Ufo im sfevima Z5Z. v umm v cera 5. novemora 1925. Cena Din no Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravntstvo: Knatlova ulica stav. S, pritličje. — Telefon ste?. 304. Uredništvo: Knallova ulica st. 5, X. nadatrople. — Telefon sle v. 34 •V* PoStnina platana v gotovini. Naše kmetsko vprašanje Slovenskemu kmetu ne gre dobro. Šlo mu je slabo že pred vojno kljub desetletnemu gospodarstvu in vladanju SLS. Bivši deželni zbori so prav malo storili, niti toliko, da bi bili mogli zajeziti izseljevanje ter preprečiti ra-piano propadanje. Prišla je svetovna vojna in momemano odrešila kmeta. V gospodarskem oziru namreč. Prežadolžena posestva, ki so stala pred bobnom, so se nakrai s pomočjo valutnega padca osvooouiia dolgov. Prevrat je našel naša posestva večinoma brez dolgov. To relativno dobro stanje ni potrajalo aolgo. vrnila se je stara bolezen slovenskega Kmetijstva v posiao-šani ooliKi. Neznosne uavsčtne in aru-ge naaioge so začele znova tlačiti slovenskega ivineta in aanes stoji slovensko &nieiijsivo faktično preu propasijo. lo žalostno seoanjost naseda kmetijstva poizkušajo izraoiti brezvestni uemagogi, napaaajoč viaao v tseogra-au, preavsem pa kapitalizem in gospodo v Sloveniji, ki aa je kriva taAcga sianja. /Aa&u gtasni so klerikalni poslanci na snouin m po svojoi tisun, pri čemur vpoiaoijajo številke kicrikauič-ga *socuoioga«, aa bi po nauku tega učenjaka uopoveuali kmetu, ua mu ni aruge rešitve, kakor v »socijalizaciji veiikui posestev m gozdov«, v norm za klerikalno avtonomijo m kar je arugm sbcnin nasvetov. Kauoveani smo le, kaj m porekli vsi U prijatelji našega kmeta, ce oi se a u takima socijalizacija ceri^vciiui zemljišč m veleposesiev. 'lem se priuiu^ujejo mugi preroki, ki oi ram Slovenskega kmcia privabili v i&^ozv. delavsko - kmcts^o zvezo. S pumimi frazami govore o nevarnosti kapitalistov, o muustruskni bo-gatasm, spion o stranoian oogasiva v biovemji. ki ga vmijo na vsen križi-SCin nakopičenega v velikanske grmade. iuai klerikalci raui kriče pio a in-dustrut trgoviuk pro«-i kapitaiu in oznaiijajo ^^ucijanzacAJO«. isuu^aciiiu ne paue na um. ua oi slovenskemu kmeiu govoril Oukrito^rcno, pošteno in razumno, kakor veievajo resnični interesi Slovenskega kmctusiva in ua oi slovenskemu kmetu pokazan euino zveliča v ao pot njegovega napreuka m iz-oousanja. jjejstvo je. da slovensko kmetijstvo nazauuje. Vprašanje je ie, kao je kriv tega ndzauovaiija in katvo ouju-moč* slovenskemu kineujstvu. otovensko kmetijstvo je. zašlo v krizo večinoma raui nezuosnm davčnih bremen, ueiorua pa tudi raui prevcuke konkurence, ki jo mora prenašati ou strani rouovitnejsih pokrajin nase države. V Vojvodini in tsanatu se nanaja žitnica države, ki prehranjuje tudi velike dele inozemstva. Konkurenca s te strani je torej naravna. Konkurenca ni zlo. pač pa se je zanemarilo zaščitno delo proti nji. S tem prihajamo na točko, ki odkriva drugo, še važnejšo in starejšo rano slovenskega kmetijstva. Ta rana je obstojala že pred vojno in je tedaj v glavnem zakrivila predvojno kmetijsko nazadovanje. Imenuje se neintenzivnost poljedelstva in kmetijstva sploh. Će hočemo, da bo slovensko kmetijstvo napredovalo, da bo premagalo vse ovire in se postavilo na trdne temelje, moramo želeti, da se poprime enako intenzivnih metod poljedelskega dela, kmetijskega udejstvovanja, kakor razpolaga n. pr. sodobna Danska ali pa mala Holandska. Švica in druge dežele, ki so vse primer, kako daleč lahko pride racijonalno. intenzivno kmetovalstvo. ako se svojega posla poprime s primerno eneržijo in s potrebnimi naprednimi idejami. Tega pa naš kmet seveda ne bo mogel doseči, dokler država ne uvidi, da ie sedanja davčna obremenitev res neznosna. Kdo more trditi, da se danes slovensko kmetijstvo nahaja na racijonal-ni in intenzivni podlagi? Naša živinoreja se do^o ni na stopnji švicarske ali danske. Slovenija je lahko mlekarska dežela: tudi bi mogla prospevati cvetoča industrija konserv, sira itd. Naše Dianinarsivo sc nJiaja v povojih. Demagoški izgovoii, demagoška potuha, demagoška varanja in napihovanja proti »vladam«, kapitalistom, industriji, gospodom« itd., ne pomaga kmetu niti za korak naprej. Zaleže le intenzivni kmetijski pouk, samopomoč in strokovna izobrazba. Ni res, da vse zavisi od carinskih postavk, od konkurence itd. Treba najprvo kmetijstvo postaviti na zdrav, soliden temelj in ta temelj se imenuje kmetijstvo do zgledu Švicarske, Ho-landske, Danske itd. Taka remedura seve ni stvar politične demagogije, nego zadeva i^tAo^ivneoa, oiosveiaeca* Vlada predloži skupščini nove zakone. Položaj vladine koalicije* — Beograd, 4. novembra. (Izv.) Po poročilu listov ie včerajšnji ministrski svet na dvoru predložil kralju tudi zakonodajni program za narodno skupščino. Ta program je zelo obsežen in vsebuje tele zakonske načrte: 1. ) Zakon o centralni upravi. Ta je že izdelan in ga predloži skupščini ministrsko predsedstvo. 2. ) Zakon o organizaciji sodišč, zakon o sodnikih, zakon o državnih pravdnikih, splošni kaz. z a k« splošni civilnopravd. red tn zakon o obHgaciiiskem pravu. Te zakone predloži narodni skupščini pravosodni ni-r.ister Marko Gjurčič. Načrt kazenskega zakona je izdelala posebna komisija, obstoječa iz pravnikov - strokovnjakov iz vse države. Civilno - pravdni red je v glavnih črtah dokončan. Obstoje samo diference med srbskimi in prečanskimi pravniki slede dopustitve prič v civilno - pravdnem postopanju. 3. ) Zakon o vodnih koncesijah. Poljedelski minister predloži v kratkem skupščini zakon o koncesijah za izkoriščanje vodnih siL 4. ) Trgovinske pogodbe z Avstrijo hi !ia!i'o ter vrsta mednarodnih pogodb. Predložita jih zunanji minister ter trgovinski minister. 5. ) Zakon o organizaciji pravoslavne cerkve in drugi verski zakoni. 6. ) Zakon o cestah. Ta zakon predloži minister javnih del. Po zakonu se ceste dele v državne, oblastne in občinske. Za vzdr-žavanie cest se določa posebno investicijsko posojilo. Stroške za oblastne in občinske ceste imajo nositi oblasti in občine. Stepan Radič je bil včeraj v triurni av-dijenci na dvoru. Nekateri politični krogi omenjajo, da se polagoma utrjuje položaj vlade RR, to zlasti z vstopom Stepana Radića v vlado. Skupščina in Invalidski zakon Akcija invalidov ima delni nsneh. — Zakonski načrt se v gotovem ozira soremeni, — Marko Triikovic ozdravel* — Beograd, 4. novembra. (Izv.) Skupščinski predsednik Marko Trlfkovič je popolnoma ozdravel ter je imel danes zgodaj dopoldne daljšo konferenco z ministrskem predsednikom Nikolo Pašičem o skupščinskem delovnem programu. — Marko Trifkovič je drmes prevzel vodstvo skupščinskih poslov. Novoizvoljeno skupščinsko predsedstvo se najbrže jutri ali prihodnje dni po parlamentarnem in ustavnem običaju predstavi Nj. Vel. kralju. Odločna akcija glavnega odbora invalidskega udružonja in nJega pokrajinskih organizacij beleži uspeh. Iz krogov vladine večine prihaja obvestilo, da so tudi vladine stranke pripravljene vpoštevati zahteve invalidskih organizacij. Gre v prvi vrsti za materijalne in socijalne določbe invalidskega zakona, glede katerih je Udruženje invalidov izdelalo pogone predloge In spomenice ter jih izročilo vladi. Zatrjujejo,, da se je kralj na včerajšnji seji ministrskega sveta na dvoru zavzel z vso odločnostjo za invalide. Jutri ob 10. dopoldne se sestane plenum narodne skupščine po večdnevnem odmoru. Na dnevnem redu je: podrobna razprava invalidskega zakona. Sprožena ie ideja, da se popreje še izvoli poseben parlamentarni odbor, ki naj bi proučil predloge invalidskega udruženja k invalidskemu zakonu. Zatrjujejo, da ie vlada pripravljena popustiti hi sprejeti gotove zahteve invalidov. Sestanek Pali£ Radie Radić prevzame ministrstvo za socijalno politiko« — Ogorčenje proti Radiću radi napada na Mussolinija« i rjovijo višja invalidska sodišča za Hrvat-I sko v Zagrebu, za Slovenijo v Ljubljani, — Beograd, 4. novembra. (Izv.) Minister za agrarno reformo Pavle Radič je danes pripedjal v ministrsko predsedstvo Stepana Radića. Ministrski predsednik Pa-šić je Radića sprejel in se ž njim razgovar-jal od 10.30 dopoldne dalje. Razgovor je trajal nad dve uri. Iz radičevsk:n krogov je razširjena sedaj opoldne vest, da se sedaj na tem sestanku končno reši vprašanje vstopa Stepana Radića v vlado. Stepan Radić sam je za 13. uro napovedal sestanek z novinarji v »Pariz«. Gotovo je, da bo Radić na tem sestanku govorih zelo podrobno o vseh tekočih zadevah. Ob 11.30 je prišel nenadoma v ministrsko predsedstvo minister za socijalno politiko Milan Simono vič. Videti je bil zelo nervozen. Med sestankom z Radićem je namreč Pašić telefonsko pozval ministra Simonovića k sebi, iz česar sklepajo, da prevzame Stepan Radić ministrstvo za socijalno politiko. Treba je odstraniti še nekatera nesoglasja. Radičevci namreč zahtevajo, da se usta- za Bosno v Sarajevu itd., dočim vstrajajo radikali na stališču, da je za presojo invalidskih sporov končno merodajna edino ena vrhovna sodna instanca. Danes so listi objavili vsebino članka Radičevega lista »Doma«, ki je naperjen proti Italiji, zlasti pa proti Mussoiiniju. Ta članek je izzval v političnih in vladinih krogih veliko negodovanje. Ogorčenost je tem-večja, ker je izšei članek ravno v trenot-ku, ko se Radić pripravlja, da prevzame mesto v vladi. Za slučaj, da Radič tega članka ne demantira odnosno prekliče, je mogoče, da izzove gotove diference med italijansko in beogradsko vlado. Članek ima lahko dalekosežne posledice, kajti če ga Radić ne prekliče, bi se potem ž njim solidarizirala vlada, v kateri bi bil Radić. Trde, da le ta članek zelo nepovoljno vplival v zunanjem ministrstvu. Z minimalno večino je Painleve dobil odobrenje svojega programa« — Socijalisti so se glasovanja vzdržali« — Pariz, 3. novembra. (Izv.) Nova Painlevejeva vlada se je danes popoldne predstavila poslanski zbornici. Za današnjo sejo je povsod vladalo napeto zanimanje. Pesimisti so napovedovali, da Painleve doživi poraz. 2e jutranji in opoldanski listi so priobčevah različne kombinacije o številčnem razmerju v zbornici. Ta račun se je glasil: 1. za vlado glasujejo: radikalni socijalisti (135), republikanski socijalisti (40), levičarski radikali (30) ta mogoče neopredeljeni (20), tako da bi vlada razpolagala g 225 glasovi 2. Proti vladi glasujejo: 104 poslanci republikan dem. unije, 25 komunistov, 40 demokratov in okoli 30 repubiikan-sko-demokratskih levičarjev, torej skupaj kmetijsko-izobraževamega dela med narodom. Za tako delo treba povsem drugačne ljubezni do kmeta, kakor je tista »ljubezen« raznih socijologov m političnih hujskačev, ki bi radi iz nevednosti in iz umetno vprizorjenega kmetskega ogorčenja kovali kapitale, postajali poslanci na račun kmetskega beraštva in kar ie sličnih političnih grdobi* 200. V ta račun niso bili vzeti socijalisti, ki razpolagajo s 100 glasovi. Socijalisti so bili odločilni faktor. Nekateri so računali, da bodo socijalisti glasovali proti vladi In bi bil padec Palnlevejeve vlada neizogiben. Med splošno mirnostjo je v zbornici prečiva! Fainleve* vladino deklaracijo os. delovni program. Vladina Izjava je v prvi vrsti I posvečena težkemu finančnemu problemu. Painleve poziva ves narod, da doprinese materijalne žrtve ter napoveduje delno oddajo premoženja. Glede Maroka ta Sirije je Izjava kratka. Z oziram na ostalo mednarodno situacijo konstatira tajava ugodni mednarodni položaj Francijo in *> carnski sporazumu Da imamo oblastne skupščine, bi se moglo v tem ozira storiti mnogo. Tu se vidi. koliko gubljo slovenski kraji, ker se s političnimi mah in ac ljami zadržuje pravilen razvoj razmer In ker se do danes preprečujejo oblastne skupščine, ki bi mogle vso svojo Inicijativo in skrb posvetiti nazMuJočemu kmetijstvu v Sloveniji. Pri glasovanju o vladini izjavi je nastala v zbornici velika nervoznost Zbornica je neprestano opazovala gibanje soci-jalistov, ki so zadnji trenutek sklenili, da se glasovanja ne udeleže in da si pridrie napram Painleve j u politiko prostih rok. — Pariz, 3. novembra. (M) Po izjavi Painleve je vi je zbornica z 221 proti 189 glasovom Izrekla vladi zaupnico. Socijalisti so se glasovanja vzdržali. Hidroelektricna centrala pri — Zagreb, 4. novembra. (Izv.) Zagrebški gospodarski krogi se intenzivno interesiraj o za hidroelektrično centralo pri Krškem, za katero je mesto Zagreb že dobilo koncesijo od ljubljanskega velikega župana. Na razne pritožbe se ta koncesija ni mogla izvršiti, marveč ima odločiti poljedelsko ministrstvo. Poljedelski minister je pretekli teden izjavil neki deputaciji, da se vprašanje te koncesije ne more definitivno rešiti, dokler ni sprejet v skupščini nov zakon o izkoriščanju v°dnih sil. Delegati so dobili načrt tega zakona v roke in so se po kratkem študiju prepričali, da bi bila gradnja hidroelektrične centrale pri Krškem po novem vodnem zakonu onemogočena In sploh da bi se jo ne moglo graditi, ker bi bil električni tok tako obremenjen, da ga bi ne mogel v Zagrebu nikdo naročati. Strokovnjaki so izračunali, da bi morala hitroelektrična centrala plačati na raznih taksah m-lijonske in milijonske zneske. Tako bi centrala na Savi pri Krškem morala plačati dnevno na taksah 20.000 dinarjev. Zagrebški gospodarski krogi nameravajo v Beogradu pričeti akcijo, da poljedelsko ministrstvo čimpreje potrdi vodino koncesijo ljubljanskega velikega župana. NAČELNIK BLAŽIČ SVOBODEN — Beograd, 4. novembra. (Izv.) Vlada je prejela uradno obvestilo albanske vlade glede usode načelnika Blažiča in prote Miloševima. Albanski notranji minister je včeraj opoldne uradno sporočil našemu zastopniku v Tirani, da sta načelnik Blažlč in prota MUoševič osvobojena. V nekaj dneh se povrneta v Jugoslavijo. TISKOVNA PRAVDA V ZAGREBU — Zagreb, 4. novembra. (Izv.) Pred sodnim stolo.n se je danes pričela zanimiva tiskovna pravda proti uredniku »Hrvata* Slavku Cihlarju, ki je nedavno žaljivo napadal prosvetno politiko Svetozarja Pribi-čevlća. Tožbo je vložil bivši urednik »Pokreta« in tajnik SDS Slavko Stanojević. V novinarskih krogih vlada za izid te pravde največje zanimanje. Razpravi prisostvujejo skoraj vsi zagrebški novinarji in tudi politiki Stavke v Avstriji Splošna stavka pekovskih pomočnikov na Dunaja. — Državni uradniki prično jutri zjutraj s stavko« — Dunaj, 4. novembra. (IzvJ Včeraj je pričelo stavkati 7500 pekovskih pomočnikov v 680 pekarnah, oziroma tovarnah za kruh. Pomanjkanje kruha jn bilo takoj Že dopoldne znatno občutiti. Prebivalstvo je zjutraj povsod navalilo na prodajalne