■MMiiiiiiHiia«*** Nijraiji atmmld ........II V«UaMTwido • . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Z* New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TBLSF0N: OOSTLAKDT *87S KO. 203. — ŠTEV. 303. list slotfWskihdelavcev T Ameriki 1*»». the PostOfflo« t Hew Točk, H. T, NEW YORK, WEDNESDAY,-AUOUBT 29, 1928. — 8REDA, 29. AVGUSTA 1928 TKLBFOH: OOBTLAJDT «87f VOLUME XXX VL — LETNIK XXX VL Milijonska škoda vsled povodnji. NA TISOČE IN TISOČE DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI POPRAVILIH Popravi lna dela vslcd nedeljske povodnji v Cats-kill so se že pričela. — Skoda v prizadetem ozemlju presega baje en milijon dolar jey. — Razvaline krijejo -svetitvi nove zračne lope- Smrt admirala Meyer* Waldeck. K3SSECGEN, Nemčija, 2«. avg. Kontre-admiral Meyer-Waldeck, nekdanji governer nemške koloni je Kiaučav v kitajski provilUci Šarrtung je umri tukaj v starosti 64 lot. • 23-LETNA MATI TRINAJSTIH OTROK Californijčanka, ki je stara šele 23 let, je rodila že 13 otrclc, a jih koče *e več. — Upa na spravo s svojim možem, ki jo je zapustil, boječ se tako obilnega blagoslova. Heckscher na potovanju. August Hecksker, multimilijo- nar in filantropist. je praznoval včeraj svoj osemdeseti rojstni dan na avtomobilskem potovanju po Adirondack«. Heckscher je izdal velike svote za izboljšanje delavskih stanovanj v New Yorku. Stamoval je sam f»r- va leta v neki ceneni sobi na iztoč-' i • * ni strani New Yorka. Prišel je semkaj iz Nemčije leta 1867. REDLANDS, Cal., 28. avgusta. Stara šele 23 let in mati trinajstih otrok, kojih sedem je še živih. To odlikovanje je dosegla Mrs, Silsta Corona, članica najstarejše španske družine v Redlands. Mrs. Corona se je poročila leta 1!>13 z Davidom Corona, ko je bila stara krama j trinajst let. N.jen prvi otrok-. Jose\ je bil rojen, ko je bila stara 14 let. Od takrat naprej je imela mJada mati dvanajst nadal- nih otrok, a le ^edenuteh je še živih, i .• v ■'t ^ .'«! — Sedaj imam le še enega otro-ka. — .Juana, babv-ja, ki je bil rojen pred par tedni. — je rekla Mrs. Corona z glasom, ki takoj vzbudi simpatije. — Moj mož, ki me j^ zapustil pred kratkim, je vzel ostale ?» seboj. — Ce bi le mogla David in jaz zopet živeti skupaj, da bi imela vse svoje otroke, 'bi bila najbolj srečna ženska na svetrn! Seveda ni-sem iunela preveč- otrok, Dav^U ,ki + jaz ljubiva vse. Ce bo pfišla sprava, jih bova imela še več. Tako pa imfi&išetfa j-le fvbjAga ja' ter pomagam svojim sosedam pri oskrbi otrok. V.;« t** i tč,. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 2,500 .......$ 45.75 " 5.000 ....... $ 91,00 " 10,000 ....... $181,00 M 11,110 ....... $200.00 v Italijo Lir 100 200 300 500 1000 $ 5.90 $11.50 $16.95 $27.75 $54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma' z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. 'Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30* — 60c; ' za$50—'-$1; za$100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka-nlih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI so REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1 SAKSER STATE BANK 82 CORTLANBT STREET, NEW TOEK, N. T, TMLBFHONB: CORTLANDT 4NT GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVBNIC' PUBLISHING COMPANY; t (A Corporation) Frank Safcser, President Louis Benedik, Treasurer Pla ce of businem of the corporation and addresses of above officers: $2 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "OLA8 NARODA" (Voice of the People) Išnted Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ............................$6.00 Za pol leta ................................$3.00 ga četrt leta ...........................$1.50 Za New York za celo leto ....$7.00 S pot*. Dne 21 avgusta sem se zopet o-glasil v Gla.su Naroda s pota. Pred par tedni sem precej obširno poročal o konvenciji J. S. K. J. v Ely, Minn. O dolgih, burnih in včasi tudi žaljivih debatah sem zbral kratke podatke ter jih poslal Glasu Naroda kot prvemu glasilu J. K. J., ki je dosti j)rij>omogel k procvitu da>nes močne in napredne organizacije. Ko sem pisal, Sem Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "0LA8 NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: C or t land t 2876_ POGODBA JE PODPISANA, A VSE JE 0B0B02E NO DO ZOB Za pol leta ................................da plevela, ki raste na Ely Za inozemstvo za celo leto ...J&.00!m"ed l^enieo, nisem trosil v sv?tT Za pol leta „...........................$3.50 kaJ J*e bilo in se godilo ob Ča- su 13. konvencije, vedo \sl oni. ki so 'bili navzoči ipri zborovanju in ob 30-letniei J. S. K. J. Istočasno je foil na Ely razstavil nad sto svojih del .slovenski umetnik Perušek. I v operni pevec Subelj je pa priredil koncert. Kritiko o vsem tem prepuščam onim, ki so bolj učeni. Poleg urednika glasila J. S. K. •J. sta bila navzoči tudi urednik "Časa" in urednik "Vestnika". ("Vestnik" je objavil o umetnikih precej stvarno kritiko). Zastopa- Zapadne evropske države, razen Nemčije, niso bils sta bi!a tadi "Prosveta" in "Pro- 1 o^ci rcc' * še nikdar tako obrožene kot so danes ob priliki podpisa- n " , . . .. . , A x Dne 551. avg-usta je zadnji dele- nja Kelloggove proti-vojlie pogodbe. ^gat zapustil Ely s svojim avtomo- Nad tri milijone mož je v redni vojaški službi, na.bilom- Odpeljal se je proti Ohio. ♦ a t i » • v, .. . Tukaj mudeči se delegati so skle- stotisoee rezervistov se pa udeležuje vojaških vaj. ... , . - x mli nova znanstva m kot se cuje, Artilerija, zaloge mumcije, kemične tovarne za izde- sta se vrSili dve zaroki. Kdaj bosta poroki, ue vem. Navzoč sem bil tudi na par zabavnih večerih. Eden je bil prirejen wyominski delegatinji, drugi pa čikaški prijateljici. Obe sta dobili šopke v spomin. Ob belo železnem jezeru se je tudi kuhala buja ter se je vršil prijateljski sestanek na čast ohijski družbi. Ko sem potoval po drugih mestih železnega okrožja, sem bil na Chi^liolm. Minn., na sestanku onih, ki so povabili umetnika Pcrušeka, da je imel tam pardnevno razstavo. Na Eveleth. Minn, se je vršila sreforna poroka rojaka Johna Nem-garja. Pri tej priliki je bilo navzočih njegovih osem otrok ter dosti prijateljev in znancev. (Naj zadostuje za danes! Matija Pogorele. Conemaugh, Pa. V št v. 198 dne 23. avgusta je bilo poroča no, da ima pevsko društvo "Bled" svoj ipikuik 2. septembra, ali zaradi nesporazuma z lastnikom, se piknik vrši 16. septembra. Rojaki, vpoštevajte! John Jan T-an, tajnik. It)vanje strupenih plinov, na tisoče in tisoče aeroplanov — vse to tvori bojno silo, s katero se ne more niti primerjati ona izza leta 1912. To se posebno tiče onih držav, ki so v vojni zmagale. Avstrija in Nemčija seveda ne spadata v to kategorijo. Zakaj vse to oboroževanje. To vprašanje se vedno pojavlja v parlamentih, ko prihajajo na vrsto proračuni, to vprašanje je v Ženevi na dnevnem redu. Odgovor: ne zaupajo druga drugi, kljub vsem pogodbam, kljub vsem mirovnim