JANKO LEBAN: Di. fr. vit. Ii Ne v svili, ne v palači bajni — za srečo mnogim merodajni: Ti v skromni hiši se rodil. Tvoi oče mož preprost je bil!.. Ob zibelki pa slavne Vile bogato so Te obdarile: srce preblago, um globok dar njihov Ti ie bil dvostrok!.. Slovenskega rodu ljubitelj postal si narodni učitelj; za blagor si njegov plamtel, v korist mu biti si zelel!... Ti mož si bil nad vse značajen, v načelih svojih neomajen, kot punčico svojih oči si vselej ljubil vedo Ti! Res, varovanka bila veda pri Tebi je, brat Arhimeda; njo v svojo si spreiel oblast, dosegel doktorsko si čast! ... Napisal knjige si učene v jezikih raznih, trajne cene; a da omikaš narod svoj, slovenskih dal si mu nebroj!... Pri vladi bil si vedno v čislih, cesarju samernu pa v mislih — v visoke službe bil pozvan, povzdignjen v viteški si stan! ... Mar viteštvo Te je prevzelo. opustil narodno si delo? Se li spremenil zdaj si Ti? — O, ne! — Do konca svojih dni blag in ponižen bil si vedno, služeč le delu, žil si zgfedno; za prejšnje pa tovariše ostal si zmerom stari še: Deželni šolski še nadzornik, dejanski bil si jim podpornik, v blaginjo vdov njih in sirot nešteto storil si dobrot — sočutno kakor dober oče solza posušil si tisoče! ... Z veseljem se navdajamo, stoletnico obhajsmo, odkar tam v Cerknem, v vasi gorski, rodil si v divni se Primorski! . Iz naše srede bil si vzet, za čast in spas naš vedno vnet, Ti naš rojak, naš veleum, ponos nam zbujaš in pogum! In spev krepak in spev glasan doneva nam čez hrib in plan, prevevajo nas čuvstva sveta do Tebe, našega očeta!... Dokler boš živel Slave sin, ne izumrje tvoj spomin!...