kruha ter se skušalo preskrbeti s kruhom za nekaj dni, kajti računajo, da bo stavka trajala več dni. Pri prodajalnah so stali ljudje v dolgih vrstah, kakor za časa svetovne vojne. Obenem se je pojavilo verižništvo s kruhom. Nekateri Špekulanti so si nabavili večje množine kruha ter ga pozneje prodajali za borendne svote. Cena kruhu je poskočila proti večeru skoraj za 500 aK. Kruh je bil popohnoma razprodan že ob 8. zjutraj. Po restavracijah so se opoldne odigravali mučni prizori, prava borba za kruh. Po bolnicah je nastopilo veliko pomanjkanje kruha. Pekovski pomočniki so pozvali pomočnike v okolici in v drugih mestih, da odklonijo vsako nadurno delo ter s tem onemogočijo preskrbo Dunaja s kruhom z dežele. Prebivalstvo je ogorčeno. Javnost priznava, da so pekovski pomočniki najslabše plačani izmed vseh panog industrije tal obrti. Oficijelno poročilo naglasa: Stavka pekovskih pomočneikov je pričela z vso ostrino. Nikjer ni stavkokaza. Vsi pevkov-akl pomočniki na Dunaju, 7500, so se pridružili stavki, 680 pekaren je zaprtih. Tudi male pekarne, kjer delajo domače sile, so ustavile svoj obrat Koliko časa bo trajala stavka, je negotovo. — Dona j, 4. novembra. (Izv J Pogajanja med zvezno vlado in uradniškimi organizacijami so dosegla danes zjutraj rekord. Pogajanja so se sooči pričela in so trajala do danes 8 zjutraj. Pogajanj se je udeležil za nradništvo 35 členski odbor, od strani vlade pa zvezni kancelar, dr. Ramek. vjfco- Nedosegljiva glede trajne* sti in jakosti žarenja I kancelar dr. Waber, finančni minister đr Ahrer, nrnis-ter za socijalno politiko dr. Resch in večje Število strokovnjakov. Položaj je negotov m stavka prične jutri ob 6. zjutraj. Stavka celokupno zvezno nradni-Stvo izvzemši policije, poštarjev, železničarjev, zdravnikov in drugih organov, ki imajo skrbeti za javno varnost in red od« nosno za javni pTomet. Borzna poročila Ljubljanska borza: LeSNI TRG Letve 30/50 smrekove in jelove s si\ Ua robom, fco. vagon nakl. post„ 1 vag.t denar 450, blago 450, zaključki 450; smrekove ozir. jelove deskt 24 mm dolž., 4 m monte, fco. vag. nakl. post., 1 vag., denar 450, blago 450, zaključki 450; smrekovi raadriers 75/230 od 3—7 m; smrekovi basting* 63/178 od 3—7 m, smrekovi bastings 63/150 od 3—7 m; emre*> kovi bastings 63/163 od 3—7 m, z malenkost« nim odstotkom od 3—4, fco. vag. Postojna ali Sušak bia^o 580; smrekove deske 33 mm 4 m od 14 do 23 in 14— 28 cm Široke, paralel tombome, frco vagon Postojna trans., blago 500; drva bukova metrska, suha, zdrava, fco. vag. Postojna, trans.. 10 vag., denar 25, blago 2530. zaključki 25J0; javorjeve deske, neobroblje ne, od 40—100 mm z 10 % stranskih desk od 2—3 m tombonte, fco. nakl. po&t. $taj„ bk* go 600. ŽITNI TRO. Pšenica domača fco Ljubljana 360, — pšenica fco prekm. post —, 275; koruza bačka stara par. Ljubljana 2 vag., 212.50, 212.50, koruza nova, sušena, nov., d-ec^ foo Post trs. —, 195; koruza nova sui. fco. slav. post —, 160; koruza nova slav. post, —, 130; koruza um. suš. par. Postoj., —. 200; koruza stara par. Postojna —, 232, koruza nova gar. Domžale frco Novi Sa« 1 vag. 118, 118; koruza par. Novi Sad 177.50 proso fco bačka post. neto —, 170; prosi fco prekmurska post —, 220; ajda prek murska post. —, 270; ajda medjim. pat Ljublj. —, 275; otrooj pšen. drobni par Ljubij., 1 vag. 142.50, 142.50; oves fco slav post —, 170; rž fco. prekm. post. —, 210( fižol rjavi fco Post irans, b/n 260, 270; fižol man d. ico Post trans, b/n 350, —; fižol prep. fco Ljublj. b/n 300, —; fižol ribuičaj fco Ljublj. b/n 300, —; fižol rmen 2% prk m-esi v egal. vrečah b/2 par. Post —, 27ft fižol beli 2% primesi v egal. vrečah b/j par. Post. —» 280; fižol rjav v vrečah par Postoj. —, 265; fižol rini. par. Post —f 250; krompir frco prekm. post 76.50; krom-pir ico prekm. post —, 60; konopno sem« v vrečah b/n par Postojna. EFEKTL 2K% drž. renta za vojno škodo, blag' 334 L dec, 1% invest. pos. iz 1. 1921, densi 79; Celjska posojilnica d. d. denar 200, bla* go 202, zaključki 202; Ljubljanska kreditna banka denar 220; Merkaniilna banka, denat 100, blago 105; Prva hrvatska štedionica, blago 965; Kreditni zavod, denar 175, blago 185; Strojne tovarne in livarne, denar 120; Nihag d. d. 39; Združene papirnice, denar 120, blago 126; Stavbna družba, denar 100, blago 110; šešir d. d., denar 145; 4H5I kom. zsd. dež. banke, denar 20, blago 22; 4K& zast. L kr. dei. banke, denar 20, bla^o 22. Zagrebška borza Devize: Curin 10.85S—10.93«, Pari. 227.60—231.60, Praga 166.575—168.575, Newyork 56.40—o6.76, London 272.97— 274.97, Berlin 13.40— 13l50, Trst 222.40— 224.80, Dunaj 792—802. 7% invest posoj. 1921 77.50—80 ; 2%% drž. rente za ratnu štetu 316—316.50, Ljubljanska kreditna 220; Hrv. eskomptna bka 125—125.50; Kreditna banka, Zsb. 130—135, Hipotekama banka 70—71; Jugobanka 109 —110, Praštediona 965—970, Slavenska banka 49—50, Eksploatacija 51—56, Drava d. d. Osijek 250, Šečerana, Osijek 500, Isls d. d. 60—65, Nihad 40, Gutmm 400, Sla-veks 140—145, Slavonija 48, Trboveljska 335—345. Unioo p ar o ml in 400, Vevče 120 Inozemske borze — Curin, 4. nov. Borza: Beograd 9.2(\ Pariz 21.20, London 25.145, Newyork 518.75 Milan 20.55, Praga 15.375, Dunaj 73.15. Tržaška bona danes radi dri. prasni-tk\ al nnajr—1> j stran 2. »SLOVENSKI NAROD, dne 5. novembra 1925 Stev. 252 Nemike utrdbe ob naši meji Malokdaj sem eital kaj z večjim zanimanjem kot članek, ki ga je pod gorenjhn naslovom priobčilo »Jutro« na Vseh svetnikov dan! Ali je vzbudil ta članek tudi iirugod kal zanimanja? Ali se zlasti naši me-rodajni krogi zavedajo, kaj pomenijo dejstva, ki so v tem članku zares v prelep venec nanizana? Bojim se, da mnogi članka niti čitali niso in da oni, ki so ga čitali, danes nič- več ne mislijo nanj! Da, Avstrija gradi utrdbe, gradi strate-gične ceste ob naši meji in sicer dela to brezbrižno pred našimi očmi, ker ve, s kom ima opraviti! Avstrija je razorožena, ona bi ne smela imeti vojaštva razen toliko, kar je neobhodno potrebno za vzdttžavanje notranjega miru in reda, ona ne bi smela imeti topov, niti ne čezmerno drugega orožja, zato pa pridno gradi utrdbe in stra-aesično važne ceste, ker ji tega slučajno ribče izrecno prepovedal ni! Človek bi nrislil: Čemu ji utrdbe, čemu strategične ceste, ako pa ne sme imeti niti vojaštva, niti topov? Ako bi bili mi v položaju Avstrije, pa bi predlagal kdo izmed nas: gradimo ob mejah utrdbe, gradimo strategič-ne ceste — o, prav gotovo bi ga poslali v blaznico! Avstrijce pa prav nič ne moti, ako se jim morda kdo smeje zaradi tega! Oni gradijo utrdbe in gradilo ceste, ker vedo, da ni še vseh dni konec, oni delajo tako, ker gledajo v — bodočnost! Kdaj pride Čas, da bodo vse to potrebovali, ali morda čez petdeset, ali šele čez sto let, za tO se ne brigajo, oni delajo, ker pač — nekoliko mislijo in ker hočejo biti — pripravljeni! In mi? O mi smo zadovoljni, ako se moremo zagovarjati z dejstvom, da so nas dogodki presenetili, da nanje nismo bili pripravljeni! To, da nismo bili pripravljeni, je krivo, da smo ob prevratu tako grozno pogoreli, ne mi! Zares, krasna argumentacija! Samo zaradi tega, ker nismo bili pripravljeni, ima danes Lah Postojno in Idrijo in Nemec našo Koroško, a mi seveda smo nedolžni pri tem! Toda jaz mislim, da bi se bili vendar le tudi mi lahko nekoliko pripravili! Od začetka leta 1916. naprej smo že smeli biti prepričani, da zmaga Antanta, bilo je torej časa dovelj za to, da bi bili po tihem razmišljali o tem, kaj vse lahko nastane iz tega in kaj bi nam bilo storiti, da otmemo. kar je našega. Zakaj pa so bili Lahi tako hitro pripravljeni, zakaj so Nemci tako hitro storili zase potrebne korake, ko so videli, da se mi obotavljamo? Le nikar ne mislimo, da so se Italijani še le v »zadnjem trenotku odločili, da zasedejo na-fce ozemlje! Oni so imeli svoj načrt že davno storjen in šlo je samo za to, aH se jim posreči ali se jim ne posreči! Da se jim je posrečil, k termi smo pripomogli mi! Bog mi je priča, da ml ne gre za to, da bi koga omalovaževal ali celo žalil, lahko trdim, da moje srce ne pozna zlobe, ako pa sem semterrje trpek, prihaja od tod, ker je pač težko preboleti nesrečo, ki nas je zadela in ki bi se bila dala po mojem prepričanju odvrniti, ako bi ne bili tako — nepripravljeni. Tudi za to mi ni, da bi komu kaj očital, a če vedno zopet pišem o tej stvari, delam to zaradi tega, da bi se vzdra-nrili, da bi se zavedli, kaj je naša dolžnost -m kako moramo v bodoče postopati, kako moramo že vnaprej vse dobro premisliti In preudariti. ako nočemo, da ne bomo zopet ;presenečeni. Avstrijci gradijo utrdbe In sretatgične ceste, mi pa bomo, ako se danes ali jutri zopet kaj zgodi, igrali isto žalostno vlogo, kakor smo jo ob polomu in nemato tudi pri drugih prilikah. Pred vsem treba, da uvidevamo, da vsaj sami sebi ne tajimo, kar smo zagrešili! 2al, da ni še nobenih znakov za to, da bi nam hotelo priti spoznanje! Se vedno se n. pr. ponavlja z nekakim ponosom, da ie Narodna vlada ob prevratu nad pol milijona ljudi spravila preko naših' mej! Kaka samoprevarat Kdor |e vse tisto gledal, je moral biti prepričan, da s fronte umikajočih se mas ne žene nobena zunanja sila naprej, temveč hrepenenje po domu, hrepenenje po svojem! Preko Koroške le Slo najmanj toliko vojaštva kot preko Kranjsek, a nikamor nI hodilo na misel, da bi si bil štel to v zaslugo! Če je imel pri tem kdo zaslugo, so to železniški uslužbenci, ki so tiste dni res »delali čudeže požrtvovalnosti«! Nerad podiram iluzije, a resnici na ljubo se včasl mora zgoditi! Da strah, da postane Slovenija plen razbrzdane vojske, ni bil utemeljen, so pokazala dejstva. Sicer le popolnoma v redu, da se je mislilo na to, a prav bi bilo, da bi se bilo tudi za to poskrbelo, da bi ne bili postali žrtev razbrzdanih mas baš tisti, ki smo se jih bali! A tako daleč ni mislil nobeden! BaŠ tako se ni nihče spomnil, da bi bilo umestno, sestaviti sanitetske oddelke za one nesrečneže, ki so spotoma omagali. Kdo je opravljal delo Samaritana, zdaj ne bom pravil! Vsekakor niso storili tega tisti, ki so bili v to poklicani! Prav ie bilo, da so se organizirale za vojaštvo kuhinje. Težko to ravno ni bilo, ker ie bilo konj za pobijanje povsod več kot zadosti. Pa naj že bo to nekaka zasluga! A zakaj se ni oddajala tista »juha« zastonj, zakaj revež, ki denarja ni imel, niti tistega kropa ni dobil, da bi si bil ogrel z njim svoje otrple ude? Videl sem na lastne oči, kako kruto se je postopalo! Podobno bi se dalo osvetliti še ta in ona »zasluga«, toda dovelj tega, dovelj re-miniscence! Pozabimo na to, kar je bilo, odpustimo drug drugemu in delajmo v prijateljski slogi na to, da odvrnemo nevarnost, ki nam preti od naših nasprotnikov. Zakaj da nam preti, o tem ne more biti nobenega dvoma! Avstrija gradi utrdbe in strategične ceste ob naši meji in Italijan misli prej kot slej na Trbovlje! Da se Je tistikrat ustavil pred Vrhniko, zato imajo nemaTa res nekoliko zasluge srbski ujetniki (kaj pa, ako bi jih ne bilo? . .), toda poglavitni vzrok, da Italijani niso prodirali dalje, je bil po mojem mnenju ta, da so že imeli, kar so za enkrat hoteli imeti. Italijani so pametni dovelj, da vedo, da je nezdravo, preobložiti si želodec. Ako se jim posreči, da prebavijo to, kar so použili, potem pa seveda zopet eno stopnjo naprej! Nevarnost obstoji, to mora videti slepec! Ogroženi pa smo v prvi vrsti mi Slovenci! Zato pa smo tudi v prvi vrsti baš mi poklicani, da mislimo na obrano! Beograd ima preveč drugih skrbi, da bi mogel trenotno misliti na take stvari in da bi v tej zadevi iz lastne inicijative kaj ukrenil. Na nas je, da storimo, kar se storiti da! Koncetri-rajmo svoje moči, kakor jih koncentrirajo naši nasprotniki in glejmo, da paralizujemo njih nakane z dobro premišljenim, zistema-tičnim delom. Popnimo se vendar enkrat do tega, da si izvolimo svoj narodni svet! Primorski Slovenci si ga ustanovijo, zakaj bi si ga ne ustanovili oni odrešeni Slovenci, ko nam je isti tako potreben! Narodni svet sam sicer ne bo gradil obmejnih utrdb in strategičnih cest, a vsaj gledal bo na to, da se stori vsaj tisto, kar se trenotno storiti more! Pisec teh vrstic je že večkrat nami-gaval, kake funkcije bi narodni svet lahko opravljal. Vsega ne bo mogel zvršiti ob enem, a vsaj v evidenci bi lahko imel že zdaj vse ono. kar se v naše varstvo prej ali slej zgoditi mora. Kadar pa bi bila prilika ugodna, bi pač podrezal na merodaj-nem mestu! Avstrija gradi utrdbe in strategične ceste — zase ali morda že za Veliko Nemčijo — na delo torej še mi! Politične vesti Kombinacije o rekonstrukciji vlade. Po poročilih iz Beograda se naj brže že jutri izvrši rekonstrukcija vlade. Vstop Stjepana Radiča v kabinet >e gotova stvar, ni pa še znano, ali prevzame portfelj ministra za socijalno politiko ali ministra za javna dela. Verjetno je, da stopi v vlado tudi Ljuba Jova-iiovič, ki bi naj postal minister notranjih del ali pa mesto Anta Radojevića minister železnic. Skoraj gotovo je tudi, da izstopi iz vlade Pavle Radič, ker zastopa PaŠič stališče, da ni dopustno, da bi bila v vladi dva bližnja sorodnika — stric in nečak — Stjepan in Pavle Radič. = Stoletnica rojstva Evgena Kvas ternika. Te dni je poteklo sto let, odkar je bil rojen glasoviti hrvatski revoluci* jonar Evgen Kvaternik. V šestde* setih letih preteklega stoletja so češki, poljski, madžarski in italijanski emi* granti v Parizu osnovali revolucij onars ne odbore, katerih cilj je bil razrušiti Avstrijo. S temi je stopil v zvezo Ev* gen Kvaternik, ki je sanjal o osvoditvi hrvatskega naroda izpod avstrijskega jarma. L. 1863. so češki in poljski za« rotniki v Parizu izdelali načrt za revo« lucijo v Avstriji. V njih imenu sta sto« pila Milkovski in Frič v stike tudi s Kvaternikom In sklenila ž njim pogod* bo. Ta pogodba je obsegala 8 točk. V tej pogodbi se pravi med drugim: Hr« vatski pokret je treba spojiti z Italijan* skim revolucijonarnim pokretom. Tre* ba je organizirati posebno hrvatsko le« gijo. Z dr. A.Starčevičem je treba stopiti v zvezo in ga pregovoriti, da sestavi v Zagrebu narodno vlado. Italijani se morajo odpovedati svojih aspiracij na » Istro in Dalmacijo. Treba je zanesti re» volucijonarno misel v avstrijsko voj« sko zlasti v Italiji, treba pa je tudi pri* dobiti častnike, da osnujejo hrvatsko legijo. — Istočasno je sklenil Kvaternik pogodbo tudi z italijanskimi revoluci* jonarji. Ta pogodba je imela 5 točk, med katerimi so najvažnejše tesle: Voj* ska, ki se bi izkrcala v Istri ali Dalma* ciji, se bo vojskovala pod hrvatsko za* stavo. Sklicati je treba tajno medna* rodno konferenco, na kateri bo Kvater* nik razložil hrvatske zahteve. Za vzdr* zevanje hrvatske legije se mora brigati italijanska vlada. Treba je preskrbeti 20.000 handžarjev, 20.000 samokresov in 50.000 pušk, Kvaternik pa se obvezuje, da pošlje na Hrvatsko emisarje, ki bo* do narod pripravljali na vstajo. — Do te skupne revolucij oname akcije ni prišlo, deloma ker si revolucij on ar j i med sabo niso zaupali, deloma pa ker niso imeli potrebnih gmotnih sredstev. Tako se je končno Kvaternik sam od* ločil na oboroženo vstajo. Toda imel je samo peščico somišljenikov. Tako je prišlo do znane Rakoviške pobune, ka* teri so Avstrijci z lahkoto napravili konec. Evgen Kvatrnik je padel kot žrtev svojih velikih, a takrat še ne* ustvarljivih idej. Kje je pokopan, ni znano. Bil je prvi predhodnik jugoslo* venskih revolucij onar je v, vreden drug Principa in tovarišev, ki so s svojim de* lom izzvali svetovno vojno in ž njo dali povod, da so se še v večjem obsegu uresničile ideje, za katere je žrtvoval svoje življenje Evgen Kvaternik. Zato večna slava njegovemu spominu! = Z medparlatnentarne konference v Washinjrtomi se je no vrnil naš delegat poslanec Ljuba Nešić. Posetil ie ministrskega predsednika Pašića in mu poročal o rezultatih konference. Predsednik naše delegacije dr. Velizar Jan-kovič se še ni vrnil v Beograd._ Mifiafl Vasiljevič Frunze Kakor s.no že poročali, je umrl v soboto zjutraj v Moskvi ljudski komisar vojne in mornarice Frunze. Podlegel je posledicam operacije želodca. Frunze je bil rojen leta 1885. v mestu Prišpeku v semirečenski oblasti turkestan-skega kraja kol kmetski sin. Njegov oče je bil rodom jz hersonske gubernije. 