dogovorom. - Kaj pomagata ženevski pogodbi iz leta 1922 in leta 1924, kaj pomaga Locaranska pogodba iz leta 1925 i In vse kaže, da tudi Briand-Kellogova pogodba ne bo dosti' zalegla. Vzhodne evropske države imajo še več vzroka za obroževanje. Zadreg med Italijo in Jugoslavijo še ni konec ter jih tudi ne bo tako zlepa. Romunska ima vse polno opravka z vprašanjem Be-sarabije. Poljska ima pod orožjem 242,000 vojakov, pa *e ji zdi, da jih ima premalo. Rusiji ne zaupa, Nemčije se boji in ima svoje zadrege z Litavsko. Članice Male antante — Čelioslovaška, Jugoslavija in Romunska — so si z Madžarsko v laseh. Francija, ki je najbolj obrožena, se izgovarja, da ji je armada potrebna za vzdržanje obstoječega stanja. V Evropi sploh ne more izbruhniti vojna, ki ne bi zadevala francoskih interesov. Vsledtega ima vojaško zvezo z Belgijo in Poljsko ter 7 dvema balkanskima državama. Razmerje med Italijo in Francijo je tudi jako deli-katno. Na meji se neprestano dogajajo dogodki, ki bi bili v drugem slučaju zadosten povod za vojno ali pa že vsaj za prekinjenje diplomatskih odnošajev. Italija si hoče osvojiti še več ozemlja v Severni Afriki. Na Balkanu se je že vgnezdila s tem, da je napravila Albanijo za svojo podanico ter jo močno oborožila. Vse to je treba vpoštevati na eni strani in ua drugi fctrani Briand-Kelloggovo pogodbo, pa pride človek do prepričanja, da pogodba najbrž ue bo imela zaželjenega ■uspeha. VZOREN SISTEM Ameriški suhači k£j radi dokazujejo, kako blagostanje se je naselilo v deželo izza uveljavljenja prohi-bicije. Toda njihovi dokazi so enostranski in ne drže. Pravijo, da je v bankah dosti več denarja, kot ga je bilo prej. Pri tem seveda pozabljajo omeniti, da vlagajo butlegarji v banke na milijone dolarjev. Neki suhač, ki se poteza za ugledno politično službo, je izjavil: — V New Yorku ni bilo še nikdar prej proda-lith toliko avtomobilov in toliko hiš kot zadnja leta. Avtomobile in hiše kupujejo ljudje, ki imajo razmeroma skromne dohodke. Ce bi prohibicije ne bilo, bi si kaj takega ne mogli privoščiti. Možak je pozabil, da je Amerika čudovita dežela in da je v nji uzoren sistem. V Ameriki je vse mogoče. * Človek si lahko nabavi hišo, karo in pijačo — vse Sistematično, seveda. • morti plačati cash, hišo vzame na dolg, karo Tunney se je vrnil v Anglijo. DUBLIN, Irska, 27. avgusta. — Gene Tunney je odpotoval danes iz I irske v London, po kratkem obisku, tekom katerega je bil sprejet s splošnim navdušenjem. Tun-nev je dal izraza svojemu velike-kemu zadovoljstvu nad narodom Naznanilo čftafeljeni tega lista. Vaše trgovine so razsvetljene z elektriko, katero kupujete od The New York Edison Company in vsak mesec plačujete za to vredno službo. Poleg elektrike, za katero plačujete, vam The New York Edison Company nudi druge službe brezplačno, ki so velike vrednosti. Brez vsake obveznosti lahko pokličete družbine izvedence, ki vam povedo, kako se lahko izboljša razsvetljava vaše trgovine in izložbe, da bo kupčija bolj ša. Službe, ki se vam nudi, boste deležni kot odjemalec Edison Company. V to svrho telefonirajte Stuyvesant 5600 Extension 1717. Od časa do časa vam bemo potom oglasov v tem listu povedali o novih načinih, na katere vam ta družba hoče ustreči. The New York Edison Company Vam na razpolago 130 East 15th Street in podnebjem Irske ter obljubil, da se bo vrnil ob prvi j>riliki. Zanikal pa je poročilo, da si namerava kupiti tukaj dom. Umrla od strahu radi pogleda na žrtve. »Šok, povzročen od tega, ker je videle žr.tve podu lične nesreče v New Yorku, je povzročil smrt Mrs. Jennie Lock ridge, stare 5(J let, igralke, ki stanuje v Mansfield Hall. Xjen mož je pojasnil, da se je nahajala v bližini nesreče. ko so odstranjali žrtve. Šok je bil tako velik, da je dobila srčno hibo. ki je jK)stajala vedno hujša. Po 12-letnem trpljenju je našel pomoč. Mr. A. A. l?ierJerman, Oolden LaJie, Ont.. je dvanajst let trpel na glavobolu zaprtju, in neprehavnosti. Ko je porabil samo tri steklenice Xupa-Tone. nam je pisal, ničvredne. —Adv't. Novice iz Slovenije. Tihotapljenje saharina liii opeklinami so 2ra odpeljali v [ljubljansko bolnico. Škoda je Kelo n ■ i r, , - (velika in le deloma krita z malen stvo od Dunaja do Zagreba se ze', , • , • ; kostno zavarovalnino. < >b 10. zve precej casa-bavijo z-raziskovanjem j . , , eer so tuji g a sulci lahko odsh do- Dokler sta bila zaročena, ^e bil vsak večer v njeni hiši. Govoril ji je o tem in onem, ko ji pa v s«* povedal, je mol v al in premišljeval. Le domov fra ni bilo mogoče opraviti. Včasi je do štirih, do petih zjutraj sedel poleg nje na zofi. Ona je zdehala in se dolgočasila. Zatem sta se poročila. Sedaj je sama vsaj drugi večer. Do štirih do petih zjutraj ga čaka. Sedi na zofi, zdeha in se dolgočasi. I ra budilka je največja prijateljica človeka. Zato je nikar ne proklinjaj, prijatelj, če te zjutraj poklice. .S tem vrši le svojo dolžnost. Budilka namreč n<* ve, kaj si prišel domov in v kakšnem stanju. Ženske se neprestano pritožujejo, a nimajo nič za obleči. Ko se p;i slednjič vseeno oblečejo. pokažejo resničnost svoje trdi-tve, namreč da nimajo nič za obleči. Let os so se vršile v Amsterdamu velike olimpijske igre. Amerikanci so /.<• par let zbirali potreben denarni fond ter poslali • Amsterdam svoje najboljše .športnik«*. Toda ameriški športniki -o imeli -rnolo. Nemci so jim odnesli krono ter dobili prvo nagrado. Nazi i c teiiiti so pa doseli Amerikanci rekord, ki bo ostal zavedno za bil ež en v zgodovini. Iz Evrope so namreč prinesli nazaj v Združene države še $50,000. ZAKAJ SO NAŠE POŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE Vdobnmti, ki izvirajo iz poslovanja t pridejo našta strankam v korist. velik« obratu, Naši stroški ca posamezna nakazila so manjši, vsled tesar so mm pri nas nižje kot pri agenta ali zavodu, kft asera poslati Vašo nakaznico v iz vršenje v New York. Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi našega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da se posveta našim nalogom največjo Naše denarno nakaznice odpošljemo z ki odpluje iz New lovka — toraj brez Naše cene so objavljeno MGlao Naroda" Za tero Tam radevolje ID Imamo največ pote a dokazuje, da se lahko okoristi s tako dalei pni od t pošljete izven New Yothn, Pošljite toraj Vašo prihodnjo AKSER STATE BANK velike tihotapske zadeve. Tihotapci so urbanizirali dolg-o in močno verigo tihotapskih pomočnikov in razpeeevalcev. Imeli so pa najbrž tudi v -lugoslaviji dobre odjemalce za titihota'pljeni saharin. V Zagrebu, a tudi v drugih mestih ob železniški progi so aretirali dose-daj že vet* železniških uslužbencev, ki so med vožnjo prenašali saharin ter ga na določenih postajah od dajali ra^pečevalcom. Tudi mari borsko finančno oblastvo je pridno na delu in je že večkrat zaprosilo policijo za asistenco pri izvedbah hišnih preiskav. 