu pravzaprav le podjetje na papirju, in zakonito razporejenih delavcev. Prave> ozadje velike odškodninski za Podjetja1'je torej v resnici povsem drugje. Začetek sodne obravnave sicer popolnoma nesmiselne in deplasirane Elekove stavkovne tožbe iz leta 1990 je povsem slučajno sovpadel s širšim stavkovnim valom v Sloveniji, ki je prav v tem času kulminiral tudi z znanim primerom "Slavnik", |n močno razburkal slovensko javnost. Zlasti nekatere neuspešne menedžerske strukture Pa je naglo širjenje stavkovnega vala takrat seveda upravičeno in dodobra prestrašilo. Treba ga je bilo torej z vsemi sredstvi in za vsako ceno zaus več kot dobrodošla. Temelji namreč na popolnoma izmišljenem, vendar pa demagoško silno učinkovitem konstruktu o "ludistični zasedbi tujega podjetja", ki mu je v danem trenutku del javnosti potem celo zares nasedel. Javno mnenje o stavkah se je razdelilo in končni oziroma pravi cilj tožbe, kije bila že v osnovi preračunana le na medijske efekte, je bil s tem v celoti dosežen. Zahteva po odškodnini pa je bila tako ali tako že od n.w vsega začetka čisti blef, čeprav aviti. V obupnih poskusih bi bilo morebitno finančno ako preplašiti delavce in uničenje sindikata za tožnika njihove sindikate ter jih od- verjetno povsem dobrodošel ^?,ti °d morebitnih stavk, je stranski efekt tožbe. **tala tudi ta smešna tožba, ki Sama sodba, kakršnakoli ljiv druSace skoraj zanes- že bo (glavna obravnava se bo 0 Pravočasno umaknjena, nadaljevala 15. marca), je se- daj, ko sta glavni stavkovni val in medijska pozornost mimo, za tožnika verjetno postala že povsem drugotnega pomena. Ne nazadnje verjetno tudi še dolgo ne bo pravnomočna, kajti zoper odločitev prvostopenjskega sodišča se bodo bodisi tožene bodisi tožeča stranka skoraj zanesljivo pritožile. Pa tudi "vzorčnega" pomena glede vprašanja zakonitosti stavk ta sodba ne bo, in prav je tako. Kot tožnik namreč nastopa podjetje, ki je takrat obstajalo le na papirju, in ga zato ob stavki tudi teoretično sploh ne bi bilo mogoče v resnici zasesti ali mu povzročiti poslovno škodo. Proizvodno opremo je uradno "kupilo" od Unitela šele mesec in pol po stavki, delavci pa so brez pred- hodnih odločb dobili v ul-timativen podpis pogodbe o zaposlitvi šele 4.11.1990. Zato je ta primer prav gotovo zadnji, na katerem bi kazalo graditi bodočo sodno in drugo prakso glede presojanja legalnosti in legitimnosti stavk nasploh. Za medijsko ad hoc uporabo pa je bil v zgoraj opisanih okoliščinah brez dvoma več kot prikladen, in kar tega tiče, je vrhunska medijska prevara z obtožbo o "zasedbi fantomskega podjetja" že dosegla svoj namen. Skoda je le, da ljudje tako zlahka nasedamo cenenim fintam. Jože Antolin Kam je izginilo Telekomovo premoženje? Skoraj polovico ogromnega premoženja, ki so ga podjetja- ^^^^Z *rovno podjetje Iskra Telekom, je pred preoblikovanjem v delniško družbo knjigovodsko lZginilo". Kam, kako, zakaj? T- . konusuflformaciJe SDK o ^rohfmančno materialnega Potovanja v Iskri Telekom z dne 8.1.1992 izhaja, da to hol-dinško podjetje na svojih virih na dan 31.12.1992 (torej dobro leto in pol po ustanovitvi izkazuje le še 53-odstotni delež odstopljenega premoženja ustanoviteljic, in to z vštetimi lastnimi viri. Ne da bi se spuščali v zakonitost in možna ozadja tako fenomenalnega "knjigo- predmet pretvorbe v delniški kapital ni bilo prvotno, ampak šele zgoraj omenjeno zmanjšano družbeno premoženje podjetja, s čemer so seveda bistveno drugače regulirani tako lastniški kot tudi uprav Ijalski in participacijski deleži na osnovi izdanih delnic. Za 30 % izdanih delnic je podjetje imenovalo lastnika - Sklad za razvoj R Slovenije, 70 % izdanih delnic pa v času kontrole še ni imelo lastnika. Vse del- MjHiamti ■ informacije Informacije kranjskih sindikatov za delo in življenje vorj n^ga drS^ 8m0tja °grom-zadev^ 560683 Proženja, Postane vsekakor rnr07CiSoUmlj,Va tudi v smis'u Poveži "J ^8°rnJ« Podatek memhn ° ŠC 2 dru8o DO *embKjugot^jo'nave-6 mf°rmacije. Namreč - niče so bile izdane tudi mimo 5. člena zakona o vrednostnih papirjih. V zvezi s povedanim bo zato vsekakor zanimivo ugotoviti zlasti: — kam, kako in zakaj je "knjigovodsko izginilo" 47 % prvotnega družbenega kapitala Iskre Telekom ZP o.sol.o.; — kaj se dogaja oz. se je zgodilo s 70 % izdanih delnic, ki v času kontrole še niso imele lastnika; — kdo so trenutni lastniki (delnic) Iskre Telekom d.d. in v kakšnem razmerju; — kakšne so bile dividende v dani situaciji in kakšne bi bile, če se revalorizacijski učinki terjatev iz dolgoročnih finančnih naložb ne bi na račun trajnega kapitala uporabljali za redno poslovanje in s tem prelivali v poslovni rezultat podjetja kot to ugotavlja že omenjena informacija SDK. — kam so bile knjigovodsko usmerjene oziroma kam so se prelile ogromne bilančne rezervacije stroškov iz preteklih let O možnih odgovorih na gornja vprašanja seveda nimamo namena na pamet ugibati. Ugotovijo naj jih za to pristojne institucije. Zato je Svet kranjskih sindikatov 25.2.1993 dal Družbenemu pravobranilcu R Slovenije pobudo, naj na podlagi podatkov eksterne kontrole SDK zahteva še pravno, finančno in računovodsko revizijo poslovanja v podjetju Iskra Telekom Holding d.d. v smislu določil zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Kranjski podružnici SDK pa smo dali pobudo, da takšen revizijski postopek izvede po uradni dolžnosti. Rezultate vsekakor pričakujemo z velikim zanimanjem, pri čemer zagotovo nismo osamljeni. Mato Gostiša P.S.: Dne 2.3.1993 smo že prejeli tudi naslednji odgovor Družbenega pravobranilca samoupravljanja R Slovenije: Ugotavljam, daje Služba družbenega knjigovodstva, Centrala v Ljubljani uvrstila navedeno podjetje v seznam pravnih oseb, pri katerih bo SDK opravila postopek revizije po uradni dolžnosti. Zato pobudo Sveta kranjskih sindikatov z dne 25.2.1993 in priloženo gradivo odstopam revizijskemu organu kot dodatno obrazložitev za uvedbo revizijskega postopka in o tem obveščam tudi pobudnika. DPSRS Mag. Anica Popovič Q§feiHi[ Bo novo vodstvo sprejelo pobudo sindikata? Že tako prepočasno reševanje problemov delavcev "Iskra ERO" je v zadnjem času popolnoma zastalo. Tako stanje je povzročilo med zaposlenimi nezadovoljstvo in nezaupanje, ne le v sedanje vodstvo, pač pa tudi v sindikat podjetja. Nedorečena je namreč ostala pobuda sindikata z dne 8.1.1993 za sklenitev t.i. socialnega pakta v podjetju, s katerim je želel sindikat doseči zlasti jasen dogovor glede politike plač v času veljavnosti socialnega pakta, glede strategije ohranjanja delovnih mest ter glede obsega in načina reševanja začasnih in trajnih presežkov delavcev, obenem pa odpraviti tudi sedanjo negotovost glede nadaljnje usode podjetja Zakaj je prišlo do "zamrznitve" že sprejetega načelnega dogovora med sindikatom in vodstvom oziroma upravnim odborom, da se pristopi k pripravi socialnega pakta? Že nekaj časa so po podjetju krožile (neuradne) informacije o tem, da se pripravlja zamenjava sedanje vodstvene ekipe. Čeprav se vse do 2.3.1993 ni nič zgodilo, so vse dejavnosti v zvezi s pripravo socialnega pakta popolnoma zamrle. 2. marca 1993 je zasedal upravni odbor podjetja, ki je imel na dnevnem redu tudi vprašanje nadaljnjega vodenja podjetja. Tako je na tej seji razrešil dosedanje vodstvo in s 1.4.1993 imenoval novo vodilno ekipo. Sindikat podjetja pričakuje, da se bodo z nastopom dela novega vodstva začete dejavnosti nadaljevale, saj so njegovi predstavniki že izrazili načelno pripravljenost za pogajanja o sklenitvi socialnega pakta. Sindikat bo seveda pri svoji pobudi vztrajal, saj v nasprotnem primeru ne bo več v stanju zagotavljati socialnega miru. Ker je taprepotreben za uspešno sanacijo podjetja, pa bo po mnenju sindikata tudi v interesu novega vodstva podjetja, da čimprej pristopi k pripravi in pogajanjem o sklenitvi socialnega pakta. Breda Milic TRENCA d.o.o. nudi čIanom Sveta kRANJskih siNdikATOv drezdoseInim čIanom in čIanom Društva upokojENCEV Kranj 10 % POPUSTA Kartico za nakupe v Trenči lahko dobi vsak član Sveta kranjskih sindikatov. TUDI UPOKOJENCI SO NAŠI ČLANI Zveza društev upokojencev Kranj je kolektivni član Sveta kranjskih sindikatov, kar pomeni, daje zveza društev, tako kot vsi ostali člani enakopravno zastopana v vseh organih Sveta kranjskih sindikatov. Njenim članom pa so na voljo ugodnosti in usluge, kot vsem ostalim članom. Njeni člani imajo poleg ostalega pravico do 10 % sindikalnega popusta v trgovini Trenča, prav tako pa so kot vsi ostali sindikati podjetij in ustanov udeleženi pri oblikovanju posebnih ponudb, ugodnejših plačilnih pogojih... Brezplačno imajo na voljo tudi pravno pomoč v pravni službi. Seveda pa naša pravna služba upokojencem nudi pravne nasvete le s tistih področij, kot vsem ostalim članom. S tem v zvezi pa je za upokojence prav gotovo najbolj aktualna pomoč glede pravic, ki se morebiti še nanašajo na njihova nekdanja podjetja, pravice v smeri svetovanja v zvezi s stanovanjsko problematiko, vprašanji, ki se nanašajo na zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Sabina Zavrl IGRA, VZGOJA, IZOBRAŽEVAN J Če je bila lanska prireditev na razstavišču v Ljubljani pod naslovom razstava učil, šolske opreme in igrač poskus narediti korak naprej, potem je letošnja, ki jo je v sredo odprl minister za Šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, že potrditev prenekaterega lani Še samo omenjanega cilja. Tokrat je to že v lepo začrtanih obrisih sejem igre, vzgoje in izobraževanja, ki obeta, da bo v prihodnje po strokovnosti, z dnevi slovenskega izobraževanja, ki potekajo v času sejma kot ena od številnih spremljajočih prireditev, in z uresničitvijo mednarodnih razsežnosti, postal nekajdnevno srečanje domačih in tujih strokovnjakov vzgoje in izobraževanja ter proizvajalcev opreme, pripomočkov... Sicer pa že letos velja priporočilo staršem, mladini in predvsem šolnikom, da si prireditev, ki bo odprta še danes (petek), ogledajo. HHMMMMMVNMHMMMMMMMMMMMMMMMM INVENTA - Ker šport nikakor ne more biti manj pomemben del izobraževalnega procesa in ker je igra z žogo prav tako pomemben del športa, so prve šolske žoge, namenjene pedagoškemu delu v športu, še kako zanimive. Privlačne, mehke, funkcionalne, prijetnih barv in otipa, pa še dišeče povrhu. Za učenje rokometa, nogometa, košarke, odbojke in ritmične gimnastike. Težke žoge in žoge za vrtce Za vse tiste torej, ki niso vrhunski športniki pa bodo to prav zaradi privlačnih začetkov morda še postali Podjetje IN-VENTA želi z njimi poceni in kvalitetno obogatiti šolske telovadnice. S športnim rekvizitom torej, ki ga otrok nujno potrebuje in je zato še toliko bolj pomembno, da je tako kvaliteten kot tudi privlačen. ZEBRA- S celotnim programom šolskih potrebščin in z različnimi novostmi se na sejmu na zelo lepo urejenem razstavnem prostoru predstavlja tudi ZEBRA d.o.o iz Kranja, Gregorčičeva 10 Novost iz programa so na primer najnovejše TV igrice v Evropi, druga posebnost pa je kar 300 različnih vrst kemičnih svinčnikov. ZEBRA je poznana tudi kot eden največjih dobaviteljev (na debelo) šolskih potrebščin, poslovnih daril, rokovnikov, usnjenje galanterije na slovenskem trgu. Naročeno blago pošiljajo po pošti. Direktor Drago Lazar pa je povedal, da se že pripravljajo za sejem v Kranju, na katerem bodo letos pripravili veliko nagadno igro. ZEBRA - telefon: 064/211-752, 211-787 in tel./fax: 064/216-088. r\ V SOil MATERIALI ZA OBLIKOVANJE IN BARVE VIDEOFON - Podjetje VIDEOFON se na sejmu predstavlja z video izobraževalnimi filmi in učnimi pripomočki, ki so rezultat inovativnoga dela slovenskih učiteljev in njihovih učencev na osnovnih in srednjih šolah Izhajajoč iz potreb učnega procesa sta tako prvi nastali videokaseti s področja fizike, sledila je kemija - nevtralizacijska titracija ter zrak in plini iz ozračja, zanimiva je videokaseta s področja varstva okolja, ki obravnava metode merjenja bc saj v onesnaženem okolju, najnovejše iz programa podjetja VIDEOFON pa je Pouk drugače - učenje z gibanjem, integrirani pouk ter organizacija ponavljanja in uvajanja v raziskovanja. Mnogi izmed avtorjev so bili za svoje delo nagrajeni z Zagarjevimi nagradami, na sejmu pa je poleg omenjenih programov moč videti še izredno zanimive projekte s področja tehnike: filma o litju ter obdelovalnih strojih in postopkih Postopke in ponazoritve torej, ki jih je včasih v praksi težko izvesti, pa jih je namesto tega moč nazorno in jasno videti na kvalitetnih filmih podjetja VIDEOFON Na dobro obiskanem razstavnem prostoru podjetja ANTUS z Jesenic se obiskovalci lahko seznanijo z materiali za oblikovanje Efa Eberhard Faber in barvami Marabu. Za obe za-hodnonemški firmi je Antus tudi ekskluzivni zastopnik za Slovenijo Iz programa Efa so tako pred stavljeni najrazličnejši visoko kvalitetni materiali za oblikovanje: vsestranski FIMO. preprost za uporabo, podoben plastelinu Material je primeren za izdelova nje nakita, okrasnih in uporabnih predmetov, poleg pa je na voljo še bogata izbira najrazličnejših dodatkov EFAPLAST se strdi na zraku, posušen izdelek iz mate hala H0LZY pa po dveh dneh sušenja na zraku pridobi lastnosti lesa, zato ga je moč žagati, brusiti in rezljati Tu so še materiali kot AOUAFORM, za izdelke, podobne glinenim, pa PAPP MACHE za izdelavo mask ter CERAMOFIX in CERAMOFORM za odlivanje v kalupe V pestrem programu barv MARABU še tako zahteven kupec najde nekaj zase MARABU DECORLACK je že pripravljena svetleča barva na vodni osnovi, odporna proti ble-denju z njo lahko barvamo naj različnejše materiale, od lesa, kovine in stekla, do plastike in tkanine MARABU HOBBYGLAS je barva za steklo za profesionalno uporabo, hobbv in prosti čas, MARABU HOBBYTEX je name njen barvanju in tiskanju na tekstil; neizmerne možnosti ustvar Janja torej, ki jih prikazujejo tako na sejmu, kot tudi na tečajih, ki jih podjetje ANTUS organizira za vzgojitelje in učitelje likovne vzgoje Sicer pa ANTUS za prihodnje šolsko leto šolarjem in njihovim staršem ponuje še ne kaj: kvalitetne in poceni šolske poterbščine EFA EBERHARD FABER, na Gorenjskem pa jih bo moč kupiti po pošti s pomočjo kataloga SKLAD ZA NARAVO SLOVENIJE - Sklad za naravo Slovenije je bil ustanovljen šele k nec lanskega leta, deluje pa z namenom, da bi denarno in moralno podpiral naravovarstvene projekte, skrbel za ogrožene živalske in rastlinske vrste ter njihove življenjske prostore, pomagal ustanavljati ■ vzdrževati naravne rezervate in parke Sklad bo med drugim podpiral in izvajal vzgojne naloge na p° dročju varstva narave ter podpiranje in izvajanje raziskovalnih nalog s področja varstva narave V ^asii' za katerega je bolj kot karkoli drugega značilna usmerjenost v tehniko in tehnološki napredek, je nuj pokazati predvsem mladim in tistim, ki oblikujejo njihovo zavest, tudi drugačno vizijo prihodnosti Tu pravzaprav, ki nam ostaja kot edina možnost: ponovno sožitje z naravo GLASBENI ATELJE - GLASBENI ATEUE z Britofa na sejmu učil predstavlja glasbene inštru mente, tiste, ki se največ uporabljajo za pouk v osnovnih in glasbenih šolah ter vrtcih V času, ko je v os predju ritem, ko brez ritma ne gre, so začutili pomanjkanje tovrstnih glasbil v slovenskem prostoru. Zato šolam in otrokom skušajo zagotoviti kvalitetne inštrumente za pouk glasbe Osnova je celoten Orfov in štrumentarij, nemška firma SONOR, katere glasbila prodaja GLASBENI ATELJE, z njimi oskrbuje glas benike dvaintridesetih držav Poleg tega so v GLASBENEM ATELJEJU na voljo tudi glasbila Slovencem dobro znane firme HOHNER, od klaviatur synthesaiserjev do čisto navadnih in malo manj navadnih or glic ALPOS - V Šentjurskem ALPOSU mislijo na najmlajše Pohištvo za vrtce VIJA VAJA. ki ga Pred*njU vljajo na sejmu učil, je avtorica programa, arhitektka Fantka Škoria Pušnik projektirala ob uP°*taVk* jih vseh evropskih standardov Predvsem so bili pazljivi pri izbiri materialov Eko laki, na bazi vode'na \i-uporabljajo. nimaio nobenega škodljivega vpliva na zdravje otrok Vse oblike so zaobljene, kar )• • med glavnih zahtev uporabnikov. Sicer pa v ALPOSU program razvijajo še naprej: pohištvo je rti .^j polnjevati, barve pa kupec lahko izbere sam Izdelki to na voljo v treh različnih velikostih, stroko ALPOSA pa pri postavljanju pohištva v prostor kupcem radi pomagajo z nasveti MIHA NAGLIC Kuj je desno in kaj levo? Po zadnjih volitvah in po oblikovanju sedanje vlade marsikomu ni več jasno, kaj je levo in kaj desno, ln odkod naenkrat toliko "liberalcev"?! Vprašanje v naslovu se je še posebej zaostrilo v zadnjih dneh, ob zapletih pri sprejemanju zakona o zamrznitvi Pjgč. Ker ta prizadene predvsem državljane z nižjimi dogodki, bi po naši stari pameti pričakovali, da se mu bodo !gye stranke odločneje zoperstavile. Od liberalcev, ki že od Hgkdaj slovijo po tem, da imajo tudi kaj pod palcem, tega Pj*c ne kaže pričakovati; oni so zmeraj najprej poskrbeli gase. Krščanski demokrati, ki imajo, resnici na ljubo, v svo-IgfJl programu dovolj socialnih prvin, pa bodo skušali rev-figjse slej ko prej potolažiti še z upanjem na plačilo v ono-HflPstvu. - Stare levice in desnice torej ni več. Zato pa yjsgj časa zagotovo ne bo mogel z{' sti v veliko in jutrišnjemu c*J pomembno, sicer že v dav preteklosti (pred 500 leti) <^n°* samostojno mesto. (Gorenjski sejem: utesnjen na otoku kočo ali izletniško kolibo. Zanimivo, da je zdaj čas takratno mnenje o napačnem hotelu že precej ovrgel. Ima pa kranjska občina po drugi strani hotel, ki gaje recimo meteorološka stro ka (iz svojega zornega kota) vsaj dvakrat že ocenila kot gradbeno oziroma prostorsko napako. Ta del stroke, ki ja hi la največkrat v bližnji preteklosti premalo vabljena v prostor sko odločanje, trdi, da hotel Bor v Preddvoru, kakršen je, ne stoji na pravem mestu m bo zato v prihodnosti imel lahko še večkrat težave zaradi "lutk / razdiralnim vetrom". Primer, ki vse bolj kaže /gre-šenost ne tako časovno odmaknjene odločitve v kranjskem prostoru, |c današnji Goreniski sejem na Savskem otoku Ob letošnji SOO-lctnici sejmarstva v Kranju med takšne in druga čne pomembne ocene o pome In nenazadnje bi strCai najbrž skušala z današnje*. rotf ijega zornega kota najti tudi pr^ odgovor (izgovor) /•' s ''^j. vanjsko prostorsko rešitev ■ roma pozidavo polj na v/ nem delu, ki ga poznamo Planino, in polj na desnem ne Planino, in polj na --gu Save na 1 aborah, kjer t» na široko razbohotila dva ^ ganta, od katerih je eden nes, v razmerah, kakršne so ^ jutri pa je napoved, da ne prav nič drugačne), milo re no, žalostna slika neprem»vjj nega igračkama s prostorprn. ima ime Dragoceno zenw»J ifi Čeprav je takšen fW« razmišljanje osebna (ne*«r« , vna) ocena, velja tudi P°vC>(oVtf da našteti primeri prav K° s niso vse "kranjske ra/gl««n' e, packami". So pa <"d,„t" dpi-pod katere se je "stroka P* sala brez pack I današnje*!1 gleda. • A. Zalar , 11 Nadaljevanje na 4 Vremenoslovri nam za konec tedna obetajo sonato in razmeroma toplo vreme. LUNINA SPR€M€MB€ V ponedeljek, 15 marca, bo ob 5. uri in 16 minut zadnji krajec Ker se luna spremeni zjutraj noj bi bilo po HerscHovem vremenskem ključu slabo vreme. FRANC TOMŠIČ: -ŠČITIJO LE SVOJE RITI... Franc Tomčič, šef sindikatov in še vedno član socialdemokratske stranke, je imel oni dan pred skupščino udarni govor kontra Poslancem in kontra zakonu za zamrznitev plač. Sindikati so krožili okoli parlamenta v smislu: poslanci na med, delavci na led. Govorili so seveda sindikalni šefi. Eni bolj, drugi manj udarno in všečno udeležencem protestnega pohoda. Zdaleč najbolj pa smo si zapomnili stavček šefa Neodvisnosti, 9ospoda Franceta Tomšiča. Med drugim je takole usekal: tile notri pa samo ščitijo svoje riti..« 'zjava je res udarna, saj so jo »fasali« tudi njegovi kolegi, socialdemokratski poslanci. Ko Tomšič udari, je vse pokošeno... • D. S. Izlet presenečenja "SPOZNAJMO DRUG DRUGEGA IN SLOVENIJO Z MEGGITOURSOM" Turistična agencija MEGGI TOURS in STUDIO RADOST bosta vsako zadnjo soboto v mesecu pripravila IZLET PRESENEČENJA - prvi bo že 27. marca v dve štajerski Pr^tohici (Celje Ptuj) in v metropolo zelenega zlata -Žalec. Na vsakem IZLETU PRESENEČENJA bodo posebni gostje, ki bodo poskrbeli za odlično razpolože-\ Rje Na prvi IZLET PRESENEČENJA potujejo tudi BRACO KOREN, ANDREJ BLUMAUER. Kvartet JUTRO, m drugi. Udeležence izleta bodo v Žalcu sprejeli kolegi iz urednica časopisa NOVI TEDNIK & RADIO CEUE - poleg Gorenjskega glasa pa bodo na IZLETU PRESENEČENA tudi naši kolegi z RADIA KRANJ, RADIA TRIGLAV JESENICE in RADIA ŽIRI. formacije in prijave: MEGGI TOURS Kranj, tel.. °64/223-870 in Škofja Loka. tel.. 064/631-476. posebna^ugodnost za bralke in bralce GORENJSKEGA GLASA: JB PRIJAVI ZA -IZLET PRESENEČENJA" PREDLOŽITE TA KUPON IN IZLET V OBE ŠTAJERSKI PRESTOLNICI B0 ZA VAS CENEJŠI V PROTIVREDNOSTI 5.- DEM1 KUPON 5.-DEM IZLET PRESENEČENJA 27. MAREC 1993 Janez Dolinar, radijski napovedovalec: Kar ušlo mi je: valčki in polčke Radijski napovedovalec Janez Dolinar je Kranjčan. Najprej je bil poslovodja v trži-škem Peku, obenem pa je štirinajst let igral v kranjskem teatru. Zaradi »štosa« se je prijavil na avdicijo in bil izbran za radijskega napovedovalca. Na Radiu je že štirinajsto leto - radi poslušamo njegov glas, radi smo ga videvali v televizijskih nastopih, predvsem v oddaji Zdravo. In nemalokrat se kot izvrstni napovedovalec pojavi tudi na drugih prireditvah, na koncertih... Janez, kje je bolj naporno: na radiu, televiziji, na prireditvah? »Nikoli ne delam nobene razlike! Vedno je trema: v tri-minutnem nastopu pred »živo« publiko, na radiu ali na televiziji. Lahko si bil tisočkrat soliden, pa ga v eni minuti polomiš in vse dobro minulo delo gre v nič. Naporno je vedno, kajti delovni čas je razbit. Velja pa, da je moja matična hiša radio; redne službe na televiziji si niti ne bi želel.« Zakaj? Ne manjka ne simpatično^ ti, prijetne pojave in ne lepega glasu? »Na televiziji moraš prej odnehati. Pri petdesetih letih pa res ne moreš voditi neke zabavne oddaje, čeprav je na drugi strani seveda tudi res, da voditelju dnevnika nekako bolj verjamejo, če je resen in starejši.« Zakaj te ni v Nedeljskih 60, oddaji, ki je nasledila Zdravo, ki si jo prav dobro vodil? »Bil sem povabljen, a sem odklonil. Nekako se nisem mogel odločiti. Zaradi novega koncepta. V oddaji Zdravo sem imel več možnosti.« Kaj ni bila Zdravo veliko boljša oddaja kot sedanja Nedeljskih 60? »Mislim, da je res bila. Kar pa ne pomeni, da tudi Nedeljskih 60 nima možnosti. Osebno pa sodelujem najraje tedaj, ko imam opravka z gosti, pevci v studiu.« In katera zabavna oddaja ti je osebno najbolj všeč? »Križ kraž, ki jo vodi odlična Miša Molk. Krasna voditeljica je, na posrečeni sceni in z dobrimi temami.