2e v gimnaziji se ie pečal mladi Frunze s politiko in kot akademik se je vpisal v socijal-demokratično organizacijo, kjer je bil ves čas pristaš boljševiške struje. Od leta 1904. se je aktivno udeleževal v raznih boljševi-Ških organizacijah. Leta 1o05. je začel delovati v industrijskem okraju Ivanovo-Voz-nesensk. Tu je organiziral veliko stavko tekstilnih delavcev, ki se je razširila na ves okraj. To je bil začetek njegovega sistematičnega revolucijonarnega dela. Carske oblasti so ga začele neusmiljeno preganjati. Že kot slušatelju tehnološke faktutete v Petrogradu so mu bili carski vohuni vedno za petami in končno je moral univerzo zapustiti. Leta 1907. so ga aretirali in obsodili na štiri leta katorge. Komaj se je vrnil s ka-torge, je moral zopet pred sodišče in sicer zaradi oboroženega odpora proti policiji. Baje je hotel izvršiti atentat na policijskega ravnatelja- Takrat je bil obsojen na smrt, toda zaradi neke formalnosti se je razprava obnovila In Frunze je bil znova obsojen na smrt. Pozneje je bil pomiloščen. Smrtno kazen so mu zamenjali s 61etno katorgo. To kazen je odsedel v Nikolajevsku in Alek-sandrovsku. Leta 1914. so ga oblasti izgnale iz vrholenskega ujezda irkutske gubernije. Leto pozneje so ga zopet aretirali in zaprli, ker je organiziral politične izgnance. V avgustu se mu je posrečilo pobegniti iz ieče v zabajkalsko oblast, kjer je deloval nelegalno pod imenom Vasilenko. Z nekaterimi drugimi boljševiki je začel izdajati tednik »Vostočnoje Obozrenje« (»Vzhodni Obzor«), toda carske oblasti so kmalu zavohale, kdo tiči pod imenom Vasilenko. Predno so ga pa aretirali, je Frunze pobegnil iz Sibirije v Rusijo, kjer se je udeleževal tajne boljševiške akcije v armadi. Za časa februarske revolucije 1917. leta :e bil na Čelu revolucionarne organizacije v Minsku, ki Je delovala med vojaki 10. in 3- ruske armade. Po revoluciji ie postal revolucionarni voditelj na zapadnem bojišču m v Belorusiji. Razorožil je minsko policijo in orožništvo ter postal načelnik minske mestne policije. Organiziral je v Minsku tudi sovjet delavskih deputatov, postal član izvršUnega odbora ter ustanovil sovjet kmetskih deputatov v BeloTusiji. V času kornilovščine je postal načelnik štaba revolucionarne vojske v minskem vojnem okrugu. Za časa oktobrske revolucije je stopil na čelo boljševiških oboroženih sil v šujsko - ivanovski oblasti in že 30. oktobra je prispel z 2000 oboroženih delavcev in vojakov v Moskvo, kjer se je aktivno udeležil borbe proti vladi Kerenskega. Pozneje so mu bile poverjene razne funkcije v gu-bernijah. Za časa jaroslavskega upora je bil imenovan za vojaškega komisarja jaroslavskega vojnega okruga, leta 1918. je pa postal poveljnik IV. armade na vzhodni fronti. V aprilu 1919, ko je navalil na Po-volžje admiral Kolčak, je bil imenovan Frunze za poveljnika štirih armad. Organiziral in vodil je vso ofenzivo proti Kolčaku ter tudi izvojeval zmago, dasi nikoli ni bil vojak. Kolčak je bil prisilen k naglemu umiku na celi vzhodni fronti. Nato je vodil Frunze ofenzivo proti mestu Ufi. Pri prehodu čez reko Belo je bil ranjen z bombo, ki jo je vrgel sovražni letalec. Za vojaške operacije v tem okraju je bil odlikovan z redom rdečega prapora. Koncem junija 1919 je bil imenovan za poveljnika vseh armad na vzhodni fronti. Kot tak je oblegal in zavzel Čeljabinsk, kjer se je boril proti boljševikom tudi polk naših dobrovoljcev. Ko je bila v avgustu vzhodna fronta razdeljena na sibirsko in turke-stansko, je prevzel Frunze turkestanski sektor. V septembru je obkolil južno krilo Kclčakove armade pod vodstvom generala Belega. Posrečilo se mu je obnoviti stik s Turkestanom, osobito ko so se mu pridružili še orenburški kozaki. V decembru istega leta je likvidiral uralsko fronto do Ka-spiškega morja. Nato je sodeloval pri likvidaciji vstaje v Ruhari, v avgustu leta 1920. je pa prevzel poveljstvo južne fronte proti Vranglu. Koncem novembra se mu je posrečilo zavzeti krimski polotok. Za zmago nad Vranglovo armado je bil odlikovan s sablio z redom in sliko Karla Marksa. Po likvidaciji zunanjih front je bil imenovan za pooblaščenca revolucijonarnega vojnega sosveta na Ukrajini in vrhovnega poveljnika ukrajineske armade. Njegova zasluga je, da sta doživela atannana Petljura in Mahno poraz. Od tretjega kongresa so-vjetov dalje je bil član centralnega izvršilnega odbora in 1. aprila 1924., ko je po prvi diskusiji Trockij »zbolel«, je bil imenovan Frunze za njegovega namestnika v predsedstvu revolucijonarnega vojnega sveta. Trockij je sicer obdržal svojo funkcijo formalno, toda dejansko ie bil na čelu rdeče armade Frunze. Po drugi diskusiji je Trockij na poziv centralnega odbora komunistične stranke odložil svoje funkcije in 26. januarja 1925 je postal vrhovni poveljnik rdeče armade Frunze. Smrt mu ni dala dovršiti velikega programa reorganizacije sovjetske vojske. Med njegovimi nasledniki se imenujeta Unšliht in Trockij. Julijska bulina —j Collarich pred poroto. Dr. Robba je branitelj Ivane Jurmanove, Collaricheve ljubice. Pravi, da je edina lepa stvar v tem procesu krvi in strahu ljubezen do Jurmanove, ki je vsevetela v trdem in ciničnem srcu Ivana Collaricha. Tudi ona ga Je ljubila in ga še ljubi. Iz tega pa je nastala obtožba, da je Jurmanova pomagala Colla-richu pri zločinstvu. To obtožbo dr. Robba pebija, dokazujoč, da v niej ni nič kaznivega. Zahteval je za njo, kakor tudi za ostale, katerim je on branitelj, popolno oproščenje, zlasti še za staro Visnovitz. Dr. Robba je ob svojem nastopu z izbranimi besedami pozdravil predsednika razprave, državnega pravdnika in porotnike, koncem svojega govora pa se je spomnil včerajšnje obletnice italijanske zmage, ki je prinesla osvobojenje. Sodni dvor, porotniki in občinstvo so njegov govor poslušali stoje. Potem je govoril Collarichev branitelj dr. Matosel - Lociani. Pravi, da brani zločinskega in abnormalnega človeka. Odvetniška naloga je, da poda pomoč tudi tako nesrečnemu človeku, ki ga je zavlekla v zločin beda, strast in kakor vleče take ljudi čestokrat strašna usoda. Ne misli, da so porotniki že sklenili sodbo nad Collarichem, ker bi to pomenilo kršenje podane prisege. Z božjo pomočjo premotrimo to pravdo. Odvetnik nadaljuje... —j Tragičen konec štirih liudi na brodu. Na brodu »Belvedere« v Trstu se je zgodila nesreča, ki je zahtevala štiri žrtve. Tvrdka Bidoli je imela na brodu izvršiti desinfekcijska dela. Odposlani so bili za to delavci G. Rubbieri, Jos. Cobau in P. Sporeni, ki so specijalisti za tako delo. Delo je silno nevarno in plini, ki se pri tem uporabljajo, so povzročili že mn »go žrtev. Tako je bilo tudi na brodu »Belve-dere«! Ko so po storjenem delu mislili, da je tudi že vse prezračeno, je šel v globino 15 metrov s krinko na obrazu G. Rub-bieri. Ko je prispel doli, je padel. Na brodu je bil tudi njegov brat, vojak Virgilij, ki mu je hitel na pomoč, ko je videl, kaj se je zgodilo. Virgilij je tudi delavec te stroke. Sla sta v dno broda on in delavec Cobau. Ta se je hitro vrnil. Virgilij je padel. Potem je šel za njim Bidoli, katerega je zadela enaka usoda. 2rtev ie postal potem še orožnik D' Angelo, ko je šel za njim gledat, kaj se je vendar zgodilo. Trupel ponesrečenih ljudi niso mogli takoj dvigniti na krov, ker je bilo povsodi še polno nevarnega plina. Potem so napravili poskuse s kokošmi, katere so vrgli v globino in so bile potegnjene potem kvišku le še na pol žive, kar pa kaže, da je vpliv plina pri kraju in bo mogoče kmalu dvigniti trupla. Nesreča vzbuja v mestu veliko sočustva, pa tudi mnogo komentarjev. — Trupla so Šele zvečer mogli izvleči na krov. Prepeljali so jih tako v mrtvašnico mestne bolnice. nnnnnnrinnnnnnnrinnnnnnnnnnnnr-. ŽREBANJE SREČK za sokolski ss Tabor — v decembru t* 1. rjuna j 'nnnnnrajnnnnnnnnDaaaaj Sodišče — Turški kavarnar z veleseima. 291 etili oženjeni brezposelni brivec iz Cak vca Franjo Kostarič je imel na letošnjem velc-sejmu priprost paviljonček, kjer je kuhal in prodajal turško kavo. Faktični lastnik kavarne pa je bil neki Hasan Huremovič. Za pomočnico in pomivalko sta imela neko Ivanko Matkovič. Vsi trije so si najeli stanovanje s hrano pri Frančiški Kušarjevi v Dravljah, toda plačali niso nič, temveč so ostali na dolgu 558 Din. Tudi v Florjaiči-čevi gostilni so ostali na dolgu na zajtrku 150 Din, mestnemu magistratu pa na najemnini za prostor 250 Din. Kostarič je nadalje jemal pri slaščičarju Kemetru v Šiški slaščice za prigrizek h kavi, toda plačal tudi tam ni ničesar, ostal Je na dolgu 976 Din. Za nameček si je istotam še izposodil 2 kaseti za slaščice ter obe prodal. — Hasan je že med velesejmom izginil iz Ljubljane, Kostarič pa je hotel poprej Še prodati paviljon, nakar bi bil sledil tovarišu, a so ga vsled ovadb dne 9. septembra aretirali. Na policiji ie napram upnikom cinično izjavil, da sploh ne bo plačal, ker mu nimajo kaj vzeti, sploh pa da Kemeter nima priče, da mu je dal kake slaščice. Kostarič je bU zaradi tatvin opetovano kaznovan, dvakrat po 2 leti ječe ter je bil vsled tega tudi iz Zagreba izgnan. Pri zagovarjanju se zapleta v protislovja ter povdarja, da bi bil polagoma vse poravnal, ako bi ga ne bili zaprli. Obsodi se na 5 mesecev težke ječe. — Tatova smola. 30-letni mehanik na Selu Rudolf Ahčan, zaradi tatvin že kaznovan, je dne 20. septembra t. I. vzel v gostilni »pri Štefanu« Andreju Kovaču zavoj s kompletno novo obleko. Ko pa je zagledal na Marijinem trgu sražnika, je vrgel zavoj za Prešernov spomenik ter se s tem izdal. Izgovarja se s popolno pijanostjo. Dobil je 2 meseca ječe. — Nevaren mlad tat Viktor Kokali, čevljarski vajenec od Sv. Jakoba ob Savi, je šele 16 let star, a ie bil že štirikrat zaradi tatvine kaznovan. Prvo kazen *e dobil, ko ie dopolnil 10. leto, zadnjo kazen 8 mesecev je prestal dne 20. marca, a od takrat se je brez dela potepal po Ljubljani in okolici v družbi enakovrednih tovarišev in to-varišic in izvrševal drzne vlome in odnesel 15. junija v Nadgorici Marjani Medic 300 Din gotovine in revolver, dne 15. julija pa na Selu Mariji In Ivanu Sirnik raznih bankovcev in uro z veri'ico v skupni vrednosti nad 2000 Din. — Obtoženi tatvine deloma priznava, a se izgovarja na svojo zanemarjeno vzgojo (nezakonski sin) In slabo družbo. Obsodi se na 1 leto poostrene Ječe, tudi se izreče pripustnost. da ga oddajo po prestani kazni v prisilno delavnico. V. L Križanovska: 92 0 Iiraljestuu nesmrtnih Roman. _Dejala si, Nara, da človek s pomočjo življenjskega eliksirja vse vidi in ve. Zakaj pa meni ni dana ta moč? — je vprašal Supramati zamišljeno. _Zato, ker Se nisi razvil vseh svojih sposobnosti. Najin današnji pogovor je prvi korak po strmi, s čudeži posejani stezici, ki te čaka, predno spoznaš vse skrivnosti naše bratovščine. Toda ti si strašno bled in razburjen. Pa pustiva za zdaj okultistični svet z njegovimi tajnami in postaniva navadna zemljana, ki se ljubita in hrepenita po sreči, kakor vsa druga bitja na zemlji, — je dejala Nara. Ljubeče je pogledala moža in naslonila glavo na njegovo ramo. Očarani Supramati je takoj pozabil na vse svoje dvome, strah in množico vprašanj, ki 93 ga zanimala. Zdaj je videl samo žametaste Narine oči in njena smehljajoča se usta. Strastno Jo je objel in zasepetal: — Ljubim te, Nara, in prisegam, da bom vedno ljubil samo tebe. Nobena druga me ne bo vodila fla dolgi življenjski poti, ki me čaka. Nekaj dni je minulo kakor v čarobnih sanjah. |e bila tako dobr* in nežna, da jo ie Supra- mati čedalje bolj oboževal. Vsaka ura, ki jo je preživel brez nje, se mu je zdela tatvina njegove sreče. Tudi Nara je bila vsaj navidez srečna. Zabavala jo je ljubavna ekstaza mladega moža in rada je poslušala Supramatija, kadar io je strastno poljubljal in šepetal: — Pozabi minulost, pozabi svoje znanje! Ne govori mi več o skrivnostni, ne o posvečenju. Zdaj hočem samo ljubiti in govoriti o ljubezni Vendar pa Supramati ni mogel pozabiti pogovora na dan poroke. Tudi Narajanina prikazen in vse, kar je slišal o njem, mu ni Slo Iz spomina. Pogosto je nehote vpraševal ženo o raznih pojavih, ki jih ni mogel razumeti. Nekoč se je spomnil v pogovoru o posetu lednikov Agnija in je vprašal ženo, kdo je ta čudni sluga? — Agni je nižji duh, ki ga je poklical v telo tvoj prednik, po imenu tod! Narajana Supramati, — je odgovorila Nara. Povedat! ti moram, da so bili premnogi istoimenski tvotf predniki lahkoživci, vendar pa dobri administratorji in finančniki, ki 91 zelo skrbeti, da bi zakladi nikoli ne bili izčrpani Eden prvih prednikov, po Imena Narajana« je bil v tem pogledu osobito iznajdljiv. Kot izboren čarovnik je imel v svoji oblasti vse nižje duhove. Ti so mu pomagali izkopati in napolniti z zlatom rov, ki ga je videl v Alpah. V ta namen je iskal po svetu zaklade