11. avgusta se je v eni takih hišnih preiskav našlo več tucatov sa-harinskili škatlic, razen njih pa precej utihotapljene-ga cigaretnega papirja in stročnic. Zopet velik požar pri Cerknici. Nad Cerknico in okolico je razsajala 11. avgusta okrog 19. ure huda nevihta. Okrog 19.30 je udarila strela v skedenj posestnika Vodoničarja. Poslopje je bilo v hipu v plamenih. Ogenj se je bliskovito šinil in kmalu so švigali visoki oge.ijem zubliji tudi iz sosednjega gospodarskega poslopja. Na lice mesta je takoj jirihitela domača požarna hramba, kmalu za njimi pa tudi gasLLei iz Dolenje vasi. i/ Gorenjega .Jezera. Begunj in Rakeka. Skupnemu naporu se je -po daljšem prizadevanju posrečilo o-genj lokalizirati in preprečiti na-daljno nevarnost, ki je bila tem opasnejša. ker še vedno vlada pomanjkanje vode. Iz gorečih objektov se ni dalo rešiti ničesar. Vsi deželni pridelki in vse gospodarsko oro-dje je postalo žrtev plamena. Posestniku Vodon ičarjn je zgorela tudi nova mlatilni-ca, ki si jo je z velikimi stroški nabavil šele pred kratkim. Pri gašenju se je smrtnonevar-no ponesrečil cerkniški mizar Anton Logar, ki je okušal še v zadnjem hipu rešiti izpred gorečega skednja Vodoniearjev voz. S težki- 2HOV. domači pa vrše požarno straža do jutra. Le spretnosti in brezmejni požrtvovalnost gasilcev, pa tudi domačega prebivalstva je zahvaliti. da iz požara ni nastala še hujša katastrofa. Nesreča pri mlatilnem stroju. 42-letni delavce Ferdinand Cepin iz Kotredeža. zaposlen v Pre-serjah pri Braslavčah, je dobil pri mlatilnem stroju težko telesno poškodbo. Xa odredfbo o krožnega zdravnika je bil prepeljan v javno bolnico v Celju. Službujoči zdravnik, ki ga jo pregledal, pa je mo-srel samo ugotoviti, da je Cebin med potjo umrl. Neredno ali Bolestno Uriniranje starih olajšano s Santal Midy Uspešno.neškodljivo. Naprodaj v vseh lekarnah. SLUŽBO DOBI STAVEC ki zna staviti na stroj in delati forme. GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., Xe;v York. X. Y. KDO KAJ VE o mojem bratu ČE-PCŠ FALEXT, ki se je pred 40 let i preselil v Ameriko in naselil nekje v državi Xevr Mexico Rojen je bil v Doli pri Hrastniku v prvem zakonu moje matere. katere dekliško ime je bilo Koluža. V drugem zakonu je prejela ime Afner. Ce kdo kai ve o njem, naj mi poroča. — Michael Afner, delavec pri Jakob Mlaker, Padeže, pošta Laško, JugoalaVija. (2x 29&30.) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA GLAS NAHODA**, NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. nnunir jumicitftnw lit HRVAiKt RKOAL.UK* T A V E 8%ffumo 33% ceneje tdf drugod. _ AVIWPBC, »t «RKKVKTT, 7 (XUtKWAUO*, ML Statistiki, so dognali, da so ameriška dekleta potrošila v letošnjem letu trikrat toliko za razna rdoči-la, pudre in mazila kot pa Stric Sam za svojo armado. Ni čuda, koliko so jih pa turli podjarmile. Xeka dobrodelna organizacija je razposlala vpraša Lne pole. Med vprašanji sta bili tudi naslednji dve: — Ali imate kaj ponošenp obleke ? — Kaj napravite ž njo? Ubogi delavec, ki je dobil do- tično polo v roko, je na prvo vprašanje odgovoril: — Da, ima eno. Xa drugo pa tako: — Zvečer jo slečem in jo položim na stol poleg postelje. Zjutraj jo pa zopet oblečern. Velesile so dpravile voj/to cV-set let zatem, ko je Amerika odpravila pijačo. Sedaj pa izračunajte, kdaj je bilo to. V Brooklyn se je vrnil zdravnik dr. Frederick Tresli man, ki je potoval s parni kom "Sati Salvador" po južnem morju. Rekel je. da je videl na obali San Salvadora 40 čevljev dolgo morsko kaeo. Oskrbnik kač v newvorskem zoologičnem parku. Ditmars. pravi. da to ni mogoče. Res je sicer, da žive v morju neke vrste jegulje. ki dosežejo dolžino petnajstih čevljev, toda o morskih kačah ni nobenega govora. Frederick Tieshman se je usr-dil ter očital Di t maršu, da ne ve, kaj govori. Ponovno je prisegel, da je videl na obali štirideset čevljev dolgo morsko kačo. Treshman je vztrajen človek in rad vidi kake velike in nenavadne stvari. Kaj če bi šel enkrat pogledat k "Trem ribeam" v Downtown ter naročil in izpil pol kvatra božje rosice, ki je tam naprodaj. Rojaki, ki zahajajo tja, so mi povedali, da je mogoče v takem slučaju videti še vse drugačne zveri in pošasti "kot je 40 čevljev dolga morska kača. mm OIiAg 29. AVCK 1928 NAJSTRAŠNEJŠA TRAGEDIJA POLARNIH KRAJEV P ti j«. T'i{f]«-ž»-rifi Nobiiove ekspedieije narje. ker se je dobro zavedal, da pra čaka težka nalojra. Na obeh ladjah je bilo 23 ča»tnfkov in 111 mož po^ailkt*. "Erebus" je bil poti poveljstvom Franklina. "Teror" pa pod poveljstvom kapitana (1ro-zierja. Ladji sta zapustili Anglijo 11». maja 184"> in od pluli m«'d Grenlandijo in Baffinovo zemljo proti severu. 1'ez 10 dni sta se u-stavili pri otoku Disco na zapadni obali Grenlandije. Tu sta naleteli tia drugo angleško ladjo, eije kapitan je samozavestno izjavil, da >•• vrne v domovino .skozi Behrin-ffovo ožino, ovenčan s .slavo. /C oto- Kdaj doma, in da ni bilo tragične Alalmffreenove smrti, da ni brez ♦»ledu izginil znameniti polarti; raziskovalce Amundsen in da ni izgubljea v.>aka nada na rešitev AlesAdudrmijeve skupine. bi lahko rekli, da je končala ta polarna ekspedicija razmeroma srečno. V zvezi t zadnjo ekspedieije na .se-vertii tečaj I»> zanimivo sj>omuiti be prve velike I'lwpedieije v ledene ki 1j Kot ena ireilij. .M dieijuini U soda a i diet jo k1 teklega stoletja Polarne. eks vedno /a cilj * ni tečaj. V pr .severnega Ledenega mor-o zabeležena v zgodovini največjih polarnih tra-i'd vsemi polarnimi ekspe-je zadela najstrašnejša yrh ško Fraiikliiiovo elcsp^. meem prve jiolovice pre- >eaicije niso imele ' verni ali magnetič-'teklem stoletju so bili raziskovalci polarnih krajev bolj praktični in .-»o skušali v prvi vrsti najti direktno pot 3z Atlan-tiškrga v Tihi ocean severno od ameriške celine, olienem jih je pa zanimalo, bi ti bilo mog'N-e pluti nad severno Evropo iu Sibirijo skozi liehrinarovo morsko ožino. Drugo morsko p->t ji' odkril L 1*78 brez najmanj«* nezgode > lavni šved-ki polarni raziskovalec Adolf Nord**iiskjoehl. Lskanje prve poti v severozapadni smeri je pa zahtevalo težke žrtve. To pot so okušali odkriti 1. 1840 Angleži in Američani; Anglei&i admiral sir John Franklin, ki se je udeležil mnogih pomorskih bitk in ek»]K'dicij in ki je razi>kal vso severno ameriško obalo od vzhodne od Behringove ožine, je napel vse sile. da postane volja te velike in nevarne ekspedieije. Ko m> je zglasil pri prvemu lordu admiraiitet, ki je 1-mel odločilno besedo, se je lord branil sprejeti njegovo ponudbo, eeš da je Franklin prestar. Franklin je samozavestno odgovoril, da je star šele of) ]»>f in tla čuti v sebi dovolj moči za vodstvo ekspediei- j". S tem je bila zadeva urejena in Franklin je postal glavni vodja ekjipfdiuije. Dve ladji "Erebus' in "Teror" sta bili opremljeni malimi parnimi stroji, kakršnih pola rne ekspedieije dotlej niso po-znale. Franklin je vzel s .seboj živil za tri leta. Izbral si je najspret-nejše marnariške častnike in mnr- govori so utihnili in vsak je naj-raje tičal v svoji kajuti. Mnogo je zakrivilo tudi oderuštvo. Trgovec, ki je dobavljal ekspediciji mesne konzerve, je napolnil pločevinaste škatlice večinoma z gnilim mesom ali eelo s peskem. Takih konzerv so našli poznje na morski o-bali tisoče in tisoče. Brezvestnega trgovca je doletela zaslužena kazen. Po dolgi polarni noči je znova posijalo solnce, daleč na jugu so se leskeali zasneženi hribi na otoku kralja Viljema. Toda ledene gore niso premaknile. Dva čast-ka Disco je poslalo moštvo tulijnika sta odšla s šestimi mornarji WWWWWWW POTRTI? Brez teka? Nervozni? Ne obupati. Pomaga naj vam Severa's Esorka. izborna prebavna in odvajalna to-nikn, k novi moči in na pot k zdravju. Recite le. karnarju danes za »tek-lenico. CSORKA zadnjo pošto in j<- navedlo kot naj-bližnji naslov Kamčatko odnosno Paarno. Vsi so bili prepričani, da se vrnejo najpozneje čez leto dni v Anglijo. 