Ekonomsko ogledalo Ekonomske analize/julij 2008 št. 7, Vol. XIV Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov ter tudi izbranih tem s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. Sestavljeno je iz serije »ogledal«, ki obravnavajo ključne kazalce gospodarskih gibanj, komentirajo in ocenjujejo, kako se uresničuje Pomladanska oziroma Jesenska napoved ključnih makroekonomskih kazalcev ter kako poteka izvajanje ekonomske politike (plače, javne finance, cene, konkurenčnost, itd). Publikacija (tudi v angleškem jeziku) izide vsak mesec z izjemo septembra. Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili: Jure Brložnik (Aktualno, Mednarodno okolje), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino), Miha Trošt (Cenovna gibanja in politika), Marjan Hafner (Denarni trg - varčevanje prebivalstva, Denarni trg - krediti, Borza), Jasna Kondža (Javnofinančni prihodki, Državni proračun v letih 2007 in 2008), Tomaž Kraigher (Trg dela), Saša Kovačič (Plače), Katarina Ivas (Predelovalne dejavnosti), Jure Povšnar (Energetika, Promet), Barbara Ferk (Razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev ter opremljenost s trajnimi dobrinami). Odgovarja: Boštjan Vasle, direktor. Odgovorni urednik: Luka Žakelj. Lektoriranje: Generalni sekretariat Vlade RS, Sektor za prevajanje. Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman. Distribucija: Katja Ferfolja. Tisk: Tiskarna Štrok. Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA. Naklada: 400 izvodov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si Distribucija: publicistika.umar@gov.si Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu: http://www.umar.gov.si/ Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities. © UMAR, 1995. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Vsebina Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 2 Aktualno Postopno umirjanje gospodarske aktivnosti; inflacija se ohranja na visoki ravni str. 3 Mednarodno okolje Po tekočih podatkih naj bi se gospodarska rast v EMU v drugem četrtletju predvidoma umirila; inflacija v EMU se je julija okrepila na 4,1 % str. 4 Ekonomski odnosi s tujino Primanjkljaj na tekočem računu se povečuje str. 5 Cenovna gibanja in politika Inflacija v juniju je bila zaznamovana predvsem z visokim povišanjem cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje str. 6 Denarni trg -varčevanje prebivalstva Tudi maja visoka rast dolgoročnih vlog prebivalstva; vzajemni skladi prvič letos beležili neto priliv str. 7 Denarni trg - krediti Medletna rast kreditov nebančnim sektorjem upadla pod 30 % str. 8 Borza Nadaljevanje negativnih gibanj na domačem in tujih kapitalskih trgih str. 9 Javnofinančni prihodki Ugodna realna rast javnofinančnih prihodkov iz prvega četrtletja se je v drugem četrtletju še nekoliko okrepila str. 10 Trg dela Maja se je rast števila delovno aktivnih na medletni ravni upočasnjevala peti mesec zapored str. 11 Plače Višja rast majske bruto plače v javnih storitvah kot v zasebnem sektorju str. 12 Predelovalne dejavnosti Maja nižja proizvodna aktivnost, nadaljevanje postopnega umirjanja pa lahko pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih str. 13 Energetika Visoki proizvodnja, izvoz in presežek električne energije v drugem četrtletju str. 14 Promet Cestni blagovni promet se je v prvem četrtletju še bolj okrepil str. 15 IZBRANE TEME Državni proračun v letih 2007 in 2008 Rebalans državnega proračuna za leto 2008 predvideva proračunski presežek v višini 0,2 % BDP str. 19, 20 Razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev ter opremljenost s trajnimi dobrinami 2000-2006 Leta 2006 izdatki za življenjske potrebščine realno skoraj enaki kot leto prej, več za investicije in socialno varnost str. 21, 22 Priloge: Podatkovna (str. P1-P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14-P15), Slikovna (str. P16-P17). Izbrani konjunkturni kazalci, rast v % Zadnji podatek V primerjavi s prejšnjim mesecem z istim obdobjem predhodnega leta zadnji podatek predzad. podatek predpredz. podatek Industrija, industrijska proizvodnja, realno V -4,3 2,4 3,3 1,4 Predelovalne dejavnosti V -3,6 2,8 3,6 1,6 Oskrba z elektriko, plinom, vodo V -8,5 -1,0 -1,6 -3,4 Vrednost opravljenih gradbenih del, realno V 16,3 25,3 