in si jih prisvaja! Morda ti ni znano, da ima vsak skriti zaklad svoje čuvarje — nenasitne duhove, ki dragocenosti zvesto čuvajo in branijo. In tak zaklad je stražil Agni. V svojem pohlepu po zlatu je ubil lastnika zlata in draguljev, ki jih je pozneje zakopal v zemljo. Toda zločin ga je priklenil h kraju, kjer je bilo skrito usodno bogastvo. Kb je hotel omenjeni Narajana prenesti ta zaklad v svoje skrivališče, se je Agni odločno uprL Narajana je moral porabiti vso svojo moč, da ga je premagal. Vendar je pa Agni sledil zlatu in se naselil v lednikih. Prednik tvojega pokrovitelja je bil praktičen in zato je sklenil obdržati zvestega čuvarja. V ta namen je zažgal pod skrivališčem z življenjskim eliksirjem pomešano kadilo, o katerem sem ti že pravila. Pod vplivom tega življenjskega toka se je Agnijev duh preselil v telo. Bil je pa samo deloma človek, nekako dvojno bitje — napol človek, napol svoboden duh. In tako živi zdaj v lednikih, kjer straži zaklad. Bohlep ga veže z zlatom, in srečen je, če le vidi dragocenosti. Skromen je in zvest. Pred mogočnostjo svojih gospodarjev kar trepeta. Mene pa mrzi. ker se mu zdi, da lahko uničim njegovo dozdevno življenje. Tbda njegova bojazen je neutemeljena. Kaj me briga ta kreatura? Ce mu mizerno življenje ugaja, pa naj životari kolikor mu drago Slični pogovori so Supramatija zelo razburjali. Narajanina postava je postala v njegnvi domišljiji ogromna in grozna. Čim je ostal sam, so ga neprestano preganjali spomini na moža, ki ga je tako malo poznal, pa je vendar postal njegov dedič. Nekega večera, ko se je Nara pogovarjala s povabljeno prijateljico, je odšel Supramati v knjižnico. Brskal je po predalčku, kjer so ležala pisma, računi in dragoceni starinski rokopisi ter našel velik medaljon z Narajanino sliko na shnovi kosti. Bil je naslikan v bogati, elegantni obleki iz 19. stoletja. Supramati je začel radovedno ogledovati klasično lepe poteze na prinčevem obrazu. V velikih, temnih očeh je bilo nekaj satanskega, kar je povsem odgovarjalo strašni sliki, ki si jo je ustvaril Supramati o svojem predniku na podlagi Narinega pripovedovanja. Koliko zločinov hna na vesti? Koliko trpljenja je povzročil? Kako lahkomiselno igro si je dovolil ta krasni mladenič z groznimi silami, ki mu jih je zaupala bratovščina »Okrogle mize večnosti«? In kaj čuti zdaj? Ali mu je bilo težko umreti po tako dol^m '2Jvli*icuu2,..Aii £e cfcf>_caJ v gad/fc uri? O V ris! S K I M ARO D« dru o. novembra 1925. Stran 3. Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Ljubljanska drama Sreda, 4.: «Krpan mlajši». Izv. Četrtek, 5.: «Ifi^enfja». A. Petek, 6.: »Zimska pravljica«. D. Sobota, 7.: «Za narodov blagor«. F. Nedelja, $.: ob 3. pop.: »Vdova Rošlinka». Ljudska predstava pri znižanh cenah. Ob S. zvečer: »Krpan mlajši». Izv. Uisbfjatrslca opera Sreda, 4.: »Mrtve oči->. F. Četrtek, 5.: <*:\'abor», «Povratek». B. Pctek. 6.* Zaprto, sobota, 7.: «Don Juan*. E. Nedelja, 8.: «M;«non». Izv. Poodeljek, 9.: Plesni večer (gdč. Vizjakova in g. Vlčck.) Izv. Oi L?r De>: &fo js skladatelj „Vigredi" ? V svoji, pri Sch\ventnerju izišli Izdaji narodnih pesmi iz leta 1906. sem krst;] »Vi-gred« kot belokranjsko narodno pesem. Ker so poznejši pojavi dognali, da ima ta pe->e-in autori a, naj mi bo dovoljeno, da ta Svoj greh opravičim. V letih 1875. do 1880, sem obiskoval ljudsko šolo v Črnomlju in doleta IS77. sem hodil tjakaj na počitnice. Ves ta čas je bila ta pesem ne samo v območju črnomaljske ljudske šole med narodom razširjena, temveč se je pela tudi v viniškem, semiškem in podzemeljskem Šolskem okolišu. Pela se je na costijah, cb trgatvah, na božjih potih itd. in tudi kot odlioduica. Ker se mi je pozneje direktni prehod v melodiji te pesmi nekam sumljiv zdel, sem vprašal pismeno in ustmeno svojega nekdanjega učitelja Franjo Šetino v Črnomlju ,ako mu je autor znan. Sporočil mi je, dad je to pesem že lera 1874., ko je svojo prvo službo v Črnomlju nastopil, med narodom udomačeno našel ,autor da mu torej ni znan. Leta 1907. sem nato to pesem harmonizira] v obliki, kakor se sedaj poje, za moški zbor in jo vpeljal kot nagreo-nico. Šele leta 1917. na nekem učiteljskem sestanku na Visokem pri Kranju sta me na moje veliko začudenje opozorila šolska upravitelja gg. Mihelič in Josip Lapa j ne, Vavitnov zet, da ta pesem ni narodna, da je lo pesem zložil Andrej Vavkan. naduči-teU v Cerkljah. G. Lapajne mi je tudi takoj poslal dotični zvezek. Tu sem šele do-jnai, da je pesem zložil Andrej Vavken. Naslovna stran tega zvezka se glasi: »Glasi Gorenski«, postavil Andrej Vavken, učenik. V tej zbirki se kot zadnja pesmica na-iiaja »Otožnica za rank' gosp. Kam.Io Ala-seku, c. kr. učeniku glasbe v Ljubljani.« Jc dvoglasni ženski zbGr v f duru s spr^m-"jevanjem na klavirju, v sre-dini razširjenem - mešasi zbor. To je naš »Vigrcd se povrne«, katero pesem je spesnil Ivan Puhar, -kram: kaplan v Cerkljah. Pesem ima 5 kitic. Na naslovni strani se nahaja tud» S*. ISol] Nekateri dvomijo, da bi ta številka aomenjala letnico, V BleUeisovih Novicah iz leta 1861. in sicer z dne S. maja 1861. pa neimenovani poročevalec poroča, da je Andrej Vauken, učenik v eCrkljah, ravnokar na svetlo dal »Giase Gorenske«. Prav živo priporoča ta lepi dar vsem ljubiteljem domaćeg« petja. »Prav v duhu svojega napisa je zložena Otcžnica po rajnkem gosp. Kamilu Mašeku, ki bo njegovim prijateljem in učencem pri petju scizice vabila v oči« in še nadaljuje «kar se tiče izvirnosti Vav-'venovih pesem, po našem so znanji celo nove in ne spominjajo na sedaj znane motive, ena je že tiaznamovana kot nemška po nemškem tekstu: Wie schon is t daa iandlicne Leben«. Ker je to nemško pesem Puhar sam za zbirko poslovenil, je možno, da je Piiher to poročilo sam spisal. V ^Slovencu« z dne 13. aprila 1924. Št S6 pripisuje gosp. Franjo Neubauer, župnik pri Velkem Gabru, autorstvo te pesmi Gregorju Riharju, češ da je objavil to pesem v »Vencu četveroglasni pesmi-. Po njegovem ljubeznivem posredovanju rni je poslal g. Gustav Spetzler, nadučitelj v pok. v Trebnjem, to knjigo. V tej knjigi se nahajata res dva zvezka Riharjevih pesmi, kot tretji zvezek so pa uvezani ali ušli Gorenski Glasi Andreja Vavkna in seveda \iOi zadnja pesem *Otožnica«. Ker pa manjka tretjemu zvezku naslovna stran, je :a okolnost spravila g. Neubarerja v opravičljivo zmoto in zato rnu svetujem: Fc-strna lente, kakor sva se učila na novomeških gimnazijskih klopeh. V Pevcu št. 3 do 4 Iz leta 1921. pa trdi g. Marij Kogoj, da je autor te pesmi g. Ivan Skerbinec, nadučitelj v pok. v Višnji gori. Skerbinec mu je pravil, da je nastala leta 1860 ta pesem na sledeči način: Pu-her kot velik častilec Kamila Maska je po slednjega smrti spesnil »Otožnico« in naprosil Skrbnica, s katerim se je leto po-orej seznanil, di mu napravi napev In ta napsv ie potem Puhar Vavknn izročil In ta ga je uvrstil med svojo zbirko, zato je tudi zapisai, da je pesem postavil in ne zio-/i.. V pismu z dne 29. junija 1923. pa poroča ni eni oosp. Skerbinec, da mu je Otcžnica z dvema kiticama izroč.l po smrti Kamila Maska Puhar, ko je on — Skerbinec —služboval v Preddvoru. Pesem je zložil v d duru s spremi j evan jem klavirja za žea-ski zbor in nato še pristavi: Ta napev sem pet izročil iaz neducitelju Vavkuu v Cer.. X V svoji izjavi v »Jutru« z dne 10. septembra 1925 št. 208, kakršno je tudi meni poslal, pa pravi, da je zložil Vigred leta 1863, ko je služboval kot organisi in učitelj v Preddvoru, Puhar pa kapianoval V Kranju. Nadalje da mu je Puhar besedi.0 .zročii, nakar je on to pesem zloži!. N^ka cerkvena pevka, ki je službovala takrat v Preddvoru, je napev te pesmi dobro poznala in ko se je preselila v Cerklje, je po njej Vavken postavil In Izdal ta nr.pev. Kako torej? Ali ie Puhar izročil Vavkan napev ,ali Skerbinec Vavknu sam, ali je Vav-•.cj soreiel napev cerkveni pevk!? In kako to, da je izročil Puhar Skerbmcta samo dve kitici, ko jih ima pet? Vedeti se mora, da Vavken s Škcrbinccm ni čbceval. B ia sta si politična nasprotnika, Vavken je bii narodnjak, Skerbinec pa vladni pfiitn*. Pri teh nasprotujočih si trditvah moramo oač blagohotno uvaževati starost gosp. Šker-binca, ki Je rojen 27. maja 1841. v Straj-nah pri Kamniku Toda glasom pjdaikev prosvetne uprave v Ljubljani, je bi! ^ sp. Skerbinec ko: provizorični uč'ielj, nastavljen dne 29. septembra 1S61. v Konjski gori. dne 13. novembra 1865. ket std'm učitelj v Dolu, dne 6. decembra I Soli. ie nil puačšcea v Karmio gorico, 25. auvr.nbra pa v Preddvor, kjer je o; u do Iv ta 1874 C ajrs Kcblarieve zgolj/ »c cc:k-ljan-.<- r^rc \z \S90. ie >a Fur.T ka- pianoval v Cerkljah od 14. aprila 1S53. da leta 1862., od tu se je preselil v Smlednik, Kamnik, Dovje in je dne 7. avgusta 1S54. v Kranju umrl. Iz teh ugotovljenih podatkov torej sledi, da je prišel gosp. Skerbinec šele leta IS6S. v Preddvor, ko je bil Puhar, takrat *e 4 *eta v grebu, nadalje, da le Vavken že leta 1861. pred mesecem ma-jem izdal to zbirko. Iz teh podatkov toiej sledi, da autor te pesmi ni gosp. Skerbl'icc. Ker je Vavken »Gorenske Giasec postavil sklepa gosp. Kogoj, da je Vavken v svoje zbirke sprejemal tuje pesmi, drugače bi zapisal »zložil«. Tcda Vavken se je v vseh svojih izdajah izogibal izraza »zložil« ali •komponira}«. Napere cerkvenih pesmi je tudi »nabral«, to je nabral od drugih ali pa sam postavil. Teh napevov je 43 in je pri vsakem napevu imenovan tudi skladatelj. Pesem »Vesela pevka« je pa »sestavil«. Kdo je bil Vavken Andrej? Vavken (rojen 20. novembra 1838) je nastopil svojo prvo službo kot učitelj v Cerkljah dne 18. novembra 1857., umrl je 15. aprila 1898., bil je 30 leta cerkljanski župan. V Koblarjevi zgodovini cerkiajnske fare (stran 121) čitamo, da Je nadučitelj Vavken cerkljansko šolo nekako preporodil, vcepil veselje do nje staršem in ctrekem, ter kot vzoren učitelj vedno uspešno izvrševal svoj pokiic. On je mož krščanskega duha, slaveč crga-riist in peve--. itd.« Njegov bariton, njegove orgie in njegov cerkveni zbor še danes med ljudstvom slovi. Ni Smarnic in Bvžičnice brez njegevin »Smarnic« in »Bcžičjiicc«. Na učiteljišču v Ljubljani mu je bil učiielj glasbe Kamilo Mašek in do Maškove smrti (12. junija 1869.) sta si biia najboljša prijatelja iri sta stalno dopisovala. Da bi Vavken svojemu nekdanjemu prijatelju izkazal svojo hvaležnost, je naprosi! Puherja, da spesni Oto'žnico na Maska v to svrhe, da njegov spomin ovekoveči s svojo lastno kompozicijo. Vse Vavknove skladbe kažejo narodno, rnelodijozao iiz ijonemijo, ka-kršuo ima tudi »Geožnlca «;ali »Visred«. — Mož je imel dovolj fantazije, da je svoj2-mu prijatelju sam postavi spomenik. Tucli s Puharjem je živci VavKcn v najbcijš^m razmerju, puhar je Vavkna celo na steklo fotografiral. Značajnemu rri glasbeno dovolj izobraženemu možu, kakor je bil Vavken, ni prisoditi, da bi v proslavo spomina svojega prijatelja zagrabil ta^ pgaiai. »Vi-In sedaj še nekaj o Ivanu Puharju, rojenemu 26. avgusta 1814. v Kranju v Stan-gglovi hiši št. 82. Puhar je bil kemik svetovnega slovesa. Njegov izum je, da so se jele napravljati iotograiične slike namesto na dragocene srebrne, na steklene plr.šee, napravljal Je prve diapozitive in je svojo iznajdbo upore bij al tudi za prenašanje s!ik na papir In reprodukcijo po risbah in je-klorezih. Na londonski industrijski In na pariški razstavi Je bil odlikovan. Pariška akademija ga je leta 1851. imenovala za svojega člana (glej >Dcm in Svet« Iz leta 1893. oziroma >>?iovenec« z dne 7. februarja 1914. št. 30 ter nemške revije, ki jih poseduje g. dvorni svetnik v Kamniku Julij Polec, neeak Puharjev). Puhar pa je bil tudi spreten slikar, godbenik, igral je gosli, kitaro in klavir in je vsa gedala s pomočjo kakega mizarja sam napravil. 13:1 Je tudi pevec in pesnik. Ljubljena ima že Puharjevo ulico. Kaj pa Kranj? »Ljubljana je klebuk, Kranj pa je pušeljc na tem klebukut: in sedaj vprašam, ali ne bo Kranj sledil Ljubljani in postavil svojemu velikemu sinu primeren spomenik, sinu, ki je poveličeval Gorenjce v pesmi »Poziv Gorenjcem«. Zatorej. Gorenjska ti skalnata stran, Ti zemlja slovenska, stej tujeu v zabran! Po Šegi domači mi č'mo živet<; Gorje mu, ki tlači slovenski naš svet V tem oziru ima sedaj besedo vrli kranjski župan gospod Ciril Pire. — Koncert Borovskega. Svetovnoznani pianist A. BorovskJj je včeraj koncertiral v unionski dvorani in je kot naš dober znanec izza lanskega leta privabil precejšnje število ljubiteljev k svojemu lepo uspelemu koncertu. Pnblika se ie od točke do točke Čimdalje bol i razgrevala in koncert se je vsled dodatkov pianista zavlekel precei dolgo. Podrobno vsled toga poročam o njem jutri. — Dva recUaciiska večera. Dne 9. in 10. novembra se vršita na šentjakobskem odru dva recitacijska večera. Na prvem eitajo svoja dela Silvester š k r !. Ivo G r a h o r, Vinko Koša k, Janez Žagar in Srečko Kosovel. Na drugem večeru recitirajo: Milan P i r n a t Slavko Jan, Janez Ž a -X a r. Ciril D e b e v e c Slovenke pesmi in odlomke iz domače in tuje drarrskc literature. Začetek obeh večerov točno ob 2X — Nagradfen prikaz o ri cčkoj Internacionalnoj umietničaoj izložbi. Nagrada, od prispjelih članaka o ovoj izložbi, dodijeljena je za jugoslovenski prikaz o svoj izložbi, kao najstnienie, koji je Izašao u »Jugoslo-venskoj Njivi« iz p^ra slikara i kritičara prof. M. D. Gjurića. — »Jugoslavenska Niva« prinaša v no-vemberski številki to-le vsebino: Dr. Petar Bulai: Lubor Niederle. Povodom šestdesci-?;odišnjfce. — Frano Alfirevič: Tuga hotela, — Žene. — Stanko Tomašić: Crveni pa- ragraf. — Dr. Mirko Kus - Nikolajev: Etički problem moderne žene. — Stevo Stoja-nović: Šest godina naše agrarne reforme. — A. Bonifačič: Andre Gide. — Pregled. — Umjetnost. — St. Tomašić: Teatarska mar-ginaiia. — Dr. G. Novak: Dalmatinski nmetnici na Jadranskoj izložbi u Splitu. — Socijalni život. Dr. St. Deželic: Moderno stambeno pitanie. — Srpski KnHževnl Glasnik prinaša v novemberski številki tole vsebino: Vladimir Nazor* Dječak sa ostrva. — Franc Veric!: Čabrinovič. — Danica Markovič: Davnašnja pesma. — Momčilo Nastasijević: Mirovanje drveča. — Frano Alfirevič: Večna uteha. — Dr. Jovan Cvijič: Stogodišnjica Gjure Daničica. — Branislav Miljokovie: Originalnost u književnosti — Jovan M-Jovanović: Odgovornost za svetski rat (IX.) IV. Pripreme Avstrije za rat sa Srbijom. — Dr. Dušan N^deliković: Bugari kao simbol? u našoj narodnoj lirskoj pesmi. — Dr. Veselin Cajkanović: Zadušnice i sirotinja. — Svetislav Petrovič: Pozorišnji pregled. —- Dr. Miloje Milojević: U.nctniekl pregled. — Dr. Rista Mirkovič: Socifauni pregled. — Nikola Milctić: Vojni oregled. — Inostrani: Politički pregled. — Gustav Krk-lec: Ocene i prikazni. — Dr. Dušan Popo-vič: Deležke. Prinašamo dve sliki iz Langerjeve drame «PERIFERIJA» (oceno smo priobčili že dne 11. okfobra t. 1.). — Prva predstavlja sestanek temnih eksistenc za tovarniškem pio* tem na periferiji (Nablocka, Rogoz, Plut), druga pa prizor v baru (Rogoz, Cesar, Plut, Nablozka). PlJ m" v nemlKo fronto Senzrx:jonalna pravda v Monakovem. Msecjs brodovrega moštva, — Nesoghsanje r-rornarlških vodi-te!j3v. Gustav Noske nadaljuje. Glede upora med mornarji pravi priča, da on ni bil obveščen o tem, kako daleč ie -segla in sploh mogla seei propaganda na b rodovih in v arasadi. Da so ljudje politizirali, ie naravno. Kolikor :az vem, je odšlo z velikih bojnih brodov vse, kar ie bi'o najboljšega in najmlajšega, na podmornike in na velike brodove so prišli poročeni rrož'e v starosti do 40 let. Naravno je, da razpoloženje teh ljudi po štiriletnem ekser-ciranjti ni bilo najvišje. Da pa je prišlo do upiranja med njimi, je vzrok ta, da veliko ;r:cvIIo poveljnikov ni imelo prave rr.ere čustva za svoje ljudi. V pogovoru 7 irior-nar*i sem naletel vedno na temeljno izvajanje: /»".j smo storili s vejo dolžnost, dokler ?e bilo smisla za to, toda v trenutku, ko *e vo'ra končana, pogin-t« na dnu morji, tega pa H2 bomo storilk Ako so poročila o izjavah admirala Trothe v tem procesu točna, potem se je, kolikor jaz vem, na tem mestu prvikrat priznalo, da je obstojal nemen velikega porrcrskega sunka. K mnogim tragičnim prob!en:^m nemškega Iftttfstva spada po mofeu prepr!