« Ko napovedovalec bere tekste - je kaj zadrege, ko se zmoti? »Napak je veliko. Na svojo prvo napoved sem se iz- jemno dolgo in resno pripravljal, pa ni šlo brez tega, da ne bi prebral »valčke in polčke«. Včasih dobiš na roko močno popravljene tekste, postaneš pozoren na popravke, past te pa čaka tam, kjer najmanj pričakuješ.« Zdi se, da slovenski napovedovalci veliko delate. Kakšni so zaslužki? Bajni? »Solidni! Bogastva si pač ne bomo ustvarili. Ni pa nobena skrivnost, da dobimo več na raznih prireditvah, veselicah.« Oblačijo vas sponzorji Lahko obleke za nastope sami izberete? »Seveda. Obleke nam pripravijo, lahko izberemo in si jih za nastope sposodimo. Saj si res ne predstavljam, da bi v tednu dni, recimo, dvakrat zaporedoma, nastopil v Kranju v istem suknjiču.« Kar nekam širše je že znana tvoja slabost - menda s kolegicami večkrat kar intenzivno hujšate? »Ha, to pa ja! Izredno rad dobro jem! Pa pride obdobje, ko je treba hujšati. In družno hujšamo kakšen mesec, potem je pa vse po starem!« Pa prosti čas? »Z desetletno hčerko grem večkrat v Kranju drsat in nasploh sem bolj taksi služba, saj hči hodi na plesne vaje, h angleščini... Veliko in vse jo zanima..« Ti je slava radijskega in televizijskega napovedovalca kaj moteča? »Niti ne. Kdo se ozre, ustavi, kaj vpraša. Bolj jemljemo kot potrditev našega dela, saj je res, kar pravi moja kolegica: hudo bo, ko te ne bo nihče več opazil...« • D. Sedej Očitno je. da vsaka nova vladajoča garnitura, ki se ustoliči pri nas, uniformira kakšno »kunštno« besedo. Saj še pomnimo, kako je bilo, ko smo se na tej strani Alp prvič šli tisti jezikavi m /f Parlament. Ujedljivi poslanci so ven in ven neka/ replicirali '« tekali z replikami gor in dol. Ko je zaradi tako široke uporabe repjjfc kazalo, da se bo beseda zajedla tudi v pogovorni jezik in bomo replicirali sprevodniku na avtobusu m mesarju v mesnici, se je z novo Poslansko garnituro stvar pole Rla. Zdaj v parlamentu nič več ne replicirajo, samo pridkano samovšečno na pritiskajo. Jezikovni primat, ki ga je "'K'/<> slanci in prenekateri minister. v" vam sposobni desetkrat v P<>1 ure razlo:itt kuko so problemi v bistvu kompleksni bi kuko nam bo vsem v grlo voda 1'khi, če ne ho poslovno /ton m n'h, se pravi pragmatičnih pristopih in potez. Saj je okej. čeprav za tako evforično in popadljivo upora-oo pragmatičnosti m fiftfl nobene potrebe. Saj ni treba od tod do večnosti vlačiti ubogo pragmo v vsako friga - fresko dnkusijo! Še posebej ne. ker je to čisto samoumevno, da so funkcionarji te ali one branže pragmatični! Ja. madonca. kakšni pa, če ne v občo korist in poslovnost? Kar zamislite si en visok obisk z Zahoda, ki mu kakšna v prid - sama ljuba pragmatičnost! če smo že tako zelo obsedeni od pragmatičnosti, bi bilo delovnemu ljudstvu v veliko veselje, ko bi kdaj slišali tudi za pragmatične sankcije. Izvirno so to temeljni državni zakoni, ki so sprejeti v «splošno korist in blaginjo*. »knofke« ga je ašnjt (arkt poslušaš ne gre TEMA TEDNA CAKA VAS STRGAN ROKAV IN PRAZEN BOKAL Poslanci za tisti dan, ko jih ne bo na šiht, ne bodo dobili ne funkcionarskega dodatka, ne regresa za hrano, celo ne prevoznih stroškovl Kako je le mogel gospod Anderlič, avtor teh grozljivih sankcij pogruntati, da gospodarstvo te iste metode prakticira še petdeset let? naša vladna komisija na žive in mrtve razlaga, da so pn MN lonali.-m ///, prtvatizui ///. devalvaciji imeli - pragmatično vizijo'' Bi visoki gost rekel: op-\adrajsa, to so pa kaveljni! Takih pa res še nisem srečal, da hi kar sami od sebe ihtavo do povedovali. da so pridkani in niso matiia Da so korektni, pravu ni. državi m l/udstvu koristni Nič na svojo roko m mM Hja! Ce smo v tem smislu ka) pravuniski, bi se pod pragmatično sankcijo že »gepiral« ume snu listi Anderličev pravični ki poslovnik o sanki tonira-n/u poslanskih lenob m grdob. Namreč: v javnost so dali da bodo usti poslanci, ki bodo okoli postopali in ph ne bo na sejo. grozno sankcionirani! Pomutite: če jih ne bo, za mri dan ne bodo dobili ne regresa za hrano, ne plače, ne prevoznih stroškov! Bogami! A mar meni moja direkcija plačuje potne stroške, kadar doma spim ? Saj ni res, da je gospod Anderlič končno pogruntal. kaj je gospodarstvo vpeljalo že pred približno petdesetimi leti? Da se osebi, ki je ni na šiht. ne plača hrana in celo ne prevozni stroški? Danes se delavca, ki ga ni na .šiht. z veseljem vrže ven ne pa da se mu za tiste dni nič ne plača! O mama mia. kam smo padli, da se ti gre oblast javno hvaliti s takimi sankcijami! In da nam celo sama od sebe daje pod sum. da so poslanci potencialni postopači in lenuhi'' Prava škoda, da se ta pravičniški pravilnik ne kiti z naslovom, recimo lenega poslanca čaka strgan rokav, palca beraška in prazen bokal! Ce so poslanci že zagalopi-rah s svo/imi privilegiji in plačami, so pac zagalopirali. Nobena človekoljubna pomoč, ki bi jo zdaj tako radi dajali od lastne plače, in nobena sankata nad lastnim plemstvom enostavno ne impresionira več. Na/ narod gledajo s še tako otožnimi in nedolžnimi očki -kaput, fimto' Ko gre v teh stvareh pamet, tudi žameta kmalu več ne bo' • I). Sedej NE V premislek volivcem Na nedavnem občnem zboru Občinske gasilske zveze v Skofji Loki je dal predsednik loške vlade Vincencij Demšar dobronameren nasvet gasilcem pred volitvami novega vodstva. Posvaril jih je, naj dobro premislijo, ko bodo dvigovali roke za imenovanje predsednika. Kolikor ga on pozna, namreč ni vztrajnejšega človeka, kadar gre za zbiranje denarja; če ne more skozi vrata, pa pride skozi okno. No, dosedanji predsednik Rudi Zadnik bo to dolžnost, kot so se odločili gasilci, opravljal še naprej. Zato naj predsednik Demšar kar dobro zapahne vsa vrata in okna! Še posebej, če bo pozabil na dano obljubo o upoštevanju prizadevnosti gasilcev pri delitvi denarja iz letošnjega občinskega proračuna. Zahvala, da drugi lahko mirno spijo, ko gasilce ponoči kličejo sirene k reševanju premoženja, gotovo ne bo dovolj.• S. S. KDAJ JE ŽIVINA NA PAŠI? Na seji kranjskega izvršnega sveta je zadnjič prišlo tudi do zanimive in na moč konkretne debate o steklini. Cepljenje živine pred steklino olala veliko stane, zato so se pojavila umestna vprašanja, KDAJ NAJ BI ŽIVINO CEPILI? Ko gre na pašo, na splošno govori občinski odlok. Res... ampak razpravljalce je motilo, kdaj konkretno pa je živina že na paši? Se to začne že s tistim trenutkom, ko poten-cionalno ogrožena živina prestopi kravji hlev in stopi na dvorišče? KAKOR POZNAMO PRENAŠALCE STEKLINE, BI SVETOVALI, Naj BO PREVENTIVA LE STOODSTOTNA. LISICE NISO ZASTONJ ZVITOREPKE, ŠE POSEBEJ STEKLE NE, IN SE ZNAJO PRIVLEČI TUDI NA "PAŠO" NA DOMAČE DVORIŠČE... • D. S. 14. NflDRU€VRNJ€ PIŠ€: DRAGO PRPL€R KRONA NARODNOZABAVNE GLASBE Legendarni Slavko Avsenik je prejel največje možno priznanje - krono za najuspešnejšega skladatelja v srednjeevropskem prostoru za prodajo narodne in zabavne glasbe vseh časov, ki mu jo je podelilo nemško združenje avtorjev vseh glasbenih zvrsti - GEMA iz Berlina. Podelitev je bila prikazana na satelitskem programu RTL v oddaji krona narodno-zabavne glasbe, kjer je nastopil tudi studijski ansambel bratov Avsenik z gostoma Grego Avsenikom in Miho Ramšakom v duetu kitar s skladbo Pa naj bo spet veselo. Priznanje sta z bratom Vilkom prejela kot najpogosteje izvajana komponista v Evropi, kar pomeni, da je njuna glasba največkrat izvajana v različnih ansambelskih in drugih glasbenih zasedbah ter predvajana na radiu ter televiziji. Nagrado so dodelili na podlagi najpogosteje zastopanih viž med tisoč skladbami, med katere se v sam vrh uvrščajo naše stare "večne" melodije: Golica, Spomin, Lisička in Marička, Večer na Robleku, Žalostno poje zvon prek planjave in še nekatere. Priznanje je nenazadnje tudi velik uspeh za Slovenijo, da se tako majhna država uveljavi in uspe z glasbo v tako velikem evropskem prostoru. V obliki video kasete je že izšla 48-minutna oddaja za nemško tržišče z naslovom Randevoues na Gorenjskem -Obisk pri Slavku Avseniku, ki ob Avsenikovi glasbi širo-kopotezno promovira Slovenijo s posnetki Bleda in okolice, Begunj in okolice ter Postojnske jame. PESEM NIKOLI NE UMRE Pesem nikoli ne umre je naslov tretje kasete ansambla Bratje iz Oplotnice, ki je izšla pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija in je posvečena lani umrlemu basistu Vojku Gričniku. Tine Lesjak je napisal tudi druge viže. Gre življenje svoja pota, Kmetova pesem, To ti pravim draga zena, Kelnarca, Nocoj grem vasovati, Ženinu in skratka, kot pravi, v viži Veselje na vasi, zaokroža vse dogajanje. Zasedba je posegla tudi v ljudsko izročilo, ki se vseskozi odraža v njenem delu in je na kaseto uvrstila kar štiri ljudske pesmi: To ti pravim draga žena, jaz sem fantič mlad, Ženinu in Mazurka, v priredbi Tineta Lesjaka. Bratje iz Oplotnice so posneli dve televizijski oddaji, večkrat so nastopili na Koncertu iz naših krajev, v minulih letih pa so na ptujskem festivalu pobrali vrsto nagrad in nagrado za najboljšo melodijo vseh dvajsetih festivalov z naslovom Kadar oče praznuje. PETEK, 12. marca 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.55 Tedenski izbor 10.05 Telovadka, francoska nadaljevanka 10.35 Videošpon 11.20 Opazovalec z okna: Svetli srednji vek, nanizanka avstrijske TV 12.05 Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza, ponovitev 14.50 Filmsko popoldne 14.50 On in ona, ameriška nanizanka 15.15 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 16.00 Vrnitev na Otok zakladov, angleška nadaljevanka 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.15 Otroški program 17.15 Huckleberrv Finn, angleška nadaljevanka 17.40 Prvi uspehi: Fantom, pleše Tina Majcen 17.45 Včasih na TV tudi čaramo 18.00 Regionalni program - Koper 18.50 16 črk, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Forum 20.25 Profesionalec, francoski film 22.15 TV dnevnik. Vreme 22.38 šport 22.43 TV jutri 22.45 Intervju 23.45 SP v hokeju na ledu, skupina C: Avstralija - Slovenija, posnetek iz Ljubljane 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 11.10 Tedenski izbor 11.10 Že veste, ponovitev 11.40 Gospodarska oddaja: 10 000 obratov 12.10 Ljubezenska preizkušnja, nemška nadaljevanka 13.00 Poročila 15.40 SP v umetnostnem drsanju, posnetek iz Prage 16.40 Osmi dan, ponovitev 17.30 Alpe Donava Jadran 18.00 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.00 Euroritem 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.06 Studio Citv 22.10 Glasbeni utrinenk: Bizet: Arležanka 22.35 Sova: Popolna tujca, ameriška nanizanka; Odletel bom, ameriška nadaljevanka; Zbogom pujs, novozelandski film OPTIKA VERVE6A NEVENKA ' Tavčarjeva 1, Kranj tel.:217-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro ln kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregl Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30 l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.45 Pregled sporeda 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella, nanizanka 10.00 Po ročila 10.05 TV šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Mik ser M 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Izza kulis, angleška nanizanka 15.36 The big blue, oddaja za Unprofor 16.00 Po ročila 18.06 Tečaj nemščine 16.35 Malavizija: Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.10 Duševni klic 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.10 Ri sanka 19.30 Dnevnik 20.06 Film vi deo film 20.40 Kraljestvo sonca, ameriški barvni film 23.10 Dnevnik 23.30 Slika na sliko 0.15 Poročila v angleščini 0.20 Poročila 0.30 Sanje brez meja SLOVENIJA 1 Profesionalec, francoski barvni film Agenta Beaumonta so pred dvema letoma poslali v Afriko, da bi likvidiral voditelja države, v kateri ima Francija vse večje interese. Toda pred atentatom so se politične razmere spremenile, in Beaumont je pristal v ječi. Zdaj se skrivaj vrača v Francijo. Bo poiskal tiste, ki so ga žrtvovali in se maščeval? 2, PROGRAM TV HRVAŠKA 17.05 TV koledar 17.15 Turbo li-mach shovv 18.30 Oskar med detektivi 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.06 Fina gospa, angleška humoristična nanizanka 20.35 Velika potovanja 21.30 Cro-pop-rock 22.15 SP v umetnostnem drsanju: pari 23.06 SP v dvoranski atletiki 2.15 Horoskop/Video strani KANALA 9.00 RIS, risanke in spoti 10.25 Ni-nja želve, ameriška risana serija 10.50 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 18.05 MCM 18.35 A Shop 18.50 Dober nakup 19.00 Ni-nja želve, ameriška risana serija 19.25 A shop 19.40 MCM 20.00 Ri sanke 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 21.20 Dan pojutrišnjem, ameriška poljudnoznanstvena serija 21.50 Ljubezenska prevara, ameriški barvni film 23.30 Ročk starine 0.00 Dnevno informativni program 0.15 Poročila v angleščini: Deutsche VVelle 0.40 Astrološka napoved 0.50 Uve&Kic kin 1.50 A Shop TV AVSTRIJA 1 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Kultura 10.00 X-large 10.25 Meta morfoze 10.30 Kraj srečanja Niča, francoska TV kriminalka 12.06 Sadeži zemlje 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, serija 14.00 Big Vallev 14.40 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Heidi, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Muppet Babies, risana serija 16.15 Cool 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Mc Gvver, serija 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Stari: Smrt je prišla dvakrat 21.20 Pogledi s strani 21.30 Neverjetna ugrabitev gospe Stone, ameriška komedija 23.00 Čas v sliki/Šport 23.05 Ples mrtvaških glav, angleška grozljivka 0.36 Manekenka in vohljač: Smrt na tirih RADIO TRŽIČ Oddajamo na 88,9 in 95 MHz UKV stereo in na SV 1584 KHz od 16. do 19. ure. V glasbeni delitaciji ob 17. uri lahko prisluhnete pogovoru s predstavniki skupine Šank ročk. L RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 - Novice, Danes do 13-ih 13.30 - Napoved popoldanskega programa 14.15 Obvestila, popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Novice, EPP 17.00 Lestvica popularnih 40 z ekipo Riharda Kisliha do 22. ure -22.00 Prenos Radia Slovenija l. RADIO ŽM 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 - Naš zgodovinski spomin 13.00 Danes do 13 ih Pre nos RA Slovenija - 13.30 - Loka v časopisju 14.00 - Morda ste pre slišali 14.30 - Devizni tečaj 14.40 - Zakajčkovi starši 15.00 Dogod ki danes jutri -15.30 - Prenos dne vno-informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 - Napoved programa 16.15 - Finančne perspektive občinske športne zveze - 16.50 EPP 17.00 - športni utrniki 17.10 Zadetek v petek iz studia Radia Žiri in športno rekreativnega centra Sport FIT v Železnikih 19.00 Prenos dnenvo-informativne oddaje Ra Slovenija 19.30 Drugi del oddaje Zadetek v petek iz Športno rekreacijskega centra šport FIT v Železnikih 22.00 Odpoved pro grama - KINO 12. marca CENTER amer ljub thrill. TELESNI STRAŽAR ob 15 30 uri, amer krim IZDAJALSKI TRENUTEK ob 17 45 in 20 uri STORŽIĆ amer ljub thrill TELESNI STRAŽAR ob 17 45 m 20 uri ŽELEZAR hongkon akcij, film ŽIVLJENJE NINJE ob 18 uri, amer trda erot SLADKORĆEK ob 20 uri DUPLICA amer west NEOPROŠČENO ob 19 uri TRŽIČ amer erot. thrill PRVINSKI NAGON ob 20 uri RAOOVUICA amer pust film PO SLEDNJI MOHIKANEC ob 20 uri SOBOTA, 13. marca 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.55 8.55 9.10 9.45 10.00 10.45 12.30 13.00 13.05 14.00 14.00 14.30 15.20 16.50 17.00 17.10 17.55 18.00 18.45 19.00 19.12 19.30 19.55 20.05 20.25 21.30 22.20 22.43 23.05 23.05 0.25 Tedenski izbor Radovedni Taček: Zrak A. Lindgren: Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka H. Ch. Andersen: Daleč od dvorca - Cesarjeva nova oblačila Tok, tok, ponovitev Profesionalec, francoski film Slovenci v zamejstvu Poročila Tednik, ponovitev Filmsko popoldne Popolna tujca, ameriška nanizanka Odletel bom, ponovitev ameriške nadaljevanke Fratišek Čap: Megle nad barjem, češki film (ČB) Poslovne informacije TV Dnevnik Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznanstvena serija Risanka Regionalni program - Ljubljana TV mernik Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik, Vreme šport Utrip Križkraž Abreu: Na dnu, brazilska nadaljevanka TV dnevnik 3, Vreme Šport Sobotna noč Nočni videomeh Non stop, glasbena oddaja o Juliu Iglesiasu . 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.15Tedenski izbor 8.15 Jakec in čarobna lučka, angleška risana serija 8.25 Denver - poslednji dinozaver, ponovitev ameriške nanizanke 8.50 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 10.20 Zgodbe iz školjke 11.10 Operne zgodbe: Trubadur 12.00 Športna sobota 12.00 SP v umetnostnem drsanju: Plesni pari 13.00 Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 14.00 SP v umetnost nem drsanju 16.25 SP v hokeju na ledu: Španija - Slovenija, prenos 19.00 Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 19 55 Šport 20.05 Rojstvo Evrope, angleška dokumentarna serija 21.00 Homo turisti cus 21.30 Poglej in zadeni 22.46 Sova: Alo, alo, angleška nanizanka; Odletel bom, ameriška nadaljevan ka; Čas bo poskrbel, angleški film 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.00 Koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Dobro jutro. Hrvaška 10.30 Čvekal-nica 11.30 Dorothv v deželi Oz, po novitev risane nadaljevanke 12.00 Poročila 12.05 Preživeti v divjini, ponovitev 12.35 Fina gospa, ponovitev angleške humoristične serije 13.00 Me je kdo iskal, ponovitev 13.46 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.35 Beverlv Hills, 90210, mladinska nanizanka 15.20 Risanka 15.30 Iz stare skrinje 16.00 Poročila 16.10 Risanka 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo li-mach shovv 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.05 Na začet ku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.20 Nočni spre hod, ameriški barvni film 22.00 Usode 22.35 TV dnevnik 23.06 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 13.20 TV Koledar 13.30 Cro pop cro 14.16 Svetovni pokal - Smuča nje, smuk (Ž) 15.00 SP v umetnost nem drsanju (Ž) 16.30 SP v dvoranski atletiki 17.55 DP Hrvaške v ko šarki (Ž) 19.30 Dnevnik 20.06 črno na belem v barvah: Feather o jaz zu; Svet sredi dvajsetega stoletja; V avtobusu, britanska humoristična nanizanka. Rimske počitnice, ameriški film (ČB) 0.20 Horoskop KANALA 9.00 RIS, risanke 9.25 Ninja želve 9.50 Astrološka napoved 10.00 Lju bezenska prevara, ameriški barvni film 11.40 Ročk starine, ponovitev 12.10 A Shop 12.25 MCM 1805 MCM 18.30 Jazzbina 19.00 Srečni Luka 19.30 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Modna dežela, oddaia o modi 20.56 Dekleta za zabavo, ameriški barvni film 22.20 Dnevno informativni program 22.36 Poročila v angle ščini: Deutsche VVelle 23.00 Video grom 0.16 Astrološka napoved 0 25 Erotična uspavanka 0.46 Erotični film SLOVENIJA 2 Čas bo poskrbel, angleški barvni film Junak filmske pripovedi je Robert Hallidav, ki ima za seboj bridko izkušnjo. Kot dopisnika so ga v Bagdadu zaprli in sedaj se njegova bagdadska izkušnja nekako vrača in ga trga iz umaknjenega, osamljenega življenja, za katerega se je odločil. Ponovno naj bi se vključil v medarabske dogovore, v katere se vpletajo tudi obveščevalne službe velesil, v vse vskupaj pa ga vpleta dr. Karhi Zander in njegova hčerka, ki sta do grla vpletena v medarabska rivalstva in fundamentalizme. TV AVSTRIJA 9.00 Čas v sliki 9.06 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Kdor se smeje, ta zmaga, ponovitev 10.15 Evroritem 10.30 Bitka v vili Fioriti, angleški film 12.15 Moda osebno 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Večni valček, nemški film 15.10 Ljudje v srcu Južne Amerike 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.30 Ko so živali zapustile gozd 16.00 Otroški vvurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-Large 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 MacGvver, nadaljevanka 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Slavnostni večer gramofonske plošče 22.00 Zlata dekleta 22.25 Cesta brez povratka, francoska psihološka kriminalka 23.55 Čas v sliki 0.00 Soba groze, ameriška srhljivka 1.35 Poročila/Ex libris 1.46 1000 mojstrovin PLESNA ŠOLA STEP K ran) ZA B0UŠ0 KAKOVOST IN ZDRAVO ŽIVLJENJE Restavracija BRIONI Kranj 1-mesečni tečaj za starše maturantov: pctek;l2. \pb 18. uri ali nedelja,14. 3.,ob 17.uri nadaljevalni tečaj za odrasle: nedclja,14.3.,ob 20. uri RADOVLJICA-ob SOBOTAH Hotel Grajski dvor aerobika za ženske ob 19. uri začetni plesni tečaj ob 20. uri začetek sobota 20. 3. Vpis: na 1. in 2. vaji izbranega tečaja Informacije tel.: 327-308 RADIO TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na 88.9 in 95 MHz UKV stereo ter na srednjem valu 1584 KHz. Po Kulturnem Babilonu lahko ob 18. uri prisluhnete pogovoru z Jernejem in Matejem Kosmač, ki bosta prihodnji teden izdelke umetne obrti razstavila v Avstriji. 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop 9.30 Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 Novice, duhovni razgledi, glasba je življenje, danes do 13 ih 14.15 Obve stila, popoldanski telegraf, lekcija angleščine 15.30 - Dogodki in od mevi 16.15 - Obvestila, novice, moja je lepša kot tvoja sobotni klepet z vami klepeta Simona Vo-dopivec 18.00 Voščila, prenos Radia Slovenija l. RADIO ŽIRI 12.00 Napoved programa 12 30 Naš zgodovinski spomin - 13.00 Danes do 13-ih - Prenos RA Slovenija - 13.30 - Loka v časopisju 14.00 Morda ste preslišali 14 30 Devizni tečai 14.40 Minute za družino 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 - Prenos dnevno-infor mativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Razvedrilno popoldne 1700 • Športni utrinki, novice, ob vestila 19.00 - Odpoved programa NEDELJA, 14. marca 1993 KINO 13. marca CENTER amer ljub thrill TELESNI STRAŽAR ob 18 30, 18 45 in 21 uri STORŽIČ amer. akcij kom. GOLA PIŠTOLA ob 16 uri, amer trda erot SLADKORČEK ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer vveat NEOPROŠČENO ob 18 30 18 45 in 21 uri DUPLICA amer kri IZDAJALSKI TRENUTEK ob 18 in 20 uri TRŽIČ amer erot thrill PRVINSKI NAGON ob 17 45 m 20 uri RADOVLJICA amer pust film POSLEDNJI MOHIKANEC ob 18 in 20 uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.35 8.35 9.20 10.15 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.05 14.40 14.40 15.05 15.55 16.50 17.00 17.10 19.05 19.17 19.30 19.55 20.05 20.25 21.30 22.05 22.30 Program za otroke, ponovitev Živ, žav, ponovitev L. Paljetak: Bajka o kraljevih češnjah Huckleberrv Finn in prijatelji, ponovitev nadaljevanke Naša pesem '92 Obzorja duha Ljudje in zemlja Videomeh Poročila Križkraž, ponovitev Filmsko popoldne Alo, alo, ponovitev angleške nanizanke Odletel bom, ponovitev ameriške nadaljevanke Sophia in Constanca, angleška nadaljevanka Poslovne informacije TV Dnevnik Zvezdne steze 3: Preiskava v vesolju, ameriški film Risanka Slovenski loto TV Dnevnik, Vreme šport Zrcalo tedna Nedeljski 60 Življenje z druge plati: Kako nas vidijo živali, angleška poljudnoznanstvena serija TV dnevnik, Vreme, Šport Športni pregled 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 7.50 Tedenski izbor 7.50 Poglej in zadeni, ponovitev 9.20 Hafjell: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom 10.00 Siera Nevada: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom 10.40 DP v namiznem tenisu: Kovina - Arcont 11.20 Abreu: Na dnu, brazilska nadaljevanka 12.25 Športna nedelja 12.25 Hafjell: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom 12.58 Kvlami: Formula 1 /Siera Nevada: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom 14.50 Praga: SP v umetnostnem drsanju, revija 17.00 SP v atletiki (dvorane) 18.00 NBA košarka: St Antonio Spurs - Orlando Magic 18.