PLANINSKI VESTNI K
šolo je obiskoval v Barkovljah, nato pa je odšel v Tolmin na pripravnico za učiteljišče, ki ga je obiskoval v Gorici in ga z odličnim uspehom konča! prav ob največjem razmahu prve svetovne vojne 1915. leta. Ob razpadu Avstrije je odšel v Ptuj, kjer se je poleg dela — enako kot v Gorici — udejstvoval pri Sokolu. Nastopal je celo v Pragi. Njegovo delo je prekinila II. svetovna vojna. Kot vojnega ujetnika so ga odpeljali v različna taborišča in šele zlom Italije 19«. leta je pomenil vrnitev v Barkovlje, kjer je postal prosvetar v krajevnem narodnoosvobodilnem odboru in takoj po vojni osnoval slovensko osnovno šolo v Barkovljah.
Zavezniška vojaška uprava ni bila naklonjena širjenju slovenstva na Tržaškem in tako je Janko 1949. leta prišel v Sežano. Že 1953. leta se je vključil v Planinsko društvo Sežana in mu ostal zvest vse do smrti. Še več, kot učitelj matemalike, zlasti pa kot dolgoletni ravnatelj je svojemu vzgojnemu poslanstvu dodajal tudi skrb za človekovo zdravje, za čisto okolje. Kolikokrat je mlade spodbujal, naj si odpo-čijejo v naravi! »V gore ali pa samo na naš Sedovnik pojdite, bolj bistri sa boste vrnili!« je bilo pogosto sporočilo Janka mladim rodovom. Tak je bil naš devetdeset letni k.
1986. leta smo Janku podelili listino, s katero smo ga proglasili za častnega člana našega društva. Kot telovadec je dobil veliko priznanj in pohval, nadvse ponosen pa je bil tudi na Btoudkovo plaketo. Kljub letom se Janko nI umaknil iz našega vsakdana; bolj kot je žgalo sonce na Krasu, bolj kot je pritiskal mraz, bolj vztrajno je po sežanskih ulicah stopal Janko. 13. novembra 1987 je prišla novica, da je Janko umrl. 16. novembra 1987 smo se na domačem pokopališču za vedno poslovili od staroste sežanskega planinstva.
Tvoji planinski kolegi
*
Janko Fili 80-letnik
Planinci in prijatelji Janka Filija, častnega člana PD Tolmin, smo 26. oktobra 1987 skupaj z njim premišljevali, da Čas ne miruje niti za planinsko organizacijo niti za njene člane. O tem smo se pogovarjali z našim starosto, ki je ta dan svoje prejšnje življenjske praznike zaokrožil v osemdesetletnico. Kdo se ne bi poklonil častitljivemu rojstnemu dnevu, saj ga krasita bogato, pestro življenje pri poklicnem delu, pa tudi dolgoletna zvestoba planinstvu. Ob 90-letnici Soške podružnice SPD je prejel visoko državno odlikovanje za zasluge pri razvijanju planinske dejavnosti v Posočju, njegovo biografijo in prispevek za planinstvo je ob njegovi 60-letnici in 70-letnem jubileju v Planinskem vestniku temeljito obdelal prof. Hinko Uršič, tovariš
iz časa Filijevega predsednikovanja planinskemu društvu Tolmin po osvoboditvi — in vsemu temu je težko še kaj dodati. Ko smo se pred dnevi napotili k njemu, da mu kot predstavniki PD Tolmin voščimo, nam je ob prihodu prav pobalinsko požvižga! z balkona svoje hiše v Novi Gorici, kot da bi se srečali kje v hribih. Pa sem si mislil, da osemdeset let ne more biti tako huda nadloga, kot pravijo, če jih dočakaš tako mladosten in čil. Ob mizi smo pokramljali o tem in onem, in včasih je dvigni! glas s takim zanosom, da nas je kar zapeljalo, posebno kadar je beseda nanesla na gore ali na gradbena dela pri Koči na planini Razor. Ob mraku smo se od jubilanta poslovili z najboljšimi željami za prihodnost, ki jih prenašamo tudi na strani svojega glasila: Še veliko let zvestobe planinski organizaciji, naš dragi Janko Fili! 2ark0 RovSielt
80-letnica PD Železniki
Konec lanskega leta je PD Železniki praznovalo visok jubilej — 80-letnico od ustanovitve. Praznovanje je doseglo vrhunec 6. septembra pri koči na Ratitovcu, kamor je kljub slabemu vremenu vseeno prišlo precej planincev, ki se niso ustrašili pravega neurja.
Slavnostni govornik na proslavi je bil Marjan Oblak, ki je ob tej priložnosti otvoril prizidek koče in ob tem govoril o zgodovini društva In koče.
Pred 80 leti, 21. maja 1907, je skupina mož iz Selške doline ustanovila podružnico SPD s sedežem v Železnikih, Njen prvi načelnik je bil Anton Pfajfar, župnik v Dražgošah. Že ob ustanovitvi podružnice SPD je člane vodila želja, da na najvišjem vrhu nad Selško dolino, Ratitovcu, postavijo kočo. Predlog za postavitev koče je dal že dr. Janez Krek, ki je bil navdušen obiskovalec te 1666 metrov visoke gore in katerega 70-letnico smrti smo pra-