2H. julija je videla obe angleški ladji posadka ribiške ladje na po-ti .-.kozi Baffinovo ožino. Od tega dne je sprejela severna sfinga to najnesrečnejšo polarno ekspedici-jo v svoje naročje in jo zavila v večno temo. Vse. kar vemo, o nji. sft samo neznatni odlomki strahovite tragedije in še te >o odkril*-čez nm-tgo let rešilne ekspedieije, ki so našle ostanke ekspedieije in nekaj zapiskov, skritih v kupu kamenja. Deloma pa teh zapiskih, deloma pa iz prepovedovali.ia Eskimov je dobil svet Šele čez mnogo l' t približno sliko katastrofe Fran-klinove ekspedieije. Obe ladji sta obtičali med dvema otok »ma med ogromnimi ledenimi gorami in sta morali prezi-movati. Xihče ne ve, kako je posadka preživljala dolge zimske noči. Vsi hribčki bližnjih otokov so bili pokriti z večnim snegom. Posadka je bla kljub mrazu dobre volje, kajti do neznane obale na severozapadu je bilo samo še 42 milj. Ko se je poleti led stajal. sta ladji odplnl proti severozapadu. Na otoku so pokopali tri mornarje in jim postavili skromen .spomenik, ki ga je našla čez pet let rešilna ekspedicija. To je edini dokaz, da je Franklin na tem kraju prozimoval. Na jugu ninrja ni več pokrival led. na vzhodu in na zapadli so se pojavljali veliki otoki, pred katerimi je ekspedicija slutila v daljavi otnk kralja Viljema. Franklin je mislil, da doseže svoj cilj. čim dospe do tega otoka. Toda čez nekaj dni so ledene gore znova zaprle ladjama pot. Dan se je začel hitro krčiti in bližala se je dru-ga zima. Ekspedicija je obtičala na 70. stopinji severne širine, kjer je morje skoraj vse leto zamrznjeno. Položaj je bil kritičen in Franklin se je bal, da mu ledene gore uničijo obe ladji. Posadka je čutila, da se bliža nevarnost. Moštvo je postalo nervozno, veseli po- Ker so bili vedno in vedo, da bodo tudi v bodoče točno postrežem, ker so prepričani o varnosti pri nas naloženega denarja, ker lahko z istim razpolagajo, kadar ga potre, bujejo, ker prejemajo za vloge po 4% obresti, mesečno obrestovanje,' si je izbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj GLAVNI STAN v vseh batičnih poslih * DOMAČO ~ SAKSER STATE BANK K Cortlandt Strni Ne« Ysrk, N. T. ■......... .... zvedel o Franki i novi tragediji od Eskimov vsaj nekaj. Eskimi so našli Crozier je v čoln, v katerem so bili štirje okostnjaki. Z zapiski, za katere bi dal svet milijone so se igrali otroci Eskimov, dokler jih niso raztrgali in pometali v morje. Neki stari Eskimo je končno povedal, da je videl med ledenimi gorami lad- jo. Poročnik Schwa t k« je rea na- šel ladjo, v kateri je ležal ob pločevinastem umivalniku okostnjak. Groza ga je obšla pri pogledu na preperele zemske ostanke zadnjega udeleženca Franklinove ekspedieije. ki je pokopal vse svoje tovariše in čakal v neskončni polarni noči strašne smrti. Zanimivosti iz Jngosfamje. Krvava delavska bitka. [Jeleriie je po poklicu delavec, ro- V tovarni železniških vagonov v*™ iz Deke Vasiee pri Karlobagu| Smederevski Palanki je pred krat-!V Pnmor-JU. Aretirali so ga v Juž-kim izbruhnila stavka radi preniz-|m Sl*blJ1 kmalu r>° abs0*a! kih plač. Stavkalo je kakih 50 de-!Male?a in Wovih Pajdašev. Mož* lavcev, dočim je nekaj delavčevi110 Zna r*,tatI> 110 Pisati' Priznavaj kljub temu hodilo redno na deIojvse SVOJe zl°r'ine' ki «>ih Je izvršil Zato so stavkujoči sklenili poea-kati stavkoka^e pri njihovem po-vratku z dela v zasedi in jih prav skupno z Vrbaneem, in Prpičem-Clgom. Obtožen je zlasti roparskega umora v X o v os e 1 ee -Kr ižu in ]jo- Pretepen snubač. V vasi Grk pri Sremski ^litro-| po ledu na južno obalo otoka kralja Viljema, od koder se je videla ob lepem vremenu severna obala Amerike. Xa kraju, od koder so se vrnili, so pustili v kupu kamenja točen popis najvažnejših dogodkov na obeh ladjah. Te zapiske so našle rešilne ekspedieije šele čez več let. Ko sta se častnika z mornarji vrnila, sta našla admirala Franklina na smrti postelji. Povedala sta mu, da je cilj ekspedieije tako-rekoč že dosežen. V juniju 1847 je Franklin umrl. V ledu so mu izkopali grob, kamor so položili z angleško zastavo ovito krsto. Bledi, izmučeni Frankllnovi spremljevalci so obstopili grob in se pokloni manom svojega poveljnika. Potrti in obupani so se vrnili na ladji, kjer so morali tretjič prezi-movati. Nepopiso je bilo veselje posadke, ko so se začele čez nekaj dni ledene gore pomikati proti ju- ve6 raoških. ki so Marico potes-gu. Vsi so bili prepričani, da dose- uiii z voza in jo odvedli. V napa-žejo ameriško obalo. Toda kmalu daleu, ki jo je trdno držal v na je pritisnila zima in polarna zver- ročju, je spoznala zaljubljenega jad je začela bežati v toplejše čevljarja. Luka je svojo oboževan-kraje. Po usodnem posvetovanju, j ko odnesel na svoj dom. kjer se je na katerem so razpravljali, ali bi'skrbno zaklenil in zabarikadiral. kazalo ostati na ladjah ali pa od-i Ko so iUaričini domači izvedeli za iti peš proti kopnemu, je bilolrop njihove hčere, so poklicali na sklenjeno ostati čez zimo na ladjah ipomoč nekaj pogumnih, mladih so-Vodstvo ekspedieije je prevzel po rodnikov. ki so takoj odšli reševat pošteno pretepesti. Te dni je pri !skn*en«'2a roparskega umora upra- šlo med obema skupinama do hu-jVltH,a *7pŽU'a- Kot ]>rva pr»'a ->e de bitke. .Najprej so govorile gor-^»astopd Prpič-Cigo. ki je-izjavil. j a če. za njimi noži. končno „a re-!da ni obtoženea k zlo- volverji. Ko so aviziranl orožniki rin°m- Zanjl,UVO da so ^ah pretepače razdvojili, sta na boji-P'rotl JeleniC'u tudi ,,a SIurt obsoie-šČu obležala dva delavca od stavJm X rbanw- ™ Krmpotič. kujočih mrtva, dva stavkokaza pa|GbS0di,a b° v kratkem, težko ranjena. Večina napadalcev je bila aretirana. Znanstveno proučevanje leka pro- ti raku. Vest o senzacijonalnehm odkritju strokovnega učitetlja Poljšaka vici se je nedavno naselil mlad čev-se Je kmalu ra:"nes,a vse-» Ijarski pomočnik Luka Jovanovič.!?0sI°Vanskl državL Kf,kor dri1" ki je kmalu odprl lastno delavnico. narodlh' tako s<* tudl Pri ljas Nekega dne se je seznanil z vaško'rak vetlno ho]* množl in P°staia lepotieo Marico Xenadovic in se eiia naJVf'^,h