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.06 čaj v Sahari, angleško italijanski film 22.20 J. Sibe lius: Finlandija 22.36 Sova: Ženska pretkanost, ameriška burleska, Odletel bom, ameriška nadaljevan ka; Hiša iz kart, finska nadaljevanka 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.30 Poročila 8.36 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Huckleberrv Finn in njegovi prijatelji, ponovitev 9.55 Risanka 10.00 Poro čila 10.05 Hišni ljubljenčki 11.30 Po Slavoniji 12.00 Poročila 12.05 Plo dovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Palček David, risana serija 13.55 Neke strašne no či, ameriški barvni mladinski film 14.40 Risanke 15.00 Operne arije 15.30 Poročila 15.35 Družinski za bavnik 17.20 Kot riba brez kolesa, francoski barvni film 18.35 TV raz stava 18.50 Zajčje zgodbe, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.06 Ludvvig, nadaljevan ka 21.00 Most tišine, ameriški barvni film 23.35 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meia 2. PROGRAM TV HRVATSKA 9.10 TV Koledar 9.20 Športna nede I ja: Smučanje za svetovni pokal: Slalom (Ž); SP v dvoranski atletiki; Smučanje za svetovni pokal: Slalom (Ž); Velika nagrada Južne Afrike Formula 1, SP v umetnostnem drsanju; SP v dvoranski atletiki 23.10 Dokler se ne snideva spet, 5 del angleške nadaljevanke 23.15 Šport 23.30 Hrvaška nogometna li-(ja 0.40 Horoskop KANALA 745 Nedeljski nagovor: Pater Be nedikt Lavrih 8.00 Astrološka napo ved 8.10 Lepotica in gusar, 2 del risanega filma 8.40 Srečni Luka, kanadska risana serija 9.10 Male živa h 9.30 Smithsonian, dokumentarna serija 10 30 Ninja želve 11.00 Kult ura, oddaja o kulturi 11.30 Dance Session 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Kultna rični kotiček 12.30 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.15 Vide ogrom 18.06 MCM 1830 l ive R. Kickin 19.30 MCM 20.00 Risanka 2015 Velika avantura TV AVSTRIJA 9 00 Jutranji program 9.05 čebelica Maja 9.30 Simpsonovi 9.55 Stan in Olio, risanka 10.15 Univerzum 11.00 SLOVENIJA 1 Caj v Sahari, angleško-italij an-ski barvni film V hotelu, kjer se trojica nastane, je svojevrstna druščina, v kateri izstopata predvsem gospa Lvle, fotografinja in pisateljica potopisov, s svojim zapitim in nekoliko omejenim odraslim sinom Ericom. Ta nenavadni par bo tako ali drugače spremijal afriško popotovanje treh Američanov in boj obeh moških za naklonjenost in ljubezen Kit. Tiskovna konferenca 12.00 Tednik, ponovitev 12.30 Vse je vsakdanjik 13.00 Čas v sliki 13.10 Trenutki iz živalskega življenja 13.40 Topper gre na potovanje, ameriška komedija 14.55 Pot navzgor 15.00 Klic v sili SEMENARNA PE H T A KRANJ, Tomšičeva 30. tel. 064/221-214 organizira KLUB PEHTA * za ljubitelje malih živali * vrtičkarje * kmetovalce ZA ČLANE nudimo: * brezplačne strokovne nasvete * 5 % popust pri gotovinskem plačilu * 30-dnevni odlog pri plačilu * možnost plačila s Čeki Vabljeni v klub "PEHTA'1 "Na radiu Tržič pripravlja* mo avdicijo za moderator-je. Vabimo vse, ki imate veselje do vodenja programa in končano srednjo šolo, da nam do 27. marca pošljete kratek življenjepis s točnim naslovom in telefonsko številko. Kandidate bomo o izvedbi avdicije obvestili v prvih dneh aprila." Balos 4, Tržič ^ff) RADI0 TRŽIČ Oddajamo od 10 30 do 1530, " UKV stereo 88.9 in 95 MHz ter n" SV 1584 KHz. Dopoldne I«"V otroci prisluhnejo pravljici, n« iz zgodovine Tržiča, popoldne 13 45 bo nedeljski gost mag man Grandič. ob 14 30 pa na vai vin radia Tržič gostuje ansarno HenČek. I. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, Minn vrtiljak - »■ Godba na pihala, horoskop, *9 be drugače tokrat po oornac« 1100 Radijski sejem, voSC'xjia 13.00 Nedeljski klepet, vose dogodki in odmev, 17 00 Nedelj ski klepet, minute za ljubitelje sne glasbe 19.00 Prenos H8" Slovenija - l. RADIO žnu 900 koledar oddaja osmrtnice ■i - 11 nah misnl Napoved programa rau i ,r EPP 10.00 -.Kmet-Jj. 1100 Novice m dogo „„ce obvestila mali ofl .40 Sprehod po MrV^JJJ, 12.00 Nedeljska duhov mise, 12.15 EPP 1230 Ce* ke in pozdravi naših poslušale 13 30 Nedeljsko j.opoldne r • Žiri vmes vreme P'°me?""v ča noat - kulturni kažipot loko j sopisju glasbena '"*'c£dp0ved športni utrinki 15.30 programa KINO 14. marca CENTER imir. ljub. thrill TELESNI STRAŽAR ob 16 30, 1845 in 2\. STORŽIČ amer akcij kom GOLA PIŠTOLA ob 18 un, emer trtia ^Q SLADKORČEK ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer west NFOPR za vzdrževanje teh objektov, kot tudi za objektih R Jekturn'h ki komunikacijskih ovir za invalide v teh glasiti na lacf U[" , dokazilo pri uveljavljanju olajšav morajo •ahko uvolia r a(zavezanca za napoved dohodnine). To olajšavo sredstev vrv f 'metnik stanovanjske pravice. Znesek P°d točko 4 V obrazec M n?poved dohodnine v poglavju B. I. jn SčevaS^i^ 9radni° malih hidroelektrarn, v varstvo okolja ko|ektoiiev in Lene;9,[° nPr- nakup solarnih vodnih grelnikov, 2nesek sr«HctL, h ,naPrav za uporabo sončne energije). 6 g^glavju B I p^Vtočko 5 °brazoc za naP°ved dohodnine v sPomenaka°kat,la V vzdrzevanJe kulturnega in zgodovinskega lrr,eti dokazila h93 lmetnik ste, za vložena sredstva je potrebno del- s katerim; J6,10 res spomenik, dokumentacijo izvajalca dediščine sonii* s/rokovna organizacija za varstvo kulturne pisati v obralJ? ' ot tudi račune za izdatke. Znesek sredstev 7 .točko 6 c za napoved dohodnine v poglavju BI. pod '• Sredstva za socialno varnn'Spevke in Premiie- s katerimi ste si povečali zavarovanja th 03 področiih pokojninskega in invalidskega Pravnim 0' 'h aravstvenega varstva in zaposlovanja, plačana sk|enjena v tir? 3 sedežem v Republiki Sloveniji (zavarovanja sredstev vnka ? "S? P°d,a9a za uveljavljanje olajšav). Znesek q £°d točko 7 V obrazec za napoved dohodnine v poglavju B I. P^močkov^H V ?akup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih ,n zdraviliščih „ravfJenie in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih naPoteni na taS^f ^2 vzdr*evanje družinske člane, če so bili 9 £brazec za na^°i^ralvlienie- Znesek sredstev vpisati v Sredstva za nw dohodnine v poglavju B I. pod točko 8. nakazana šnktimVan,e iz°braževanja ob delu, če so sredstva 1n 23 naPoved rinnmHZavoavju B I. pod točko 11. MERKURJEV VOZEL NA ROBCU za uveljavljanje davčne olajšave V prodajnem programu Merkurjevih prodajaln, ki vsebuje skoraj 50.000 artiklov, boste zagotovo našli veliko izdelkov, za katere boste lahko prihodnje leto uveljavili davčno olajšavo. V davčno olajšavo lahko vključite izdatke za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš, kot so na primer: — izdatki za peči za ogrevanje objektov izključno z lahkim oljem ali plinom, — izdatki za ogrevanje s toplotnimi črpalkami, sončno energijo ali drugimi okolju prijaznimi gorivi, — izdatki za gradbeni izolacijski material iz steklene volne, mineralnih ali sintetičnih materialov, — izdatki za gospodinjske izdelke, ki zmanjšujejo porabo elektirčne energije ali so okolju prijazni (z ustreznim atestom), — za termostatske radiatorske ventile, ter izdatke za športne rekvizite in učne pripomočke. SHRANJUJTE RAČUNE, ki jih prejemate v Merkurjevih prodajalnah, da jih boste lahko vključili med izdatke, za katere vam zakon priznava davčno olajšavo. SEHMMK splošno gradbeno podjetje Škofja Loka Smo tehnično dobro opremljeno gradbeno podjetje, naše cene so solidne, dela izvedemo kvalitetno in v rokih. Za individualne graditelje imamo posebne gradbene skupine, ki delo opravljajo kvalitetno in hitro, podjetje pa zagotavlja garancijo. Izvajamo vsa zidarska in tesarska dela, izkope, prevoze, izdelujemo betonske bloke, ki jih pripeljemo na gradbišče, ter betonsko galanterijo (robniki, cevi, kinete s pokrovi, koritnice, pesko-lovi in jaški, montažne stropne omnia plošče, podstavki za vrtne klopi itd). Prevzamemo celotni inženiring za vašo gradnjo (od soglasja, načrta do izdelave objetka), opravljamo vse vrste adaptacij in zanje napravimo načrt. Krivimo in vežemo armature, nosilce in preklade stebrov, betoniramo s črpalko z našimi delavci ali z vašo pomočjo, izdelujemo in vežemo ostrešja in jih pokrivamo, razrežemo hlodovino, izdelamo napuščni opaž, ladijski pod, zaključne letve itd, opravimo vsa ključavničarska, kleparska in vodoinstalaterska dela. Posojamo materiale in priprave za opažiranje. Pokličite našo komercialno službo tel.: 620-371. Obiščite trgovino v skofji Loki, kjer je na voljo material do tretje gradbene faze, tel.: 620-658. zavezancem živijo v izvenzakonski skupnosti, se ne štejejo za vzdrževanega družinskega člana. Otroci oziroma posvojenci do 18. leta starosti: če nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in niso v delovnem razmerju največ do 26. leta starosti, dela nezmožen otrok oziroma posvojenec pa ne glede na starost. Izjemoma se šteje za vzdrževanega otroka tudi otrok oziroma posvojenec starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje, nima lastnih sredstev za preživljanje in živi s starši oziroma posvojitelji v skupnem gospodinjstvu. Za vzdrževanega člana se ne šteje čas, ko je dužinski Član služil vojaški rok. Za otroke, ki nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji v kraju izven stalnega bivališča, se olajšava poveča še za 4 % letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo do višine 8 % za prvega, 10 % za drugega, 12 % za tretjega otroka itd. tudi, če je plačal višjo preživnino. Za otroke motene v telesnem in duševnem razvoju, zakon dopušča posebne večje olajšave in sicer v višini 20 % povprečne plače v Republiki Sloveniji v letu 1992. Za otroke s trajno nezmožnostjo za delo pa se prizna olajšava, za katero se zmanjša osnova za dohodnino, v višini 50 % povprečne letne slovenske plače v letu 1992. Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za pastorka pod pogoji, ki veljajo za otroka le v primeru, če pastorkova starša nista zavezanca za dohodnino. Za vnuka, če nima staršev ali če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev. Za starše ali posvojitelje zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave. Olajšava se priznava pod pogojem, da starši ali posvojitelji živijo v zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali v oskrbi v socialnem zavodu, ali v drugi družini, vendar zavezanec krije del stroškov za oskrbo. Za istega vzdrževanega družinskega člana se prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave. Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavil pravico do posebne olajšave za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave. Zavezancem, katerim je kmetijstvo in z njim povezane dejavnosti, edini vir dohodkov, se prizna posebna oljašava za vzdrževane družinske člane, tudi za vse člane gospodinjstva, ki sodelujejo pri doseganju dohodka iz kmetijstva in jim je to edini vir dohodkov, pod pogoje, da njihov zakonec nima drugih lastnih dohodkov in jih torej zakonec ne prijavi kot vzdrževane člane. Zavezanci za napoved dohodnine, ki uveljavljajo olajšave za vzdrževane družinske člane, vpišejo v obrazec za napoved dohodnine v poglavju B III. osnovne podatke o vzdrževanih članih in sicer: V stolpec 1 čitljivo vpisati priimek in ime vzdrževanega družinskega člana. V stolpec 2 pravilno vpisati enotno matično številko vzdrževanega družinskega člana (enotna matična številka je napisana v osebni izkaznici na zadnji strani - trinajstmestna). Za otroke rojene pred letom 1980 ste podatke o EMŠO dobili na obrazcu EMŠO 4, za otroke rojene po letu 1980 pa je EMŠO vpisan na izpisku iz rojstne matične knjige (rojsni list) - podatek je možno dobiti tudi na občinskem organu za notranje zadeve. V stolpec 3 vpisati letnico rojstva vzdrževanega družinskega člana. V stolpec 4 vpisati črkovno oznako, s katero prikažemo sorodstveno razmerje vzdrževanega dolžinskega člana z ustrezno oznako (glej v sredini strani legendo (X pod A-X pod B). V stolpec 5 vpisati X če vzdrževani družinski član nadaljuje šolanje izven stalnega bivališča in tam tudi začasno biva. V stolpec 6 vpisati X če je vzdrževani družinski član moten v duševnem razvoju. V stolpec 7 vpisati X če je vzdrževani družinski član trajno nezmožen za delo. V stolpec 8 vpisati število mesecev vzdrževanja družinskega člana v letu 1992. V stolpec 9 vpisati znesek lastnih sredstev vzdrževanega družinskega člana v letu 1992. Za lastna sredstva za preživljanje se štejejo osebni prejemki kot so prejemki po pogodbi o delu, štipendije, del družinske pokojnine, ki odpade na družinskega člana in drugi prejemki. Za lastna sredstva pa ne šteje otroški dodatek kot tudi ne preživnina. V stolpec 10 vpisati znesek preživnine, ki jo plačujemo za vzdrževanega družinskega čiana v letu 1992. V drugi razpredelnici pod poglavjem B III. zavezanec vpiše priimek in ime za tiste družinske člane, ki jih je v zgornjem delu navedel drugi zavezanec, ki pa ni uveljavljal olajšave v celoti, torej se v tem primeru uveljavlja olajšava le za razliko do celotne višine olajšave. Zavezanci, ki poslujejo preko žiro računa, vpišejo na zadnji strani napovedi podatke o žiro računu ter celoten znesek prejemkov v letu 1992 evidentiranih na žiro računu. Na zadnji strani v spodnjem delu obrazca napovedi dohodnine zavezanci vpišejo kraj oddaje napovedi, datum oddaje napovedi ter z lastnoročnim podpisom zagotavljajo pravilnost vpisanih podatkov. Zavezanci oddajo napoved za odmero dohodnine do 31/3-1993 Upravi za družbene prihodke v občini stalnega oz. začasnega bivališča. Zavezanci, katerim se dohodek za leto 1992 ugotavlja z odločbo Uprave za družbene prihodke in so bili dolžni do 28/2-1993 vložiti davčno napoved za dohodke iz dejavnosti oziroma dohodke od premoženja, pa napoved za dohodnino oddajo v 15 dneh po prejemu odločbe. RAZPORED SPREJEMANJA NAPOVEDI V OBČINI JESENICE ZA LETO 1992 V skladu z zakonom o dohodnini Republiška uprava za javne prihodke - izpostava Jesenice obvešča vse davčne zavezance, da bo sprejem napovedi za odmero dohodnine za leto 1992 potekal po naslednjem razporedu: V dneh od 9. do 13. marca v prostorih izpostave Jesenice v času od 7.30 do 15. ure V dneh od 15. do 19. marca v prostorih izpostave Jesenice v času od 7.30 do 15. ure, v soboto 20. marca pa od 8. do 13. ure. V dneh od 22. do 31. marca v sejni dvorani Skupščine občine Jesenice v času od 7.30 do 18. ure, v soboto 27. marca pa od 8. do 13. ure. Sprejem napovedi bo organiziran tudi v pisarnah krajevnih skupnosti, in sicer: V KS Javornlk - Koroška Bela v dneh 15,16. in 17. marca v času od 10. do 18. ure. V KS Hrušica dne 18. marca v času od 10. do 18. ure. V KS Podmežaklja dne 15. marca v času od 10. od 18. ure. V KS Blejska Dobrava dne 19. marca v času od 10. do 18. ure in dne 20. marca v času od 8. do 13. ure. V KS Kranjska Gora v dneh 22., 23. in 24. marca v času od 10. do 18. ure. V KS Rateče dne 23. marca v času od 10. do 18. ure. V KS Dovje - Mojstrana v dneh 25. in 26.marca v času od 10. do 18. ure in v KS Žirovnica v dneh 29 in 30. marca v času od 10. do 18. ure. Uradne ure na krajevnih skupnostih bodo prilagojene času sprejemanja napovedi. Obrazca napovedi za odmero dohodnine prodajajo v Državni založbi Slovenije - Knjigarna na Jesenicah. Ob oddaji napovedi bo zavezancu izdano posebno potrdilo. Zavezancem priporočamo, da zaradi popolnosti napovedi le-to prinesejo osebno na sprejemno mesto. Napovedi, poslane po pošti, naj bodo oddane s priporočeno pošiljko in z označbo na kuverti, da se v njej nahaja napoved za dohodnino. Potrdila o oddanih napovedih naj zavezanci shranijo. Po pošti oddane napovedi naj zavezanci pošljejo na naslov: Republiška uprava za javne prihodke - izpostava Jesenice, Titova 78, 64270 Jesenice. Republiška uprava za javne prihodke Izpostava Jesenice RAZPORED sprejemanja napovedi za dohodnino v občini Škofja Loka za leto 1992 1. NA SEDEŽU: Ministrstvo za finance Republiška uprava za javne prihodke Izpostava škofja Loka, Titov trg 4/b (stavba ALPETOUR -AGENCIJA), III. nadstropje - soba 2 in 3 I. v času od 1. 3. do 12. 3. 1993 vsak delovni dan od 8. do 15.30 ure, razen srede od 8. do 17. ure II. v času od 15. 3. do 31. 3.1993 vsak delovni dan od 8. do 18. ure DODATNO: še v soboto, dne 27. 3.1993, od 8. do 15. ure 2. KRAJEVNI URAD ŽIRI v času od 15. 3. do 31. 3. 1993 vsak torek, sreda in petek od 8. do 16. ure DODATNO: v soboto, dne 27. 3.1993, od 8. do 15. ure 3. KRAJEVNI URAD GORENJA VAS v času od 15. 3. do 31. 3. 1993 vsak ponedeljek in četrtek od 8. do 16. ure DODATNO: v soboto, dne 27. 3.1993, od 8. do 15. ure 4. KRAJEVNI URAD ŽELEZNIKI v času od 15. 3. do 31. 3. 1993 vsako sredo in petek, od 8. do 16. ure DODATNO: v soboto, dne 27. 3.1993, od 8. do 15. ure 5. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNI-KA 1 dan po predhodnem dogovoru Obvestilo zavezancem: če napovedi niste znali izpolniti, obvezno prinesite s seboj obvestilo izplačevalca (delodajalca oziroma zavoda za pokojninsko zavarovanje) o prejetih prejemkih v letu 1992, oziroma obvestilo o katastrskem dohodku (kmetje) ter obrazec napovedi. Tisti zavezanci, ki boste v napovedi uveljavljali zmanjšanje osnove za dohodnino za sredstva, vložena v obveznice, delnice in v vloge po predpisih, ki urejajo ustanavljanje podjetij, ter v deležu zadrug, morate predložiti tej izpostavi sočasno z napovedjo tudi obveznice oziroma delnice ter potrdilo o vplačilu sredstev za nakup te h vrednostnih papirjev. Zavezanci, ki so v letu 1992 plačali prispevke za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za leto 1993 v celoti ali deloma, uveljavljajo zmanjšanje osnove za dohodnino po 7. točki 7. člena že za leto 1992 Dokumentov, s katerimi zavezanec uveljavlja zmanjšanje osnove za vlaganja sredstev za druge namene, ne prilaga k napovedi, mora pa jih hraniti še eno leto po izdaji odločbe o odmeri dohodnine, ker jih bo dolžan predložiti izpostavi na njeno eventuelno zahtevo. Opozorilo upokojencem: Na 1. strani napovedi se v okenca "evidenčna številka zavarovanca oziroma upokojenca" vpiše oziroma prepiše številka iz obvestila zavoda za pokojninsko zavarovanje o prejeti pokojnini v letu 1992 Drugi zavezanci ta okenca ne Izpolnjujejo. Priporočamo osebno dostavo napovedi zaradi sprotne kontrole podatkov ob sprejemu. Uprava za javne prihodke Izpostava Škofja Loka RAZPORED SPREJEMANJA NAPOVEDI ZA DOHODNINO V OBČINI KRANJ ZA LETO 1992 NA SEDEŽU Izpostave Slovenski trg 1 Kranj: 15. 3. - 31.3 od 9. do 18. ure 27., 28. 3. od 9. do 13. ure PO KRAJEVNIH URADIH. Besnica 22., 25., 29. marec od 15. do 17. ure Cerklje 22., 23., 25. marec od 15. do 17. ure Gorice 22., 29. marec od 15. do 17 ure Jezersko 23., 30. marec od 15. do 17. ure Mavčiče 23 , 25 , 29., 30. marec od 15. do 17. ure Naklo 22., 25., 29.. 30 marec od 15. do 17. ure Preddvor 26. marec od 13. do 17. ure Predoslje 22., 23., 29., 30 marec od 15. do 17. ure Šenčur 22., 23., 29.. 30. marec od 15. do 17. ure Žabnica 23., 30. marec od 15. do 17 ure ZAPOSLENI IZPOSTAVE KRANJ bodo sprejemali napovedi na sedežu krajevnih uradov po naslednjem razporedu: Predoslje 18., 19. marec od 12. do 18 ure Preddvor 18., 19. marec od 12. do 18 ure Mavčiče 22. marec od 12. do 18. ure Naklo 23 marec od 12. do 18. ure Gorice 24. marec od 12. do 18. ure Šenčur 25 , 26 marec od 12. do 18. ure Cerklje 29 , 30 marec od 12 do 18 ure Krajevni uradi bodo sprejemali napovedi za dohodnino tudi v rednem delovnem času Uprava za Javne prihodke Izpostava Kranj OBVESTILO ZAVEZANCEM ZA NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 1992 Ministrstvo za finance, Republiška uprava za javne prihodke - IZPOSTAVA TRŽIČ, obvešča vse zavezance za dohondino, da bo sprejemala NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 1992 v novih prostorih na Pre-dllniškl cesti 14 v Tržiču (vila BPT) in to vsak dan od 8. 3. 1993 do 31. 3. 1993 v času od 7. do 18. ure, v nedeljah pa od 9. do 13. ure. Zavezanci za dohodnino lahko napoved oddajo tudi po pošti in sicer v zaprti ovojnici kot PRIPOROČENO pošiljko s pripisom (DOHODNINA 1992) na naslov: MINISTRSTVO ZA FINANCE Republiška uprava za javne prihodke IZPOSTAVA TRŽIČ Predilniška cesta 14 64290 TRŽIČ p p 56 RAZPORED sprejemanja napovedi za dohodnino v občini Radovljica za leto 1992 Republiška uprava za javne prihodke - izpostava Radovljica obvešča občane občine Radovljica, ki so po Zakonu o dohodnini dolžni vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 1992, da se bodo napovedi sprejemale na izpostavi v Radovljici vsak dan, in sicer: od 1. 3. 1993 pa do 15. 3. 1993 v rednem delovnem času od 7. do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure, v sobi številka 1. Po 15. 3.1993 pa prav tako na izpostavi vsak dan od 7. do 19. ure, in sicer v sobah številka: 1., 5. in 7. Občani Bohinja in okoiice ter Bleda in okolice pa bodo vlagali napoved za dohodnino za leto 1992 NA SEDEŽIH KRAJEVNIH URADOV, in sicer: - v Bohinjski Bistrici v dneh od 25. in 26. marca, od 9. do 19-ure, 27. marca 1993 pa od 9. do 16. ure, v prostorih, ki bodo vidno označeni na TRIGLAVSKI 35 - prvo nadstropje. - na Bledu v dneh 22., 23. in 24. marca 1993, od 9. do 19. ure v prostorih, ki bodo vidno označeni, na cesti Svobode 13 - v pritličju. Napovedi za dohodnino lahko občani pošiljajo priporočeno na našo izpostavo, in sicer do 31. marca 1993 s pripisom "DOHODNINA" na naslov: MINISTRSTVO ZA FINANCE - REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE - IZPOSTAVA RADOVLJICA, Gorenjska cesta 19. Upravne za javne prihodke Izpostava Radovljica RAZPORED sprejemanja napovedi za dohodnino v občini Ljubljana - Šiška za leto 1992 1. NA SEDEŽU: Ministrstvo za finance Republiška uprava za javne prihodke Izpostava Ljubljana - Šiška, Trg prekomorskih brigad 1, nadstropje - do 12. 3.1993 vsak delovni dan od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 17. ure - od 15. 3. do 31. 3.1993 vsak delovni dan od 8. do 18. ure DODATNO: ŠE V SOBOTO, 27. 3. 1993, od 8 do 15 ure 2. KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTVID - 24. 3.1993 In 31. 3.1993 od 10. do 18. ure 3. KRAJEVNA SKUPNOST SMLEDNIK -22. 