čcn."u tudi globoko neso-giasie v voollnlfa mornariških krog1!-., ki je obstofafo cd prvega vo'ncga dne glede načina vporabe mornarice. Avtoriteta izrvssinih oiicirfev. K »sunku z bodalom« nava'a priča na-Jalje, da pozna veiiko število ofcielr'ev kot osebno hrabre može. Toda, kar sa je presenetilo, ie bi!o to, da so ti gospodje v zlata Plini unif3rmi kar vstrepetalt v trenutku, ko niso ljudje več z vso pokorščino kakor doslej stali pred njimi. Veiiko število oficirjev je bilo vzgojenih samo za poveljevanje, niso pa znali z ljudmi živeti in umirati v duševni zvezi, zato pa ie niilhova avtoriteta kmalu poginila. Tudi se ne sme misliti, da je bil vsak oficir pripravljen umreti za izgubljeno stvar... Pomirjevalna politika Evrope« Priča nava'a več slučajev, kako se je socijalna demokrate pred vojno obkladalo z infamijaml.., Nemška socialna demokra-c":a |c vodlfa že pred 23 lati po!!t!ko. za katero se zavzemajo seda! državni kancelar dr. Luilter, dr. S!rcsen:ann, Chamberlaln I. L C Ta coLtiLa vodi do ooaUrienja Ev* ropa in do novo ureditve razmer, ki imajo ustva-iti Zedrn;ene države Evrooe. Glede politične dalekovidnosti so socijalni derro-kratje pred današnjimi državniki precej na-prek Temeljno načelo socijalne demokracije m socijalističnesa delavstva je popolno priznanje dolžnosti za deželno obrambo. Pafrffotična socrjalaa stranka« Državni posl. Oto Wels pripoveduje, kako je prišel polom iz že zrramh vzrokov in ni nikogar presenetil. Prišel >e z gromom in bliskom, kakor se pojavljajo elementarni dogodki Mi smo poskusili svoj vpliv v delavstvu, priznam pa, da Je bil ta vpliv proti koncu vojne vedno slakši in so se mase nagibale bolj za radikalne tendence revoluei-{poarjev in Špartakove zveze. Slednjim se merđa lahko očita, da so pripomogli k štrajkom in sabotaži, ker so hoteli imeti ra'-ši konec s strahom, kakor pa strah brez konca. Ne verujem pa, da bi bil le eden dc-ieva: v interesu inozemstva. Giede vseh moram zavrniti tre'itev, da bi blM kdaj cd sovražne strani dobili denar. Nikdo ni postavljal domovine nad stranko tako, kakor socijalna demokracija ... Proč z eneks'iami in kontribu- cijjami. Na neko vprašanje odgovarja priča, da se je tekom štirih vojnih let pozicija secijj-listov v drugih deželah nekako izpremenila. Začetkom vojne s:> francoski socialisti stopili v vlado kakor tudi v Belgiji in v Angliji. Tekom poznejših let je potern zmagalo tam pojmovan*e. da naj bi se ta vojna najboljše končala s sporazumom. K tema so bistveno pripomogli govori nemških socialistov zlasti Scheiderranna z zahtevo: •Proč z ar?eksl"nmi In kontrlbuc-.*am1!» Vi&cbr ne stori ničeša?« — Nasprotno r^vsianje s orehranfeval-nim vor^šanjsm. Priča general G r 5 n e r. Na prošnjo dr. Hirsehberga se prečita iz zvezka »Sanrk z bodalom* členek, v katerem stoji trditev- »Ostme pretresljivo dsjstvo, da sta Ari nemška generala princ Max \cn Bedeti in Groner pre!"n*?!a zvestoba ?voj?mu» cesarju in takarekič nprirorHa rcvluc!ji s sverm potepanje« — Groner pripevedu: je: Razm^hčevanje bojnega duha v nemškem naroiu sc ie pričelo leta 1016. On je imel kot žcleznišk! šef mnogo pri'ike. da je potoval med armado in domovino. Do le u J 1015. ni bilo najti v ljudstva nikakega oslabi ljenja bolnega daha. Prve siednve oslab-ijenja duševnega življenja v IJodstVU sein epazi! spetaladi 1916. Šlo je za ustanovitev vojuoprenianjevalneca urada. Pri tozadevnih razgovorih se jc opažala velika ner-vcznoi>t pri deia.sk:':! zasiopi.ikib, Oč tki so bili več ali manj hudi, v slavnem naperjeni proti vladi, da se ničesar ne stori N.kdar nisem imel vilska, da bi prevladali zgeij polit eni motivi. Pteprican sem bil že takrat, da naša vlade ni bila na višku. Beth-mann-rioliweg ni imel p. guma, da bi brezobzirno odstranil ovire, Id SO se postavljale proti njegos i volji . . . Napraviti smo v prehranjevalnem vprašanju najprvo razdelitev, potem smo se bavili s transportom i l šele nazadnje s prodskcla Seveda bi bili morrJi ravnati baš nasprotno, kakor se je zgodilo na Angleškem, ali bi o |e prepozno. ŠtrsjkL - Potreba siovega kurza, Štrajk v aorilu 1017 je bil samo reakcija človeškega telesa In fiOveSke du'e BJ težko pemenjkanje, preslano v pretekli zi» mi. Polastili ,:a so se štrujka pciit.cni dO« menti in poskušali zanesti v meso pol:::č-no vznemirjenje. Gotovo bili radikalni elementi na delu. Stmjk je "". : ne.j k■ r-čan. Pretil pa je kcooeaa aprila nov š:rajk, Priča je imel pogovor z voditeljem stranke neodvisnih soeijaUstov riaasejem, \k-slllta! mu je položaj na fronti 'n poudarjal potrebo povišane prcdakeijc. rlaasc jc koscem pegovora obljebil, d?, se J. maja ne b i štrajkalo. Priča je ^abii o Haascju vtlsk, da on ni ni-kak rervoiticljcaarnj voditelj. Prič_i izpove, dn je takrat v zaa;>:.in k:- z% po« udarja! svoje stališče, da aka se vojna u* gublja vojaško, steji pred vrattrt rev:'a-cija. Svoje mnenje jc razlejil ti:Ji rtugonu Stinnesu, ki pa jc bil vedno mnenja, da cedi priča vse prečrno Li da bo Ludendorft zmasrl. Priča je hote! v glavnem izpre-membo v uradu državnega krnelerja in d -seči ie nameraval država! kabinet d:žL!:ie cbrambe ne po parlamentarnem tistemu, marveč s posebno konstrukcijo v vojne svrhe in z udeležbo vseh strank. Iskal jc novega kurza primerno času in polo/aju, da pridejo na varno, tudi ako se vojna slao.* konča. Nadomestitev t armad. Pritožbe Začetkom 1917. je poročal Ludendnruu o skrbi za nadomestila v armaJi. Rezultat preiskave je bil: na i:ado:nesii!o se lahko računa do spcmladl 1918. Po tem treb.. uravnati operacije ... Z bojišča so se Btde pritožbe o slrb! prehrani. V etapi Je zavladala grda nedseiplina. Preiskava jo dokazala, da so bile zopet neverjetne nered-nosti v preskrbi vojaštva. Žrebanje sokolsKe loterije za Tabor-15. decembra t.l. Pomanjkanje ljudi. - r Do Božiča mora biti miri Februarja 1Q18 sem postal vodja prvega armadnega zbora, da dobim kruh iž Ukrajine. Ludendorff mi je pisal v maju 1918., da je na zapadu vse dobro, potrebuje pa ljudi. Sicer pa z vprašanjem ljudi pri an-tanti ni nič boljše. Jaz položaja na zapadu n'kakor nisem tako ugodno presojal. Bilo je treba preveč meči m posadke za vzdrževanje pozicije na zapadni fronti vsled močno zakrivljenih bojnih črt . . V juniju 1918 sem bil v Berlinu, kjer so mislili, da je Ukrajina polna žita. Takrat mi je podpolkovnik Bauer rekel, da je položaj obratni! snovi za podmornike zelo resen in istotako vprašanje nadomestila . . . Meseca septembra so se m* izrekle neke osebnosti posamezno z veliko skrbjo o p^I>žaiu na zapadu. Dne 23. in 24. septembru sem bil v S>r>o. General Ludendorff nI je razjasni] front:;-..-razmere, naslika! pojožal za zelo resen, toda ne neposredno ogrožen. Vprašal sem ga: Ljubi LndendorfTi povejte mj odkrito in pošteno, kako dolga boste RtOfil na zapadu 5e izvrševati odpor. Jaz moram to veden. da si uredim po tem politiko na vzhodu napram okrajfatskl viadL General Lndsadoffl ie odgovoril: Upirati se br.n m^g2l $e nekaj mesecev. Vprašal sem dalje: A'i mi ne morete navesti termina nekoliko bližje? — General Ludendorft je nato odgovori: Do BoiTča mora b!tl mir! Nisem b.l razočaran, ampak pomirjen po njet izjavi ... V I lF S S1 ¥ ČAJ kar piizravj ) vsi Hrolrov«;:.~*\ — D',!)iva se v vssa Iskarnah In eioaor>it:'» \' la a Kem. pbaim. hhccatnri] K5:v O. V2LFAN. ZAGKEB, ILICA 204 t Cesar naj gre na ironto! Kot naslednik generala Lud^ndorfi3 sem se takoj orijentira! o situaciji na zapada ... Z vzhoda sem žel na zap^d s trdnim na mene m, ako bo megace rediti pozclje cesarja. Osebno sem bi* proti odstopu cesarja ?z vzrokov armadne in zjasti oficirske Ptinolozile. Pre Jhgal pa sam, naj gre ce« s^r neJBUdona na irrntD nc mat da za para« rio, z.i o^Je^cvaire in za ro"-cI:avan7e že Icznfn križar tt'Ji ne v tem smicIu, i*a nal se ces?:r pestavi na čshi STofrli čet in irvrJJ ftrrtni pohod lrarveč du srie n:? nrosto na frento v strelski iarek tja. kjer Je stalo to-!Iko stctlsccev nemških \o;akov In oMehr-lev. Tam naj cesnr počaka, če «;a mt>rda krcala zr?He:ie. Ako etsaf pade, nI za nfcca lepšega konca In ako b* bi ranjen, bi bilo pa m^Jcm prepričanju pričakovati v tem trenuten pre^brru v razpolr.2e*??ii remške-ra Ifndrtva po v njem vladajoči setrtimentai-iiosti. Oba generalna a-djutanta s'a rekla, da to ne gre. Tudi feldmarSal jc mojo misel odk!:n!l ... Ko sem sprejel poveljstvo na zapada, ni bilo de)an)sko rezerv nič več ... 4. novctr.ora sem šel v Berlin po-rocat. Tam sem slišal porcčiia državnega t. jnika o revolti v mornarici rn d^lril vtis, da vsled te je vse vprašanje ndpjill na zapadu omajano, ie ne končano. Pričak> vati ie bilo, *U se to eibanie raziiri -Aran 4. »SLOVENSKI NAKODt dnt b novembra l9L'o. štev. 252 * Dnevne vesti. — V /tvo se čutita zadete tisti ljudje, ki hočejo v zadnjem času pred* stavljati v Ljobljani radikalno stranko, ker smo ugotovili. dc bo uporabljal še-sterokotnik, za konjsko pa pravokotnik 5X2 cm. V teh pečatih bo označeno ime občine, v kateri je biio meso pregledano in datum pregleda. Maurice Lebtanc: Žrtve ljubosumnosti Sele po tridesetih prečutui nočeh, pO dolgom mesecu strašne bolesti se odločil stopiti v tisto sobo. Hotel Je znova precitarJ vsa pisma iz časov, ko je bil sc zaročen, prelistati jc hotel Črno vezam zvezek, v katerega je Ju-liitia kratko beležila vse dogodke \z njunega zakonskega življenja, 'iakrat je bil be srečen. Takrat! Sedel je zapuščeno pisano mizo jn začel brskati po predalek« i/ crne Cbenovine, kamor je spravljala ona po datumih razvrščena, ljubezni polna pisma. Zdaj so ležala tu pred njegovimi ucnd. Pod pismi je bii črno vezan zvezek. V roki mu je ostai košček belega žameta, ki je pokrival dno predalčka. Ali ni biio tam še drugih pisem? Samo eno pismo, velik ovoj, rdeč pečat — težak — težak. »teročiti uo moli smrti neraspeca-teno moji prijateljici tlenrietti Devise-ovi.» Ovoj je odietcl zmečkan iia tla. \z njega sk> padla na mizo pisma, ljubavna pisma, pisana z tnoSko roko. »Moja oboževana!« Tako se je pričenjalo r>r- — Spremembe v zagrebškem novinarstvu. Kakor javlja osna^uja zagrebška *Rijcč», je. postal direktor zagrebških ^Novosti- in «.Zas greber Tagblatta* zopet g. Toni SchlcgeL — Koliko tehta ustreljen: jelen Gosp. Janko .Skale nam pi5c. da tehta jelen, ki ga je ustrclii, z drobovino vred v resnici okrog 300 kg in da je visok 148 cm. Zanj kot lovca-sportnika jc merodajna teža, ki jo ima žival v naravi, nc pa kidar je žc iz-čitčena. — Obsojeni komunisti v Zagrebu. Radi nedeljskih demonstracij, ki so «h priredili zd^rebški komunisti na pokopališču, ;"e policra aretirala okoli 37 oseb ter je od teh pridržala v zaporu -5, da je ugotovila rjlh identiteto. n3 podiagi IcriinTnalne evidence jo bilo usorovijersj, d± je od teh komunistov že več kaznovanih r^di tatvine, poneverbe in vojaške dezertacije. okoli 15 areti-rancev pa je bOo policljiko obsojenih radi izgredov viačagarstva in drugiii policijskih prestopkov. Aretirani komunisti so bih obsojeni na 24, odnosno na 43 ur zapora, a eden na 4 dni, ker je bil ie 25krat raci izgredov policijsko kaznovan. — Smrtna kose. V bolnici v Celovcu je L t. m. umri na težki operaciji 5. Peter U ra bane, dolgoletni narodni župan pri Sv. Stea tanu na Ziii. Pokojnik je bii navdušen, ne* ustrašen Slovence, ki se je desetletja boril za pravice zasužnjeih slovenskih rojakov na Koroškem. Bil je vedno v prvih vrstah slovenskih narodnih borcev, neomajen in ne« upogljiv v svojih načelih. Povsodi je užival največji ugled in spoštovanje kot poštenjak in kot kristalno čist značaj. Pokopali so ga 4. t. m. v njegovi rodni občini. Slovenci od blizu in daleč so prihiteli, da izkažejo zadnjo čast možu, ki si je za slovensko Žilo pridobil nevenljivih zaslug. Bodi mu ohranjen trajen spomin! — Vajenec zaklal vajenca. Sooči ob 20. se je v Osijeku odigral tragičen slučaj. Iz šole so sc vračali vajene!, med drugimi tndi I5Ieiiii čevijarsi vajenec Anton 01-mauer in 14!etui krojaški vajenec Franjo r'olk. Oba vajenca sia sc sprla in Olmaucr jc udaril Folka z bokserJeiH po glavi. Folk se mu je Iztrgal iz rok in skušal ie meči. Videč, da ga Čimaucr zopet dohiti jc potegnil majhen nožič iz- žepa in zamahnil z vso si!o pro:i Oimaucrju, ki je zopet uava-lil nanj. Za.nahnii je tako nesrečno in silovito, da se je Oimaueriu nož zaril v prsa in m a presekal pljučno veno. Čnnauer je med prevozom v bolnico umrl. Policija je Foika nretiraia. — Mlad ubijalec. V selu Vitina, v Hercegovini sta se na paši sprla 6Ietni N. B. in Sletni M. B. Med prepirom jc starc'ši udaril mlajšega s kamnom tako močno po glavi, da je ta podlegel poškodbam. — Potrjena smrtna obsodba. Kakor sinu žc porcčaii, je bil r»ri;d prvo^BStaocnisi sodiščem v Šiipu obsojen na smrt na vc-šaiih komka Trajan Ivanovlc, ki sc je s Četo Pančc M: haj levica bori! proti našim oblastim. V borbi z orožnik'*, v kateri Je Mfhajlović* p^Jei, je bi: [vasović ranjen v nogo in so ga uje':. V tej borbi so padi štirje orožnik" :".» dva krmita. Ivanovič z obsodbo ni bil zadovoljen :n je vložil nlč-nostao pritožbo. Obsodbo jc sedaj potrdilo tudi apek.cijsko sodišče v Skoplju. $e bo tel »FlorJiajB« deli tim S jubljans — SvaČ&na vojaška zaprisena. Da* nea zjutraj ob 5. sc je vršila na dvoriš šću vojašniec vojvode Mišića slavnost^ na zaprisega vojnikov, rojenih v letih 1875. do IboV. Na sredi dvorišča je bila postavljena z belim prtom pogrnjena miza, na kateri jc stalo razpelo in dve goreči sveči. Ob mizi so stali podpolkov? nik M u 1 a č e k, načelnik vojaškega magistratnei«a urada ravnatelj Earic ter vojaška svečenika aions. K 1 o b o vs in prota Dimitrije J ^ 11 k o v i č. Za njimi jc stal vod vojakov in vojaška todba. Oh % 9. je podpolkovnik Mu* lačck napovedal prieclck zaprisežne ce* remonije s poveljem ^skinite kupu>>, na kar je vojaška ^odba. intonirala slav--nosti primerno pesem. Nato je najprvo zaprisegel prota Jankovič vojake pra* voslavne veroizpovedi, za njim pa man? sign. Klobovs vojake katoliške veroiz* povesti. Po končanem ooredu je hnei monsi^n. Klcbovs patrijotski nagovor, ki je izzvenel v vzklic cNj. Ve!, kralj Aleksander naj živi, živio!