nevarnosti za Ijud- tako do ušes zaljubil vanjo. Mari- *ko Z(Iravje" t,ldi beograj- ka javnost zanima za Polšakov Franklinovi smrti kapitan Crozier. Zadnji dve zimi sta neusmiljeno kosili med moštvom. To je znano iz 7>:sma, ki so ga našle rešilne ekspedieije v .steklenici ob obali šele čez 31 let. Minula je tudi tretja zima. Ekspedicija je štela še 105 mož, med katerimi so mnogi že umirali, vsi pa so bili tako izmučeni in izčrpani da so komaj stal na nogah. Ko so spoznali, da jih čaka na ladjah neizogibna smrt, so spustili na led tri velike čolne in jih napolnili z vsem. kar so potrebovali za dolgo pet. 22. aprila, ko je mraz ponehal, so zapustili obe ladji in odplu-li proti jugu. To je zapečatilo usodo nesrečne ekspedieije, kajti Eskimi, ki bi mogli edini rešiti nesrečneže, se pojavijo v teh krajih šele poleti. Otok kralja Viljema, oda-Ijen komaj dobri dve milji, so dosegli šele čez tri dni. Napotili so se po otoku in spotoma so morali izkopati mnogo grobov, kamor so položili svoje mrtve tovariše. Končno so bili tako izmučeni in obupani, da so pustiii mrliče ležati ob poti, kjer so pozneje rešilne ekspedieije našle okostnjake. Častniki so izgubili oblast nad moštvom in slednjič je nastal spor, po katrem se je del ekspedieije" napotil nazaj k ladjam, drugi je pa nadaljeval pot proti kopnemu. Na tej poti so umrli po vrsti vsi in kapitan Crozier je bil zadnji, ki je omag&l in umrl. O o-nem delu ekspedieije, ki se je hotela vrniti na ladji, ne vemo skoraj nie. Leta 1850 je odplulo proti severu 15 angleških ladij, da hi poiskale Franklina. Njegova žena je žrtvovala za moževo rešitev vse svoje premoženje, angleška vlada je izdala za rešilne ekspedieije 250,000 šterlingov. čez štiri leta so pa Franklinovo in Crozierjevo ime črtali iz seznama anglečke mornarice. Žele čez 30 let s^ je napotil ^ polar* Čini starši pa niso o eventualnem " zakonu med njihovo hčerko in cev- lek 'Ppoti raku' se Jc naPotil I'™'! ljarjem Luko hoteli niti slišati. ZaJfesor beo-rajskt' nniverze dr" Sa"! ti si je zaljubljeni Luka odločil, da ,iOV;<:' v ^arib(?r- vidi. kaj je s bo deklico enostavno ugrabil. To;Poljiakovim lekom. svojo namero je tudi nekega veče-| S člani kotnisije, ki preiskuje ra tudi izvršil. Marica se je v mra-i Pol jaškov lek. si je dr. Šahovič o-ku vračala v družbi svojih prija- gledal Poljšaku poverjene bolni-teljic z zabave na vozu domov. Ne-jke. Dr. Šahovič pravi, da zdravni-nadoma je planilo iz teme pred voz ki doslej pri bolnikih še niso ugotovili nobenega lokalnega izboljšanja. Nasprotno, pri vsakem bolniku so ugotovili kliničnega in histološkega raka. Gospod Poljšak pa je zatrjeval ■beograjskemu profesorju, da bo v treh mesecih izlečil večino bolnikov. Komisija . mu bo dovolila le-čiti bolnike do konca, če ne nastanejo kake nepredvidene izpremem-be v določenem programu. Dr. Šahovič meni, da je potrebna pri le-čenju s Poljšakovo metodo največja previdnost, ker so zdravniki u-gotovili. da je v njegovem lotfu svinec, ki je strupen. ugrabljeno deklico. V Lukino hišo so vdrli s tako silo. da so v trenutku razbili troja težka vrat. Rešili so deklico, zaljubljenega Luko so pa tako pretepli, da še dolgo ne bo mogel hoditi. Čflan Prpičeve tolpe pred sodiščem. 1. avgusta se je zagovarjal pred zagrebškim sodiščem član Prpičeve tolpe Ante Jelenič. Zanimanje za razpravo je bilo pa minimalno, ■ker so imeli Zagrebčani drugo senzacijo, namreč zborovanje KDK. Pozor, rojaki! Is naslova na Usta, katerega prejemate, je rasvidino, kdaj Vam je naročnina poHa. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov: CALIFORNIA Fontana, A. Hocbevaf. Jacob iMtuhL •ohn COLORADO Denver, J. Bc&ott*. PucM«, Peter Culi«. Vr. Janesh. A. SafttC. Looli CosteOa M. J. BaroS- Loots Baald» J. VerMcb ______ Joseph Bilšh. 7. BtfvO«, lin. r. Laurfeh. deem, J. Fablaa. De PmK Andzew SpUlar Mlet, A. Aaaelc, Mary Wambicb. X Zaletel, Job* Km. Joaeph Hrormt J. apelieb. Frank AqpHtb Msrth Ckk**+ Anton Kobe) MatUš Baxborlek. J. Horrath. Itaik* PetkorM Hoover je toleranten. WASHINGTON, D. C., 27. avg. Zahteva za versko strpnost, kateri je dal Heribert Hoover Izraza v svojem sprejemnem govoru, je bila prestavljena v prakso v organizaciji njegove lastne kampanjske družine. Njegovi svetovalci, tajniki, ste-nografi in publie-itetni možje so Člani protestantovske, katoliške ali židovske vere, kot so poudarjali danes njegovi prijatelji. MICHIGAN Calumet, 1L F. Kobe. Detroit. J. Barlcb. AAt JaaMfelL SHNNE80T* Cbiabolai, Frank GonSe, A. Penisu, Frank PaoeU. Bf, Joe. J. reobol. Vr. Eveleth, Lotile Goni* Gilbert, Louis VemeL HUbblnc. John Potil Virginia. Frank Hrvatkfe Bcmsocn BL Lede. A. NabraoL MONTANA Klein, Jobn B. Wetkte, L. ObeMge. NOVE SL0YENSKE PLOŠČE j COLUMBIA NOVE PLOSCE 10 Inches po 75«. ČLANI KVARTETA "JADRAN*' s spremljevanje« orkestra, 25M4F (Nočni čuvaj (Pevec na Not« MARS LDOVICH in JOSEPHINE LAVSCHE Skladba Dr. \Vm. J. Lauache. 25S85F (Cingel — Congel, Duet I (So Ptičice Zerane. Duet ANTON* 6HUBEL. Bariton s spremljevanjem orkestra.. 25086F (še Kikeljco Prodata 8om (Gor Čez Jezero 25S82F 10 inch 75c. ANTON SHTBEL. Bariton (Bod' MoJa, Bod' Moja (Nebeška Zenitev MARY UDOVICH in JOSEPHINE LAUSCHB 250S3F (Sladki SporrinI (Čez Savco v Vai Hodil VOJAŠKA GODBA "KKUGn 25077F (Štajerski Uendler 25078F (Dolenjska Polka HOYEK BRATA (Neverna Ančka, Valček / (Dunaj Ostane Dunaj, Koračnica Ga. A. ŠVIGEL in NJEN KVARTET 2SSS4F (Kukavica (Upanje „< SIMONČIČ BRATER 7 2SOOSF (St. Claraki Valček (Newburgh March ' ' 25007F (Ainc Polka * (ŠtaJeriS 25011F (Spic Polka ♦ (PokšotIS r ŠTRUKELJ TRIO 25080F (Ober Štajeriš - (Slovenski Posko£nl Čotii 25081F (Nemški Valček (Cerniška Polka J. LALSCHE in M. UDOVICH, Duet 25(179F fii. 25075F 25S7SF (Danici (Domače pesmi (V slovo (Slovenske pesmi (En let in po! (LJubca moja JADRAN** i? HOVER TRIO s Petjem 25070F (Al' Boš Ka| Rada Imela (Odpri Mi Dekle Kamrico MOŠKI KVARTET 2S067F (Na planine (Fantje se zbirajo HOVER TRIO 25665F (Samo še enkrat. Valček (Ven pa not. Polka - 250S2F (Pošter Tanc ' (Ribenška Polka " ' 25074F (Sokolska Koračnica (Kde Je moja Ljubica. Valček * COLUMBIA ORKESTER 25068F (Dve Črni Oči * ' . ~ . (Carlotta Valček 12079F V finskih dolinah, Sotlfl " ^ Na krova ladije, Valček Jabrlov Novltetni Kvintet 12059F Lastork valček Usmili se me, Valček Baski Novltetni Orkestet 12072F SpomladnI Valček Sladke vijolice, Valček Baski Novltetni Orkester 25u71F $ebetsfaa koračnim Regiment po cesti gre (a petjem) 25S4SF Polka Staparjer Ti si moja, Valček 2S059F Jaka ne St. Claire, Polka Clevelaodski valček Il^er Trlo flojrer Trio ti oyer Trio 12 inch «1.25 ČLANI JADRANSKEGA KVARTET \ s spremljevanjem Orkestra. S8005F 1 Kmečka Svatba, Del 1 Kmečka Svatba. Del 2 VSAKI POŠILJATVI PRILOŽIMO S0S IGEL BREZPLAČNO — Manj kot šest plošč se ne pošlje. — SL0VENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street New York, N. Y. F. NKW YORK Kari StflnilflfC. Uttie Fsllsi Frank OHIO Builds John Balaat, Joo HltL fInTrlsai Aaron Bobok, Gharios Karllnxer, Louis Badman, Anton Sia-rich. Math. Shipnlk. F. Bajt. Loins' Bdiftt la 7. NBm, Frank KogovMc. Warns, Mm 9. Rachar. Ahton «Hj, PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jak8e. Beaoener, Lonis Hribar. Braddoek, J. A. Germ. Brooghton, Anton Ipavee. Oaridfo, Fr. Toshar. A. Jerlna. Cnnr—wofh, J. Brezovec. J. Piko, V. RovanSek. Grafton, Fr. Maehek. Kzport, Q. Frerie, Lonis SnpanOfc A. Skerli Farreli. Jerry Okorr City, Math. Kamln. Frank Novak. meh k. Ctty to •k*li<#b FnLnk ^ Irwin, Mike Panahek. John Polanie, Martin Ko. Knis. 1st TftoidJ. Anton OooiaDu ; ft. Dmdmr. J. Koprivlek ; John 2nat Fr. Podmillak nWafcUilt, Z: Jakshe, If. Magfatsr, Vine. Arh in U. Jskobieh, 9. Gem J. PocaSar. PreaU, J. Demahar. J. Peadlro, A. Bna. Wtr Ma. ki akoSeo, 7. 