3.1993 od10 do 18. ure 4. MEDVODE - V PROSTORIH KRAJEVNEGA URADA - 22. 3. In 25.3.1993 od 10. do 18. ure 5 KRAJEVNA SKUPNOST VODICE 26. 3. 1993 od 10 do 18. ure Obvestilo zavezancem če napovedi niste znali izpolniti, obvezno prinesite s se' obvestilo izplačevalca (delodajalca oziroma zavoda za P° L ninsko zavarovanje) o prejetih prejemkih v letu 1992, oziro obvestilo o katastrskem dohodku (kmetje) ter obrazec nap vedi Tisti zavezanci, ki boste v napovedi uveljavljali zmanjšanje °s nove za dohodnino za sredstva, vložena v obveznice, de,n J in v vloge po predpisih, ki urejajo ustanavljanje podjetij te deležu zadrug, morate predložiti tej izpostavi sočasno z povedjo tudi obveznice oziroma delnice ter potrdilo o vpla sredstev za nakup teh vrednostnih papirjev. Zavezanci, ki so v letu 1992 plačali prispevke za ProstoV(uy#-zdravstveno zavarovanje za leto 1993 v celoti ali deloma, ^ IJavlJaJo zmanjšanje osnove za dohodnino po 7. točki 7. na že za leto 1992 Dokumentov, s katerimi zavezanec uveljavlja zmanjšanje • nove za vlaganja sredstev za druge namene, ne prilaga v povedi, mora pa jih hraniti še eno leto po izdaji odločbe o meri dohodnine, ker jih bo dolžan predložiti izpostavi na no eventuelno zahtevo k# Republiška uprava za javna Pr,nf|šk0 Izpostava Ljubljana - boj SPREJEM napovedi za dohodnino v občini Kamnik za l**° 1992 ed. Občane Kamnika obveščamo, da bomo sprejemali napov za dohodnino za leto 1992 po naslednjem razporedu 1 Na Republiški upravi za javne prihodke - Izpostava Ka Titov trg 1 - od 15. do 31. marca 1993 vsak dan od 8. do 15. ure 2 Na krajevnem uradu Komenda k 0d vsak ponedeljek In sredo od 8 do 17. ure, vsak P«te jre 8 do 12 ure ter v soboto, 27. marca 1993, od 8 do ^Q Ne glede na navedeno lahko vsak zavezanec za d°fl°ju ob' m.M.i Livarni n.ipoVtd m,i IzpOftavl ¥ amnik ;ih na J° čine Kamnik, ali pa pošlje napoved priporočeno po P vključno 31. 3 1993. g 0d- Na ovojnici označite, da se v pošiljki nahaja napo^edern|jii^ mero dohodnine Zavezanci, ki so lastniki kmetijskih z ^o0r* bodo dobili po pošti obvestilo o višini katastrskega ^q6' za leto 1992, ki ga upoštevajo pri sestavi napovedi za nino dk« Republiška uprava za Javne PjJJJS Petek, 12. marca 1993 Ej, to je noro kel ^e^' da sem ze'° vese^ ^er ste poslali toliko dopisnic in bi re-jg , Kar jeeeeee... Ker vas je bilo toliko, Jodlgator izjemoma časti (ker bpnH človk, jasno) dve nagradi. Spraševalo se je po enmu čist iks m res je bil pravilen odgovor \x Band, jasno k* ta beli dan ste sed • 9°VOr^1 Pravilno- Valentina, tudi o njih bom kaj napisal, a sem jT^aj v stiski s cajtom (namreč jest pa cajt živiva v garsonjeri na 14 *auiatnih metrih, pa naj kdo reče, d' to ni stiska). Žariimivo, Brane S*»Spisa'd' za nadaljnje tekmovanje nimamo šans, Nataša pa bi celo d <5iZ man0, saJ rmsu d' bomo kar dobri. Čist' tko, tudi meni se zdi Dr h ? na ostale bili še najboljši in tako lahko staviva le oba skup S i etU| kai Pravis Nataša? Kar se tiče 8. marca, rajši ne bi ko-nural, no mimogrede, a veš, d' 25. marca praznujejo najboljše ma-(Unr?3 ^Yetu' Torej žrebali smo v skupini, namreč en kup pobčev 64?nif L teen) se Je odl°čilo za dva tipa in prvi je Klemen Arh, S x "eddvor, 147 (dost zanimiv naslov) - če poštar ne bo stekal, o,.,,, enkrat pošlji bolj popolni naslov, no drugi pa je Jan Klavžar, marr?J BeIa "8« 642°3 Bohinjska Bela (a si ti Jan, a si ti svoja rJrnx< to je sedaj vprašanje - ali pa se motim). Skratka pride dopis, Pol pa zvizzz po nagrade. TOP 3 l Od garde body - soundtrack 3 ^eeP 1116 faith - tadober Jovi ^ovk* u" špeglu - človk s špeglam" (T. Domicelj) Novosti leta^3^0' kaseta Hot starš (13 uspešnic od lani, letos, naslednjega ur Gi i- r0nard Cohen "The Future\ Shinead O'Connor "Am' I not Yo-cal Hi1 • P'al °^ Pislolsov in Kennedvsov in seveda karte za musi-"air, ki bo nasleden mesec v Ljubljani. jN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 86: us^f. 3 veste, kako se reče po slovensk' naslovu filma, ki je ful stona9 ^e Kevin Costner Body..., VVhitnev je pa Whitney izHu- (je jv Ker vem d' veste napiš'te to na dopisnico, ki jo čakam do sre-t0r' u marca, v uredništvo Gorenjskega Glasa s pripisom Bodvga-M 3 29„Pozdrave Pogačarjem (z električnim pisalnim strojem), •^ojci s Kokrice, pa Anki iz Sastowna, lx rockerju iz Kamnika, krat š 12 Stare Cerkve (vauuu, ti si pa od delč'), Igor, žal se za en-sj pJ!e ne bova vid'la (ampak, bod vztrajen), Andreika, pridobila si 2e (sa° ^ ostno skupino, Alenka, s tistim na Jesenicah žal nimam vezi^ veš s cajtom sva v stiski), Borut, tudi jaz sem za naše ta žele-si se rn 3 ^a sv skor' sosecla)' Boži, {ist z Delovcem je čudna stvar, Preds h9'3 ^rei r°dit' jest sem se, ampak ne takrat, kot misli Vesna, (je tu ruSziravno nisem bil. v Oldhamu tudi ne, a le raziskuj naprej I rar,J\e, 1'res). Katarina, kaj si mislila s tistim "I cann see you?" But, car»n teli ali of You - One Big čav... Tuji del: 1 BON JOVT Keep the faith 2. WHTTWEY HOUSTON: I will always... 3. DURAN DURAN: Ordinary world 4. MJCHAEL BOLTON: Drift away 5. MJCHAEL JACKSON: Heal the world Domači del: 1. MIŠA in GIANNI: Poljub 2. IRENA VRČKOVNIK Santa Marija 3. ZORAN PREDIN: Zarjavela trobenta 4. JAN PLESTENJAK Bitka med spoloma 5. FARAONI: Ne pozabi nikdar name Tuji predlog: DEF LEPARD: Stand up Domači predlog: SOKOLI: Greva punca v južne kraje Živijo! Nikar preveč ne premišljujte, pač pa raje hitro izrežite na- ?radni kuponček, nanj vnesite potrebne podatke in mi ga 00/uro pošljite na naslov Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. V sredo je bil v našem studiu Vlado Kreslin, družbo pa so mu delali njegovi oboževalci Milan, Ivanka in Mateja. Bilo nam je lepo in prijetno, Vlado pa je izžrebal rudi nekoga izmed bralcev Gorenjskega glasa, ki nam je poslal dopisnico s kupončkom. Tokrat nagrado prejme Marička Mavec, Šorlijeva 31, Kranj. Čestitamo! Napišite rudi kaj o sebi, o stvaren, ki vam krajšajo čas, pa o glasbi, ki jo radi poslušate. Če se želite s kom od glasbenikov pobliže seznaniti in z njim poklepetati, pišite mi, pa vam bom željo skušala čimprej uresničiti. Nekateri so že imeli to srečo, zakaj je ne bi imeli rudi vi. Skratka, sodelujte, pišite, poslušajte glasbo, uživajte - živite. En lep pozdravček in poljubček od vaše Saše Pivk. Domači predlog Tuji predlog _ Ob klepetu s _ Naslov KUPON KUPONČKE POŠLJITE (na dopisnici) NA RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI. RKD10 KRANJ *p PIS€: SIMONO HSO VSAKO SOBOTO OPOIDNC NR RHDIU THIGlflV J.S-NI« /96.0 MHZ/ obar$ePrav z manjšo zamudo, pa vendar, jutrišnjo oddajo bomo tj v smislu Eurosonga '93. Gost oddaje bo namreč Cole Moret- ^enrii? Pevec in glavni ustvarjalec zmagovalne skupne En X band. Slasn Van0 so zma9ali s skladbo Tih deževen dan. Cole velja za ?____• cel° Jezikavega in vedrega človeka in ko smo ga vprašali, "atum *maga s pesmijo, ki je popolnoma v nasprotju z njegovo a antenske in sat. sisteme. A ANTENSKE NAPRAVE Titov trg 22 \ KRANJ, tel.: 064/212 107 Terme Topolšica POSEBNO UGODNO V MARCU IN APRILU počitnice v dolini meseca 7 dni samo 301 DEM 10 dni samo 420 DEM VELIKONOČNE POČITNICE V TERMAH TOPOLŠICA 3 dni: Od 9. 4. dO 12. 4. 1993 126 DEM/osebo upokojenci 114 DEM/osebo 5 dni: od 7. 4. do 12.4.1993 210 DEM/osebo upokojenci 190 OEM/osebo 7 dni: Od 5. 4. dO 12. 4. 1993 294 DEM/osebo upokojenci 266 DEM/osebo V CENO JE VKLJUČENO — 3 5 ali 7 polnih penzionov v 112 sobi — neomejeno Kopan|e v termalnem bazenu - velikonočni za|trk m kosilo (v velikonočnem paketu) — po želji obisk velikonočne maše — rekreacija (vsak dan telovadba v bazenu in telovadnici) - animaci|a družabne prireditve (izleti sprehodi plesi ) — tudi na otroke nismo pozabili (risanke igrice.) POPUSTI IN UGODNOSTI: — OTROCI DO 5 LET IMAJO BIVANJE ZASTONJ - OTROCI DO 12 LET - 50 % POPUSTA - OTROCI DO 15 LET - 30 % POPUSTA - DRUGI OTROK DO 12 LET 60 % POPUSTA - DRUGI OTROK DO 15 LET 40 % POPUSTA INFORMACIJE: Terme Topolšica Hotel VESNA, Topolšica 77 REZERVACIJE: tel 063/892-120, 141. -049, fax 063/892-212 JdgAGR0MIX SER VI STR G 0VI NA Ljubno 27, tel.: 064-70-009 Pooblaščen servis in zastopstvo za prodajo traktorjev UNIVtRSAl in kosilnic BCS. Servisiranje in popravilo ostalih tipov traktorjev. Prodaja rezervnih delov ter komisijska prodaja rabljene kmetijske mehanizacijo. Ugodno cena kiper prikoli NOVO Uaodna prodaja in montaža kompletov zračnih zavor za traktor UNIVERSALE, za zaviranje prikolic«. DEL CAS od 8 do 16 ure "AVTO ŠOLA" ing. HUM AR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 15 MARCA 1993, ob 18. url VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA ^311-035 PertiUE Švedi raus - piše na zidu na Koroški Beli. Napis očitno nikogar več ne moti in ne vznemirja, saj se tam neomedeževano bohoti že kar nekaj časa. Da je baje s »švedsko« prisotnostjo v Sloveniji marsikaj narobe, je svojčas propagiral tudi nekdanji pripadnik Jelinčičeve stranke s Koroške Bele, danes gospod poslanec Ljudske stranke Štefan Matoš. Naključje je hotelo, da so napisi »Švedi raus« v neposredni bližini njegovega stanovanja. Kakorkoli - komunala, izbriši te napise! Če mladež ne premore iz-virnejših grafitov, tudi teh ni treba'A* D. S. KAM JE IZGINIL VIT0MIRGR0S Kranjčani se sprašujejo, kam neki se je izgubil župa? in nekdanji poslanec Vitornif Gros. Ni ga slišati v Kranju ne na radiu, ne na TV. Zlobneži pravijo, da štrajka, ker so mu zamrznili poslansko penzijo. ZABAVA IN NASVET Predstave Prešernovega gledališča v Kranju so iz tedna v teden razpr0: dane. Gorenjci kar derejo v teater. Z eno vstopnico namreč dobijo uro in pol zabave in še zastonj nasvet. Naslov komedije je: Zbeži od žene. Vroku24časa! Pri Promdei banki bodo očit; no morali v krajši začetni tečaj iz »slovenačkog jezika«. Naoko; li namreč pošiljajo telegrame ali fakse, v katerih se takole bere. »Po sklepu Temeljnega *°" dlšča v Kopru o obustavi preiskave zaradi ponarejanja denarja... prosimo potrditev Vaše pri' sotnosti na telefone...., na/po*' neje v roku 24 časa!« Težka bo, težka! Za pravilno slovenščino bo očitno treb* več kot samo rok »24 časa*'9 D. S. NAGRADNA KRIŽANKA Mesec je naokrog, tokrat bo oddaja KRIŽKRAŽ spet trinajstega, torej jutri. V 60 minutah bo voditeljica oddaje MIŠA MOLK tokrat predstavila 13 gledaliških songov iz različnih predstav slovenskih gledališč -novejših, pa tudi že rahlo zaprašenih Naši igralci so izvrstni pevci, predvsem ženski del, kar bomo spoznavali v jutrišnjem KRIŽKRAŽ-u. V gledališča so le izjemoma povabili v svoje vrste tudi poklicne pevce, sicer pa igralci sami uspešno združujejo igro in petje. Predstavili se bodo igralci Slovenskega mladinskega gledališča, Mestnega gledališča ljubljanskega. Prešernovega gledališča Iz Kranja, Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, Gledališča Ane Monro itd Skratka, prijetna druščina v glasbi in smehu se bo zbrala v Studiu 2 TV Slovenija - v ravno pravšnjem gledališkem trenutku, saj se sočasno končuje 23. TSD - Teden slovenske drame v kranjskem Prešernovem gledališču Tudi "skriti gost" KRIŽKRA-Ž-a ima ravno prav raskav glas za prepevanje gledaliških songov in jih prepeva tudi še kot upokojenec (pred občinstvom v gledališču, seveda!). Marčevsko križanko je treba poslati najkasneje do srede, 24. marca, na naslov: TV Slovenija - ------miiii J KRIŽKRAŽ, p.p. 380, 61001 Ljubljana - izmed prispelih rešite*" pa bodo v aprilski oddaji izžrebane tri nagrade 1 62.000,00 SIT; 2 37 000,00 SIT; 3-25.000,00 SIT. REŠUJTE TV KRIŽANKO f GORENJSKIM GLASOM JU' V SOBOTO. 13 MARCA' v kaie' Včeraj natanko ob 8. uri smo zavrteli Glasov boben za žrebanj«. qjr5 rem se je tokrat vrtelo 1.464 rešitev nagradne križanke MEGGI ' xl-iz prejšnje številke Gorenjskega glasa Iz bobna je Vojko Zagone žrebal naslednje nagrajence: „ Qdobne jeklarne na Jesenicah železarne že zdavnaj •J Prisluhnii RlS Pa Je ,udi' da bi tcdaJ stTok* Politika lahko ^»Rih It u.fovorom 'n postavili jeklarno na eno izmed številki«... °**cij v železarni, ne pa na prvovrstno zemljo belškega kmetov, češ, kaj pa bo na mestu, kjer bodo ukinili martinov-ke, zabrusili: »Tam bomo pa zasadili parke!« Danes ni nikjer nobenih parkov - so le ogromne in zapuščene hale po vsej železarni! Če ne boš popustil, te bodo razlastili! Kako se Franci Smolej, Čopov Franci s Koroške Bele, ki so mu tako kot Matijevemu Ivanu vzeli največ zemlje na belškem polju, spominja tistih časov in tistih »bojev« za polje? Franci Smolej je kmet, ki mu je zidava po jeseniških poljih in travnikih že prej odvzela precej zemlje: za vrtec, za stanovanjske bloke... »Spominjam se, da mojega primera, da se mi ne odvzame zemlja na belškem polju, ni hotel »vzeti« noben jeseniški advokat. Vsi so najbrž že vedeli, kaj bo, zato sem našel advokata celo v Solkanu. Najprej so na belškem polju, kjer je bilo več lastnikov, hoteli vzeti 44 hektarov prvovrstne zemlje, nato je bilo odvzetih skupaj 13 hektarov. Ko je tudi advokat v Solkanu spoznal, da bo vse zaman, mi je pač pošteno svetoval: »Če ne boš popustil, te bodo razlastili in boš pogorel,« pravi Franci Smolej. »Vsem je znano, kako smo se kmetje upirali, na koliko sestankih smo sedeli in dokazovali, da se jeklarna lahko postavi tudi drugje! Še preden pa sem po nasvetu advokata sam obupal in vložil zahtevek za odškodnino, so nekateri lastniki zemlje na belškem polju z veseljem pohiteli v železarno in brez problemov vzeli odškodnino... Tisti pa, ki nam je bilo zemlje žal, in ki smo s srcem navezani nanjo, smo se do konca upirali. Pozidava nasploh je naši družini vzela kar precej zemlje v nižini, ostala nam je le po rovtih. Res je, da so mi vseskozi »šli na roko« in da staleža živine nisem nič zmanjšal, vendar pa je košnja v rovtih nekaj čisto drugega kot košnja v dolini. Ne moti le stalna oddaljenost: v rovtah kosiš enkrat, v dolini pa dvakrat ali trikrat!« • D. Sedej Radovljica Po dobri zemlji - v imenu stroke in družbenega interesa V radovljiški občini v preteklosti niso bili nobene izjeme in so najraje zidali tam, kjer so bili stroški komunalnega urejanja (nekdaj kmetijskih zemljišč) najmanjši - to se pravi na ravnem, tudi na najboljši kmetijski zemlji in v bližini naselij. Da so ob tem prisegali na stroko in na strokovnost odločitev, ni treba posebej poudarjati. Radovljiška simbolika - hiše (na dobri kmetijski zemlji) in kozolec Če občinskim oblastem pri pridobivanju zasebnih zemljišč ni šlo vse po načrtih, so ponavadi najprej poskusile z raznimi pritiski, nato pa so v imenu "širšega (splošnega) družbenega interesa" posegle po skrajnem sredstvu - po razlastitvi. Kmetijska zemljiška skupnost, ki naj bi bila med drugim tudi varuh kmetijskih zemljišč, je bila tako kot drugod v Sloveniji preveč "vpeta" v občinsko politiko, da bi lahko vedno zavrnila apetite graditeljev po dobri in najboljši zemlji. Podatek, koliko kakovostne zemlje so, na primer, v občini pozidali v zadnjih treh desetletjih in koliko v zadnjem desetletju, sicer ni "občinska skrivnost", vendar ga je zdaj, ko ni več kmetijskih zemljiških skupnosti, težko dobiti. Se najbolj natančne podatke bi lahko navedli ljudje, ki so morali v imenu stroke in družbenega interesa zemljišča prodati ali zamenjati. Čeprav dobri poznavalci radovljiške občine pravijo, da je v občini dovolj slabših kmetijskih zemljišč, primernih za gradnjo stanovanjskih blokov in hiš, pa so, kot smo že zapisali, najraje zidali na ravnem in na dobri zemlji. Lep primer za bi mu pozidali 76 arov travnika in njive v Poddobravi, vendar je nazadnje (tudi zaradi groženj občinske oblasti) klonil in dovolil, da sta na nekdaj njegovi zemlji "zrasla" dva stanovanjska bloka. (Zanimivo: stroka je tedaj zagovarjala gradnjo blokov po vaseh, zdaj takšne posege ocenjuje za nestrokovne.) Franc ne skriva, da je tedaj nekajkrat geodetom in graditeljem zmetal že postavljene količke za zakoličenje po njivi in travniku in da je tudi sicer poskušal zavreti apetite po dobri kmetijski zemlji. Uspeha ni bilo, dobil je nadomestno zemljišče, ki je osemsto metrov oddaljeno od kmetije in do katerega je težak dostop s sejalni-co, kombajnom za siliranje in z drugimi širšimi stroji. Ko se je za zidavo stanovanjskih blokov, hiš in drugih objektov na dobri (najboljši) kmetijski zemlji pokazal družbeni interes, ponavadi ni bilo Stanovanjski bloki v Radovljici - v imenu stroke in širšega družbenega interesa na kmetijski zemlji to je stanovanjsko naselje "Iso-span" z bloki in s hišami v Radovljici (ob cesti, ki vodi proti Lescam), naselje hiš za črpalko ob magistralni cesti v Radovljici, pozidava kmetijske zemlje na Ribenski cesti na Bledu, v Bohinjski Bistrici na območju doma Jožeta Ažmana, v Begunjah v Poddobravi... Kmet Franc Jane iz Begunj se je deset let upiral temu, da tako visokih ovir, da jih oblastem in graditeljem ne bi uspelo preskočiti. Povsem drugačna pa so bile razmere, ko je, denimo, lastnik prostorsko utesnjenega gospodarskega poslopja zaprosil za gradnjo novega večjega poslopja sredi svojih kmetijskih zemljišč. Takrat so se radi oglasili politiki, urbanisti in strokovnjaki vseh vrst! • C. Zaplotnik J^gjodne,zemlje v tržiški občini sili iz tesne kotline BrTir[|7^p^[ga " Stara ljudska pesem poje, da je Tr-Su^^j^Jgl^.. Vanjo je bilo nekdaj ujeto vse me-io^j^~!gll^azaj pa je začel rasti stanovanjski in *Sr^C^!5BS§ Bistrica, ki je odvzel največ zem- -CLZćt _T-~j--r~.xvj uuu i^q, m jc UUV^OI največ, ^tiH rjrSfTrrr-^^ srečo se niso v celoti uresnič a ke b?in nj° Polnost korai poln C ,e ™a*ilno. o, !Use|Ju u,' CCV >,V| v mestu in !rain,hk SnCa ()u lss trda nas Ratnih kilometrov skupne površine je le četrtina namenjena f kmetijsko obdelavo. V? Plodne zemlje so v prete-*J**ti prekrila nova naselja, J* bolj /govorno od številk °P»sujejo nekateri primeri .. po izgradnji nove avtomobilske ceste na Ljubelj, ki \t Stekala na dvoje tudi rodo »tno zemljo v Bistrici, se ob odločiti za pozidavo na tem območju. Najprej je /raslo ne kaj m.ui|ših stanovanjskih blo kov, potem pa so ob stano' \.ni|ski i/gradnji razvijali tudi nov trgovsko poslovni center Detcljii i I >ancs je v Bistrici več betona in asfalta, kot jc ostalo skromnih zelenih površin Na njih pa tik pod bloki ne manjka malih vrtičkov, ki pričajo o pravem poreklu tam kajinjega prebivalstva. če to širitev mesta urbanisti še danes ocenjujejo kot lh«'UJU 'n DotftftkTk *c on edino možnost, je prava sreča, U Wamm , """" sc mso uresničili na a"om ni h.io težko Urjenj« j Industrij« DO dolini ob Pod bloki so osta Sredi travnika industrijska hala - zaenkrat prazna Tržiški Bistrici. Vsaj prvi del zemljišča ni kaj prida, zato pa takoj za nedograjeno halo Tl-KO Tržič še danes brnijo kmetijski stroji. Gotovo ni Tržiču v ponos neizkoriščeni betonski orjak sredi travnikov; še manj je v korist zgrajena cesta, javna razsvetljava in kana lizacija. kakršno bi potrebova- • Foto: S. Saje la cela družina takih orjakov, ki je vsaj kmalu ne bo. Ob tako opaznih napakah urbanizma se posamični primeri poseganja v obdelovalno zemljo, predvsem za počitniške hišice v Podljubelju in Lomu, skorajda ne zdijo vredni omembe. • S. Saje KOMENTAR ODMEVI Kristjani pri maši, pogani v operi Pravijo, da ima vsaka palica dva konca. To je nedavno spoznal tudi pisec teh vrstic - ko ga je udaril drugi konec tiste palice, ki je bila predmet komentarja z naslovom Prispodoba palice v politiki (Gorenjski glas, 26. februarja 1993). Že istega dne je prav ta prispodoba odmevala na Glasovi preji in teden dni pozneje še v zapisu o njej. Hkrati se je na oglasni deski enega od žirov-skih podjetij pojavil izrezek komentarja, na katerem je bilo rdeče poudarjeno dvoje: mnenje dr. Franceta Bernika, da je prišel čas, ko moramo Prešernov Krst pri Savici spet prebirati v celoti (in ne le Uvoda), in retorično vprašanje, ali bomo Slovenci res zadnji narod v Evropi, ki ne bo imel krščanskega predsednika?! To vprašanje je bilo v kontekstu omenjenega zapisa zastavljeno ironično, bolj za šalo kot zares. Če ga iz one miselne povezave iztrgamo in postavimo zares, izzveni zelotsko, goreče in prenapeto. To pa je intonacija, katere ne cenim in se je venomer ogibam. Zato se tudi na tem mestu od nje še enkrat in izrecno dia-stanciram! Ko je bilo vprašanje zastavljeno dr. Metodu Benediku, gostu Glasove preje, je najprej le ironično skomignil z rameni, nato pa vseeno odgovoril, da gre predvsem za stvar svobodne osebne odločitve: "Ko se Cerkev zavzema za novo evangelizacijo sodobnega človeka, poudarja, da je tudi na tem področju treba ohraniti osebno svobodo, ker to spada k temeljem človekovega dostojanstva. Sapienti sat! Gornje pojasnilo nam služi tudi kot iztočnica za razmislek o razmerju med evropskim in krščanskim. Je krščanstvo res glavna (ali celo edina) duhovna opora Evrope, kot se nemalokrat zatrjuje? Se lahko danes za Evropejca razglaša nekdo, ki ni kristjan? O takih in podobnih Miha Naglic vprašanjih so razmišljali veliki in mali duhovi v preteklosti in najbrž bodo tudi v prihodnosti. Sam menim, da je krščanstvo glavni, ne pa edini duhovni temelj Evrope: ob judovskem sta v njene temelje položena še judov-sko-krščansko in pogansko izročilo. Evropska kultura in civilizacija, ki se kontinuirano razvijata vse do današnjih dni, sta se porodili v svetu ob Egejskem morju, v mestnih državicah Krete ter na obalah Male Azije in Grčije. Nadaljevali sta se v Rimu, kjer sta se srečali in prekva-sili z judovsko-krščansko vero in blagovestjo. Zemljepisno gledano sta to dva tokova, ki prihajata z jugovzhoda in se nadaljujeta v severozahodno smer. V prvih stoletjih po Kristusu zadene ob-nju silni udar germanskih in nato še slovanskih ljudstev iz evropske sredine in iz njenega vzhoda. Ta tretji, izrazito poganski tok naprej dobesedno preplavi gr-ško-krščanskega. Fizično je močnejši, kulturno pa - kot se izkaže pozneje - bistveno šibkejši. Zgodi se nekaj enkratnega: poganski zavojevalci sprejmejo kulturo premagancev! Pokristjanijo se in začne se romanski srednji vek. ki se nadaljuje v gotskem. (Sem sodi še tole pojasnilo o poganih: za Jude so bili pogani "narodi", vsa ljudstva razen njihovega, izvoljenega; za prebivalce poznorimskih mest, ki so postali kristjani, pa so bili pogani tisti, ki nove vere niso sprejeli in so se izselili na podeželje; pagus pomeni podeželje, paganus pa podeželski.) Naslednje spoznanje tega razmišljanja je: Evropa je lahko pomirjena in uravnotežena le takrat, kadar so njene tri prvotne sestavine v skladju. Ko hoče ena od njih prevladati, se ravnotežje poruši, nastopijo vojne in drugi nemiri. Spomnimo se glavnih primerov. Gotika je poskus prevlade krščanskega. Reakcija nanjo je renesansa, ponovno rojstvo grškega in krščanskega in preporod Evrope, ki mu sledi. Krščanski sever odgovori z reformacijo. Katoliško Sredozemlje in Srednja Evropa jo zavrneta s protireformacijo in katoliško prenovo. To negira razsvetljenstvo: upor znanosti proti veri