^> Vsi navzo či so se odzvali temu pozivu in navdu« šeno zaklicali Ivrilju či\-io, j,*odba pa je zaigrala državno himno. S tem je bila zaprisega končana. — Poskusni polet v Ljubllani zgraj-cne-aeroplana. V torek dopoldne so poskušali na letališču na Ljubljanskem poliu nov, v Ljubljani zgrajen euokrovnik. Precej dolgo je aparat drča! po tleh, dokler se je kOtt-čno le posrečilo pilotu g. Vodišku dvigald z letalom v zrak in izvesti dva kroga. Dvignil se je do 70 metrov i:i krožil kakih deset minut. Po mnenju pilota ie aparat izborno zgrajen, mai nedostatci; is samo Se v motoria. Motor ie napravil mesto 3600 samo približno 2aC3 obratov v minuti m ;"e biio taki? samo dve tretjini izkoriščene moči, kar ie dalo povod, da ie moral pikri predčasno pFisiati. Pristal ie po kratkem komaj 20 metrov dolgem drku no tleh z minimalno brzino. — Triglavanski brueovskl večer se bo vrši! v soboto 7. t. m. ob 20. v zadnji restavracijski sobi hotela bvrukelj. Pozdravnega večera na Čast novim Triglavanoai naj se udeležijo vsi aktivni člani. Slavni starešine iz Ljubljane i:: drugih krajev vljudno vabljeni — Odbor. — Starešinam - Trigiavnotn. Vse v Ljubljani bivajoče starešine akademskega društva Triglava*: pozivamo, da se v cim-nejvečjem številu udeleže brueovskega večera v soboto 7. t- nu ob 20- v zadnji restavracijski sobi hotela Štrukelj. — Dr. AL Praunseis, V. Stergar. W. Spimller, Kasto Pustoši eni šek, D. Majcen. — Sestanek vojnih invalidov. Duc 6. novembra ob IS. se vrši v magistralni sei-ni dvorani javna seja Udruženja vojnih invalidov, Kvrsevalnega odbora v Ljubljani, s sledečim dnevnim r^dorn: 1.) Novi invalidski zakon :n invalidi. 2.) Slučajnosti. — \ iaca Je v načelu sprejela invalidski '/akof, ki ga vsi invalidi cele države euodusnj odklanjajo. V četrtek dne 5. novembra se Pri-čne specijalna debata in je še čas, da se ob 12. uri dosežejo $e kake spremembe v prilog invalidom. Apeliramo na vso javnost, a nas v zadnjem ireoofka podpre in da se postavi na našo stran. — Kolo jugoslove-nsklh sester v LJubljani bo imelo jutri v četnek dne č. novembra ob 16. redno odbofOVO sejo. l&Hn — Sokolski gledališki oder na Viču vprizori v nedeljo 8. novembra ob pol t. sveder smeha polno burko »Velika repatica-. l&93n — Sokolsko društvo v Šiški priredi v soboto 7. nov. v društven telovadnici točno ob pol osirrih zvečer telovadno akademijo. Na akademiji nastopijo vsi oddelki z lepimi telovadnimi točkami. Na sporedu so tudi proste vaie članov, predpisane za Vili. vsesokoislii zle: v Prago leta 1926. — Tem i>otom se vabi vsa društva in vso narodno javnost, katera se zanima za delovanje šišenskega Sokola. — Zdravo. t&OO/tl — JAD »Triglav« v Ljubljani. Na X. rednem občnem zboru JAD »Triglav« dne 31. okr. t. L izvoljeni odbor se je sestavil sledeče: predsednik Spindler Cir'1, iur.. podpredsednik $:jancc MHan, iur., tajnik: Čemel Božidar, iur., blagajnik: Kuharic Boris, teh., sespodar: 2ener Joža teh., arhivar: Luknjan Branko, med., kmižnicar: Juraučič Javo, iur., namestmk: Lesjak Ivan, iur., preglednika: Tiplič Ljubo, iur., Go'ouh Ciril, iur. — Cerkveni koncert. Dne 9. novembra ob pol osmih zvečer priredi trnovski cerkveni zbor, pomnožen s pevci drugih zborov, cerkveni koncert, ob katerem sc bodo izvajale skoro izključno skladbe slovenskih skladateljev. Vstopnice ft dobiti od srede dalje v župnijski pisarni v Trnovem, v Novi za!ožbi na Kongresnem trgu in v glavni trafiki na Mestnem trgu. Cene so: sedeži I. vrste po Din 15, II. vrste po Din 10, stojišča po Din 5. Spored koncerta z besedilom nemi se dobi istotam po Din 2. 1674-n — Domače hranilnike je sačela izdajati Mestna hranilnica ljubljanska. Stranke jih dobe od 8. do 12. ure v oddelku za vloga« l£92a — Izgubile so se 3 damske zlate ure v zavitku; posten najditelj naj jih v upravi naroda ali na policiji odda proti nagradi. 1691 /n — Redka ugodna prilika se nudi vsa-kamur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina S Ko, Tržič, razprodaja -s eč tisoč :?aroy raznovrstnih zaostankov pod ia»tno ceno. dokler ta zaloga tra^a. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubi'}ena, na Bregu 20. 212/u —---itit'i—i— ——1—n" aa—— —^ssss — Otvoritev plesne lata. .0 drusrvo v R \ . d • . ti 1' - S - vembra t. L ob 15. ori plesao ?oio v laloan restavracije na • -• *>'ju prj Ro trikom. — Prlgla^e za £o'.o. koi^or tudi vsa druga pojasnila se cobč v trnoviti g. Bat iia. Rol-na dolina, cesta IV, Št. 4, cdnoSno v restav-raci;: na itreUiča pod Rojnikom — O,1 > r. — Pevsko d: ust> o 2cra« v Ka; lovcu )C razpisalo d«: booca hdiia t L več nagrad za r.ajjoljšc atriadbe ta mešani zbor. Pa do danes ni obvestila o t:sp**fc»f tesa ►eatečaia«, niti se ruso SAiaJaleliem vrnfle neuagrad;:.e skiacce. v-;-. .... ■ ptvsitb J. stvo .--Zora., cj \> . . * — Orijuaši la nam bč'u> ti'fD v soboto d-!!e 7. : m » uri svcJ-. r vsi na Čajanl:o, katero priredi Or]oaa St Jakcb-K'akovo-Truo\ >o v kantini .• trna br. Derenaa ua Erno.iski cestL Z: 6 ■ pijačo in zabavo pres!trbijc:.*j. OJbor. 1^1*5 .1 Če ne verjamete, da cd^n par nogavic z gfgom in anratko (rdečo, modro aH zlato) 53 trsja kakor šdric pari drugB . 2ito kupite eden par in p:e-piičajtc fca» Dobivajo se v prodsjalr.ah. tc.A m te Oslja —c Poroč?! se je v Celin adrjn^lk z dr. Orest Z u n k o v i č z gdravrdoo r Štefko Kožuharjevo iz Sttfetrljc ■ Rtrmuniji. Oba poročene a debdeta : •• r zdra\mika v ce!jsi:; ja',*ri b.-IucL O: sreče! —c Za četrto porotno rajanje v C I|u ;e imenovati z:\ predsednika poro T -sodišča dvorni svetnik in predsednik c\. nega sodišča dr. Jos. Kotnik, za Batne s t-nike pa višja del, sodna svetnika d'. Iv, P r e m % c b a k m Cr. Friderik B r a Č i č ter dež. sodni svetnik Valentin Levic n:\. —c Zlkovcl v Celju. Kakor čute:.: , pride 21. t. m. v Celic Zik..v kvartet ter priredi v-.--*c*-t. Ntrutčn^e *e p-»- .: .• > —e Vojaška godba Iz .Maribora sc n d: te dni ob priliki zaprisege vojaških veznftov V Celju. Priredila je koneei »Evropi- ter svira!a v roctk avete tudi na družabnem večera oficirskega doma v Celjskem domu. Sport Jugoslavija — Italija Danes v Padovi. Danes sc vrši v Padov-i tekma med -gos!ovensko in italijansko reprezentanc . Naloga aasega team-, ki ie pretekle d 1 doživel v Pragi velik debccle, n; lafcks vendar jc upau da se bodo BaH v Ital častne]še odrezaiL Savezr.1 kapetan \a t", pot postavil sledeče moštvo: Friedrich-^Vrbauič, Ivković, Marjano« vič, Rraaarl« Križ—Ordeaie, Jbvanovič, Benčič, Petkovič. Sekuiič. Rezerve: liitr^, Luburič, Pazur, Mihelč č. Z moštvom so odpotovali savezni kapeian g. Ziuaja iit tajnik Riboija, katerim se je v Ljubljani pridružil dr. Birsa, deiezat podsaveza »11 ure^ r»Slov. Naroda«. Zato bomo o tekmi prinesli obširno poročilo. Italijansko moštvo It settavijeno i -ko-te: De Pra (Genova) — Dc Vecbi (( -nova), Caliigaris (Casale) — Dugot:": {M -dana), Buriando (Genova), Barbieri (Genova), Deha Valit- (lioiogna), Ccsiti (Interna.ionaie), L:bac:a:ti (Torino), Bolanci-eri (Torino), Lovrato (Genova). Rezerve: Combi. Rosetta, Allematidi, Gandini, Bernardini, Bigatto, Magnozi m Jani Po zadnjem neuspehu v Prasi nimamo baš preveč zaupanja v nase moštvo, ki jc sicer razen kriiske vrste dobro sestavile« n*. SIcer pa: Vcderemo.,. — TK sSkala« obvešča svole C insti , da priredi v neieljo š. novem'>:a skopni rz-let na Kum, kjer se vrši sestanek s YK »Sljeme* iz Zagreba.. Ker je namen [tU 1 medsebojno saogaavanja la poglobkev pri-jatcljskih stikov med obema kluboma, se por.iv'ia članstvo, da se izic-j v - jem številu udeleži. Odhod z juiran,- m vlakom ob 5.27 mm. ; — RCD Espagnol Barcelona . FragL Moštvo Zamore Isra 7. in t. 1 pm-bra proti Slavili in Sparti. !!■' -1-J. V" Mil« J - .7--i—- vo. Guillaume je nervozno obračal stra.ii. Podpis se ie glasil: »Tvoj Rafaela. In Guillaume je takoj razumel vse. Rafael Douneva! je postal neopaženo iz navadnega znanca domači prijatelj in jc prežal samo na priložnost, da je mož odšel z doma, da bi se mogel nemoteno kratkočasiti z njegovo mlado ženo. Kratkočasil in zabaval se je — da! Guillaume ie odšel iz sobe. vzel je klobuk in palico. Avto £a je iiaglo pri* peljal do kluba Ruc de Capuclns. Tam so žc navdušeno igrali. Ra-iael Dounevai ie držal bank v bacaratu. GuUiaurne je vrgel na zeleno sukno nekaj cekinov. Se nekai minut iii spri sc jc z bankarjetn. Planil je nanj \\\ ga začel psovati. Težko so ju ločili in za drufci dan je bil napovedan dvoboj. Se-kundauta sta se sporazumela. Guillaume se je vrnil v svoj prazni dom, raztrgal vse fotografije pokojne žene iu postavil njeno sliko v najtemnejši kot. Ko ie bilo vse končano, je se! spat in prespal brez sanj do jutra, f3il je povsem miren. Njo. ki ie bila vsega kriva, ic pokriva* Ja zemlja, njen spomin ie bil pokopan. Zdaj je treba kaznovati še zapeli i vea. Dvoboj se je vršil zgodai ziutrai. Guillaume je naskočil protivnika kakor divja zver. Hotel le videti kri. kri! In Rafael Dotmeval ie padel Guillaume ii čutil niti bolesti, niti srda. Njegova mržirJa se je polegla, maščevalnost je bila sita, dole poravnan. Vniil *e je domov mirno. »Neka daj na vas čaka že celo uro,^ — je dejal sluga. -Bila je zelo nestrpna, jaz pa nisem vedek kdaj sc gospod vrne.« Iz globokega uasioniača. v katerem ie boli ležala kakor sedela, ie vstala Henrietta Deviseova, prijateljica mrt-ve. nezveste žene. Pred njim je stala ona, ki so ji bili namenjeni dokazi krivde. Guillaume je čutil, kako kipi v njem neizmerna mržnja napram Henrietti. Vse je bilo zaman. Saj ie se Živela ona, ki ii je bila znana ta tajnost. In njego\a tajnost je bila odvisna od molčečnosti klepetave ženske. Henriette ni videl že od Juliettine smrti, ker k odpotovala čez nekai dni nekam na ju*. Njegov pozdrav je bil suhoparen, malone sovražen. -Končno sem dosegla razooroko s svojim možem*-* — ?e spregovorila Henrietta. zdaj sem svobodna. Lahko storim, kar mi narekuje moie srce, lahko govorim odkrito o sreči, ki mi že davno pripada. Zato sem Primorana nadlegovati vas. ubogi Guiilautne. In znova moram odpirati vaše rane. Povene mi. niste H našli med Juliettino zapuščino pisma, ki je bilo naslovljeno name? Velik, težak ovoj . . . vZ rdečim pečatom? Da!-»No in?« ^Sežgal sem ca!- Henrietta je planila pokoncu. ~Tega niste smeli storiti. Guillaume! To pismo ie bilo naslovljeno name. bilo ie mofa last. V ovoju so bila pisma, ki...« Guillaunie sc ie komaj premagoval, da ni planil rta to žensko in jo zadušil. Zdai se mu še posmehuje. Kolika predrznost! Kolika hinavščina! Negodnica! »Mar vam fnlietta nj povedala * je nadaljevali Henrietta. >da sem njena dobra, molčeča prijateljica? Bala sem se, da bi utegni! kdo izrabiti pisma proti meni. če bi se našla — sai je lahko podkupiti sluso. A moj mož je zastavi! vse sije, da prepreči razporoko. Scžsiati teh pisem pa tudi nisem hote1:«.. Satna niscin vedela, kaj nai storim. Pti Julietti jih nI nihče iskal — ona ie poznala tajnost mojega življenja, samo ona, uaiboliša. "dbosrž^ »Tajnoat, pravite, Henrietta ?.r iZares. saj lahko teve edaj sa to ves svet. Svobodna s^m in sama lahk 1 razpDlagam s seboj. In ljubiva se tako nežno. Rafael Dooneval in pas. Nameravava se poročiti, čim bo mogoče. * Vstala ie in setfa ChdUmmn v roko. ^Mislila sem le, da b* mogla skupaj prečitati ta pisma — toda zato nisei jezna na vas — Onilfanme. ubn^j On.*• burne — in ka» mi Ič zdai do teh pise.11. sai imam nJega samega, ki 2a ljubim nad vse. On Še ne siuti. da je naiina ste« ča tako blizi:. 2?e nič ne ve o tračnem izidu. Poišč?m jia. potem pa skunai od potujeva. Ali. oprostite mi, OniUanme. ne bi vam smela, baš vi.m ne bi smel« o tem toliko prmovedovatll Gdsia je. Guiilaunic io je iprarnUal z očmi. Ni se mogel ganiti, niti besedice ni mogel spraviti iz sebe. Tn v >;rozc-pojni jasni zavesti je videl, kako je stonila vsa hremtliCČa r>° življenju i!i sreči v Dounevulovo sobo. kjer jo jc molče sprejel mrtvi iiubčck. Onfllaitme ie Čutil, kako mu stiska moigana, srce in Rlavo graa. Kako se mu jcžiio ua glavi lasje, Divje je zakričal: -Rdeča! Rdeča' Ta pečat* Kri! — vedno samo rdeča!