8ko»a, ft. Behlfrer. WoaS NmliB, Jooeph Joraa, X WISCONSIN Milwaukee, Jooeph Tratnik Isi JoS, Koren. Racine in okolico, Frank Jeleao Sheboygan, John Zorman. West A Ilia, Frank Skok. WYOMING Bock Spring«, Louis Tanchor, Diamond ville. A. Z. Arkr. Vsak aastopnlk lada potrdilo aa avo. to, katero je prejeL Zastopnika roja« kom toplo priporoCamo NaroCnlna aa "Glas Naroda"-Za eno leto S4S.00; aa pol leta $3.00$ za Miri mesce $2.00; aa Sotrt Ista I1.SO Naročnina m Rvropi 97. sa Mi PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kHoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro- daja prav vsakdo priznava, da imajti čudovit uspčK — MALI mjm NAHOM, »98 —MONT ORIOL K O I i V. Bpital Ouy d« Mtnptimrt. — Za G. N. priredil O. P. 54 1 J ^ < (Nadaljevanje.) PETO POGLAVJE. Dvojna zaroka. Gontran je bil uzoren zaročenec. Daja^ je darove z denarjem iz Andermattove denarnice in hodil vsaki možni čas, da obišče deklico, ali v njenem lastnem domu ali i>a pri madami Honorat. Paul je 2el sedaj skoro vedno ž njim. da vidi 8arloto, glede katere je aklenil jk> vsalkem obisku, da je ne bo nikdar več videl. Junaško se je udala v ]»oroko svoje sestre in govorila je celo prostodušno o njej, ne da bi navidez čutila obžalovanja v svojem srcu. Le njena narava >»e je navidez nekoliko izpremenila. Postala je bolj resna in manj odkritosrčna. Dočim je govoril Gontran z Lujizo v kakem kotu o ljubezni, je dovolil Bretignv svojemu srcu, da je bi-!o preplavljeno od te nove ljubezni kot od plime. To je spoznal ter se udal, misleč: — No. ko bo prišel čas, bom j>obe>gnH proč! Ko jo je zapustil, je šel obiskat Kristijano, ki je sedaj sedela po cele dneve v svoji naslonjači. V trenutku, ko je prekoračil prag, se je čutil nervoznim, razburjenim in pripravljenim za vsakovrstne majhn« prepire, ki izvirajo iz utrujenosti. Vse, kar je rekla in mislila, ga je jezilo, še predno mu je to i>ovedala. Njeni pogledi trpljenja, resignacije, očitanja in prošnje so ga napotili, da so mu vstajale jezne besede na ustnih, katere pa je pridržal radi svoje fine vzgoje in ko se je nahajal v njeni navzočnosti, je vedno videl pred seboj vizijo mlade deklice, katero je ravno»kar zapustil. Ko ga je pričela Kristijana, vžalo-ščena raditega, ker ga vidi ta-lo malo. izpraševati. kje preživlja svoje dni in na kak način, si je pričel izmišljati povesti, katere je |w>zoroo -poslušala ter skušala razkriti, če ne misli na ka'ko drujro žensko. Le en predmet je obstajal sedaj, jrlede katerega je mojrel mir-i.o govoriti ž njo. Bila je bližajo?ča se jn>roka Gontrana. ki mu je dala prtfiko izgovoriti ime Šarlote ier misliti naglas o mladi deklici. Ob-« nt il je eel o čudno, /medeno in nepojasnjeno, veselje, ko je eul Kristijano izgovoriti to ime ter jo pohvaliti radi vseh njenih lepih latft-t.osti. Dala je eel o rzra/a svojemu obžalovanju, da jo je njen brat žrtvoval ter želela, da bi jo kak moški, kako dobro srce, razumel, ljubil tfr poročil. Kekel je: H I — O. «la, Gontran je napravil tam bedasto napako. Ona je zelo očarljiva, ta mala deklica. Kristijana, nič hudega sluteča, je ]>onovila : — Več kot <»arljiva. Ona je naravnost biser! Nikdar se ji ni niti sanjalo, da bi mojrel mož kot Paul ljubiti dne poročil. Ona se je le bala in- ZASTAVNA LADJA "CITY OF NEW^YORIC^ -- - s katero se je Bvrd podal na ekspedieijo proti Južnemu tečaju. Če bo šlo vse posreči, dveh letih. se bo vrnil v Po trinajstih letih se je oglasil. Pri zmagovitem prodiranju Ru- začeli napadati. Naj jih je še toliko sov na Madžarsko v letu 191;"). je bilo ujetih mnogo Slovencev. Med njimi tudi 231etni posestnikov sin August Pe ru7. z i z Golega brda pri Medvodah. Malo pred zajetjem je še pisal domov, potem pa ni bilo o njeni nobenega glasu več. Njegovi domači so .se že polagoma spo-prijažnili z mislijo, da je našel smrt v daljni ruski zemlji kakor toliko drugih avtstro-ogrskih u-jetnikov, o čijih žalostnem koncu ali pa izginotju brez sledu je poročal zdaj pa zdaj Rdeči križ. Zato je bilo tem večje njihovo veselje, ko so pred kratkim prejeli po dolgih 13. letih iz sovjetske Rusije pismo. ki se jim je zdelo kakor glas iz groba. Pismo je pisal oni Gustl, ki so ga ž»* vsi smatrali za mrtvega- Iz obširnega pisma, ki ga je pisal Avgust Peruzzi svojemu bratu Emilu Peruzziju, čevljarskemu mojstru v Zg. Šiški, posnemamo: "Ljubi bratec! Če bi mi bilo mogoče, bi vsem krepko stisnil desnico in vas goreče pritisnil na srce. Odkar sem prejel zadnje vaše pismo — bilo je to 17. marca 1. 1915 — sem doživel premnogo stvari, o katerih naj vam na kratko poročam: Dne 20. marca 1. 1915. se je vnel v Karpatih krvav boj, ki je trajal več dni. Dne 22. marca ponoči sem stal na straži pred našimi strojnicami, ko se mi je nenadoma za- malo deklico in da jo bo nekega trig. Pohvala Kri>.tijane je zbudila v njem novo ljubezen ter željo ter napravila iz male deklice t»««riol. je našel tam dr. Mazellija in sicer zelo domačega. Iztegnil je svoji roki v pozdrav mlademu možu. Gontran in MazeLli sta sklenila gorko prijateljstvo, temelječe na sorodnosti nagnenj in okusov. .... Nato so lotili konverzacije. Čedni doktor se je zanimal zelo /a mladi dami, posebno za Šarloto. Pokazal se je ženskam naravnost nepremagljivim ter razkrival s celo svojo osebo ljubezen. Imel je gracijo igralke, lahko pirueto baletke, urno gibanje džonglerja in sploh celo prirojeno in pridobljeno očarljivost, katere se je neprestano j>os!uževal. Paul je rekel naekrat, ko sta se vračala v hotel z Gonstra-rom: t — Kaj pa dela ta šarlatan v oni hiši? 4 Grof je odgovoril mirno: — Ali človek ve kdaj pri teh pustolovcih? To so ona vrsta ljudi, ki se plazijo vsepovsod. Ta človek je najbrž sit svojega pustolovskega življenja ter se pokori muham svoje španske dame, koje služab nik je v večji meri kot pa njen zdravnik. Vsled tega lovi naokrog. Hčerka profesorja Cloche je bila dobra partija, a jo je izgrešil, pra- ^ ~ §e v ^ npkaj ^ M on. Uruga hčerka Oriola bi ne bila vredna me manj za njega. Sedaj skuša, šnofa naokrog in sondira tla. On bi postal delni lastnik vrelcev, skiršal bi strmoglaviti