in temu sledeča revolucija brezpravnih proti privilegiranim v francoski in oktobrski revoluciji (1789-1989). Trojni duhovni vir Evrope se izkazuje tudi v trojni strukturi njenega duha. Hegeljansko navdahnjeni lahko rečemo, da je duhovno iz treh razsežnosti: estetske, religiozne in filozofske (znanstvene). Ali drugače: iz čut-nonazornega dojemanja sveta, iz vere v onostranstvo in iz poj-movnge zapopadanja vsega skupaj. Estetsko izvira iz poganske, religiozno iz judovske, znanstveno (danes bi rekli: kibernetično) pa iz starogrške prvine. Vsa evropska zgodovina torej priča o neprestanem zopersta-vljanju in hkratnem uravnoteže-vanju pogansko-estetske. grško-scientifične in judovsko-religio-zne prvine. Hudi časi za našo celini so bili, kadar je skušalo eno od tega trojstva prevladati nad drugima dvema. Vesele trenutke pa doživlja takrat, ko je vse to uravnoteženo... To je vedel že duhoviti Voltaire, ki je zapisal: "Če so naši novi narodi krščanski pri maši, potem so v operi še vedno pogani " Filozof je bil pa on sam. Levica si popravlja položaj Predsednik slovenske vade si je v torek, po glasovanju v državnem zboru o zakonu o zamrznitvi rasti plač, najbrž globoko oddahnil, saj se mu je očitno uspelo izogniti preteči vladni krizi, vprašanje pa je, če se je tudi dolgoročno rešil pred izbruhom socialnih nemirov. V najnovejši slovenski zgodovini skorajda še nismo zasledili tako enotnega stališča dveh največjih, sicer pa konkurentnih sindikalnih organizacij (Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Neodvisnosti -KNSS), čeprav sta se njuni vodstvi tokrat še izgognili formalni povezanosti pri organiziranju protesta pred slovenskim parlamentom. Očitno pa je. da v primeru zaostrovanja razmer lahko kaj hitro pride tudi do tega. Ker je s sindikalnim gibanjem, kot povsod po svetu, tudi pri nas tesno povezana politična levica, sta imela dr. Drnovšek in predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik v preteklih dneh največ težav ravno s člani Združene liste, ki bi morala v skladu s svojim programom biti na strani delavcev. To še posebej velja za tisto političo strukturo na slovenski levici, ki že s samim imenom svoje stranke povsem nedvoumno kaže na to, čigava je in kakšne interese zastopa. To je Delavska stranka, ena od Ilirih strank, ki sestavljajo Združeno listo. Tako ni čudno, da so skupna stališča Združene liste, ki vendarle pomeni določen kompromis z vlado, podpisala predsedstva SDP. SDU in Demokratske stranke upokojencev, predsedstvo Delavske stranke pa ni glasovalo, ker za to "ni imelo mandata" Združena lista je na Marko Jenšterle vlado pritiskala s tremi svojimi sklepi in sicer, da mora vlada v roku enega meseca pripraviti osnove za sklenitev socialnega pakta, da skupaj s proračunom predstavi tudi svoj celovit ekonomski in socialni program ter da soglaša s spremembami interventnega zakona o zamrznitvi plač, o katerem se lahko stranke koalicije še pogajajo. Po bes,-dah dr. Cirila Ribičiča naj bi slovenska levica vendarle dobila zagotovila, da bodo zakon že v kratkem spremenili in y njem večji pouarek namenili socialnemu paktu, poleg tega pa naj bi po plačah "udaril" tudi tiste, ki so sedaj izvzeti. Gre seveda predvsem za poslance, druge državne funkcionarje in managerje. Temeljno vprašanje, ki se takoj ponuja ob tem je seveda, kako trdna zagotovila je tokrat dobila levica ? Slovenski premier se je že večkrat dokazal kot izreden reto-rik in politik, ki mu v ključnem trenutku uspe brzdati nezado-voljneže. hkrati pa si pusti dovoj maneverskega prostora za odlo čitve v prihodnosti, predvsem pa za \vojo interpretacijo sprejetih sklepov. Spomnimo se na primer, kako je levica "izvisela " ob glasovanju za Drnovškvo premiersko mesto, ko ga je podprla v celoti, potem pa v vladi iztržila dokaj neenakopravno mesto v primerjavi z drugimi koalicijskimi strankami. Politične spopade ob zakonu o zamrznitvi plač je tako mogoče videti tudi kot merjenje moči znotraj vladne koalicije, predvsem pa popravljanje položaja, ki ga je ob vstopu v vlado dobila Združena lista. Tokrat je slovenska levica pokazala, da je v sodelovanju s sindikdati in drugimi tradicionalnimi zavezniki pripravljena sprožiti tudi vladno krizo. Pri tem. da bi sama verjetno iz nje potegnila še najmanj, razen. Če se v prihodnosti socialne razmere v Sloveniji ne bodo še naprej slabšale. Socialne krize so bile od nekdaj najbojše razmere za delovanje levice, pa celo za revolucije. Splošna gospodarska kriza v Sloveniji gre torej levici precej na roko. kar se navsezadnje vidi tudi pri odzviih na sindikalne pobude. Delavsko nezadovoljstvo pa ob tem podn gajo še takšne stvari, kot je ocit na diskriminacija med zaposle nimi. ki se najbolj vidi ravno prt sprejetem zakonu o zamrznitvi rasti plač. Poslanske plače še vedno močno odmevajo v javno sli. pojasnjevanja Hermana Rigelnika o posebni odgovornosti državnega zbora kot "najvcacvo podjetja" v Sloveniji pa ne t.-»■«■ m/o ravno najbolj prepričljivo Predvsem zaradi tega. ker ljudje ne vedo ravno natančno, ali to pod/etje ustvarja profit za vse Slovence, ali pa le za tiste, ki so i n/em zaposleni, ostalim pa ostaja izguba. Umetni sneg v Kranjski Gori Na obilico člankov, ki so se in se pojavljajo v dnevnem časopisju na temo umetnega zasneže-vanja v Kranjski Gori (V Delu, Dnevniku, Slovenskih novicah, Gorenjskem glasu in drugod) prosimo, da objavite naslednji odgovor: Letošnja zelena zima je ponovno povzročila plaz očitkov Rekreacijsko turističnemu centru Žičnice Kranjska Gora, ki naj bi bil kriv za to, da na smučiščih v Kranjski Gori še vedno ni sistema za izdelavo umetnega snega. Nihče od kritikov ne vidi ali noče videti, da ima RTC postavljen tak sistem na smučiščih Podkoren - poligon, kjer sistem deluje od sezone 1984/85 in ves ta čas med drugim omogoča izvedbo tekmovanj za svetovni pokal in za evropske pokale, pa tudi nešteto drugih tekmovanj, treningov državne reprezentance in klubov, končno pa še za rekreativno smučanje. Na tem smučišču v tej zimski sezoni obratujeta 2 žičnici, na smučišču Podkoren pa še 4 žičnice in 1 žičnica v Planici. Tja vozi smučarski avtobus, ki ga med drugim dotira tudi RTC Kranjska Gora. Na poligonu so snežni topovi izdelovali umetni sneg skupno 544 ur, od tega 150 ur pred tekmovanjem za svetovni pokal in 394 ur po tem tekmovanju, smušišča so ves čas urejena in dokazujejo, da je RTC Žičnice Kranjska Gora sposoben skrbeti tudi za umetno zasnežena smučišča. In zakaj takega sistema ne premorejo smučišča v Kranjski Gori? Odgovor je enostaven, čeprav ga kritiki RTC, ki se gotovo spoznajo na tehnično plat izdelovanja umetnega snega, nočejo ali pa ne morejo razumeti. Gre namreč za to, da se je RTC Žičnice po posvetovanju z vodilnimi izdelovalci tovrstne opreme odločil za visokotlačni sistem umetnega zasneževanja, ki edini omogoča zasnežitev vseh smučišč v Kranjski Gori. Samo s takim sistemom je mogoče v relativno kratkem času (če je temperatura in relativna vlaga optimalna) zas-nežiti vsa smučišča v kraju, sistem je možno do maksimalne mere avtomatizirati, njegovo delovanje voditi in kontrolirati računalniško, brez nočnega fizičnega dela delavcev na terenu, deluje lahko pri višjih temperaturah kol nizkotlačni in tak sistem je zasnovan v Kranjski Gori. Sistem ima še druge prednosti: teža topov je bistevno manjša od nizkotlačnih topov in jih je zato neprimerno lažje postavljati, prestavljati in z njimi manipulirati, možna je zaustavitev tistih topov, katerih delovanje je nepotrebno, ostali sistem pa deluje naprej, topovi so bistveno Ctntjši od nizkotlačnih topov, zato jih je lahko veliko več. vzdrževanje in menjava je bistveno cenejša. Za postavitev takega sistema je potrebno na/prej položiti cevovode za vodo in komprimirani zrak in vodom, uredili vodna zajetja, napeljati električno napeljavo in zgraditi kompresorsko postajo. Za vse to je potrebno lo-kaciisko in nato gradbeno dodo-Ijenje m investitor podjetje /i čnice A Jager Kranjska Gora d.o.o. je vložil zahtevo* za loka ci/sko dovolienje 22. oktohtii /VW, gradbeno dovoljenje /».; libilo izdano 25. novembra /VVJ. torej več kot iive leti po vložitvi ■ali te ve. Med tem časom je bil pri ljubljanski banki tudi ie odobren krcilit :ii [NUbtjO tutt ma v višini 3.000.000 DEM. ki pa je bil kasneje preklnv"'«',, einizem! Si pred-'Ovljate. gospodje, kaj bi se zgo-Q"°. ko bi 1.400 oškodovancev josm/o v tožbami kranjsko sodiš če- ki že zdaj zaradi preobilici dela ne zmore izpeljati niti pri 'nera Elan'.' Prav tako je cinična vaša ugotovitev, posredovana v (lanku, ki zadeva kaznivo počele TELE-TV v hiši na Gorenj-skega odreda IS. Kako se vam 'nore zdeti samoumevno in za-konito, da je TELE-TV odklapljalo neplačnike. ki sploh niso neplačniki. marveč le .zavračajo Plačilo stroškov, ki jih podjetje TELE-1V terja od njih brez pra-vne osnove? In potem navajate ceh to: "Policista \ta v bloku danila dva monterja in enega od "tanovalcev, ki je nasprotoval montaži omaric. Vendar sta bila Policista nemočna, saj sta mon-,erJa pokazala soglasje hišnega xveta. ki ga je podpisal Matija Retelj." Gospodje, ali kronika Policija ne obstaja z nami, v isti Sloveniji, v kateri od 19, oktobra •99J velja Stanovanjski tako*, °n\pak še kar tiči v času sociali ničnega samoUpravUanja, dinarja in hišnih svetov ' /" /<' /"" zorno sprenevedanje' Kakor je resnično, da prejemate plače v tolarjih, tako sem trdno prepričan tudi o tem. da niste tako nemočni, kakor ,<■ bilo povedano v ^anku. Vprašanje /,• le. zakai "< cemu te ogibat* preprečitvam Kaznivih dejani, kakršna so vsi 'Jene montaže napeliav, odklopi tohsiljevanja lastnikov ( aivpriključkov, ki ph p,, blokih »« I"1' uganja / / / / /1 m to na ertno. napove najmani de S''f 'l'u vnapre/ Ne prvo in ne n,go pocetic pa ne uveliavlja Pravnega reda v Slovcnni m 0$ *** Uuoatno ;<•. inii\t\,ka voz,la '"" h"n m lahk<> udla kar medicin ska sestra z izpitom B kategorije (ki ga je naredila na primer na ftčku). Dosedanjega poklicnega voznika rešilca pa, ker ni medicinski tehnik, čaka knjižica." Iz članka ni razvidno, kdo je navedeno izjavil, vsekakor pa bi bilo v korist objektivnosti, če bi gospod Zalar konkretno povedal, v kateri zdravstveni ustanovi čaka poklicnega voznika reševalnega vozila knjižica, ker ni medicinski tehnik, in za katerega voznika gre. Brez konkretnih navedb ni mogoče govoriti o novinarstvu, ki temelji na dejstvih. Mnenje novinarja o sposobnostih medicinske sestre je milo rečeno nekorektno. Kdor opravi vozniški izpit za B kategorijo, ima priznano B kategorijo, ne glede na to, če je izpit opravil v ftčku ali v mercedesu. Tudi ni videti posebnih ovir. da bi se medicinska sestra, kije končala srednjo šolo. ne mogla uspešno naučiti voziti reševalnega vozila. Očitno je jedro problema, ki ga načenja članek ta. da so posamezne zdravstvene organizacije začele zaposlovati medicinske tehnike za voznike reševalnih vozil in ne več poklicne voznike. K razumevanju take odločitve bo morda prispevalo naslednje pojasnilo. Problematika reševalnih služb zdravstva je zelo zapletena in nadvse občutljiva. Ta služba se vsakodnevno srečuje z življenjsko ogroženimi bolniki in poškodovanci, zato še zdaleč ni vseeno, kakšna je njena organiziranost, kadrovska zasedba, znanje in usposobljenost kadra, oprema za delo na terenu in kvaliteta reševalnih vozil. Če popusti le eden od naštetih členov v verigi, se veriga pretrga, oskrba nujnega pacienta ni takšna, kot bi lahko in morala biti. Posledice neustrezne oskrbe žal vedno občuti bolnik (poškodovanec). Že nekaj časa je reševalna služba v fazi spreminjanja načina dela. Lastne in tuje izkušnje dokazujejo, da je za preživetje' nujnega pacienta, skrajšanje hospitalizacije, zmanjšanje števila in teže komplikacij in zmanjšanje invalidnosti obvezna pravilna medicinska oskrba že takoj na terenu in ves čaš transporta. To pomeni, da ne moremo več pristajati na prakso, da se hudo poškodovani (hudo oboleli) samo hitro naloži v reševalni avto tn se ga s sireno pelje v bolnišnico. Sirena, modra luč in ustrezna vožnja so seveda potrebni, vendar omogočajo le hitrejše prispetje na cilj. nič pa ne zdravijo. Nujna stanja na terenu zahtevajo takojšnje medicinsko ukrepanje, torej medicinsko znanje, ki ga imata zdravnik in medicinski tehnik (medicinska sestra). ( c pogledamo kadrovsko sestavo reševalnih postaj, bomo ugotovili, da številčno prevladu-fšjo vozniki - reševalci, ki nimajo medicinske izobrazbe, večina jih je pred zaposlitvijo v zdravstvu delala na področjih, ki nimajo zveze z medicino (vozniki avtobusov tovornjakov. .). Razlika med voznikom reševalcem in medicinskim tehnikom reševalcem ie torej v znanju me dietne Medicinski tehnik reševalec mora imeti opravljeno 4-let-no srednjo medicinsko šolo. voznik reševalec pa mora opraviti SO urni tečaj iz prve pomoči. To pojasnilo nima namena razvrednotiti voznikov reševalcev. Vedeli je treba, da so v preteklosti m v veliki meri še danes, prav oni nosili vse hreni,' oskrbe nujnih pacientov m seveda to opravili tudi vse nujne reševalne prevOZt Delajo oh vsaki un dne va. ob vsakem vremenu, ob de lavniku in prazniku Svoje delo o/nml/iiio kot vsi drugi, v okviru svojega znanja, sposobnosti / kusen/ in svoje vesli Ce danes iz strokovnih razlogov, uv,notno medicinskega tehniko no mesto voznika reševalnega vozila, to ne pomeni. Kron) ni voznika, ki bi bil odpuščen -aio, da hi bil na njegovo mesto tprejel medicinski tehnik Res pa je. da smo se za naprej odločili sprejemati samo še medicinske tehnike na mesto voznikov in spremljevalcev v reševalnih vozilih. Iz izkušenj, ki jih imamo v ZD Kranj, lahko ugotovimo, da medicinski tehnik reševalec obvlada vožnjo reševalnega vozila prav tako dobro, kot voznik reševalec. Razumljivo je, da vsak, ki prvič sede v reševalno vozilo, ni vešč tehnike vožnje tako kot tisti, ki to pčnejo že deset let. To seveda velja tudi za poklicne voznike moškega in ženskega spola. Namen ocenjenih sprememb je zgolj izboljšati kvaliteto oskrbe nujnih pacientov na terenu z ustreznejšo ekipo. Na nenujnih prevozih bi morala biti voznik in spremljevalec medicinska tehnika, za nujna stanja na terenu bi morali ekipo sestavljati zdravnik in dva medicinska tehnika. Ta cilj zagotovo še dolgo ne bo dosežen. Ce se bomo odločili (oziroma obdržali) za drugo pot, kjer bo edini v reševalnem vozilu voznik reševalec, potem ne moremo govoriti o nujni medicinski pomoči na terenu, temveč zgolj o prevažanju pacientov. Tega si neka zdravstvena ustanova v času, ko sanjarimo o vstopu v Evropo, ne bi več smela privoščiti. Še enkrat je potrebno ponoviti, da kvaliteto reševalne službe občutijo pacienti na lastni koži. Novinarja A. Zalar ja vabim, da se oglasi v ZD Kranj, kjer smo mu pripravljeni predstaviti vso pestro problematiko reševalnih služb. Takrat bo šele spoznal, kje so resnični problemi, ki jih v njegovem članku ni bilo moč zaslediti. Mitja Mohor Zdravstveni dom Kranj SAT-SISTEM1 Satelitske antene TRIAX premera 65,75, 85 cm. Sprejemnik FREE COMM-OR 94-2 opremljen z slovenskimi grafičnimi navodili in tipko HELP*. Sistem free comm omogoča računalniško programiranje sprejemnika, za satelite v naslednjih letih, omogoča kasnejšo dograditev za sprejem programov iz EUTEL satelitov F2, F3, F4, F5, brez obračanja parabole. GARANCIJA 1 LETOI Pooblaščeni servis, zagotovljeni rezervni deli, možnost plačila na obroke. SAT SISTEMI BERNARD MOSTE 26 a ŽIROVNICA 064/801-203 Trgovina Ljubljana, TOE Kranj objavlja prodajo objekta - kioska na nekdanjem bencinskem servisu na Primskovem - Kranj (poleg tekstilne šole). Objekt mora kupec na lastne stroške v dogovorjenem roku odstraniti. Pismene ponudbe oddajte na PETROL, TOE Kranj, Koroška 53 b, do 20. marca 1993. Dodatne informacije na tel. 211-269. Alije tofovšija? Že drugič prebiram v rubriki "Prejeli smo" polemiko o MHE P. Cernilca in Knifica v Tržiču. Na ta problem bi samo rad dal svoje mnenje in bil pri tem nepristranski. Tudi sam sem lastnik MHE, vedar veliko manjše, vendar vem, koliko je v tak objekt vloženega fizičnega dela, da o denarju sploh ne govorim. Tu pa so še razna soglasja različnih institucij itd. Če pa pride vmes še kaj nepredvidenega, kot je v tem primeru, seveda stroške še poveča. Rad bi gospe Odar - tako je podpisana - postavil vprašanje, na kateri strani je. ali na tisti, ki podpira ambicioznega, pridnega in sposobnega krajana, ali tistega, ki noče delati, ki vse sproti "požene" in se briga samo od danes do jutri.' Če je to res, kar je zapisanega, potem sta graditelja napravila napako. Vendar ne verjamem, da vas. g. Odar. nista prav nič vprašala9 Gospo da Knifica osebno dobro po znam in lahko trdim, da je zelo dostopen in komunikativen, predvsem pa priden človek, če imata graditelja v žepu vse ostala soglasja, samo vašega ne, potem sklepam, da ste temu krivi tudi vi Močno dvomim, da za vami stoji mentor, ki vas napihuje, iz to sedaj, tik pred zaporom MHE zavarovalnica tilia d.d. novo mesto marca Gospa Odar. svetujem vam. da ne delate težav in se z graditeljema pametno pogovorite, saj lepa beseda lepo mesto najde Morda lahko postanete delni delničar, če vam graditelja priznata za odškodnino samo pol KVV, bi to zneslo ne mesec J 60 KW. to pa je več kot porabi povprečno gospodinjstvo na mesa Vredno /c premisleka, pustite pa vašega evenluelnega prijatelja, ki vas morda nagovarja k sank ciiam. Ali naj na račun pridnih hit Ji kot sta irmlec in Kruli, tedni ikdhjo te advokati' še nekaj bi rad dodal, oktobra lani je bil prav v Tržiču ustanovni oh,m hor društva MHE za Gorenjsko Hrust v, i ima trenutno sedež v Tržiču pod ime nom Gorenjsko društvo MHE "Sava". Njen predsednik je gospod Ciril Kleindist iz Kovotja Morda bi se morala g Odar obrniti za mnenje na to društvo m bi problem obojestransko uspešno resili in to brez sodnije iz "brezveznih". dodatnih stroškov Ciril /.upan Ste komunikativni, prijazni, vas veseli delo z ljudmi in vam ni odveč delo na terenu? Po strokovni usposobitvi vam ponujamo vabljiv zaslužek! Iščemo pogodbene sodelavce za kraje na Gorenjskem in sicer: Kranja s širšo okolico, Škofje Loke s širšo okolico vključno s Poljansko in Selško dolino, Tržiča s širšo okolico, Radovljice, Bleda in Bohinjske Bistrice s širšo okolico ter Jesenic s širšo okolico. Pisne ponudbe pričakujemo na naslov: Zavarovalnica TILIA, d.d. Novo Mesto, Predstavništvo Kranj, Likozarjeva 1a, Lahko pa nas pokličete po telefonu 064/214-976 SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI Zavarovalnica Triglav Ljubljana Območna enota Kranj Preveč vozil z napakami Brezplačni preventivni pregledi, ki jih je pred mesecem dni v okviru avtomobilskega zavarovanja na štirih mestih na Gorenjskem omogočila svojim zavarovancem Zavarovalnica Triglav, Območna enota Kranj, so pokazali, da je na cestah veliko premalo tehnično brezhibnih vozil. - Nagrade za tri "brezhibneže". Že takoj po akciji, ki jo je 13. februarja letos za svoje zavarovance avtomobilov organizirala Zavarovalnica Tri-Območna enota Kranj, neuradno ugotovili, da brezplačni preventivni pregledi takrat pokazali, da je bila kar dobra polovica vozil takšnih, ki niso sodila na ce-To je potem potrdila tudi uradna analiza preventivnih pregledov v tehnični bazi Integrala Jesenice, Avtomoto zveze v Kranju, Remontu na Laborah in v Avtomehaniki v Skofji Loki Pomočnik direktorja Zavarovalnice Triglav, Območne enote Kranj Aleksander Tro-ha je pred dnevi akcijo takole komentiral "Rezultat je pravzaprav potrdil, da Je bila naia odločitev, da zavarovancem omogočimo brezplačne preventivne preglede, da tako rečem, kar potrebna. Od vseh pregledanih vozil tisto soboto na itlrih mestih na Gorenjskem med 8. in 13. uro je bilo namreč le 45 odstotkov brezhibnih. To je pravzaprav zelo slaba slika o "oporečnostl" vozil na cestah. Pa recimo, da ta vzorec vendarle ne predstavlja dejanskega povprečja Upam! Recimo, da se je za pregled vozila takrat odločilo precej takinih, ki so morda "slutili", da nI vse glav smo so Aleksander Troha v redu. Upam pa tudi, da so se vsi tisti vozniki z napakami na avtomobilih odločili, da le-te tudi tako| odpravijo. Naši podatki namreč kažejo, da nesrečam velikokrat botrujejo tehnično ne brezhibna vozila. Po drugi strani pa smo med akcijo dobili tudi potrditev, da je kuponček naše hiše za brezplačen preventivni pregled vozila, kadar se naš zavarovanec sam odloči za to, kar pravilna odločitev. Tehnični pregled ob registraciji je pač obvezen, vozilo pa velja večkrat med letom (preventivno) pregledati. Tako so kar po vrsti ugotavljali tudi vozniki med februarsko akcijo. Sicer pa smo se odločili, da bomo jeseni akcijo za naše zavarovance s podobnimi pregledi ponovili." Menda pa ste tokrat pripravili še eno presenečenje? "Odločili smo se, da med tistimi, ki so imeli brezhibna vozila, izberemo tri. Žreb bo izbral, s presenečenji pa jih bodo z obiskom na domu "seznanili" v kratkem naši zastopniki. " URADNI REZULTATI PREVENTIVNIH PREGLEDOV 13. FEBRUARJA 1993 Remont Labore AMZS Kranj Avtomeh. Sk.L Integral Jesenice VSEH VOZIL BREZHIBNIH OSTALI 308 139 50 10 40 112 59 53 NAPAKE ZAVORNI MEH. KRMILNI MEH. GUME LUČI OSTALO 346 57 115 97 135 59 34 77 41 6 13 3 24 11 72 11 12 10 10 24 28 11 20 14 ELEKO - Osebni računalniki 1. ) PC 386SX/33 89.000,00 SIT 2. ) PC 386DX/40 127,000,00 SIT 3. ) PC 386DX/40 150,000,00 SIT 4. ) PC 486DX/33 200,000,00 SIT MB 386SX/33 2Mb RAM IDE & l/O card VGA 800*600 card VGA mono monitor MB 3B6DX/40,C 128Kb 4Mb RAM IDE & l/O card VGA 800*600 card VGA color monitor MB 386DX/40,C128Kb 4Mb RAM IDE & l/O carri SVGA 1024*768,1 Mb SVGA color mon. LR 80Mb, 16ms IBM HOD MB 486DX/33.C256Kb 4Mb RAM IDE & l/O card SVGA 1024*768,1 Mb SVGA color mon. LR 170Mb,16ma IBM HDD 40Mb, 16ms IBM HDD 5.25" FDD TEAC tipkovnica baby ohišje licenčni MS-DOS 5.0 80Mb, 16ms IBM HDD 5.25" FDD TEAC tipkovnica baby ohišja licenčni MS-DOS 5.0 5 25 FDD TEAC 3.5" FDD TEAC tipkovnica Cherry miška mini tovver ohišje licenčni MS-DOS 5.0 5.25' FDD TEAC 3.5" FDD TEAC tipkovnica Cherrv miška Logitech mini tower ohišje licenčni MS-DOS 5.0 Cenik programskih paketov za mala podjetja 1. ) Glavna knjiga s saldakonti kupcev in dobaviteljev........1300 DEM 2. ) Materialno poslovanje................................................1050 DEM 3. ) Trgovska knjiga s kalkulacijami...................................1050 DEM 4. ) Fakturiranje.................................................................850 DEM 5. ) Osebni dohodki.......................................................... 850 DEM 6. ) Kadrovska evidenca.................................................. 