« __ Stev. 252 .SLOVENSKI NAROD* dne 5. novembra 1925. Stran 5. Gospodarstvo Dr. Vinko Gregorič: Avstro-Ogrsko vojno posojilo Žalostna je slika tega posojda, še ža* lostneje pa gospodarska slika lastnikov tega dolga. Po mirovni pogodbi ni vezana nobe* na nasledstvena država prevzeti kako pla* čilo, razen če to stori prostovoljno. Med vojno je vladal v Avstro»Ogrski absoluti* zem, in je vlada s pomočjo zloglasnega § 14. vladala in delala dolgove. Ta dolg je ogrom« no narasel, in šele L 1917., ko jc bil sklican parlament, so se slišali razni resni ugovori od strani Čehov in Jugoslovenov, ki so tudi glasovali zoper državni proračun in torej tudi zoper vojno posojilo. Sedanja Avstn* ja in njeni visoki finančni krogi so se naj* bolj navduševali za vojno posojilo, in bili najvnetejši zagovorniki državnega prora* čuna. Vojni dolg v obliki vojnega posojila znaša v Avstriji 35.000 milijonov, na Ogr* skem pa 1S.000 milijonov kron. Izposojila si ga je država od ljudstva v obliki osmih voj* nih posojil. Poleg tega si jc izposodila dr* žava pri Avstro^Ogrski banki 25.000 milijo* nov, pri raznih bankah 8.000 milijonov kron in na Nemškem 5.000 milijonov mark. Torej skupno okoli 90.000 milijonov kron. Na pod* lagi teh kreditov je tiskala Avstro«Ogrska banka bankovce ravno tako, kakor da bi imela predpisano množino zlata in srebra ter drugih jamstev v svojih shrambah. Vsled tega je narasel promet bankovcev na 32.000 milijonov kron. Umevno, da ni zaupal de* narni trg tej garanciji Avstro*Ogrske ban« ke in je naravno tudi padla vrednost pa* pirnatega denarja monarhije v inozemstvu. Posledica tega vedno naraščajoča draginja. Zlato se je moralo dajati v inozemstvo za najnujnejše vsakdanje potrebščine. Padla je rezerva Avstro*Ogrske banke na 200 mi* lijonov zlatih kron. Kaj je bilo to nasproti 32.000 milijonov kron papirnatega denarja. Jamstvo Avstro*Ogrske banke je obstojalo edinole v vojnem posojilu in pa v terjatvah banke nasproti njenim dolžnikom. Popiso* vanje vojnega posojila se je z vsemi do* pustnimi in nedopustnimi sredstvi forsira* lo. Država je izdala zakladnice s 5—151etno dobo. Posojilo naj bi se vrnilo po tej dobi v polni vrednosti 100 kron za vplačanih 95 kron. Obrestna mera 5%%. Potem amorti* začno posojilo s 40 letno dobo. Po 40 letih vrne država za vplačanih 92 kron 100 kron. Obrestna mera 5J4%. Vplačilo se je izvršilo: 1. v gotovini, 2. na hipoteko, 3. na zavarovalno polico na doživljenje, 4. proti zastavi vrednostnih dr* žavnih papirjev. Za vrednostni papir se je smatralo tudi vojno posojilo, tako da je dolg jamčil za dolg. Obrestna mera 5H% ie zelo visoka, kajti da ne bo država mogla zmagati tako visoko obrestovanje med voj* no in po vojni, in pa še vrnitev kapitala, je moralo biti vsakemu razumnemu finančni* ku takoj jasno. Ljudstvo se je naravnost varalo, češ najsigurnejši dolžnik je država. Koliko je bila vredna ta sigurnost, so poka* zali dogodki. Pri finančnih operacijah velja načelo: Visoke obresti nizka sigurnost. Po* sojilo na vrednostne papirje se imenuje lombardiranje. Avstro*Ogrska banka in pa tudi druge banke so dajale posojila 75 % vrednosti. Če je kdo hotel podpisati 100 K vojnega posojila in ni imel več ko 20 kron, gotovine, je vplačal teh 20 kron, — ostalih 75 kron pa mu je banKa posodila proti zastavi obligacije tega vojnega poso« jila. katero je podpisal. Dobival je 5% %, a plačal je 5 % obresti za d. !g, tako da mu je še nekaj ostalo. Vprašalo se ni, je li do* tična oseba zmožna plačati svoj dolg ali ne, obligacija vojnega posojila se je smatrala za siguren vrednostni papir. Če je kdo imel 10.000 kron 4 % kronske rente, je vzel re* cimo na to 5000 kron lombardnega posojila. S tem zneskom je lahko podpisal 25.000 K vojnega posojila, ker je dobil na vojno po* sojilo 18.000 kron, za kronsko rento 5000 K. Skupaj 23.000 kron, katere je moral plačati za 25.000 kron vojnega posojila. Varnost je bila prav za prav samo 10.000 kron kronske rente, vse drugo je viselo v zraku. Na tako nesigurnem temelju je potem izdajala Av* stro*Ogrska banka bankovce. Kaj bo z vse* mi temi dolžniki, ki so z lombardiranjem podpisali vojno posojilo, kaj bo z onimi ob* činami, ki so radi vladnega pritiska čez svoje moči napravile ogromne dolgove, z deželnim premoženjem, ki v izdatni meri udeležen z pupilarnim denarjem, ki se je porabil radi samolastnega postopanja so* dišč za podpis vojnega posojila? Obresti se ne izplačujejo, pač pa so dolžni za svoj dolg nri banki 5 %. —g Žitni trg. Po poročilu novosadske Diagovne borze vlada na žitnem trgu še vedno neorijentiranost. Cene so neizpre-menjene. Dovoz na trg je bil slab, kar ve-Ua tudi za promet Pšenice je bilo prodano 73 vagonov. Bačka vagonska notira 250—252-50, potiska 77/78 pa 252.50—255. Blago na Tisi je notiralo 255. Braila je kupovala potisko pšenico po 214 s, sibijan-sko po 207—208 s. Dunaj je plačeval potisko blago po 175—176 Kč. Koruze je bilo prodano 130 vagonov. Suha koruza je notirala 192-50 Din pariteta Postojna zacarinjeno. Braila je plačevala suho blago po 132—133 s ali v dinarjih na naših postajah 150. Zimska koruza je notirala december-januaT 125—127, zacarinjeua 135. Dunaj je poskočil za marc-april na 107, koncem tedna pa zopet na 106. Braila je padla od 123 na 119 s. Moke je bilo prodano 25 vagonov in sicer po 272.50 pariteta Kelebija, Ogg po 267.50—260. Cene pri manjših mlinih notiraj o O-baza 400, št »6« 250—340. Ostali večji mlini notirajo 410—415. Otrobov je bilo prodano 8 vagonov bačkih po 112.50. Ovsa 5 vagonov, bački po 162.50. sremski po 165. —g Izgledi za naš izvoz v Turčijo. V Turčiji bi lahko razpečavali sledeče naše pridelke: salame, šunko, razne klobase, sir, fižol, žganje, liker, konjak, ovce, govedo in konje. Gradben les gre dobro v promet zlasti v Anatoliji. kamor izvaža mnogo lesa Moldavija (Romunska). Naša diplomacija pač spi in se ne zmeni za interese našega gospodarstvi —g Zaščita našega lesa. Ker dela romunski izvoz lesa našemu lesu čedalje večjo konkurenco, je ministrstvo za šume in rodnike sporazumno z ministrskim svetom sklenilo zvišati uvozno postavko za les iz Romunije za 600 Din. —g Najnoviji broj »Bankarstva«. Jučer smo primili najnoviju, novembarsku svesku velikog ekonomskog časopisa »Bankarstvo«, u kojoj izmedju ostaloga, nalazimo sledeče interesantne rasprave: L'ubomi: St. Kosier: Kriza našeg zadrugarstva; Dr. Emil Petrovič - Pecija: Kriza naše poljoprivrede; Dr. Franjo Pavlić: Medjunarodna štedna knjižica; M. Dj. Janković: Dva stečaja provincijalnih banaka; Ing. Konstantin Cutuković: Zlatni bilans; Mirko Al. Gavrilo vić: Iz oblasti osiguranja; Dr. Radivoj Vvalter: Prinudna nagoda izvan stečaja de lege lata i de lege ferrenda; Dr. Marko Rasica: Njemačko bankarstvo; Milan Kre-šić: Sedamdesetpetgodišnjica institucije trgovačkih komora; Prof. Stevo Ostermann: Naš saobraćaj i naš jadranski problem; K. Vlada T. Marković; K.: Karr.enarović redi-vivus; Dr. Mirko Kus - Nikolajev: Teorija i načela socijalizacije; M. Dj. Janković: Niski privrednici o porezu te hroniku i druge aktuelne vi esti. I ovaj broj, kao i poslednji, imade nekoliko uspjelih karikatura. List izlazi mjesečno, godišnja pretplata 200 di-nara.a glavna administracija nalazi se u Zagrebu, 6, Marovska u. 30. Preporučamo. M. —g Komisija za pregled trtnih drevesnic. Ministrstvo poljedelstva je odposlalo posebno komisijo v Srbijo, Južno Srbijo in Dalmacijo, da pregleda trtne drevesnice, ki so se to jesen postavile na stroške države. Obenem bo komisija pregledala državna posestva ter poročala glede vinogradov, ki naj se izkopljejo in negujejo na temu primernih državnih posestvih v gori navedenih pokrajinah. —g Vinski semeni v Zagrebu. Uprava Zagrebškega zbora je sklenila, da bo odslej vsake spomladi prirejala semenj vinskih vzorcev. Prihodnje leto se bo vršil tak semenj od 21. do 28. marca, istočasno s sejmom motornih vozil in gospodarskih strojev in orodja, radioaparatov in plakatne razstave. Vinski semenj se bo vršil v glavni industrijski palači. Kot razstavljavci so pripuščeni vsi domači producenti in trgovgci na debelo z vinom, odnesno alkoholnimi pijačami in to izključno domačega izvora. Razstavili se bedo seveda samo vzorci, na podlagi teh bodo mogli razstav-ljalci prejemati naročala. —g Švicarski brezplačni vizumi za uradnike. Kakor poroča švicarski konzulat v Zagrebu naši zbornici za trgovino, obrt in industrijo, se bodo izstavljal brezplačni vizumi na potne liste železniških, poštnih itd. uradnikov, kakor tudi članov njih družin, ki jih spremljajo za potovanja v Švico po službenih ali oficijelnih poslih. —g VII. trgovinski mednarodni semenj v Bruslju se bo vršil leta 1926 aprila meseca. —g Dobave. Direkc:ja drž. železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo 2000 kg kristalne sode. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem ede-lenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Banjaluki spre:ema do 21. t. m. ponudbe za dobavo jeklenih vrvi. Komanda pomorskega arsenala v Tivru sprejema do 26. t. m ponudbe za dobavo šolskih potrebščin, do 28. t. m. ponudbe za dobavo električnega materijala ter za dobavo raz icga rraterijaJa (plosnato želelo, železni vijiki z maticami, karboiinej, katran itd.) — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 19. t m. pri intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu (Gajeva ul. 30a) glede dobave 750.000 kg pšenice (pogoji so pri intendanturi komade interesentom na vpogled; 28. t. m. pri Direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave elektro-mobiia (pogoii so na vpogled pri omenjeni direkciji soba št. 54) 30. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave signalnih sredstev; pri direkciji državnih že leznic v Zagrebu glede dobave električnih strojev. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. —g Dovabe. Direkcija državnih železnic v Ljubljani spejema do 6. novembra t L ponudbe za dobavo 2000 kg bencina. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Komanda pomorskega arzenala v Tivatu sprejema do 27. novembra t. 1. ponudbe za dobavo raznega materijala (steklarski klej, kovano železo, železne cevi, cement, železni vijaki, zakovice, razna žica, Edison svetiljke, svinčeni kabel ter drug električni materijal i. t d.). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu dne 25. novembra t 1. glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Ustiprači - Goraždi, dne 26. novembra t 1. glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Metkoviču, dne 27. novembra t 1. glede oddaje v zakup kolodvorsek restavracije v Podlugovih, dne 28. novembra t. 1. glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Lašvi. — Dne 25. novembra t 1. pri dierkciji državnih železnic v Ljubljani glede oddaje elektrifikacije postaje in kurilnice Ljubljana gl. kolodvor. — Dne 26. novembra t 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 92.200 kg raznega polkartona; dne 27. novembra t I. pa glede dobave 18 komadov »Pancer-«bla-gajen. — Dne 27. novembra t. 1. pri Odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave ognjegasnega orodja, pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kudeljnih cevi. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in rndusarijo v Ljubljani interesentom na vpogled To in ono JAPONSKI LETALEC V BERLINU. Jnpo ski kapiten . \be je priletel sredi septembra v 60 urah od Tokia do Berlina. a5b- Obsodba trebiških morilcev V soboto popoldne je bila Izrečena obsodba trebiških morilcev. Vsa Jihlava je bila pokonci. Že dolgo ni mesto doživelo take senzacije. Dopoldne so bile replikacije in obrambni govori zagovornikov, predsednik dr. Hanner pa je imel obširen in previden resumee. Porotniki, večinoma se-Ijaki iz bližnje okolice, so odšli ob 14. na posvetovanje, katero je trajalo skoraj ni ure. Ob 17. je stopi sodni dvor v dvorano. V dvorani je vladala velika napetost Najprej e se je obravnaval slučaj zakoncev Dvoraček in Josipa Fejta, ki sta bila oba soglasno spoznana krivim roparskega umora bratov Polickv. Obsojena sta bila na dosmrtno temnico s trdim ležiščem in poštenjem na dan zločina. Dalje so bili spoznani soglasno krivim tatvne, ropa, soudeležbe pri tatvini in raznih nečednih dejanj. Vsi ostali obtoženci so bili oproščeni glede soudeležbe pri umoru bratov Polickv. Ivan Fejta ml. je bil radi soudeležbe pri ropu obsojen na 10 mesecev težke ječe; kazen se mu je vštela v zapor. Vsi obtoženci so bili oproščeni obtožbe umora poljskih beguncev. Obsodbo so obtoženci v splošnem mirno sprejeli. Samo Ana Dvoraček, ki je že med vso razpravo plakala, se je onesvestila, čim so ji razglasili sodbo. Josip Fejta je obledel, rekel pa ni ničesar. Zagovorniki Karla in Ane Dvoračka ter Josipa Fejte so vložili ničnostno pritožbo. Mnsignore - pustolovec V Rimu je živel monsignore Guido Tonker. predsednik športnega kluba »Pro Roma«. Tenka je star okoli 40 let, sin premožne fotografske rodbine. Ko je bil star 20 let, je ba že posvečen za duhovnka in je vstopil po protekciji v vikarijat kot uradnik, kjer je hitro avanziral. Gibal se je mnogo med svetom in kmalu začel kazati svoje veliko nagnenje za šport. Posebno se je zanimal za nogomet. Pred par leti je ustanovil športno društvo »Pro Roma« in bil izbran za predsednika. Društvo je pod njegovim vodstvom sijajno procvi-talo. Tonker je bu* ljubljenec športnikov in drugega občinstva. Sedaj se govori, da je imel Tonker na račun društva velike izdatke in da je napravil mnogo dolgov. Hotel je dvigniti šport in za footbal je nabavil velik prostor. Tudi nekateri drugi tereni so bili nabavljeni na njegovo ime in so služili članom omenjenega športnega društva. Govori se nadalje, da se dedovanje mons. Tonkerja ni omejevalo samo na športno stran, marveč da se je pečal tudi z nakupovanjem in prodajanjem starin in drugih stvari. Mož je pred mesecem dni izginil iz Rima. Nihče ne ve, kam je šel .