tega prismojenega Latona ali pa bi t vsakem slučaju ustanovil tukaj poleti izvrstno prakso, s katero bi nadaljeval tudi pozimi. To je njegov načrt in niti najmanjšega dvoma ne more biti o tem. Mrka jeza in ljubosumno sovraštvo se je prebudilo v srcu Paula. Neki glas je zaklical: — Hej, hej! Pridružil se jim je Mazelli. Bretignv mu je rekel z agresivno ironijo: — Kam pa letite tako hitro, doktor? Človek bi mislil, da se nahajate na lovu na zaklade. Lah se je nasmehnil, ne da bi se ustavil. Potisnil pa je obe svo-5i roki v žepa ter ju potegnil ven, v znamenje, da sta prazna. Nato pa je rekel: — Jaz ga nisem še ujel. Zavrtel se je elegantno na prstih ter odhitel kot moški, ki je v veliki naglici. Tekom naslednjega dne je prišel zopet večkrat k dr. Honoratn, kjer se je napravil koristnim za vse tri dame s tisoč majhnimi službami, s katerismi se je najbrž priljubil -tudi vojvodinji. Napravil je lahko dovršeno vsako stvar, od komplimentov pa do skuhan ja makaronov. Rarven tega pa je bil izvrsten kuhar ter se o-branil čistega madežev s pomočjo velikega predpasnika in bele čepice, napravljene iz papirja. Tako oblečen in prepevajoč napolitan-ske |»esmi. je kuhal z veliko ročnostjo, ne da bi se s tejn napravil smešnim, pač pa je očaral vsakega, do napol nore služkinje navzdol, ki je rekla: — On je svetnik! Njegovi načrti em zapazil, da se plazi proti meni več Rusov. Segel sem' z desnico po repetirko, pustil jih, da so priko-bacali v razdaljo 5 m in nato zakričal: "Halt, wer da?"..^ Ko so Rusi uvideli, da smo jih zapazili, so pometali puške v sneg in zbežali. S pomočjo tovarišev ki so prihiteli iz strelskih jarkov, smo več Rusov ujeli in zaplenili precej pušk. Zjutraj ob 6. so se vrgli Rusi z vso silo na naše vrste. Bombardirali so nas z artiljerijo ves dan, toda k sreči niso nikogar ubili. Pač pa je pričela goreti na levi strani od nas velika vas, ki je bila kmalu vsa v plamenih. Slišali smo še obupno kričanje, ki pa je naglo zamrlo. V tem trenotku ho Rusi padlo — Rusi so rastli iz tal kakor gobe po dežju, ugrabili so nam vse strojnice, ujeli 1000 mož. premnogo pa jih pobili in ranili. Kozaki so nas razvrstili v oddelke in nas gnali čez karpatske gore in skozi Galicijo 13 dni. Če sino se trudni ustavljali, so s palicami bili po nas. Ko sem pršel v Ravarusko. sem obležal bolan na legarju v ta-mošnji bolnici, ki je ostala po več-bojih brez strehe in napol porušena. Tz tega mesta, v katerem skoraj ni bilo hiše. ki bi ostala nepoškodovana, so nas odpeljali najprvo v Kijev, nato pa v simbersko gu-bernijo, kjer sem ostal 3 tedne v bolnici. Ves čas sem bil poln uši, tako da bi jo pokril s prstom. Bog ne daj. da bi poprej vedel, kako se mi bo nekoč godilo v ruskem ujetništvu — potegnil bi repetirko in bi se ustrelil naravnost v glavo! Tz simberske gubernije so nas odpeljali v Harkov, kjer je bilo taborišče avstro-ogrskih ujetnikov slovanske narodnosti. Nekega dne smo ugledali med nami srbskega generala Živkoviča, ki nas je pozval, naj se vpišemo v srbsko do-brovoljsko armado in prisežemo zvestobo kralju Petru. Neki Bosa-nec-narednik je odvrnil: —"Dva brata imam na fronti, ne morem!" Vse one, ki se niso hoteli vpisati med dobrovoljce, so odgnali v je-katerinoslavsko gubernijo, kjer so nas zbrali v nekem taborišču okoli 25,000. Kmalu se je pojavila kolera, nato še tifus. V tem taborišču je bila smrt doma. kajti v kratkem je pomrlo nad 5000 tovarišev. Pozor SkaldjL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Na-roda". S tem bosta •"»tresli v^m. * V.?*« Naro3a*. ' V t ^Zaradi takih razmer ni čuda, da sem se. kakor drugi, tudi jaz vpisal slednjič med dobrovoljce. Zbralo se nas je v Harkovu okoli 4000 obupaneev, tako da so bile vse barake prenapolnjene. Neke noči je zadonel kli-c: "Gori! Bežite!" V polspanju sem skočil s podstrešja na prosto, kjer je ustrelila name straža. K sreči mi je krogla le o-prasnila kožo na čelu. Skočil sem v okop in hotel zbežati iz taborišča, ko sta me prehitela dva stražarja in me pobila na tla s puškinim kopitom. Bil sem tako hudo ranjen, da sem ležal dva meseca v bolnici in da sem hodil potem še nadaljna dva meseca po bergljah. Ko je nastala revolucija, so nas Rusi osvobodili; nakar &o se nekateri vrnili po burarh doživljajih v domovino, dru^i in z njimi jaz pa smo ostali kot zapozneli ptiči v Rusiji. Imel sem to smolo, da sem bil skoraj vedno bolan. Če bi mi 1. 1919 ne stregla neka predobra ruska mladenka — bolehal sem na pljučnici — bi neizogibno moral umreti Bruhal sem kri; in koliko se je potrudila, da me je ohranila pri življenju! Šla je iskat zdravnika peš 18 km daleč! Ko sem za silo ozdravel, aem jo poročil. Bila je zelo revna, komaj 100 rubljev je imela premoženja, jaz pa 200. Leta 1927. mi je nenadoma umrla. Tik pred smrtjo smo jo obkrožili na smrtni postelji: jaz, 81etni sinček AlekSan0«r,. 7letjii Ivandtic, in J 31etna Lidočka. Dragi moji,, ko bi vi videli, koliko sem takrat jokal in besnel od obupa !.... Tola čas celi hitro tudi najtežje rane: nedavno sem poročil Ma-ruško Leontijevno, ki ljubi iskreno moje otroke, zlasti še Lidočko. Z Maruško imam .zdaj 9 mesecev staro hčerko Famaro. Svojo druži-nico imam nad vse rad, posebno pa ž-noMa ruško. Ko grem z dela, me že pričakuje ob ee.sti in me vprašuje, kaj sem delal in kako mi je. Zdaj sem že 4 leta na "kvartir-ju", redim 2 kravi, 1 bika. 1 prašiča, 20 rac, 20 kokoši in do 100 piščancev. Imam svoje kovaško in ključavničarsko orodje ter popravljam razne gospodarske stroje. Nekaj časa sem bil zaposlen kot strojnik v velikem mlinu. Bolezen mi ne da miru: 1. junija t. 1. sem odšel za 2 meseca v šanatorij v Krasno polje. Ugotovili so. da sem v 1. stadiju tuberkuloze. Šanatorij istoji Visoko v gorah nad Črnim morjem. Pripeljal sem se s Kavkaških gora deloma z vlakom, deloma pa z avtomobilom. Kraj je zelo slikovit, mogočn«' skale sc vzpenjajo nad kamenito cesto do 500 m visoko. Na levo in desno bobne slapovi, a nekajkrat vodi cesta skozi predore. V Sanatoriju se zelo trudi z menoj dr. Gostiša, rodom iz Gorice, ki so ga prav tako ujeli Rusi in je tu tudi promoviral. Njegovi stari-ši stanujejo v Ljubljani na Dunajski cesti. Kar mi povzroča velike skrbi, je to, da je zbolel tudi moj starejši sin, ki ima veliko rano na desni nogi; nikakor se mu noče zaceliti. Po domu neprestano koprnim, vsa moja duš aje v .Slorpniji. Rotim vas, bodite tako dobri ter se zglasite radi dokumentov na občini in na okrajnem glavarsvtu. — Obrnite se tudi na Rdeči križ^.da bom čiprej zadihal domači zrak in vas objel vse po vrsti, ki ste že davno naredili križ č^z mene.... PRIPOROČILO V Cleveland, Ohio je odpotoval Mr. Jože Zelen*,, ki bo pobiral naročnino za Gla Naroda, sprejemal naročila knji ge itd. Rojakom ga toplo priporočamo Iz Olevelanda se bo podal tudi po drugih slovenskih naselbinah, kar bo pravočasno objavljeno. Uprava Olaa Ifaroda. = eiL -rt v*T • *IHli'I * ■-tnrr in M. aviintc Berengaria, Cherbourg. America. Charbour*. Bremen. •0. avgusta: DtMdtn, Chtrbcu« •i. avgusta: Olympic, htfbocri, 1. septembra: Paris. Havre <1. A M.) Belgenland, Cherbourg. Antwerp«) Hamburg. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam. Boulogne sur Mer, Rotterdam 4. septembra: «Resolute. Cherbourg, Hamburg 8. septembra: Mauretania, Cherbourg Prt s. Harding. Cherbourg I. septembra: lie de France. Havre (1 A. U.) Homeric. Cherbourg Minnewaska, Cherbourg Fennland. Cherbourg Albert Ballin. Cherbourg. HamVurg Columbus. Cherbourg, Bremen _ Conte Grande, .Napoil Genova Rotterdam. Boulgne aur Mer, Rotterdam 12.' septembra: ' Aquitania, Cherbourg Pres. Roosevelt, Cherbourg 14. septembra: Republic. Cherbourg, Bremen 15. septembra: Franc, Havre (1 A. M ) Majestic. Cherbourg Lapland. Cherbourr Antwerpen Xew York. Cherbourg. Hamburg Levi than. Cherbourg Augustus, Napol), Genova. (PrvIC 1 nov parnik.) 18. septembra: Orinoco, Hamburg, direktno 18. septembra: Berengaria, Cherbourg. Skupno potovanje. George Washington, Cherbourg, Bremen 20. septembra: Stuttgart. Bremen Colombo, Palmero, Napoli, Genova 2 V,-septembra: Sat urn i a. Trst ? 22. septembra: Paris. Havre (1 A. M ) Olympic. Cherbourg . Arabic. Cherbourg, Antwerpen MJnneumka, Cherbourg TMutschland, Cherbourg,* 'Hamburg * •Berlin, Cherbourg. Blremen Volendam, Boulogne sur Mer. jfiot* terdam 25. septembra: Relinace, Cherbourg, Hamburg 20. septembra: Mauretania. Cherbourg 27. septembra: Dresden. Cherbourg. Bremen 28. septembra: America, Cherbourg. Bremen 29. septembra: lie de France, Havre (1 A. M.) Homeric, Cherbourg - Belgenland. Cherbourg. Antwer-pen ' , Conte Grande, Napol!. C .nova 'Veendam. Boulogne^ sur Mer. iRot-terdam , V V nabrežrnskem kamnoloinp <1 se je ponesrečil So-letni ^efeveu ! Ivan Blažica iz Uabrovicc. Pokva- j ril se je stroj, s katerim sc režejo ' kameni skladi iz žile.. Xaprava je padla na Blažico in ga usmrtila. KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od ▼take. imamo ie nekaj ▼ salogi Pratika stane 25 eentov. Koledar pa 60 eentov. Koledar ima leto« izredno zanimivo vsebino: razprave, po-veati, alike, iala, sanimtvoeti itd. Blatnikov* Pratika j* naiim roja. kom jako priljubljena, rfio ▼ ata-rtm kraju ao je bill frajeai in ja tudi tukaj ce aaoreje pogretatL Naročit« takoj. . ;j,. a^.,:.^ . ------ • ^^__ Blagajna velikega vejraie, roman ................. j| Čebelica ......... I« detel pctreggg. Banka rt. .1» Ubrani spisi Hink« Doleoc M Knjiga « lepem vedenja, g« vorjenjn In sasebnen ilv Ijenjo, Bon ton ..........LN Liberalise« ............... .79 Materija ta Energija, Čermelj .7» OCrsd Šotora. Pregelj, t v. L— Predhodniki In Idejni nteaeljl-taW ruskega realism« — , (Prijatelj) ............. UM Prav« In vegetacija, — Leo Pitami« M Sesedje. Cehov .......... M Tlgmf Mb je, Mamica Le- Wane .................. JI ▼ojskn mm Tutfkcm ...... M Paaari v preti. 40. t v. .. M Bodniksvi,,Stritar,........ jM M legende • raspeta, s Ztycrp t« ••••••••••••o «• •e U Tenesmi pil«. lEmetora .. M CJved g Ftletefije, Veber .. I.. Tnanssl ta Ver«, vedoslovna itndlja, Veber «........L- mud spM ¥*. Maeelj Ped- = Hnthtfiki .....«.».r,»v. '1 ta Crtli Tt. Zbatalk, norm .tf I0BII len .v dejarjla ...... .H v 8. dejanjih .. ... JI VhpM, narodna pravljlea, & dejanj JI »ifli, komedija v ». deja. Mjih ••••«"« ▼vttoec, drama v S defaa jth .91 TetaK dram« v S dejanjih JB "QLAfl 9A&ODA" - «2 Cortland* tt< a oktobrai Prea Wilson Trat Resolute. Cherbourg, Hamburg Aquitania. Cherbourg Pre* Harding. Cherbourg. Bremen S. oktobra: France. Havre (1 A. M ) Majestic. Cherbourg. Pennland. Cherbourg, Antwerpen Sllnnewaska, Cherbourg Hamburg, Cherbourg, Hamburg L.evlathan, Cherbourg Bremen Columbus. Cherbourg, Bremen Roma, Napoil, Genova 10. oktobra: i Berengaria, Cherbourg Prea. Roosevelt. Cherbourg, Bremen. 13. qktobra: PaHs Havre (1 A. M.) Olympic. Cherbourg Lapland, Cherbourg Lapland. Cherbourg Albert BaJiin, Cherbourg Hamburg Conte isapoli, Genova Rotterdam, Bolougne sur Mer, Rot-" terdam ' 17. oktobra: Mauretania. Cherbourg George TVaahl.gton, Cherbourg. Bremen 30. oktobra He de France. Havre fi A. M.) Homreic. Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerptn Mlnneeonka. Cherbourg Ne* York Cherbourg. Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen Berlin, Cherbourg. Bremen Augustus, Xapolt, Genova New Amsterdam. Boulogne aur Mar Rotterdam 23. oktobra: r Reliance, Cherbourg, Hamburg 2V oktobra: Aquitania. Cherbourg Leviathan, Cherbourg, Brii»«n 25. oktobra: Dresden Cherbourg. Br*men ' VT.' oktobra 0' i " >'- Fra-nce. Havre U A. m-> Katurnia, Tr«t Majestic, Cherbourg Deutschlttnd; Cherbourr. Hsmbnrg Volendam, BovUogne , aur Mer. Rotterdam 31. oktobr«: ' .-..a -Berengaria. Cherbourg Pres. Harding, Ch< rboUl-f. ■ TBrwhen 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajta In najbolj ugodna po« s* potovanj« na ogromnih oarnlkihi Paril — 31. avfc. — 21. aept. He de France 7. sept.; 28. Bept. France — 14. sept. — 5. okt. (Ob polneCI.) Nsjkrajfia pot po ielesnlcl. Vsakdo je v posebni kmbl.nl s vsemi modernimi udobnosti. — pijača in s'avna francoska kuhinja. Isredno nizke cene.. Vpraiajte katsreg^bH' poobla —e aga agenta aH FRENCH LINE It State Street, Haw York. H. T. se potuje v stari kraj in nazai ▼ Ameriko. Kdor Je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vslcd naSe dolgoletne kuSnJe Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo^, vedno le prvovrstne braoparnlke. Tudi nedrUTijani zamoreJor pftf-vati v stari kral toda preskrbeti jriL morajo dovoljenje ali * permit- - i* Wa^hingtoua, bodisi za end letfr'atf 6 mesecev In se mora delati proSnjo .▼saj en mesec pred odpotovanjem ln to naravnost v Wasblagton,-©. ^ na generalnega naseiniSkega^ sarja, '"'*. Glasom odredbe, ki- je stopila v Teljaro" 31.' julija 1926 se nikomur več ne poSlje permit po poBti,'Smpak ga mora iti Iskat vaak prosilec osebno. bodisi r najbližji natelaiškl v-rad ali pa ga dobi ▼ New Torku pred od potovanjem, kakor kdo v prošnji zaprori. Kdor potuje Ten bres dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija je v reljavi nova ameriška priseljenska postava. Glasom te postave zamofejo ameriški državljani dobfti svojp žen« in neporočene otroke ispod 21. leta ter ameriSke državljanke svoje može s katerimi ^o bile. pred L junijem 3#J8. leta poročene, ^irven \v<Že. Jugoslovanska kvota faaša Se dno 671 priseljencev letno. Do polovice te. kvote so upravičeni sta-riSi ameriških državljanov,' možje aaieriSkih državljank, so se po 1. junija 1928. leta poročili in poljedelci. oziroma leno jn -neporočeni otroci izpod 31. leta onih no-državljanov, ki so bili postavno pripufičeni v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov« kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadaj« v kvoto bres vsake prednosti ▼ isti, pa se n« sprejema nI kakih proSenj h rikanske vizeje. STATE BANK « GartMt t \ _______