800 DEM Garancija 1 leto. Servis zagotovljen. ^? (064) 82-861 Cene so FCO BI. Dobrava in brez 5% prometnega davka. GORENJSKI GLAS OGLASNO TRŽENJE s 218 463 Merkurjevo znižanje cen POSODA EMO: Ideal, Univerza!, Bid^^o^ in Emoton Keramika, kristal porcelarf, steklo in drugi izdelki za gospodinjstvo, svetila EMI in SIJAJ, mali gospodinjski aparati GORENJE, vsi izdelki ELMA. Zeleni program BLACK & DECKER, izbor kosilnic ALKO, TOKOS Handy, vrtno orodje in čistilec ALDUS izbor lestev ALPOS. Za imetnike Merkurjeve kartice zaupanja še dodatnih 5% popusta. Znižanje cen velja SAMO marca za takojšnja plačila nad 2.000 SIT. Ilžlrln p. p. 45 61000 Ljubljana d. o. o. 061)301-573 068) 46-568 KING - KONG Cang - Slang shujševalni čaj TAR-GARD antinikotinski cigaretni ustnik GINGER čaj za moško vitalnost NIKO - STOP čaj za kadilce TAR-GARD USTNIK ZA TRAJNO UPORABO! ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO - se strinjate? Torej nehajte kaditi! Če pa se vam to zdi nemogoče, se zaičitite: TAR-GARD. TAR-GARD je japonski izdelek, ki je osvojil svet. Majhno varovalo za trajno uporabo, ki odstrani iz cigaretnega dima do 97 odstotkov Škodljivih snovi Deluje po firik»1nih zakonih aerodinamike in nima filtra - zato ne odvzame cigareti arome in je trajno uporaben. TAR-GARD omili ali celo odpravi značilni "kadilski kašelj", preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh, in najpomembnejše: raziskave so pokazale, da v veliki meri preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika TAR-GARD še prozornega, na katerem boste lahko opazovali njegovo delovanje. v. . KADILCU JE TAR-GARD POTREBNEJSI KOT VŽIGALNIK 699.-+PTT StTOSlO KING-KONG LJUBITE SE BREZ SKRBI! Vse svetovne raziskave so pokazale, da kljub nevarnosti aidsa ni prave prodaje kondomov, čeprav so ti ie vedno najboljši varuh pred to hudo boleznijo. ZAKAJ? Zato, ker kupca prisilijo v obotavljanje. Te skrbi izginejo, če kupite KING-KONG, ker: 'zadrega izgine (ne kot pri klasičnem kupovanju v kioskih ali trgovinah), 'zagotavlja vam popolno anonimnost, 'kondom je vedno pri roki, *pri nakupu KING-KONGA lahko veliko prihranite! Ne verjamete? Poskusite! KING-KONG je komplet 50 kondomov v raztopini medu; popularni medenjaki!!! Komplet vam počljemo po počti na naslov, če pa zaradi sostanovalcev tega ne želite, imamo rešitev: napišite svoje ime in priimek, namesto naslova pa post restante, poštno številko in mesto.S tem je vse rešeno, vaš KING-KONG vas bo čakal sedem dni na pošti. Plačate po povzetju. Embalaža nevtralna. , v-, 999.-+PTT stroški GINGER ZA DOLGO IN SREČNO LJUBEZEN KUPUJEJO ZENSKE-PUEJO MOŠKI! čaj GINGER je sestavljen po stari kitajski recepturi, ki se je ohranila dolga stoletja. Že stari Kitajci so ga pili, da so ohranili vitalnost do poznih let Pitje čaja je na Kitajskem obred - kmalu boste razumeli zakaj. Navodilo: Vrečko s čajem prelijte s pol litra vrele vode in pustite, da se ohladi. Vrečko odcedite in zavrzite. Čaj poljubno sladkajte, najbolje z medom. Pijte ga dvakrat o* dan: zjutraj in pozno popoldne (ne zvečer) po 2,5 dl (polovico pripravljene količine), čaj deluje postopoma, zato ne boste občutili učinka ie po prvi skodelici. Po nekaj dneh pa boste opazili, da je splošna napetost popustila, da spite globje, mirneje in da ste prijetno umirjeni. Ta občutek bo sčasoma prerasel v splošno počutje, kar se bo kazalo tudi z izboljšanjem kondicije, obnovo spolne moči in mladosti. Ko se bo to počutje ustalilo, zmanjšajte uživanje čaja na dva do trikrat na teden. ()99 PTT tTOŠkJ ČANG-ŠLANG "KADILCI POZOR! Se nekaj za vas: NIKO -STOP, čaj za kadilce. Kdo ne pozna dražečegr, suhega kašlja kadilcev? Ta kašelj je poslabica stalnega draženja sluznicedihalnih poti s cigaretnim dimom. Poleg TAR-GARD-a, ki zmanjšuje količino škodljivih snovi v cigaretnem dimu, smo vam pripravili še čaj." ______ " ČANG-ŠLANG - čaj za zmanjševanje telesne teže. Naj bo vaše geslo: ZDRAVJE, VITKOST, USPEH. malo DEKLETA POZOR! Vsa velika svetovna podjetja imajo svoja dekleta modele, ki jih predstavljajo v medijih. REVLON npr. 'ma Cindy Crawford, NINA RICOH Iman, YVES SAINT LAURENT Isabelo Rosselini. Podjetje DŽIRLO ■» slovensko tržišče dekle, ki ga bo predstavljalo v reklamnih spolih na TV in v časopisih (v oglasih, na nas straneh, v intervjujih ipd). . . • Dekle mora izpolnjevali naslednje pogoje: »lep in zdrav videz 'zanimiv nastop 'uglajeno vedenje 'pnv očarljivost 'psihološka pripravljenost na breme statusa znane osebnosti ' pripravljenost na profesionalno op delovnih obveznosti. . 0 p p. Vsa dekleta, ki jih to zanima, naj pošljejo dve fotografiji (obraz in telo) s čim več podatki na naslov: Džirlo 45.61000 Ljubljana. »DEKLETA Poleg dekleta ki bo predstavljalo podjetje Džirlo, bomo izbrali še pet dekJet. ki bodo članice skupine ITJJjj^ DŽIRLO". Ta dekleta bodo opravljala manekenske storitve za najbolj znana podjetja v Sloveniji. Avstriji, Španiji in drugih evropskih državah. IZBOR VSEH DEKLET OPRAVI IASTNIK PODJETJA G. I. DŽIRLO OSEBNO. ZBOR DUNAJSKI DEČKI Gostovanje zbora bo v UUBUANI, 27. maja 1993 in v MARIBORU, 28. maja 1993 NAROČILNICA __— Ime In priimek - ulica in it. poStna št. in kraj __________ kosov KING-KONG kosov TAR GARD □□ □□ kosov GINGER kosov ČANG-ŠLANG Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 48, 61000 IJublJana^ POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Ko je (ni) kupec kralj išite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, ka-^no boste napravili sami. Kilogramski čudež • V prodajalni trgovskega podjetja Murka Lesce imajo na polki-°%ramski vrečki semena sončnic (ptičja hrana) ceno za l kilo-i^tot. Mojemu možu so kilogram tudi zaračunali, prinesel pa je le P°' kilograma ptičje hrane. Podobnega čudeža nisem zasledila še nobeni drugi prodajalni, zato vljudno prosim, da mi ga kdo od Murke pojasni. Slavka Kapus, Lesce MOŽNOSTI VLAGA TEUEV OB ZAPADLOSTI BLAGAJNIŠKIH ZAPISOV BANKESLOVENIJE■ DVOJČKOV 15. marca 1993 S- marca 1993 zapade v plačilo druga serija blagajniških zapisov -v°jckov, ki jih je izdala Banka Slovenije in ki za investitorje pocenijo zanimivo in varno obliko naložbe prostih likvidnih sred-s,ev. hkrati pa omogočajo varčevanje v tolarski in devizni obliki, SaJse polovica dvojčka izplača v tolarjih, polovica pa v devizah. ]QQVHe °5'*' (podjetja) dobijo ob zapadlosti, to je 15. marca , p»i izplačana tolarska sredstva na njihov žiro račun, z deviznim .e'°m dvojčka pa lahko razpolagajo kot z deviznim prilivom iz tu-h?€' t0reJ la sredstva lahko porabijo za plačila v tujino, za vpis ,agajniških zapisov v tujem denarju ali pa devizo odprodajo ban-.' Po nakupnem podjetniškem tečaju banke, ki velja na dan vnov-CenJa deviznega dela dvojčka, fizične osebe (občani) imajo možnost vnovčitve dvojčkov v osred-JJh enotah Gorenjske banke d.d. Kranj, to je v Kranju, na Jeseni-v Radovljici. Tržiču in Skofji Loki. Za tolarski del dvojčka se splača ustrezen znesek v tolarjih, devizni del pa v tuji efektivi v vi-"n 1.000 DEM oziroma 10.000 DEM pri velikem apoenu, "a tolarski del sredstev tečejo revalorizacijske obresti še do 25. arc'a 1993. po tem datumu pa se sredstva ne obrestujejo, možnost l^gg^nja pa velja še tri leta po datumu zapadlosti, 15. marcu . Če bo tako, kot obljublja vlada, bo srednji tečaj Banke Sloveni-ln z njim vzporedno tudi menjalniški in podjetniški tečaj bank. Gstel \saj tako hitro, kot drobnoprodajne cene v preteklem mese- Izvoz januarja manjši Kranj, U. marca (STA) - Januarja letos je bil izvoz blaga in storitev v primerjavi z lanskim januarjem manjši za 28,9 odstotka, uvoz pa manjši za 2,2 odstotka, je sporočil Zavod za statistiko. V države bivše Jugoslavije je bil izvoz manjši za 66 odstotkov, uvoz pa za 55,3 odstotka. V "pravo" tujino pa je bil izvoz manjši za 13 odstotkov uvoz pa za 17,6 odstotka večji in pokritost je bila tako le 97-odstotna. Januarski izvoz in uvoz sta bila manjša kot v kateremkoli lanskem mesecu, delni razlog tega pa je tudi nov način razporejanja podatkov po mesecih poročanja. Gre na novo metodologijo, ki ne povzema več podatkov Banke Slovenije. BORZNI POSREDNIKI /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko Kumulativna revalorizacijska stopnja v letu 1993 do 10. marca znaša 5,4 %, medtem ko je rast srednjega tečaja DEM v istem obodbju le 2,5 %. V mesecu marcu pa se že kaže drugačen trend. Rast srednjega tečaja DEM Banke Slovenije je že v prvih desetih dneh marca znašala 0,8 %, kar predstavlja na mesečni ravni porast za 2,5 %, glede na objavljeno mesečno revalorizacijsko stopnjo za marec, 1,6 %, pa znaša dosežena revalorizacija v prvi dekadi marca le 0,5 96. V primeru, da se odločite za reinvestiranje kapitala v novo naložbo, je možnosti več. Tako podjetja kot posamezni majhni investitorji se lahko odločijo za ponoven nakup tretje emisije dvojčkov, ki zapadejo 10. junija 1993 in tako ponovno razpršijo pričakovanja glede porasta drobno-prodajnih cen v naslednjih mesecih in rasti tečaja DEM v istem obdobju. Glede na pričakovano hitrejšo rast deviznih tečajev so zanimive vse oblike naložb z devizno klavzulo, ki imajo dokaj stimulativen donos in so varne. V to skupino sodijo nakupi vrednostnih papirjev, predvsem državnih obveznic ali zakladne menice nominirane v ECU-jih, vpis deviznih blagajniških zapisov Banke Slovenije ali blagajniških zapisov Gorenjske banke nominiranih v DEM. Zadnji dve možnosti prideta v poštev samo za podjetja. Občani imajo poleg tega možnost nakupa deviz v mejalnicah in vezave teh deviz v banki. Glede na špekulacije v zvezi s Clintonovim programom, kaj se bo dogajalo z tečajem USD do konca poletja, je vredno razmisliti o nakupu dolarjev in kasnejši zamenjavi le-teh v DEM, ko bo razmerje ugodnejše. Kdor pa se odloči za varčevanje v tolarjih, ima možnost vezave SIT v banki od nekaj dni do enega leta ali pa celo na daljše obdobje, lahko pa tudi kupi državno zakladno menico nominirano v tolarjih. Pripravila borzna posrednika LB GB Kranj: Brane čare, Hermina Krt KOLIKO JE VREDEN TOLAR SAIUPNVPKODUm I N.UUJW10DAW1 NMUFNVHODAM MENJALNICA DEM ATS HRD A banka KranjfTržic, Jesenice) 64,25 65.50 9,00 9.45 6 8 AVAL Bled, Jesenice 64,55 65,50 9,15 9,45 :>, . COPIA Kranj - - ♦ :.;v.:. CREDITANSTALT N. banka Lj. 63,80 65,30 9,10 9,30 EROS (Stari Mayr5,Kraflj 64,80 65,60 9.05 9.30 7 9 GEOSS Medvode 64,70 65,70 9,10 9,40 5 8 HRAN1NKA LON, «L d. Kranj 64,25 65,29 9.05 9,28 . :» HIDA-tržnica Ljubljana 65,00 65,35 9,16 9,26 7 9 HIPOTEKARNA BANKA, Jesenic« 63.20 65,30 8,95 9,50 5 10 INVEST Škofja Loka 64,50 65,70 9,12 9,36 5,5 8,9 LB-Gorenjska banka Kranj 63,00 66,15 8.76 9,40 ■ r MERKUR-Partner Kranj 64,64 64,75 9,18 9,20 . MEBKUR-Žefezniska postaja Kranj 64,64 84,75 9,16 9.20 5 9 MIKEL Stražisce 64,70 65,70 9.05 9.30 5 8 OTOK Bled 63.27 85.29 8,90 9,20 4 8 POŠTNA BANKA.d. d. (na poŠtah) 60,80 65,50 8,80 9,19 SHP-Slov. hran. in pot. Kranj 64,40 65.20 9,00 9,25 '.. SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 64,64 64,75 9,18 9,20 6 10 SLOGA Kranj 64.00 64,80 9,00 9,20 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 63,00 8,77 ■ - SLOVENUATURIST tesmm 64.30 65,40 8,95 9,30 5 8 VVILFAN Kranj 65,30 65,70 9,15 9.30 VVtLFAN Radovfca 65,30 65,70 9,15 9,30 - F-AIR d. o.o.TržIČ 64,15 65,50 9,00 9,33 POVPREČNI TEČAJ 64,14 65,38 9.03 9.30 55 8,7 Pri nakopa in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 2,5%. Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 9,90 tolarjev. B O R Z N O POSREDNIŠKA HIŠA d.d. IMVESTMEIMT VREDNOSTNI PAPIRJI K & K INVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 TP1 PTIIVO Ljubljanska 1, KRANJ X UVUII VJ tel.- fax.: 064/221-112 FOTO HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/ i kamna kosilo, večerjo? I^OSTIMSKEB« KRAJ | SPECIALITETE. | MENU CENA ODPRTO P?SJ'LNA r ^imožk IPrislova pri Tržiču vsak dan kosila we vrste jedi po norofllu kosilo 400,- SIT vsok don 9 - 23 tel. 57-M5 Kam i\a izlkt? 3 DNI j KRANJ T«l.:211-022 aOKA T9I.-.620-960 I Bti^KU ■ * dni I »S KRANJ Iet.:211-022 te 10KA «0FJA,'nKNJ ^: /dni :211 Tel.:620-960 23.4. 12.5. 330 OEM 345 DEM bus no2Jf* I RIM - NEAPEU "I™ CAPRI - POMPEJI večerja 24.4. 310 DEM bus nočitev zajtrk večerja tIBRET DE MAR, AAONTfc CARLO CANNES - BARCELONA VERONA ^^ir Ve rubriki sprejemamo na fax 215-366 0rr»a v oglasni službi, Bleiweisova 16, KRANJ V sredo, 3. marca 1993 smo lahko v prijetnem okolju ljubljanskega hotela Bellvue prisostvovali (občudovali) bogati in zanimivi reviji podjetja ITALCO d.o.o. iz Ljubljane. To podjetje pri nas ekskluzivno distribuira in uvaža izdelke izredno podjetnih in modnih italijanskih proizvajalcev mladinske konfekcije (jeans and casual), ki so znani po vsej Evropi, in čedalje bolj tudi v naši Sloveniji: EMAUEL and Co , UNITED COTTON, GYMNASIUM, NORTH POLE in ETNIC. Izdelki teh tovarn so namenjeni predvsem mladim in tistim, ki se mladi počutijo. Njihova proizvodnja temelji na kvaliteti materiala, izdelave in izključno na modnih trendih italijanske modne inustrije. Proizvajalec Emanuel and Co. nudi kompletno ponudbo mladinskih izdelkov od srajc, majic, puloverjev, jaken itd. do izredno bogate izbire "kavbojk" (jeansa) v različnih krojih in vseh modnih barvah. Ostali proizvajalci so specializirani samo za izdelavo modnih pletenin, majic in srajc. Značilnost vseh pa je, da so izdelki kreirani in izdelani izključno v italijanskih tovarnah V Kranju lahko kupimo njihove izdelke v 80UTIOUE SAŠA na Titovem trgu. VOLKSBANK BOROVLJE LJUDSKA BANKA BOROVLJE, Hauptplatz 6, tel. 9943/4227-3756 POSLOVALNICA NA UUBEUU Tudi za leto 1993 jamčimo: - popolno anonimnost - optimalne obresti -možnost varčevanja in naložb v vseh svetovnih valutah. Nakazila po celem svetu. NOVO: - naši slovenski varčevalci od 1.1.1993 v naši banki ne plačajo več davka na obresti in nobenih stroškov poslovanja. /OB PRVEM OBISKU IZPOLNITE FORMULAR/ Poseben servis v naši podružnici na Ljubelju: odprto od ponedeljka do petka od 12. do 19. ure. Oglasite se. Pogovorili se bomo v slovenskem jeziku. Varne in dostopne vloge pri vaši VOLKSBANK BOROVLJE. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Zakon o denacionalizaciji Ustavno sodišče razširilo krog upravičencev Enakost pred zakonom: upravičenci so fizične in pravne osebe Ljubljana - Po zakonu o denacionalizaciji so bili do vračila podržavljenega premoženja upravičeni le posamezniki (fizične osebe) ter rudi Cerkev, verske skupnosti oz. njihove ustanove in redovi, ki delujejo v Sloveniji Ustavno sodišče je minuli teden sklenilo, da so denacionalizacijski upravičenci vse fizične in pravne osebe, ki jim je bilo podržavljeno premoženje; torej poleg posameznikov in Cerkve tudi društva, zavodi, (agrarne) skupnosti in druge organizacije. Sodišče je namreč ocenilo, da zakonodajalec ni imel razloga za neenakopravno obravnavanje fizičnih in pravnih oseb in da je pri določanju denacionalizacijskih upravičencev ravnal arbitrarno. Ko je z nekaterimi zakoni določil kot upravičence še druge pravne osebe (kmetijske in druge zadruge, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje itd.) je po mnenju ustavnega sodišča izničil načelo zakona o denacionalizaciji, da so do vračila podržavljenega premoženja upravičeni le posamezniki, kot edina izjema pa tudi Cerkev. Ker so s tem nekatere pravne osebe sele postale denacionalizacijske upravičenke, bo zanje začel teči rok za vložitev zahtevkov dva meseca po objavi odločbe sodišča v uradnem listu; zakonodajalec pa bo lahko medtem zakon ustrezno popravil in dopolnil. Ustavno sodišče je obravnavalo tudi predlog Gozdnega gospodarstva Nazarje za oceno ustavnosti in zakonitosti tistega člena zakona, ki določa, da so denacionalizacijski upravičenci tudi Cerkev in verske skupnosti. Sodišče je ugotovilo, da ta člen ni v nasprotju z ustavo in da je Cerkev upravičena do denacionalizacije oz. do vračil podržavljenega premoženja. CZ. Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek za kmetijsko svetovanje, Kmetijska svetovalna služba Medvode, Kmečka mladina občine Ljubljana - Šiška in SLS podružnica Ljubljana - Šiška vas vabijo na regijsko kviz tekmovanje MLADI IN KMETIJSTVO ki bo v petek, 26. marca, ob 19.30 v dvorani krajevne skupnosti v Pirničah pri Medvodah. Sodelovalo bo 16 ekip kmečke mladine iz vseh občin ljubljanske regije. Dostop do Pimič je iz smeri Ljubljana - Tacen ali prek Smlednika. Prireditev bodo popestrili z bogatim kulturnim programom. Nastopili bodo: ansambel Radius, cerkveni pevski zbor Zg. Pirniče, harmonikar Marko Gubane in učenci osnovne šole Pirniče s skečem. Bogate nagrade sponzorjev so namenjene tudi Vam, obiskovalcem. Predavanje O pravilni rabi sredstev za varstvo rastlin Poljane - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe vabi jutri, v soboto, ob 9. uri v osnovno šolo v Poljane na predavanje priznane strokovnjakinje dr. Mileve Kač o pravilni rabi sredstev za varstvo rastlin, predvsem krompirja, koruze, žit in travinja. Enako predavanje za območje Selške doline bo v torek, ob 10. uri v zadružnem domu na Bukovici.• C. Z. W JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58 64220 Škofja Loka objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo prostega stanovanja v Skofji Loki Dvosobno stanovanje v skofji Loki, Frankovo naselja 177, it. stanovanja S/ll, v izmeri 57,30 m2 - začetna cena 4.055.000,00 SIT. Stanovanje je prazno In vsaljivo takoj. Prodaja se po načelu videno - kupljeno. Javna dražba bo v torek, 23. marca 1993 s pričetkom ob 9. url v sejni sobi podjetja Jelovica, lesna industrija škofja Loka, Kidričeva 58. Ogled stanovanja bo možen v ponedeljek, 22. marca 1993, med 12. in 16. uro. Interesenti, ki si želijo ogledati stanovanje, naj se javijo po telefonu 064/631-241, Int. 237, kjer bodo lahko dobili tudi dodatne Informacije. Na Javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki Imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu Republike Slovenije. Pooblaščenci pravnih oseb se morajo na javni dražbi Izkazati s pisnim pooblastilom. Vsak udeleženec javne dražbe mora pred pričetkom licitacije vplačati varščino v višini 400.000,00 SIT na žiro račun Jelovica, lesna industrija Škofja Loka št. 51510-720/1-16086 s pripisom "za javno dražbo" ali direktno na blagajni Jelovice Škofja Loka, Kidričeva 58. Potrdilo o plačani varščini morajo vsi kandidati predložiti II-citacijski komisiji pred pričetkom javne dražbe. Vplačana varščina bo obračunana pri kupnini, neuspelim ponudnikom pa bo vrnjena brez obresti v roku 3 dni. Ponudnik, ki je na dražbi uspel, mora skleniti pogodbo o nakupu stanovanja najkasneje v roku 15 dni po končani dražbi, sicer izgubi pravico do vračila varščine. Kupec mora kupnino poravnati v enkratnem znesku v roku 8 dni od podpisa pogodbe o nakupu stanovanja. Prometni davek in vse druge dajatve in stroški v zvezi s prepisom lastništva plača kupec In niso všteti v začetno ceno. Kmetje pred protestnimi akcijami "Naše zahteve niso uperjene proti potrošniku" Čeprav se bo v ponedeljek predsednik vlade dr. Janez Drnovšek le sestal s predstavniki kmečke in zadružne zveze, pa se v Sloveniji in tudi na Gorenjskem pripravljajo, kot da protest bo. Kranj - "Kmetje dovolj dobro poznajo probleme slovenskega kmetijstva, še bolj jih občutijo, zato jim ni treba posebej pojasnjevati, zakaj sta se Slovenska kmečka zveza pri Slovenski ljudski stranki in Zadružna zveza Slovenije odločili za protest. To te treba pojasniti predvsem delavcem in ostalim slojem prebivalstva, pri katerih je še močno razmišljanje, da so zahteve kmetov uperjene tudi proti njim. Kmetje si ne želijo izboljšati svojega položaja na račun drugih slojev, ampak le taksen odnos do kmetov in kmetijstva, kakršnega poznajo v srednjeevropskih državah s sorodnimi naravnimi razmerami kot pri nas," je dejal Marjan Roblek, direktor kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj, ki skupaj s kmetom in podpredsednikom kmečke zveze Janezom Še batom na Gorenjskem vodi priprave na kmečki štrajk. In kaj je "nagnalo" slovenske oktobra lani, potem pa se kljub povečanju stroškov ni več. Na kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modelne kalkulacije, ki po novem upošteva čredo s šestnajstimi kravami in povprečno mlečnostjo 3800 litrov, ocenili, da so bili februarja stroški prireje litra mleka 36,31 tolarja. To pomeni, da je odkupna cena 21,40 tolarja za liter pokrivala samo še 59 odstotkov pridelovalnih stroškov. vore s predstavniki kmetov, sta se kmečka in zadružna zveza odločili, da organizirata protest, ki se bo od lažjih oblik (sindikalnega) boja stopnjeval do vse ostrejših. Protest se je začel 4. marca z "informativnim tednom", med katerim naj bi predvsem nekmečko prebivalstvo seznanili o zgrešeni kmetijski politiki in glavnih kmetijskih problemih. V torek, sredo in v četrtek naj bi kmetje zasedli prostore Osterčevega (kmetijskega) in Kračunovega ministrstva (za ekonomske odnose), prostore republiške vlade in občinskih skupščin, in sicer po eni varianti oa 6. do 17. ure, po drugi pa neprekinjeno za tri dni. Predstavniki zadrug in kmečke zveze bodo v teh dneh v večjih središčih, mestih in trgih delili mleko. 