29,6 32,5 Izvoz blaga (nominalno)1 V -8,2 8,0 10,1 7,3 Uvoz blaga (nominalno)1 V -1,0 11,3 12,9 11,8 Realni efektivni tečaj2 V 0,3 4,5 4,6 4,6 Bruto plača na zaposlenega, realno V -0,7 1,5 1,5 1,1 Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, nominalno3 V 1,4 11,3 11,6 10,8 Javnofinančni prihodki, realno VI -3,6 6,0 4,5 5,1 Število formalno delovno aktivnih V 0,3 3,3 3,4 3,5 Število registriranih brezposelnih VI -0,7 -13,4 -13,6 -13,6 Število potreb po delavcih VI -6,4 3,2 6,7 5,6 V mesecu: zadnjem predzadnjem predpredzadnjem Stopnja registrirane brezposelnosti, v % V 6,5 6,6 6,9 V mesecu: zadnjem skupaj v letu medletno4 Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % VII 0,0 4,1 6,9 Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (domači trg), v % VI 0,5 4,2 6,5 Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: 1 Plačilno-bilančna statistika. 2 Tečaj evra za Slovenijo, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin. V izračun efektivnega tečaja so zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska). Uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003. Izvoz je dvojno tehtan. 3 Medletna stopnja rasti je določena kot razmerje med stanjem ob koncu tekočega meseca in stanjem istega meseca v predhodnem letu. 4 Skupaj v zadnjih 12 mesecih. Aktualno Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 3 Po višji gospodarski rasti od pričakovane v prvem četrtletju je MDS povišal svoje napovedi za letošnjo gospodarsko rast v evrskem območju; po junijski pospešitvi inflacije je ECB dvignila vodilno obrestno mero. Realna rast BDP v evrskem območju je bila v prvem četrtletju 2,1-odstotna, sodeč po tekočih kazalnikih in pričakovanjih pa se bo rast v drugem četrtletju umirila. MDS, ki je bil spomladi izmed vseh mednarodnih institucij najbolj pesimističen pri napovedih gospodarske rasti, je sedaj povišal svoje napovedi. Rast BDP v evrskem območju naj bi bila tako letos 1,7-odstotna oz. 0,3 o. t. višja, kot so napovedovali spomladi, medtem ko za prihodnje leto napovedujejo njeno nadaljnjo umiritev, le da bo ta po novih napovedih malo manj izrazita, kot so pričakovali spomladi. MDS je povišal tudi napoved inflacije, ki naj bi bila v razvitih gospodarstvih letos za 1,2 o. t. višja kot lani in naj bi dosegla 3,4 %. Naraščanje medletne inflacije v evrskem območju, ki je julija znašala 4,1 %, je še naprej predvsem posledica naraščajočih cen nafte in hrane na globalni ravni, ECB pa hkrati opozarja tudi na močnejše domače cenovne pritiske in na pospešeno rast plač. Zato je predvsem z namenom blažitve sekundarnih učinkov in zajezitve dvigovanja inflacijskih pričakovanj za 0,25 o. t. dvignila vodilno obrestno mero, ki sedaj znaša 4,25 %. Cene življenjskih potrebščin so julija v Sloveniji ostale nespremenjene, medletna inflacija pa se ohranja na relativno visoki ravni. Julijsko gibanje cen so zaznamovale predvsem cene, ki imajo močan sezonski značaj, in sicer nižje cene obleke in obutve ter višje cene počitnic in hrane. Poleg tega se je v primerjavi s predhodnimi meseci občutno zmanjšal prispevek cen tekočih goriv k inflaciji. Na medletni ravni je podobno kot v ostalih članicah evrskega območja ohranjanje visoke inflacije še naprej v veliki meri posledica višjih cen naftnih derivatov, ki so k inflaciji v Sloveniji v zadnjem letu prispevale slabi 2 o. t., ter višjih cen hrane, ki so prispevale nekaj več kot 2 o. t. Poleg tega je k dvigu inflacije prispevala tudi visoka gospodarska rast, ki ostaja več kot dvakrat višja od povprečja evrskega območja. Cene, ki so pod različnimi oblikami regulacije vlade, so se v prvem polletju povišale za 11,4 %. Ključni razlog za hitrejšo rast reguliranih cen od skupnih cen življenjskih potrebščin je visoka rast cen energentov (te se oblikujejo modelsko na podlagi gibanj cen nafte na svetovnih trgih), medtem ko so se cene, ki so pod neposrednim nadzorom, v prvih šestih mesecih leta povišale le za 0,6 %. Po sprejetem rebalansu proračuna se tudi za leto 2008 predvideva proticiklična usmerjenost fiskalne politike, ki naj ne bi povzročala dodatnih pritiskov na rast cen. Državni proračun bo namesto prvotno načrtovanega primanjkljaja v višini 0,6 % BDP predvidoma izkazoval presežek v višini 0,2 % BDP. Višja kot v istem