športniki vedo samo to, da je pustil ogromne dolgove in obveznosti pri privatnikih In bankah. Podana ni doslej na oblast še nobena ovadba, samo neki privatnik je predložil plačilni poziv za 20.000 lir. Tonker si je dal izgotoviti potne listine za inozemstvo že pred tremi meseci. Sedaj je izginil in neki računar ima nalogo, da poizve po vseh njegovih dolgovih in jih sešteje. Po prvih poročiih segajo ti športni dolgovi že visoko nad mHijon lir. Najbrže pa znašajo mnogo več. Tonker je čeden mož, posvetnjak, kateremu je črna suknja le še pomagala do ugleda v publiki. Sedaj ga ni več in rimski športniki izgubljajo spoštovanje do njega in njegove črne suknje ter pošiljajo za njim svoje ne baš laskave kletvice. Nesnaga v atmosferi Nesnaga v zračnem prostranstvu, ki nas obdaja, se zdi nekako neizogibno zlo. Modema civilizacija je na svojem zmagovitem pohodu okužila zrak tako, da vdihavamo razno nesnago oelo izven mesta. Prahu je v zraku vse polno ne he v mestih, nego tudi zunaj po kmetih, zakaj industrija in tovorni avtomobili meljejo les, kaanenje in kovino v naimanjše delce, ki jih raznaša veter po zraku. S prahom pridejo v ozračje milijarde bakterij. Odbor za raziskovanje okužene atmosfere v Angliji je Izdal nedavno svoje letno poročilo, v katerem navala, da so merili količino prahu in druge nesnage v ozračju v minulem letu redno vsak dan s 46 aparati. Tekom leta so ugotovili, da je v ozračju nad površino, ki znaša 100 km2, 8 do 16 tisoč ton nesnage. To velja za London, v Newcastlu je nad 100 km3 34 tisoč ton nesnage. Na vsak kvadratni kilometer pride tore] 1 tona prahu. Zanimivo le dejstvo, da najbolj okuži zrak dim iz privatnih hiš. Ob nedeljah, ko delo v tovarnah poči- va In ko tudi I'udje doma toliko ne kuhajo kakor ob delavnikih, se zračje nad mestom razčisti. Prah v ozračju je tako lahek, da tehta šele 10.000 najmanjših delcev eno tiso-činko grama. Naravno, da skozi zaprašeno ozračje ne morejo prodirati solrični žar-ki tako kakor skozi čisto. Prah ovira soln-čno svetlobo. Čim več je v ozračju prahu, tem več odstotkov svetlobe ne pride do zemlje. Ce je v kubičnem centimetru zraka 32.000 delcev prahu, pride do zemlje samo 50% svetlobe in toplote. To stanje je nastalo v Londonu 23. januarja 1924, ko so se videle prižgane obločnice v mestu samo na razdaljo 150 metrov. Kerkol' sem hodil, k ei* sem bi • ■ > povsod sem nezadovol en odšel. Najboljše in na;cene še sem pa vse'ej bil postrežen pri ivrdki DRAGO SCHWAS9 Ljubljana. (Mnogo jih je, ki tako vzklikajo; Katero uro umre človek Dočim pravi ljudski glas, da največ ljudi umre v »uri duhov«, to jc o polneči, so bili zdravniki dosedaj mnenja, da smrt nastopi običajno v jutranjih urah. Razne statistike, ki so bile dosedaj napravljene, niso dale nobenega pravega rezultata. Dočim je Anglež v 36.0C0 slučajih svojega opazovanja ugotovil, da je večina oseb umrla v jutranjih urah, je dr. Burns, ki je proučil 15.000 slučajev, to zanikaL. Nekateri raziskovalci ki so proučevali to zadevo, trdijo, da sploh ni ure v dnevu, v kateri bi umrlo več ali manj ljudi. V ameriškem mesečniku »Sien-tific American« razpravlja Miss Mary Mc Fadden ponovno o tem vprašanju in navaja sledeče zanimive rezultate: Od 31.384 smrtnih slučajev, ki so se primerili v newyorškem okraju, jih je po iz-Icčitvi neprimernih slučajev, proučila 24.742. Ona potr.uje prejšnjo domnevo, da v jutranjih urah umre več ljudi kot v vsakem drugem času. Povprečno števiio smrtnih slučajev na uro znaša 1031. Vendar je včasih to število močno prekoračeno, mestoma pa sploh nedoseženo v vsakem času. — Največ smrtnih slučajev je med 1. in 6. uro zjutraj, dočeim jih je v prejšnjih urah zaznamovati najmanj. Po statistiki Miss Fadden je baš ob »uri duhov« najmanj smrtnih slučajev. Istotako zaznamuje namanj smrtnih slučajev tudi opoldanska ura. Seveda število 12 ne vpliva na podaljšanje življenja, istotako ne prihajajo zato v poštev at-mosferične in meteorologične razmere. O vzrokih teh zagonetnih dejstev je podala Miss Fadden presenetljivo domnevo. Navaja namreč, da je Število smrtnih slučajev najnižje opoldne, ob 6. zvečer in ob 7. zjutraj. To so časi zajtrka, južine, kosila in večerje v ameriških bolnicah in v tem vidi Miss Fadden vzrok manjšega števila mrtnih slučajev. Naravno, da ne v južinah bolnikov, ker ti običajno zadnje ure ne uživajo ničesar, pač pa je to čas, ko odide postrežništvo k jedi. Umirajoči ne živi od ure do ure, pač pa od dogodka do dogodka. V mirni enoličnosti bolniške sobe so spremembe postrežništva, južine in drugo izredne okolnosti, ki vedno povzročajo gotovo napetost pri bolniku. O polnoči se k temu še pridruži razburjenje, če doživi še prihodnji dan. Ta pričakovanja podpirajo odpornost proti smrti. Volja do življenja je, ki ohrani bolnika še preko tega dogodka. Polnoč je minila, novi dan vsta:a. Nič ne moti tišine, ni dogodka, ki bi razburjal in zato je umljivo, da večina umirajočih v teh šestih dolgih urah za vedno zaspi. Ženska nogavica na grobu ČUDNA BEOGRADSKA STORIJA. Med svetovno vojno ie padel v borbi z Bolgari beogradski trgovec Stojan Pavlo-vić. Padel je nekje na solunski fronti in pokopali so ga skupno s 60. padlimi na nekem polju v bližini Prizrena. V Beogradu je zapustil trgovec ženo Mileno in štiriletnega sina Džordža. Hoteč svojemu, hrabre smrti padlemu možu, dokazati svojo trajno ljubav, je odšla gospa Milena takoj po prevratu na bojno polje, da tam najde zemeljske ostanke pokojnega. Ker ii to ni uspelo, je vzela s skupnega groba padlih vojakov prgišče zemlje, katero ie shranila v nalašč za to pripravljenem zabojčku in se vrnila v Beograd. Tu je zabojček zakopala na grobu svojega brata in da ie bila iluzija še večja, ie dala na nagrobni kamen poleg napisa brata vklesati tudi ime aokojnega moža. Od tega, dne dalje se je brigala samo 'a »grob«, obenem pa je posečala vso pažnjo svojemu edinemu detetu. Nekega dne, ko je prišla gospa Milena zopet na »grob« svo.ega moža, je presenečena obstala. Zabojček s prstjo, s katero je bil njen pokojni mož ra bojnem polju pokrit, je ležal nedaleč od groba, mesto njega pa je ležala na grobu ženska nogavica, istotako napolnjena s prstjo. In da je bilo presenečenje še večji, 'e bil okoli napisa o smrti njenega moža položen venec z napisom: -Svojemu dragemu, nikdar in nikoli pozabljenemu — Zorica«. Zla slutnja je vstala gospe Meleni v duši. Bila je u ver jena, da je imela Zorlci intimne odnošaje z njenim možem Stoja-nom. Div le jc pograbila nogavico In jo treščila z groba ter nanj postavila zopet zabojček s prstjo. Nato je vrgla preč še venec »zlobne^ Zorice in cdšla domov, prepričana, da ie s tem svojega že davno umrlega soproga rešila smrtnega greha. Naslednji Jan je ležal zabojček s prstjo zopet drugje, mesto njega pa je bila na grobu zopet ženica nogavica. Tako je šlo par dni po vrsti, Kadar po popoldne prišla vdova Milena na ;rob svojega moža, je ležala tu zagonetna nogavica s prstjo, njen zabojček pa vedno kje drugje. Naposled ie vdovo minila potrpežljivost in sklenila je, da osebno ugotovi, kdo ie ta Zorica in kakšne odnošaje je imela z njenim možem. Drugi dan se je imela vdova Milena zagovarjati na policiji radi fizičnega obra-čunanja z misterijozno Zorico. Ugotovilo se je. da ie Zorica hčerka uglednega beograd-skega trgovca Milošiviča in kmalu nato i« bila vsa zadeva pojasnjena. Gospodična Zorica je bila zaročenka pravnika Radomirja Nedelikovlča, ki Je padel pri Valievu. Takoj po vojni je odšla gospodična Zorica na grob srvo ega dragega. Prišedši v Valjevo, pa je izvedela, da leži pokopan v skupnem vojaškem grobu v nekem selu v Mačvl. Ker ji ni bilo mogoče najti zemeljskih ostankov pokojnega, je slenila, da vzame z groba malo prsti in jo prenese v Beograd. Prst je shranila kar v eni svojih nogavic, ki jo je bila slekla. To nogovico je v Beogradu položila na grob brata gospe Milene, misleč, da je tare pokopan eden njenih sorodnikov. Čim se je zadeva pojasnila, je gospa Milena gospodični Zorici takoj odpustila njen »smrtni greh« in poleg tega velikodušno dovolila, da položi na grob njenega brata nogavico s prstjo, prihajati pa sme na grob vsak dan. «KIPHOj> ali oko fotografa, ogromna moi meni kamera na 10 m visokem stativu. Ta kamera je bila razstavljena nedavno v Berlinu. Organizacija komitov v Sofiji Odkar je onemogočena stalna akcij,: makedonskega odbora in odkar je usahni vir zdrave valute pri sofijski vladi, se zdi, da je makedonski odbor razpustil svoji komite. Poziva jih samo tedaj, ko treba prekoračiti državno mejo. Pod smrtno kaznijo je zabranjeno, da komita zapusti kraj in da tega ne prijavi makedonskemu odboru. O makedoncih, ki se udejstvujejo na Bolgarskem, obstoja poseben kataster. Ko je treba organizirati četo, pošlje makedonski odbor pismene pozive in vsak komita se odzove pozivu brez ugovora. Kdor se ne odzove, ve, kaj ga čaka. Vsak Makedonec na Bolgarskem je prepričan, da ga doleti smrtna kazen, ako se ne stavi na razpolago. Ko Je četa sestavljena in zbrana, se predstavi vojvoda, ki vodi četo preko granice. Vojvoda ji govori o disciplini In načrtu pohoda. Vozi se brezplačno po vseh bolgarskih želei-nicah. Na granici se četa prljavi pogranični oblasti, ki zapove graničari em, da pazijo na naše grani carje. Na granici se nahajajo sela, v katerih obstojajo skladišča obleke, orožja in drugih ko-mitskih potrebščin. Skoro vsako selo na granici razpolaga z materijalom za kom'te. Glavna zaloga se pa nahaja v selih Creva-rici in v Crveni Jabuci. Bolgarska se vedno opravičuje, da se komitske čete sestavljajo in zbirajo na našem teritoriju, da bi na ta način odložila odgovornost pred našo državo in evropskimi silami. Dejstvo pa je, da se komite organizirajo v sred"ni Bolgarske, v sam Sofiji. Hotel »Berlin« v Sofiji je središče makedonskega odbora. Tu se nahajo tudi pisarne buntevniškega načelnika za celo Bolgarsko, Goše Gočeva, ki vodi evidenco nad vsemi Makedonci na Bolgarskem In ki izdaja naredbe za pohode preko granice. Stran f3. »S L O V CN5 K 1 N A O D« d^r ~ nuvemD'a I! Tri riTriTriTri Pomivanje |e za vsako gospodinjo in služkinjo najbolj zamudno In sitno dalo. To se olajša, * s',:^::t TRI za pomivanje Pranje In p om! vatre krožnikov M m l.Mikuš P«. Itstoi Iti iS P-.ji&roMi mji aleji tilnikov In so!n£nl-kot ter igrehojBlnih polic frpnvfli b otrfirjiji Mn ta s«nđu» Damska konfekcija in modni salon TKllfltr Mestni trg, ■ ImUIlUi p0d Tranćo Blago vi in svila v zalogi. Hilnille cene' Prvovrstno delo' Najcenejše kupite samo pri loslp Pe*el?nai Volno, trikotažo, r e-kavfce, nogavice, nahrbtnike za šolarje in turiste, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in ses3!ar]e NA VELIKO iN MALO LJubljana 138_L (bliza Prešernove^ spomenika ofe vod)) ibii8eei81 Makulaturr njSf* a kg Din 5. prodaja uprava .Slovenskega Naroda* i! □mam nrriLimuuumnDnDnnannnDnnnnnnnnnnnn Najstarejšo slovenska delavnica Ivan Brlcel), Dana s'ia c. 19, se priporoča. Izvršitev točna, c**ne tmrrnt Natnove'Sl enonaW Izum, -»etroJe^a plinska Lvetlllka JlOfl' z flornvi žarpire 200-500 sveč meči. Krasna belo luč. Neznatna poraba petroleja Sve 1 kakor elektrika1 nAIDA« se rabi za razsvetljavo proda :a!nic, uradov, gosH'nlc, šol c rkev, dvorišč, vrtov itd. .,A!DA" je prl-kladna za najmanjše in največje nrostore. — Zahtevajte rros~e'o v posredovalno in socialne namene občinstva, vsak« beseda BO par. Nalman si znesek Din 5. Službe 1 Uradnik vele vseh pisarniških del, zmc2cn slovenskega in nemš-ega jezika — iš3e stalno službo pri večjem pod*ctju. — Dopisi ped tLJradnik/4132» na upra.* vo «SIov. Nrcda*. Strojevodja vpokojenec, močan in zdrav išče službo pri več* jem obratu kot strojnik — Ponudbe pod «Stroj* nik/1882» na upravo »SI Naroda« Vaj; jenec se proti primerni plači takoj sprejme. — Anton Fuchs, kleparstvo, Ljub* Ijana, Križevniška ul. 4. 4168 Knjigovodja vešč pisarniških del išče službo. Nastopi lahko ta* koj. — Dopisi pod «Do bra moč/4163» na upravo «Slov. Naroda*. Lesni strokovnjak s primerno šolsko izob« razbo, dolgoletno pra* kso, dobrimi spričevali, želi takoj nastopiti kot žaijovodja prejemalee, nakupovalec, manipulam ali eksporter. — Cenj. ponudbe pod »Lesna in* d'istrija 4106» na upravo Gospodična zmožna vseh pisarniških dtl išče primernega me* sta za popoldanske ure. — Dopisi pod »Vestna 4167» na upravo «Slov. Naroda«. Trg. pomočnik vf jaščine prost, izurjen v mešani stroki, išče službo v mestu ali na deželi. — Pf nndbe pod «Pomočmk 4160» na upravo «Sloven* skega Naroda«. Pozor! Pozor! Najvišje plačujem stare moške obleke, čevlje ;n nohištvo. Zadostuje do* pisnica, da pridem na d^m. — Dram?, Galluso* vo nabrežje št. 29, Ljub* Ijana. 415S Opremljeno sobo lepo, zračno, s strogo po* sebnim vhodom, clektrič* no razsvetljavo in event. s hrano išče gospod za takoj. — Ponudbe pod «Lepa soba/4149» na upr. «SIov. Naroda». Dva dijaka se sprejmeta takoj na stanovanje in hrano. — Dcpisi pod «Hrana/4165» na upravo *Slov. Nar.». Strnovrnje 1—2 sob s kuhinjo išče miren zakonski par brez otrok; da event. primer; no posoj In. — Dopisi na upravo «S!ov. Na roda» nt.d «Posojilo/4162». Fiša z vrtem n»di bo'-zni takoj nap ">* daj. — Dopisi pod «Dni l-;njsko,4123» na upravo •■Slov. Naroda«. ?oso fia 40 do 50 tkoč D.n posojila išee solidna tvrd* :a v svrho povečanja tr« govine. Obresti po d "os voru; jamsl zasg rano — Ponudbe na upra= vo «Slov. Naroda«, pod «kapital/4129». 3C00 Din posojila išče boljša gospa proti neroštvu !:ncga pohis štva z obresti. — Pisma pod «Ta' oj/4169» na upr. <'Siov. Naroda«. Police (štelaže) in pult za špe* cerijske trgovino — takoj naprod . — Vsi v** zorjev t) g 7/11, levo, na» sproti Križ. ccri.se. 4143 R?di opustitve ' ' v"-c K cenovredno proda skor-j nov ohslni stroj «>lc.ccd.s». — Iz prijaznosti na oj>lcd v sla:C » čarni Voltmann, Ljublja* na, Prešernova ul. 4170 KI 3 vir dobro ohranjen — se ra d> pomanjkanja prostora irgodno proda. — Pon"d-b«3 pod ^Klavir'4164» na upravo «SIov. Naroda«. ros la r^js e r.ca kompletna skoro nova — s*j takoj Lg idno proda. — Dopisi pod ^Posteljica 4161» na upravo »Slovan* skega Narodno. Zenivo, don.suvamo ter oglasi strogo trgovskega znaaala, vsaka besniš Din 1*-. najman'ii znesek Din l Vsak petek namočena rjolenovka se dobi v trgovini Franc Jap^lj, Šiška, Celovška cesta 43. 4159 U~o rokvarjeno 94 ceni in dobro zopet tihko imaš, ako jo pri Scliškarju urarju popra» viti daš. — Se pripon.^ Seliškar, urar, Tržaška cesta št. 8. 403« Hrana P "?t ur" - e «Dvorec» priporoča okusen obed ir večerjo za 15 Din dne*; no i65 L Ot:eka»*na ,E?rona na Viču Brdo — pisarna v Liuhliani, Dunajskace st^ 23. telefon 207 — pri= poroča SVOl i bogato za lega /'d • opeke, žleba kov in strešnikov v rs* po zelo ugodnih CC n«»h 183 L Opreme za neveste store, zastore, jedilne in spal:.e garniture, nam- -na in posteljna pregr: ii.ala in vse vrste vezenin \c2e ročno najceneje M Z<>r;Ježek Ljubi j. na, — Stritarjeva u/ica 7 Pre= wame vse kombinacije iz motivov Predtiskunjc. Največja izbira načrtov 196 2 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje loto^ C.af HUGON HIBSLR Ljubljana. Valvazorie\ trg 167 L lastnega in nalnovejšega patenta nemškega Izdelka, poliubne vrste najfinejše kakovosti, kakor • 3DDODDCOGGGL- jj Popolnoma varno naložite denar vi | Ljubljansko posojilnico v Ljubljani. Mestni trg štev. 6 | ker Ima Že nad 11,000.000 Din iamstvpne alavnice. Vloge na hranilne knjižice n tekoči lačun obrestuje na;ugodne"ea Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture In eeslje lerjatev. Posojila daje. le proti polni varnostt na vknjižbo in proti poroštvu. Telelon štev. 9. 33 L lelefon štev. ^ LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA 151-L ustanovljena 1900 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši) PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorloa, Kranj, Maribor, Metković, Rovi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trat, Agencija Logatec. Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261. 413, 502,503,504 V. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela Urejuje: Josip Zupančič. — Ze sNarodno tiskarno*: Fran Jezersek. <— Za iaaeratni del lista: Otnn Christol. — Vsi v Ljubljani 48 D2D