30. in 31. marca od 8. do 15. ure bodo s traktorji m z kmete decembra lani v protestni opozorilni shod, zdaj pa še v povsem zaresni protest, ki se je po predvidenem scenariju začel 4. marca in bo (ob zavračanju njihovih zahtev) trajal do 6. aprila, morda pa tudi dlje? Glavni "krivec" naj bi bila liberalno tržna kmetijska politika, ki po mnenju kmetov in tudi mnogih strokovnjakov ni primerna za razmere, kjer so težki pridelovalni pogoji in kjer kmetijstvo poleg proizvodnih nalog opravlja še številne druge (ohranjanje poseljenosti, zagotavljanje obdelanosti zemlje, negovanje krajine, varovanje okolja itd.). Liberalno tržni odnos vlade do kmetijstva se po mnenju kmetov kaže v neustrezni zaščiti domačega kmetijstva, v nenadzorovanem uvozu mesa in drugih kmetijskih pridelkov po močno subvencioniranih cenah, v zadrževanju odkupnih cen mleka in živine in v neustreznih razmerjih med odkupnimi, proizvodnimi oz. maloprodajnimi cenami. Mleko se je nazadnje podražilo aprila lani Ministrstvi za kmetijstvo in trgovino sta za časa prve Drnovškove vlade sicer predlagali povišanje posebnih dajatev pri uvozu kmetijskih pridelkov VLAOA^REPUBUKE SLOVENIJE SEK8KT kot eno od oblik zaščite domače pridelave, vendar je vlada njune predloge vztrajno odlagala; še več: oktobra je sprostita uvoz mesa in živine, nato pa znižala že tako skromne izvozne spodbude. Kot poudarja Marjan Roblek, ukrep ni dal pričakovanih rezultatov, saj potrošniki niso občutili, da bi bilo po nižjih cenah kupljeno meso tudi v trgovinah in mesnicah cenejše. Drugo, kar močno žuli slovenske (in tudi gorenjske) kmete, so odkupne cene kmetijskih pridelkov. Odkupna cena mleka se ni spremenila že domala eno leto oz. se je nazadnje aprila lani; živina pa se je v gorenjskih (družbenih) klavnicah malenkostno podražila 12. i Tretji problem so cenovna razmerja. Pri mladem pitanem govedu je bilo 1983. leta razmerje med odkupno in maloprodajno ceno 1 : 2,27, lani je bilo že 1 : 3,1, medtem ko je za srednjeevropske (alpske) države normalno 1 : 2,2 ao 2,3. Slovenski kmetje, povezani v zadružno in kmečko zvezo, zahtevajo, da se ustrezna razmerja vzpostavijo tako, da ne bosta bistveno prizadeta ne kmet in ne potrošnik. Kmetje od torka do četrtka v prostorih ministrstev in vlade? Ker vlada že pol leta ni pokazala zanimanja za pogo- Gorenjskih kmetov ne bo na občine Na Gorenjskem se za razliko od nekaterih drugih regij v Sloveniji niso odločili za to, da bi kmetje zasedli tudi prostore občinskih skupščin, ampak bodo predstavniki zadrug In podružnic kmečke zveze U seznanili vodstvo občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organih o razlogih za štrajk. V Skopi Loki je bil takšen sestanek v sredo, zvrstili pa se bodo tudi v drugih občinah. Čeprav republiški scenarii predvideva, da bi od torka do četrtka delili mleko v matih, večjih krajih tn trgih, pa se na Gorenjskem zaradi slabih preteklih izkušenj za to niso odločili. Zavreto mleko tn čaj bodo delili le na mestu cestnih zapor. Pri zasedbi prostorov mlnis- drugo kmetijsko mehanizacijo delno zaprli magistralne in regionalne ceste. Na Gorenjskem Bodo zapore na sedmih mestih -pri Vrbi, v Podtaboru, na SpodiJ' jem Brniku, na Jeperci, v TreMF v Stražišču in v Selcih. Ce via^ tudi po delni blokadi cest nc iuoi po ucini oiokhui v~ prisluhnila kmetovim zahte bodo po eni varinti že 1- aP trj Eo drugi pa 5. in 6. aPr L|0-ilomctre od državne tap6r}af kirali tudi mejne prehode. ^Q cnjski odbor za PrlP.r.av-protesta, v katerem so pred* m niki zadrug in podružnic krn**^ zveze, se bolj zavzema za P varianto. C. Zaplotnlk __ Prejeli smo I ItjtU MIH« i j V Tržiču živine ne bodo zamenjali pob1 Na kmetijski strani Gorenjskega glasa sem 2. marca zasledil presenetljiv članek o slabem stanju tržiške živinoreje. Očitno novinar in njegov vir informacij zadeve ne poznata dovolj dobro Še bolj pa ne moti, da se na članek ne oglasi nihče od tistih, ki so v občini zadolženi za kmetijstvo, niti ne v gozdarsko kmetijski zadrugi Križe, očitno pa ie potihnilo tudi grmenje predvolilnih obljub v kmečki zvezi. Samozadovoljstvo in mrtvilo je očitno tako močno, da nikogar tudi ne moti, da je za financiranje političnih organizacij v občini namenjeno v osnutku proračuna za leto 1993 še enkrat več denarja kot za pospeševanje proizvodnje hrane. Da pa tržiška živinoreja še ni na tleh in da si tudi zalsuži večji del sredstev, pa dokazujejo naslednji podatki. V občini je približno 1600 glav goveje živine, na lepo urejenih devetih tržiških planšar-ijah se po zaslugi bivšega vodstva zadruge in prizadevnih pašnih Primerjava Koliko mleka in mesa za povprečno plačo Kranj - Po podatkih Zadružne zveze Slovenije je moral kmet 1965. leta za povprečni čisti osebni dohodek v Sloveniji prodati 8()s> litrov mleka, v obdobju od 1970. do 1985. leta povprečno 1.330 litrov na leto, predlani 1.646 litrov, novembra lam pa že več kot 1.700 litrov. Potrošnik je IMS. leta za povprečno slovensko plačo lahko kupil v trgovini 551 litrov mleka, 1980. leta kar 1.044 litrov, predlani 737 lit rov, novembra lani pa 848 litrov. In koliko govedine s kostmi je lahko kupil potrošnik s povprečno slovensko plačo v posameznih letih? 1965. leta mu ie plača zadoščala le za 56 kilogramov, petnajst let kasneje kar 112 kilogramov, 1991. leta 123 kilogramov, predlani 87, novembra lani pa okrog 80 kilogramov. C.Z. skupnosti poleti prepase vsaj 600 govedi, približno tretjina teh živali je iz kranjske in radovljiške občine. Poleg tega je na pašnikih vsako leto tudi od 450 - 550 ovac, prav tako pa se v občini povečuje tudi število rejcev koz, kar je sicer eden od znakov revščine, vendar izpodbija trditev, da ovčereja in kozjereja zamirata, številna drob na v glavnem hribovska kmečka gospodarstva pa na leto zredijo okrog 500 - 600 prašičev, od teh pa jih je slaba tretjina prav gotovo vzrejenih na treh minifarmah v domači občini. Tržiška živinoreja sicer ne proizvaja večjih tržnih viškov, pač pa predstavlja veliko vlogo pri oskrbi domačega prebivalstva. Veliko večji pa je njen pomen s stališča poseljenosti in izgleda kulturne krajine, kajti tudi sočna košnja ter paša preprečujeta intenzivno zraščanje ter dajeta trdnim gorenjskim kmetom te nak kos kruha, družbi pa posred no še veliko več. Mislim, da tržiške kot tudi slovenske živinoreje ne bo rešila ne polžereja, ne kunčereja nti že pozabljeno, pa nekdaj zelo moderno gojenje kalifornijskih deževnikov, v zadnjem času pa vzreja nojev. Pač pa je prava pot v pametni politiki /. zemljišči, omogočanju pogojev za živinor-ejo ter pošteno plačilo kmetu za pošteno delo. Da pa tistega, kar imamo v Tržiču ne izkoriščamo dovolj, pa priča tudi primer klavnice, ki bo poslej znano prvenstveno po 'tržiški pasji salami" (s katero bodo seveda tržili drugi), ne pa kot solidna komunalna klavnica za potrebe Tržiča in okolice. Tako bodo doma zaklana goveda in prašiči še naprej viseli po hruškah v bližini gnojišč ali pa jih bomo oddaljeno kl»ffi v Škofji'xLoki. P«y^ag°itnik? vozili v precej zakol v Škotjo Loko stane 6000 S/T (ali protivrednost 20 kg kvalitetnega juoćjcg* mesa) Namen članka jc dobronameren ter prispeva k boljSi informiranosti bralcev, hkrati pa up31?; M bo med občinskim velja"1 naletel na razumevanje, da ž'v'' noreji namenimo več skupneg* denarja ter tako od visokoleievn strategij in načrtov razvoja pn' demo brez stavk in cestnih zafK" k dejanjem in i traktorji ter v*° mehanizacijo ohranimo vsaj t'*' to, kar so nam zapustile žul)*ve roke naših prednikov Borut Sajovk, dr. vet. med. Brd° 7, 642244 Poda*** OBČINA RADOVLJICA UPRAVA ZA GOSPODARSTVO IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI OBVESTILO Upravičence - kmete v občini Radovljica obveščamo, d« lahko ponovno naročijo koruzo Iz republiških rezerv. ^ Naročila s predplačili sprejemajo zadruge: KGZ Sav*V p»t-Srednia vas v Bohinju in KGZ Bled za člane in nečlane a ka, 19. marca 1993. Cena za kg koruze je 13 SIT /rinfuza/. noviji8' Ostale informacije dobite na zadrugah ali na občini Rado telefon št 714-222, interna 21 - g. Mojca Medja. Sport dobiva iz proračuna vedno manj denarja Loški šport na beraški palici %n," pravi sekretar Športne zveze Škofja Loka Janez Nastran. Škofja Loka, 10. marca - Pogo-v°ri med športniki in občinsko v'ado, da bi namenili športu in re*reaciji v občinskem proračunu več denarja, niso rodili sadov. v Predlogu letošnjega občinskega Poračuna, ki naj bi ga odborniki sPrejeli v ponedeljek, šport spet v!ece kratko in so merila za racionalizacijo pri športu ostrejša Pri drugih negospodarskih ^javnostih. Predsedstvo Športne ***** Škofja Loka in predsedniki ^jih športnih društev v občini so t« Vi P^sedmku izvršnega sve-kat ncenciJu Demšarju apel, v veriereni dokazujejo podrejen in r^"0 slabSi položaj športa v pri-obč'^aVl Z drug'mi gorenjskimi n0Jna.mi in družbenimi dejavnimi v matični občini. Na os-bra' podatkov 'z lanskega okto-na ^^me ,oSk' šport iz proraču-dnja iT to'arJev na prebivalca, v večgln 8°renJskih občinah pa Škof"? Jesenicah 1000 tolarjev, tren . ški 5port ima 5 Poklicnih obcj!.rj!;V' V dru8ih gorenjskih n'h fil" pa -*e PovPrecno zaposle-uPo if trenerJa Najemnine za prora5>° objektov požrejo ves dom^e^' denar, popustov na žele h smučiščih in v bazenu v aktiv "'u1)1 ni več- Skoraj 12000 **ran športnikov, ki so organi-v|je v 53 društvih, je zaposta-°Prav- če že ne užaljenih, saj Prost 'etno med 40 in 50 tisoč tega OVolJnih delovnih ur, razen na mPa.'ma šport najbolj izostre-fina eri'a za vrednotenje dela in ciranje dejavnosti. HtSuf S€kretar Košarkar- da d" KU,b» Odeja Marmor pravi, mlaj uJe v klubu 240 otrok tren«"16, klanske selekcije in 14 rJCv Članice že nekaj let krojijo slovenski košarkarski vrh. Že dve leti opozarjajo izvršni svet na krivično proračunsko politiko do športa. Zavedamo se težkega gospodarskega položaja, vendar je nepošteno imeti ena merila za kulturo in drugačna za šport. V izvršnem svetu so res starejši ljudje, ki skrbijo samo za zdrav duh v nezdravem telesu, vendar pelje to v propad škofjeloškega športa. Mladim na prihodnjih volitvah ne bo težko povedati, kdo je kdo, pravi Čajič. Predsednik Smučarskega kluba Alpetour inž. Matjaž Hafner ugotavlja, da so bili v Skofji Loki vzgojeni smučarji svetovnega slovesa, ki so ponesli ime mesta po svetu. Loka pa slavi tudi kot organizator vrhunskih smučarskih prireditev. Za tem se skriva delo poklicnih in honorarnih trenerjev, odrekanja mladih športnikov in okrog 300 staršev, ki delajo amatersko. Slabe zime položaj še poslabšujejo, zaradi slabega gospodarskega položaja pa usihajo tudi sredstva pokroviteljev. Pri mlajših je že zaznavna kakovostna in številčna stagnacija. Škofjeloška smučišča so zastarela, zlasti Stari vrh. V soseščini pa je malo Cerkno sposobno zgraditi odmeven smučarski center. Nujne bi bile finančne injekcije, vendar ie ta denar izginil iz športne sfere. Proračunsko zmanjševanje ne škoduje le športu. Zaostaja tudi škofjeloški turizem. Jože Rakovec, upravitelj plavalnega bazena v Železnikih in predsednik komisije za vrhunski šport pravi, da dotacije za bazen padajo. Lani so dobili 230, za letos pa je predlaganih 293.000 tolarjev. Ta porast je razen žičnic naj- manjši. Na številnih pogovorih je predsednik škofjeloškega izvršnega sveta menil, da se mora bazen vzdrževati sam. To pa je čista utopija. Slovenski bazeni zberejo sami le okrog 20 odstotkov, vse ostalo pokrije država, v Železnikih pa pokrije občina le 5 odstotkov vseh stroškov bazena (brez bifeja). Vlada nam ni pomagala niti toliko, da Tehnik - Komunala ne bi zaračunavala kanalščine za bazensko vodo. Letos bo ta znesek približno 400.000 tolarjev. Nerazumna je primerjava, da naj bi dobilo Muzejsko društvo Železniki letos 1,1 milijona tolarjev, bazen pa 293.000. Bazen obišče letno okrog 50 do 55 tisoč obiskovalcev. Zakaj prevladuje med člani loškega izvršnega sveta takšna miselnost? Dokler bo tako, so športni objekti obsojeni na životarjenje ali celo na propad. Prav tako kot vrhunski šport, ki terja profesionalno delo in poklicne trenerje. Sedaj občinska vlada brez obrazložitve postavlja ultimat, da mora nekdo od poklicnih trenerjev oditi. Ne razumemo, zakaj moramo biti ravno športniki vedno najbolj prikrajšani, se sprašuje Jože Rakovec. • J. Košnjek S^E^SE ZAČENJA SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU VB SKUPINO LE ZMAGOVALCI SANKANJE TOLARJEVI IN MEGLlCU . NAGRADA SLOVENIJE Sankaško tekmovanje za II. veliko nagrado Slovenije in Pokal Selca 93 je odlično izvedlo Športno društvo Domel iz Železnikov, tovarna Domel pa je bila tudi pokrovitelj tekme z udeležbo slovenskih in koroških sankačev. Dolenja vas, 8. marca - Na odlično pripravljeni (tudi s pomočjo snežnih topov) in hitri progi (njena priprava je terjala od organizatorjev veliko naporov) je startalo blizu 50 sankačev. Veliko nagrado Slovenije sta odnesla Tončka Tolar, članica domačega društva Domel, in Marko Meglic, član tržiškega Partizana. Pri ženskah sta bili druga in tretja Breda Meglic (Tržič) in Jerneja Hab-jan (Domel Železniki), pri moških pa sta srebrno in bronasto kolajno osvojila Vili Rakovec (Domel) in Dragq Česen (Tržič). Četrti in peti mesti sta pri ženskah osvojili domačinka Bernarda Tolar in Korošica Ketama Kribitz, pri moških pa domačin Boris Nastran in Korošec Oskar Knauder. Tak je bil uradni vrstni red najboljših. Sicer pa je med deklicami zmagala Jerneja Habjan (Domel), med dečki I Jonas Harald (Feld am See), med dečki II Grega I avti/ar (Jesenice), med mladinkami Bernarda Tolar (Domel), med mlajšimi mladinci Gašper Megušar (Domel) in med starejšimi mladinci Janez Rakovec (Domel). Članski lavoriki sta odnesla Tončka Tolar in Marko Meglic, pri starejših članih je bil najhitrejši Drago Česen iz Tržiča,, v mladinskem dvosedu Schartz in Rumph s Koroške, v dvosedu starejših članov pa Tržičana Česen in Vizjak. • J. K. *-Jub| ' marc> " Blejska športna dvorana in dvorana Tivoli v najsJan' hosta od danes do prihodnje nedelje gostiteljici dva-slcupj nokcJskih reprezentanc, ki se bodo borile za vstop v B favo,-;1.?' Mesto za napredovanje je le za eno reprezentanco, med terjaj ' Pa so gotovo ekipe Kazahstana, Latvije in Ukrajine, s ka-naJ bi se enakopravno kosala tudi naša reprezentanca. v"/nr^ Zve^er se Je pred nabilo polno dvorano na Bledu v "ogre-,qHcq ,e^mi Pn'd svetovnim prvenstvom naša hokejska reprezen-s tujci, ki so v prvenstvu igrali v slovenskih klu-aii reprezentantje so zaigrali dobro in učinkovito ter zma-1 rezultatom 5:2 (2:0, 3:1, 0:1). b So/, $kupjn *ekmovanjih bodo moštva razdeljena v skupini A in B. £) b0 iBr /IiLR Koreja, Belgija, Koreja, Latvija, Ukrajina Izra-I?' JUžrTa Ar"3 Bledu> skupina B (Avstralija, Madžarska, Spani-d° vse is *• Kazahstan, Slovenija) pa v Ljubljani. Tekme ^ntance ?ni °b 13., 16.30 in 20. uri, prvi nasprotnik naše repre-3° Uri h °jdanes zvečer, ob 20. uri ekipa Avstralije, jutri, ob ?b 20 Ur ,° naši hokejisti skušali premagati Spance, v nedeljo, ad*arsk po Južne Afrike, v ponedeljek, ob 20. uri ekipo U s°boto KV Sredo' ob 20- uri Pa Sc ekiP° Kazahstana. V petek • b'jani na sP°redu polfinalni obračuni na Bledu in v nj0 Uedeli ,m lckm' za tretje in prvo mesto pa bosta nasled-,J0 v Tivoliju. • V. Stanovnik Vab p/ !LA, PRIREDITVE .■••-'ra v v K ---- Mladinski odsek Planinskega društva Kranj or- Uri Dž.n°6ur P»' t" mar? cr»odnfvn' ',zlct J'Orj«nce. Mojc bo NAMIZNI TENIS 27 r'javc s scbni avtobus bo odpeljal izpred hotela ( reini ob 7. 5oi H*fln»ki^Cm.T v P,sarm Phininskega društva Kranj, Koroška Z^nDITlM ICkTl ČHI CtfA H?•Uvodni marca, aprila in maja organiziral planinsko UUKLNJSKU aULMVl) KOŠARKA Triglav drugič poražen TRIGLAV : MARICOM MIKLAVŽ 82 : 85 (40 : 42) Kranj, marca - Športna dvorana na Planini, gledalcev 300, sodnika Kamnikar iz Černomlja in Schulz iz Ljubljane. TRIGLAV: Lojk, Hafner, Milic, Vukič 6 (2 - 2), Prevodnik 8 (2 - 1), Tušek 6 (4 - 2), Tadič, Bošnjak 24 (4 - 0), Subic 9 (2 - 2), Smid, Jeras 17 (6 - 5), Mitič 12 (4 - 2) Domači košarkarji so prvi povedli, ko je Franci Šubic v prvem napadu dosegel trojko. Potem so pobudo prevzeli gostje in vodili vse do 10. minute, ko so Kranjčani izenačili (17 : 17). Zatem je Ivo Sunara naredil namerno napako in domačini so ušli Maricom Miklavžu za 11 točk (33 : 22). Tedaj so se razigrali Sunara, Marcelič in Bratušek in si do odhoda na odmor priigrali prednost dveh točk. V nadaljevanju so domačini v 22. minuti izenačili (44 : 44), nato popustili in gostje so vse do 33. minute vodili s tremi ali petimi točkami. Nato so naredili nekaj napak, dovolili da je Davor Marcelič trikrat zapored dosegel trojko in tako odločil končni izzid. Kadeti volksbank triglav igrajo odlično VOLKSBANK TRIGLAV : ZAGORJE 104 : 59 (42 : 34) Kadeti Volksbank Triglava so dosegli še eno zmago. Visoko so premagali vrstnike iz Zagorja. V nadaljevanju so domačini "pokrili" najboljšega gostujočega igralca in visok poraz gostov je bil neizbežen. Za Volksbank Triglav so nastopili: Spiček 2, Dam-janovič 3, Jankovič 2, Vidakovič 12, Hafner 34, Milic 22, Drob-njak 11, Klep 4, Troppan 14. MarinČek 7 j°'aikeaa oo v srcao, z<*. marca, oo iv. uri v sejni v o'r'n 8' ra/redoU v* Kranj Vabljem študentje, srednješolci in uče JaPn'z'r« v n°V| i J'n veseli hoja v gore. Planinsko društvo Jesenice C' h° ob (> u ' ' pohwd "" Snt>*r,ik- Ce bo dovolj pri- 0 S' pol,.:'" "P'^'d Zdravstvenega doma odpeljal poseben avlo ^ Poh , ,/i'UtK'""s" bo cena 6S() <«'Ln lev Potiebna |c /imska 1 (Planin l Vodil Janc' Avsenik Pojasnila dajejo po telefonu r*;. ",,lsko društvo! " PRVENSTVO '«"71, J.K V drugi državni odbojkarski ligi gostujejo igral-Pieval|ah " nn'Soli Bistr* V ncva'jah. V moški III ligi igra Bohinj V Osno T ' s ''"Horo? '8- Un ' Bledom 11 Plamen pa oh isti ur. na L.ip-,;Jub|Jai,i V > , ,r,»lav '» Termo Lubnik gostujeta v Prvačim ir {■'.'»ral , 'nskl k<>nkureiKi ho vodilni Plamen oh l<> mi n I ipm ln Jeseni Jcuvrscc»'m Piranom Bled II in Senčui sta prosta. Bo *k l" |M »'."siuieia v Solkanu o/noma v K.kV\|ii t B. Ml MoS>*ko* prvaka Slovenije MiklavJu v Ma-igra Kokra Lipje ob J.K. • V četrtfinalu končnice za 20 Vtek.n . TV|U,n «>bl9.30Pr.M aricomu ' n v Ljubljan (, |S'rck v zclcni skuP'm P« '«ril ' Litostrojem Slovanom • J.K. Kranj, 7. marca - Osnovna šola Lucijan Seljak iz Kranja in trener Janez Maček sta organizirala gorenjsko prvenstvo osnovnih šol v namiznem tenisu. Med dečki ekipno je zmagala osnovna šola Križe pred osnovno šolo Tone čufar Jesenice in osnovno šolo Petra Kavčiča iz škofje Loke, med deklicami ekipno pa je zmagala osnovna šola Prežihov Voranc z Jesenic pred osnovno šolo Simona Jenka Kranj in osnovno šolo kri/c. Med starejšimi dečki so prva tri mesta zasedli \i|.mčič (Križe), Maček (Lucijan Seljak) in Žepič (Križe), med mlajšimi dečki Bičck (Koroška Bela), Jazbec (Križe) in Rikanovič (Prežihov Voranc), med deklicami A Košir (Prežihov Voranc Jesenice), Pe-trič (Simon Jenko Kranj) in (ieršak (fone Čufar Jesenice), med deklicami B Muzik (Križe), Pctrovčič (Peter Kavčič škofja Loka) in Sturm (Prežihov Voranc), med mlajšimi deklicami pa so bile najboljše Rozman (Križe), Pangrič (France Prešeren Kranj) in Bilbija (Prežihov Voranc Jesenice). • F. Ošlaj ŠAH Vodi spodnji brnik Zalog pri Cerkjjah, H. marca - V okrepčevalnici Maneka se |e začela šahovska liga, v kateri sodelujejo moštva Cerkljanske Dobrave, Spodnjega Brnika, Lahovč, Komende in Zaloga Liga bo končana 28. marca, po dveh kolih pa je vodila ekipa "Pr Cop" i/ Spodnjega Brnika • J. Kuhar Andrej Jerina bo v nedeljo spet igral. - Slika G. Šinik PRVA DRŽAVNA NOGOMETNA LIGA ŽIVILA NAPOVEDUJEJO ZMAGO DOMA Po nedeljski zmagi v Zagorju vlada za tokratno tekmo v Kranju z ISS Železničar iz Maribora veliko zanimanje. Tekma bo ob 15. uri. Naklo, 12. marca - Na torkovem treningu nogometašev Živil Naklo je vladalo resno vzdušje. Zmaga v Zagorju Na-klancev ne uspava, ampak se zavedajo odgovornosti nedeljske tekme, prve v Kranju, in zelo pomembne za pohod Živil k vrhu. Igralci so motivirani za zmago. "Za nas je uspeh zmaga, vendar je Železničar močnejši kot je bil jeseni. To je preteklo nedeljo dokazal z gladko zmago proti Publikumu. Računam, da se bomo morali tokrat za zmago še bolj potruditi, kot smo se v nedeljo v Zagorju. Čeprav dokončne postave za nedeljo še ne morem povedati, Murnik zaradi dveh kartonov zanesljivo ne bo igral. Dvakrat je poru-menel tudi Miran Pavlin, vendar bo v nedeljo igral. Zaigrala bosta tudi Vorobjov, ki je bil poškodovan, in Jerina, ki je v nedeljo počival. Zanesljivo v moštvu ne bo poškodovanega Jera-ja, ki pa že trenira," je povedal trener Brane Oblak. Tekma se bo začela ob 15. uri, naklanski nogometaši pa pripravljajo presenečenje tudi za občinstvo. • J. Košnjek V NEDELJO SE ZAČENJA DRUGA DRŽAVNA NOGOMETNA LIGA Jelen triglav hoče v prvo ligo "Naša ambicija je prva liga, kamor se bosta uvrstila prvi in drugi z druge lige. Na Gorenjskem je prostor za dva prvoligaša in mi smo v pripravljalnem obdobju storili vse, da nam to uspe," pravi trener Jelena Triglava iz Kranja Božidar Joviče-vič. Kranj, 9. marca - Jelen Triglav je po jesenskem delu med 16 moštvi tretji z 22 točkami, z dvema oziroma eno manj kot vodilna Istragas Jadran Dekani in Primorje, s točko manj pa je četrta Oria Rudar Trbovlje. Zato bodo za vrh pomembne vse tekme spomladanskega dela, ne le derbiji, pri čemer pa je Jelen Triglav nekoliko na boljšem, saj lovi vodilna in ne brani vodstva. V nedeljo ob 15. uri bodo Kranjčani igrali v Domžalah z Domžalami, ki so šeste s 16 točkami. Od te tekme bo marsikaj odvisno. Navijači gredo na tekmo lahko z avtobusom, ki bo ob 13.30 odpeljal s stadiona. "Kvalitetno, brez problemov, se je v Kranju pripravljalo 25 igralcev. Glavni problemi so rešeni, tudi finančno je sezona pokrita, vendar ne bomo dovolili nobenega izsiljevanja, ampak mora vsak igralec upoštevati realnosti," je povedal predsednik Jelena Triglav Iztok Kraševec. "Igralsko smo okrepljeni, vendar Murič v nedeljo zaradi kartona ne bo igral, Smajič pa bo na igrišču v 3. kolu, tako da startamo s staro postavo. Kakovost dela in rezultati trening tekem me ohrabrujejo. S temi igralci smo pripravljeni dati največ kar se da. V kranjskem nogometu se premika na bolje in upam, da bomo uspeli," je pred začetkom lige povedal trener Božidar Jovičevič.# J. Košnjek NAMIZNI TENIS MeRKURJEVA ODLOČILNA TEKMA Kranj, 7. marca - V 10. kolu I. državne namiznoteniške lige za moške je kranjski Merkur izgubil v Murski Soboti s Potrošnikom 6:1. Edino zmago za Merkurje dosegel Aleš Smrekar, Kuntner pa je tesno izgubil oba dvoboja. Vodi Kovina z 20 točkami, Merkur pa je sedmi med osmimi moštvi. V soboto, 13. marca, ob 16. uri bo v Stražišču odločilen dvoboj za obstanek med Merkurjem in zadnjeu-vrščenim Melaminom. V 7. kolu II. državne ženske namiznoteniške lige je Merkur doma premagal Ljubljano s 5 : 2 in Kemičarja s 7 : 0. Jeseničanke so v gosteh s 2 : 5 izgubile dvoboja z Renskim hramom in Rakekom, Križanke pa so v gosteh nudile močan odpor Renskemu hramu (4 : 3) in Rakeku (5 : 2). Vodi Merkur s 24 točkami, kolikor jih ima tudi Renski hram. Jeseničanke so pete. Križanke pa sedme. V sobotnem zadnjem kolu bo Merkur doma gostil zadnjeuvrščeno Vesno, Križanke pa bodo igrale z Jeseničankami. V 8. kolu III. moške namiznoteniške lige je Sava v gosteh s 6 : 1 premagala Arrigonija in s 5 : 2 Škofije. Sava ostaja še naprej kandidat /a prvo mesto. Križani so gostovali pri vodilnem Kajuhu Slovanu in zgubili tesno s 3 : 4, premagali pa so Sevnico s 5 : 2. EGP Škofja Loka je v gosteh premagala Sevnico s 3 : 4, z vodilnim Ka-juhom Slovanom pa je zgubila s 5 : 2. Kajuh Slovan ima 28 točk, Sava pa na drugem mestu 24. škofja Loka je sedma. Križani pa 9. med desetimi moštvi. V soboto igra vodilna Sava doma derbi s Slovanom in zadnjo Sevnico. • I Ošlaj V gorenjski ligi je bilo v končnici v skupini A za uvrstitev od 1. do 8. mesta na sporedu 4. kolo. Izidi: EGO Škofja Loka : Križe II 2 X, Jesenice II : Odisej 10 : 0, Gumar : Križe I 8 : 2 in Križe III : Murova 10 . 0. Vodijo Križe II z 12 točkami pred Jesenicami II z II točkami, Gumarjem itd. V skupini B za uvrstitev od 9. do 13. mesta so igrali Predoslje : Jesenice 9:1, EGP Škofja Loka H : Sv. Duh 10 : 0, Merkur pa je bil prost. Vodi Merkur s 6 točkami. • M. Dolanc Trener Božidar Joviče-vič je zadovoljen s pripravami. Foto: G. Šinik Prvenstvo v vaterpolu Vaterpolisti osnovnih šol gorenjske in primorske regije bodo igrali finale v nedeljo, 14. marca v zimskem bazenu v Kranju. Kranjske osnovne šole bosta zastopali osnovni šoli Jakob Aljaž in Simon Jenko, koprsko pa osnovni šoli Dušan Bordon in Pinko Tomažič. Začetek tekmovanj je ob 9. uri, tekma za prvo mesto pa bo ob 14. uri. •J. M. is jelovica Družbeno podjetje Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58 objavlja prosto delovno mesto VODENJE IZVOZA STAVBNEGA POHIŠTVA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri — da ima nad 48 mesecev delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti na zahtevnejših poslih v zunanjetrgovinskem poslovanju — da ima znanje dveh tujih jezikov, od tega enega aktivno — da ima izpit za opravljanje zunanjetrgovinskega poslovanja. Novemu sodelavcu nudimo možnost dodatnega izo-braževanaj in stimulativnega nagrajevanja ter pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili za nedoločen čas in 6-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Jelovica Ll škofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Po ugodni ceni dobavljamo TRAKTORSKE GUME ZNAMKE BARUM, sledečih dimenzij: 6.00-16, 6,15-16, 7,50-16 vodilna, 7,50-16 pogonska, 11-16 za kombinirke, 7,50-20 vodilna 8,3/8-20, 11,2/10-24, 12,4/11 28, 12,4/11-24, 14,9/13-28 16,9/14 28, 16,9-30, 18.4/15-30, 10/75 15, 11,00-20 NB 32 11,00-20 NR 28, 12,00-22,5 NR 37. Možna dobava tudi ostalih dimenzij traktorskih gum in gum za dolovne stroje ter zračnice. Dobavljamo tudi gume za osebna vozila, in sicer domače proizvodnje in vse vrste iz uvoza. Iščemo tudi zastopnike za prodajo v Sloveniji. Informacije: VULKANIZERSTVO UNETIC KRŠKO, tel.: 0608/31-407 PRIPOROČAMO: v [©CMLiXJ£ TRŽIČ, KoRoSkA 26 rti. 50^J48, Fax 5 2- 0/9 MflLl OGLASI ®217-960 rlAL Pm rw rm 1 Mu Ju /% DELOVNI ČAS: V3AK DAn OD 8" • 22" NEDELJA OD II- 22°° APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, faxi in telefonske centrale Zelo ugodno gf 064/632 595 3822 KOSILNICO Irus, cena 600 DEM, prodam 9 622 190 5012 ŠHERVVOOD OJAČEVALEC, dvoj ni kasetofon, prodam gt 801 371 KMETOVALCI! Akumulatorje za traktorje najceneje v Agroizbiri Čirče: 12/75 5 840 SIT; 12 V 100 7 880 SIT; 10 I motornega olja Su per 3 1 800 SIT Pokličite nas gf 324 802 4003 PANASONIC brezžični, žični tele" foni, tajnice, telefaxi in centrale. Zelo ugodno gf 632 595 4536 OVERLOCK PFAFF in SINGEFL nov, nerabljen, z garancijo, ugod n«> pro'l.if-i BB0 4562 ŠTEDI LNIK na trda goriva, nov, vzidljiv, prodam, gf 311 700 4744 REZILA za razrez hlodovine (tra-čna žaga) prodam. gt 41 289 4823 Za 1 000 DEM prodam dvoredni SINGER pletilni stroj, z memoma tikom in nudim tri ure brezplačne ga učenja jj 85 001_4981 PRALNI STROJ Gorenje, zamrzo valno SKRINJO, 380 I, nerabljeno, cena po dogovoru, prodam gf 327 857_4982 MODELE za izdelavo umetnega kamna prodam gf 061/812 475 _4985 PEČ" za v kopalnico, na drva, pro dam * 312 155 4996 GAULOISES BLONDES KRANJ-/ v hotelu Crelna, tel.: 064 213 650/ :etrtkk 18. 3. koncert I I I \ A Iti \<>M pktkk 19. 3. I>..J/S\I(,HT PRALNI STROJ Gorenje, nov, prodam, gf 43-110_5022 PEČ za centralno, novo, z bojler-jem, ugodno prodam. gf 43-110 _ 5023 Avtomatski SADILEC za krompir prodam, g 401-228_5049 PEČ, 35 col, novo, cena 110.000 SIT, prodam. Pečjak Joži, Tomšičeva 23, Kranj 5051 Tračno ŽAGO za razrez hlodovine prodam. gf 712-230_5064 PAJKA Vogel 2 prodam. Velesov-ska 2, Šenčur 5065 Elektropnevmatsko KLADIVO za vrtanje in štemanje, novo. Iskra -skil, prodam 20 % ceneje. gf 70-211_5067 ŠTEDILNIK 2 + 4, dobro ohranjen, 22.000 SIT, prodam, gf 324-602 _5084 PRALNI STROJ po izbiri za 10.000 ali 40.000 SIT prodam, gf 324-602 _5085 GLASBENI STOLP Leviš, cena po dogovoru, prodam. gt 216-729 __5098 HLADILNIK, 170 I, ŠTEDILNIK 2 plin in PRALNI STROJ prodam. gf 620-328_5099 Novo skobelno GLAVO, cirkular, vrtavka, 40 cm, prodam. gf 738-922_5107 GLASBENI STOLP, nov, prodam na 3 čeke. gf 242-325_5113 Prenosni barvni TV, nov, prodam na 3 čeke, gf 242-325_5114 Novo PEČ za etažno ogrevanje Central 17 Termik prodam. gf 216-716_5127 Hladilno OMARO, 220 I, in VIDEO Anitech prodam. gf 325-229 5144 ŠTEDILNIK Gorenje, nov, cena po dogovoru, prodam, gf 721 443 _5150 Črnobeli TV Gorenje, cena 100 DEM, prodam, gf 45-200 5161' KOSILNICO, britev 135, še v ga-ranciji, prodam. gf 421 -601 5162 Barvni TV Gorenje prodam, gf »325 049__5172 Električni VILIČAR, visoki tele-skop, prodam. gf 66 257 5174 GRAMOFON Tosca 25, malo ra-bljen, in več starejših PLOŠČ zelo ugodno prodam, gf 721-739 5195 Zamrzovalno OMARO, 150 I, prodam, gf 216-339_5213 PEČ za etažno centralno kurjavo TVT 17 prodam, gf 064/67 019 _5219 CISTERNO za gnojnico, 1.200 I, malo rabljeno, prodam. gf 422 673_5234 BOJLER, 80 I, nov, MEŠALEC in kotno BRUSILKO prodam Križnar, Puštal 6/a, Škofja Loka_5248 PUHALNIK Tajfun, brez motorja, in dvobrazdni obračalni PLUG prodam gf 621 409 5249 Tračno "ŽAGO za hlodovino pro dam Bešter, gf 801 -024 5294 KOSILNICO BCS bencin pro-dam gf 65 352, od 13 do 14. ure _5303 RAČUNALNIK ZX SPECTRUM 48 K, s črnobelo TV, in KASETE z igri cami prodam« 422 369 5313 ŠTEDILNIK Gorenje, 2 + 2, nera bljen, prodam g 620 701 5322 COMMODORE 64, novejši model, cena 250 DEM, prodam. gf 50 514 _5330 TRAKTOR Pasquali prodam gf 310 532_ 5338 Termoakumulacijsko PEČ, 2 KW, ugodno prodam gf 217 810 5344 PEČICO (teflonsko), vgradno, ne-rabljeno, cena 32.000 SIT, prodam, gf 323 886_5349 PLETILNI ročni industrijski STROJ, cena 1600 DEM, nujno prodam. Ogled možen v petek in soboto po 16 uri: Kališka 8, Drulovka, Kranj _5350 SUŠILEC za perilo znamke Si-mens, skoraj nov, ugodno pro-dam. W 328 902_5367 MOTORKI Husquarna tip 480 in Partner prodam. gf 45-047 5381 SATELITSKE ANTENE Pace in La-sat z montažo in garancijo od 630 DEM naprej gt 43-293 5392 CISTERNO za kurilno olje, 4.800 I, prodam Prestor, Zg. Bela 22, Preddvor_ 5420 KUPIM Dva TV Iskra in Telefuncken prodam TRUIRAM matematiko za vse stopnje gf 310 803 4871 POUČEVANJE slovenščine in an gleščine, jezikovna delavnica Pika, Begunje, « /33 235 50H/ LEKTORIRANJE in PREVODI v slo venščino, jezikovna delavnica Pi ka, Begunje, gf 733 235 5094 IŠČE M IN ŠTRU KCIjT iz elektro tehnike za srednjo šolo gf 801 497 _5179 INSTRUIRAM matematiko in elek-trotehniko za vse srednje šole gf 213 644, Matjaž_5223 PRIPRAVE na malo maturo in zaključni izpit iz matematike gf 310-803_5261 INSTRUIRAM matematiko za srednje in osnovne šole 217 057 5433 INSTRUIRAM angleičino in mate-matiko za OŠ in srednje šole gf 620 560, Jasmina 5451 Učitelj INSTRUIRA matematiko in fiziko gf 311 471,631 523 5481 Novo rotacijsko KOSILNICO Sip 165 prodam Voklo 44, Šenčur, gf 49 129__5427 Star TV Korting in stoječo REZIL KO za železo prodam Kvede, Pre dotlje 132, Kranj _5428 trajnožarečo PEČ Magma 10, no vo, ugodno prodam gf 47 431 _6435 SYNTHESIZER Yamaha, manjši, primeren za učenje, cena 150 DEM, prodam. gt 872 029 6448 VIDEORECORDER Samaung, 4 glave, z garancijo, prodam gf 872 029 5449 ODKUPUJEMO starinsko POHI ŠTVO ter ostale starinske PRED METE Kirka antika, gf 52 360 ali ■tM ■•!'. 1461 Odkupujemo celulozni LES, dolži rte Od 4 m dalje 66 (5/8 48 /4 TELIČKO simentalko, staro 10 dni, kupim, gf 49-336_4998 TELETA simentalca, starega 14 dni, kupim gf 70-104_5004 STANOVANJSKO PRAVICO v Kranju kupim gf 215 025 5008 TELE, staro do 14 dni, kupim, gf 64 298_5038 TELETA simentalca, starega tadsn dni, kupim g* 802 224 5042 GORSKO KOLO Legnano, oprema Suntour XC COMP, novo, prodam. gt 323-892_4712 Žensko KOLO Rog prodam za 4.900 SIT gf 70 195_5018 Gorsko KOLO Legnano, oprema suntour XC comp, novo, prodam m 323 892_5027 CTX 80 prodam. » 712 254 5040 Gorsko KOLO Scott montana, vo ženo eno sezono, ugodno prodam gt 85-378_5086 Moško in žensko KOLO, malo ra bljeno, brez prestav, prodam g/ 324-130_5096 Žensko in moško KOLO Rog na pet prestav prodam gf 310 750 _5K» Tomos AVTOMATIK A3L, letnik 1988, cena 350 DEM, prodam gf 631-300_5160 Dekliiko gorsko KOLO (avstrijsko), novo. ugodno prodam gf 51 902_5218 KOLO Rog senior, 12 prestav, pro dam gf 241-508_5220 PONY EXPRES in dve KOLESI, cena polovična, potapljaško OBLE KO Camaro 3 4, prodamo gf 46 482_ 5245 APN 6 kupim, gt 422-028 5314 Fantovsko KOLO Rog, do 14 let, cena 2 500 SIT, prodam Frelih, Be leharjsva 39, Šenčur_5380 APN 6, letnik 1986, in AVTOMATIK A3MS, letnik 1987, prodam gf 620 437_5415 TOMOS AVTOMATIK, letnik 1987, prodam gf 324 485 5425 APN 4 prodam MOTOM m čelado Hafl ■"46 109 5441 Zložljivo Pony KOLO, dobro ohranjeno, cena 5 000 SIT, prodam gf 85 357 5452 zanko KOLO na 3 prestave prodam gt 311 471_6483 AVIOMAHK in BT 50 ter MASINO za BT 50 prodam gf 832 265 5494 OBVESTILA___, Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, , 13/3/1993. Prijave na flf *»JJj po 16. uri_____f!<- Najcenejši VELENJSKI LIGNIT boljši premog, gf 733-494, po>j uri________- Bombažne TRENIRKE, te?'°" PONVE, PEKAČI, DŽEZVE, P'jgg NOŽI.gf 241-038____*2g ŠAMPINJONI - cena ^odna. ? 15. marca 1993 dalje. Sejmišče (zaklonišče). Se priporočamo!^ Dne 25 do 27/3/1993 ter od MJ 10/4/1993 organiziramo naKtuJje valni izlet na Češko. Cilj Brno in Blansko. Prijave na m 325-737_____T> PREPOVED parkiranja in vojjj pred mojim vrtom in na m°''RnR POGAČNIK MARIJA, PREDDV^ 30 OBLAČILA Ženske BARETE, dvojne, in otro- ške KAPE dobite na gf 715-050^ Maturantsko OBLEKO iz vijol'gj ga satena prodam, gf JO-^j,—-r Poročno OBLEKO, št. 40, in PjJfl. obhajilno OBLEKO prodara vec, Sp. Senica 2/a, Medvode ^ Dolgo belo obhajilno OBLEKO ^ deklico prodam, gf 45 497 ____^ Bel ženski zimski PLA^cT^jj^ nov, št. 40-42, prodam tff 6JJ5227 Po polovični ceni prodam nejt bljene DELOVNE OBLEKE 52-54. Grintovška 32, Drul°6278 Kranj_—r-xr~^v^- Malo nošene NOSEČNlSKE 0B KE. št. 38 40, po 1000 S T, dam. Grintovška 32, DrulovkgJL^-Nenošene ženske ČEVLJE OPANKE po polovični ceni v dam. Grintovška 32, 0^°^ Kranj__^^<&o- Nosečnice! V Butiku OrhidjM j ^ bite oblačila, (stan d»' Krfl 5317 327-144 ^jT^ Jahalne ŠKORNJE, $3$ nove, prodam, gf 7J7_j^_-^--^^ Dekliško obhajilno OBLEKO P^g ni prodam gf 310 253 OTR. OPHO*5> ____^Tni °tr°' Ponovno na zalogi varova ^ ški STOLČKI gf 57-313^^—rr^Tif* Otroško POSTELJICO^ }?J|0d»|JL previjalno MIZO s predan v ^ SIT gf 327 088___ Otroški VOZlČEK~Ch£*' "^GlJ STAJICO, AVTOSEDEžin * RU prodam gf J^^-^^lP\ Otroški POSTTLjiĆmo^ 516* dam, gt 52 340joPg|fl5^j^ti O««*"« '"NS H^(V* ko in naramnice prv" _—r> m ODEJICO, KOVTEH. ^ ,ojg prodam Grintovška 3A 5^ Kranj__-—-—-TrSo^Vr? GloboT^iclK^rt^ooof ZIBKO s posteljnino ;"p^iovj&j prodom Grintovška 32, V"J% OSTALO_^oS 1) prodam. Koru t,0 Poči t n (2 f 216 706 ZELO UGODNO-ZELUkovino. Imategostlnskilokaj tfgaka7 Petek, 12. marca 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS ZI0, Kranj \ i ZA TISTE, KI SE ŽELIJO USPOSOBITI ZA PRODAJALCE NA DOMU, ORGANIZIRAMO SEMINAR PRODAJA NA DOMU (prodaja od vrat do vrat) Informacije po telefonu 242-525 o 3 rjrRrJ\VLEKE za Yugo koral poceni ^Pjjanrg? 312-259_5001 cno PONP\ymeS!,rii; P,,inSk° Pr8kU" str ^NEV prodam ah menjam za g^JP^jf 403-257_5052 K0TEL za žganjekuho, 100 I. ^ggn^jtf 64-371_ 5073 stra'6-' Pot°Pke, potezanke, police 70 SIT. Božnar Miran, ar,kovo naselje 65, Škofja Loka S---___^__5077 raJ?OLJSKE za Tomo Vinkovič za /38^922 lrf/tVa DRVA prodam po 3.500 16 -L m Vidic, Lesce, Na trati koles prodam. flf 5102 rqT„ Prodam in tudi dostavim. SprejB )e na platnu prodam in 1 mam naročila gf 329-194 5327 za avto prodam 5329 Prodamrt!l? GARNITURO ugodno ^333 * 65 5lo 9abrova DRVA prodam fc^--^-^ 5339 C0°mn°J^o^o-— Okroote 180 x 110. PRIKOLI ^KrOfllo^' x 110- prodam li^S^i3^^_5358 Prodam°y polov'ce mlade krave '9ar ročnikov Pomurske Založbe.JJE 325-712__JS2 Honorarno ali redno zaposlim " kaj ZASTOPNIKOV za pr»dsta garažnih priročnikov na terenu s venije. gf 46-702, popoldar___J^-Zaposlimo DEKLE za strežbo J prakso, gf 401 169____J^ KV ŠIVIUI nudim honorarno *»' poslitev na mojem domu. Sljjgj KRIŽE i i „___,_---■—7TTAm Za različne vrste samostojnih ^ vam pošljem podrobna navoo'1^ naslovi za nabavo materiala & prodajo blaga. Pišite: Ker«?, štno ležeče, 61261 Lj. Dobru"'*^ KV MIZARJA takoj zapos^^/c, zarstvo Ovsenik, Jezerska r-Kranj PRODAJALKA s praks njem nemškega jezika i»w slitev gf 81 607 Če pripravite predstavitev 10 % in darilo gf |K K sodelovanju vabimo amb'^a po-Ijudi, ki se hočejo doka^a-'£jelkoV' dročju prodaje že znanih lZjz0t,ra-Pogoji so: srednješolska> gQ& zba, vozniški izpit B ah C k» ? LUKA Naslednje, na primer: kriminalisti so lani ovadili javnemu tožilstvu 36 generalnih direktorjev podjetij. 22 finančnih direktorjev in pet računovodij. Vložili so sedemnajst zahtev za revizijo po Zakonu o privatizaciji, med njimi so nekatera podjetja iz Iskre, Hita, Elita. Številke pokažejo, da je na Gorenjskem precej kriminala "belih ovratnikov", koliko primerov je morda še neodkritih, pa je seveda vprašanje. Sicer pa je vprašljiva tudi usoda odkritih kriminalnih dejanj, saj v zadnjih letih, razen klasičnega gospodarskega kriminala (tatvine ipd.), nobena kazenska ovadba tožilstvu še nima sodnega epiloga. Niti razvpita "zadeva Elan", v kateri je bilo vloženih kar 55 ovadb, ne... Na Gorenjskem so bili lani štirje umori, štirje poskusi umorov, tri prijavljena posilstva, trije poskusi, štiri prijavljena spolna nasilja, enajst spolnih napadov na osebe, mlajše od štirinajst let, kjer so osumljenci pretežno moški iz "varnega" družinskega okolja (očetje, očimi). Na področju boja proti zlorabi drog so kriminalisti in policisti lani zasegli dva kilograma marihuane, "poželi" vrsto nasadov indijske konoplje, zasegli prek štiri kilograme hašiša in osem kilogramov in pol heroina. Ivan Hočevar, načelnik UNZ Kranj: "Kako sodelujemo s pravosodjem? Nesporazumov med nami ni, seveda pa neodvisno sodstvo obravnava zadeve kot neodvisno, v to se nimamo pravice vtikati. Res pa je, da včasih mi poslušamo očitke, ki so v bistvu uperjeni na sodstvo. V njegovo obrambo lahko povem, da zakonodaja v zadnjih. Je tih dejansko ne dohiteva življenja, zlasti kar zadeva spremenjene lastninske odnose." V 3443 kaznivih dejanjih, kolikor so jih lani zabeležili v UNZ Kranj, so policisti in kriminalisti obravnavali 2668 osumljencev. Zaskrbljujoče je naraščanje števila otrok in mladoletnikov, ki jih je med osumljenci že kar 30 odstotkov (leta 1980 niti 20, leta 1990 dobrih 20 in leta 1992 že 25 odstotkov). Otroci in mladoletniki se zagovarjajo predvsem zaradi premoženjskih deliktov, to je tatvin, vlomov, medtem ko so se lani tudi zaradi dveh hudih telesnih poškodb, šestih ropov in soudeležbe pri posilstvu. V UNZ Kranj so lani uspeli raziskati 60 odstotkov kaznivih dejanj, kar je v primerjavi z drugimi UNZ v Sloveniji soliden uspeh. Med kaznivimi dejanji je bilo več primerov ponarejanja denarja, nedovoljene trgovine z orožjem, različnih spolnih nasilij nad otroki in mladostniki, poslovnih goljufij in divjih privatizacij. Se pa tudi že na Gorenjskem možje postave srečujejo z organiziranim kriminalom, po domače, mafijo. Novost so tudi pojavi organizirane prostitucije, trgovanja z orožjem, terorizma. V prometu 42 mrtvih V 413 hujših prometnih nezgodah, kolikor jih je bilo lani na Gorenjskem, je umrlo 42 ljudi (šest več kot leto prej), 186 pa je bilo hudo ranjenih. Največ nezgod, kar 226, je bilo v naseljih, kjer je bilo mrtvih 16 ljudi in huje ranjenih 84. Med vzroki nezgod še vedno vodi prevelika hitrost vožnje, vožnja po levi strani, medtem ko je alkohol kot povzročitelj prikazan v samo šestih nezgodah, čeprav policijski podatki govore, da so bili pod njegovim vplivom kar 104 udeleženci nezgod oziroma vsak četrti. Opazno se dviga tudi povprečna količina izmerjenega alkohola v krvi. Prometni policisti so lani prijavili zaradi kršitev cestnoprome-tnih predpisov kar 11.051 ljudi, 36.000 so jih mandatno kaznovali. Izterjava kazni po plačilnih nalogih je pičla, niti 30-odstotna, v Kranju celo komaj 20-odstotna. Samo z represivo policistov se prometne varnosti ne da izboljšati, ugotavljajo v UNZ Kranj. Skozi kaznovalno politiko, kakršna je (neučinkovita), pa se vsekakor odslikava kultura ljudi na cestah. Ne le voznikov, pač pa tudi pešcev, ki jih je bilo lani med mrtvimi kar štirinajst (leto prej šest). Otroci in mladoletniki so bili udeleženi v 115 hudih nezgodah, trije so bili mrtvi, 108 ranjenih, 65 jih je nezgode povzročilo! Izjemnih črnih točk na Gorenjskem ni, nezgode se dogajajo povsod. Trinajst hudih je bilo pa avtomobilski cesti, 81 na magistralnih cestah, 154 na regionalnih in 165 na lokalnih. Narašča število nezgod s pobegi, lani jih je bilo kar 617 (leto prej 581, 1990. leta 491). GRADBENI ODPADKI PRISTALI V GOZDU - IVled prenovo Kom-pasovih stavb na Ljubelju, ki jo opravlja Gradbeno podjetje Tržič, je nastalo precej odpadnega materiala. Njegova količina se je posebej povečala zaradi rušitve nekdanje vojaške stražnice, zato ob slabih razmerah na cesti ni bilo moč odpeljati vsega gradiva takoj v dolino. Vodstvo Kompasa se je z izvajalci dogovorilo za začasno odlaganje na robu parkirišča pod mostom, ki vodi k hotelu, /godilo se je drugače, saj so odpadni material odložili na drugi rob parkirišča, od koder je po brežini zgrmel v go/d. Tamkajšnje pobočje, kjer je prej res bilo nekaj odpadkov, so Kompasovi delavci očistili lansko jesen, sedaj pa je ponovno grdo onesnaženo. Zaradi škode v gozdu je proti kršilcem ukrepala tudi gozdarska inšpekcija. S. S. - Foto: S. Saje Gorenjci vse bolj nasilni Na kršitve javnega reda in miru je lani vplivalo predvsem slabše socialno stanje prebivalcev Gorenjske, ki se pogosto izživljajo kot ekstremni navijači na nogometnih in hokejskih tekmah, svoje je prineslo tudi živahno predvolilno obdobje. Sicer pa v 5300 kršitvah predstavlja glavnino predvsem klasično kršenje javnega reda in miru. Za dvakrat seje lani povečalo število kršitev, povezanih z mamili (od 24 na 55 primerov), predlogov sodnikom za prekrške zaradi točenja alkohola mladoletnikom je bilo 158 (leto prej 85). Občutno je poraslo tudi število prekrškov zaradi drznega vedenja (166 primerov), pretepov (266), skratka, nasilje je sploh vse pogosteje prisotno v življenju Gorenjcev. Koliko ilegalcev iz Bosne Prek cestnih, železniškega in letališkega mejnega prehoda je lani na Gorenjskem prestopilo državno mejo dvanajst milijonov potnikov, to je štirinajst odstotkov več kot v kritičnem vojnem letu 1991. Policisti so na meji zavrnili skoraj 5000 tujcev, od teh kar polovico na brniškem letališču, kar je enako kot leto prej na vsej Gorenjski. Uresničitev izreka izgona iz Slovenije je bila problematična predvsem za državljane BIH, ki jih Hrvaška ni hotela sprejeti. Ilegalnih prehodov meje je bilo 96, dvakrat toliko kot leta 1991, od tega 75 iz Slovenije v Avstrijo in Italijo, 21 pa v Slovenijo. Koliko tujcev je na Gorenjskem brez registriranega statusa začasnih beguncev in živijo pri sorodnikih, natančno ni znano. V UNZ trdijo, da nekje med 1600 in 2000. Tudi zanje je izgon problematičen, čeprav so v Slovenijo tako ali drugače ilegalno prišli. Gorenjski policisti so lani na mejnih prehodih tujcem izdali 30 152 vizumov in 43.997 dovoljenj za vstop v Slovenijo. • H. Jelovčan Čajanka : Človekova eterična telesa Akvareli v banki - Radovljica - V spodnjih prostorih Ljubljanske banke, enoti Gorenjske banke v Radovljici se z razstavo devetih akvarelnih upodobitev krajine predstavlja slikarka Bernarda Šmid z Bleda. Tokratna prodajna razstava je že druga v tem letu v prostorih banke v Radovljici. Razstava bo odprta do ponedeljka, 15. marca. • (jr) Kokrica - Šesta Čajanka v tej sezoni, ki jo bo jutri, 13. marca, pripravilo Turistično društvo Kokrica, ima naslov Človekova eterična telesa. Predavatelj Milan Škerjanc je iztočnico predavanja orisal z latinskim izrekom: Om-nia mea mecum porto - Vse svoje nosim s seboj, in nadaljeval: To pa pomeni, da nisem revež... Da KOCHa flCia OD bo še zanimivejše, bodo na pre- , _ , davanju tudi nekatere praktične jUDllCJU -ponazoritve. Seveda pa bodo turistični delavci postregli tudi s čajem in domačim pecivom. Čajanka se bo začela ob 17. uri v Osnovni šoli na Kokrici. • (až) Kom- Jesenice - Do srede, 17. marca, bo v salonu Dolika na Jesenicah še Protestni shod upokojencev Zakon o omejevanju plač škoduje upokojencem, zakon o usklajevanju pokojnin pa ruši temeljno načelo, da so pokojnine dejansko nadaljevanje sistema plač. Zato Društvo upokojencev Kranj vabi upokojence kranjske občine, da se udeležijo protestnega zborovanja upokojencev Slovenije, ki bo v torek, 16. marca 1993, ob 10. uri v Ljubljani. Zbor je ob 9.15 pred Kinom Center v Kranju, od koder se boste odpeljali v Ljubljano, ter se tam /brali pred halo Tivoli. Predavanje o krčnih žilah in alergijah Kulturna sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira in vabi vse člane društva in druge upokojence na zanimivo predavanje o krčnih žilah in raznih alergijah, ki bo v sredo, 17. marca 1993. ob 17. uri v veliki sejni dvorani Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Predaval bo dr. Franci Bečan. Vstopnine ni! odprta razstava ročnih del članic odseka za ročna dela pri DPD Svoboda Tone Čufar na Jesenicah. Članice tega odseka letos praznujejo že 20-letnico obstoja in ustvarjalnega dela. Na razstavi ob letošnjem jubileju so tudi dela, ki so jih naredile članice že na začetku delovanja odseka pred dvajsetimi leti. V posebnem ko tičku pa tokrat predstavljajo tudi ročna dela Kitajk, ki jih je za razstavo iz svoje spominske zbirke odstopila Polona Čop. • (Ik) Srečanje šoferjev in avtomehanikov Žiri - Na rednem občnem zboru se bodo jutri, 13. marca, ob 20. uri zbrali v Domu kulture v Zireh člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ziri. Pregledali bodo delo in se pogovorili 0 organizaciji ter programu za letos. Srečanje članov TD Šenčur - Turistično društvo Šenčur ima okrog 280 članov. Drevi (danes, 12. marca), ob 19. uri bodo imeli v prostorih Društva upokojencev v Šenčurju občni zbor, na katerem bodo ocenili delo v minulem letu, se pogovorili o letošnjem programu in izvolili novo vodstvo društva. • (až) Spomladanske počitnice za upokojence - Kranj - Turistično podjetje pas iz Kranja je za gorenjske upokojence pripravilo zanimive spomladanske počitnice v znanem letovišču v Rabcu in sicer v hotelu Mimoza z ogrevano morsko vodo. Na desetdnevni oddi" na morje bodo upokojence odpeljali novi Kompasovi avtobusi 27. marca in 13. aprila, za sedem dni pa 6. aprila. Prijave že zbirajo Kompasove poslovalnice "a Gorenjskem. • (ip) Planinski izlet na Tomaža in Lubnik Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi člane društva - ljubitelje gora, da se udeležijo planinskega izleta |Z Praprotna, preko Tomaža "3 Lubnik. ki bo v četrtek, 25. maf' ca 1993. Zbor je ob 7.40 na Avtobusni postaji Kranj, od koder se boste z rednim avtobusom odpeljali a° Praprotna, od tu naprej pa boste šli peš preko Tomaža na Lubnik- Gorska vodnika Lojze Zelnik in Miro Feldin priporočata Pr!~ merno planinsko opremo za P* bližno štiri ure hoje. ki pa ni Pr več naporna. ->W NAGRADNA ci^MU ŽREBANJE 29. OS. 1993 BUJCMOON fbljanska da VESPA 50 ccm 2>ti^grada VIDEOREKORD 3. nagrada BON ZA 25.00Q/SI 4><&grada 10 X PIZZA IN PW IZZERIJA "ORLI" TENETIŠE r^jp^A^C^IB