obdobju lani pa je letos rast plač. Nominalna rast bruto plače na zaposlenega je v prvih petih mesecih leta znašala 8,1 % (lani 5,6 %). Nekoliko hitrejšo rast plač pričakujemo v jesenskih mesecih, ko se bo začelo izvajanje kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev v javnem sektorju. Tveganja za hitrejšo rast plač od predvidene obstajajo tudi za prihodnje leto, saj bosta na rast plač vplivali dve izplačili od štirih v okviru sprejetih dogovorov za odpravo plačnih neravnovesij v javnem sektorju, v primeru višje inflacije od predvidene pa bo posledično višja tudi uskladitev plač. Po aprilski visoki medletni rasti blagovne menjave se je ta maja močno upočasnila, poslabšanje trgovinske bilance pa je še naprej glavni razlog za povečevanje primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance. V primerjavi z aprilom se je maja upočasnila tako medletna rast uvoza (s 16,0 % na 5,5 %) kot tudi izvoza (z 18,1 % na 0,1 %). Do upočasnitve rasti izvoza je po naši oceni prišlo predvsem zaradi nižje rasti izvoza cestnih vozil, ki se je lani maja izrazito pospešila. V prvih petih mesecih letos je bila rast izvoza 7,4-odstotna, uvoza pa 11,1-odstotna. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se je tudi maja povečal in je bil v prvih petih mesecih letos za 400 mio EUR večji kot v istem obdobju lani. Večina njegovega povečanja je rezultat večjega blagovnega primanjkljaja, ki je v veliki meri posledica visoke investicijske dejavnosti, znatno pa je k njegovemu povečanju prispevala tudi večja neto vrednost uvoza nafte in derivatov. Povprečna medletna rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je v prvih petih mesecih umirila na 2,8 %; julija se je ponovno znižala vrednost kazalnika zaupanja, ki se postopoma znižuje že od maja lani. Na znižanje aktivnosti v maju je poleg enega delovnega dneva manj kot maja lani in nadaljevanja postopnega upadanja tako domačega kot tujega povpraševanja (nova naročila so bila v povprečju prvih petih mesecev letos nižja kot v istem obdobju lani) vplivalo tudi znižanje medletnih stopenj rasti v proizvodnji vozil in plovil ter v kemijski industriji, ki sta v prvih štirih mesecih letos vzdrževali rast v celotnih predelovalnih dejavnostih (k 3,6-odstotni rasti sta prispevali 3,0 o. t.). Do pospešitve njunih medletnih stopenj rasti je prišlo v lanskem maju oz. juniju, tako da v prihodnjih mesecih podobno visokih stopenj rasti kot v preteklih mesecih ne pričakujemo več. Desezonirana vrednost kazalnika zaupanja je bila julija na najnižji ravni po septembru 2005. Prvič po koncu leta 2006 je največ podjetij kot ključna omejitvena dejavnika navedlo nezadostno domače in tuje povpraševanje. Rast števila delovno aktivnih se je nadaljevala tudi maja, čeprav se v zadnjih mesecih medletna rast upočasnjuje; ponovno se je znižala tudi stopnja registrirane brezposelnosti (na 6,5 %). Rast števila delovno aktivnih se je nadaljevala tudi maja, ko je bila mesečna rast enaka aprilski. Rast števila delovno aktivnih je bila tudi maja najvišja v gradbeništvu ter na področju dejavnosti poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve, v predelovalnih dejavnostih pa se je število delovno aktivnih na mesečni ravni prvič letos znižalo. V prvih petih mesecih je bilo število delovno aktivnih v povprečju za 3,3 % višje kot v istem obdobju lani, maja pa za 3,1 % višje kot maja lani. Mednarodno okolje Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 4 Realna rast BDP - primerjava napovedi oz. predpostavk UMAR EMU EU DE IT AT FR UK US CZ HU PL HR BIH SRB MAK UMAR, mar. 08 1,6 1,9 1,6 0,7 2,4 1,6 1,7 1,2 4,6 2,5 5,5 4,8 5,0 5,5 5,0 08 MDS, apr. 08 1,4 1,4 0,3 1,9 1,4 1,6 0,5 4,2 1,8 4,9 4,3 5,5 4,0 4,5 CONS, jul. 08 MDS, jul. 08t 1,6 1,8 2,2 0,4 2,3 1,6 1,5 1,5 4,7 2,2 5,4 4,5 5,8 5,9 4,4 1,7 2,0 0,5 1,6 1,8 1,3 4,7 2,5 5,5 4,2 4,5 5,0 5,0 UMAR, mar. 08 1,9 2,1 1,9 1,4 2,3 1,9 2,0 2,4 5,0 3,8 5,0 4,5 5,0 5,5 6,0 09 IMF, apr. 08 1,2 n.p. 1,0 0,3 1,7 1,2 1,6 0,6 4,6 2,5 4,5 4,0 5,5 6,0 5,0 CONS, jul. 08 MDS, jul. 08t 1,2 1,4 1,2 0,8 1,9 1,3 1,0 1,5 4,6 3,2 4,8 4,7 5,6 5,9 4,6 1,2 n.p. 1,0 0,5 n.p. 1,4 1,7 0,8 5,0 3,4 5,3 4,5 5,0 5,0 6,0 Vir podatkov: UMAR - Pomladanska napoved (marec 2008); IMF World Economic Outlook (april 2008); IMF World Economic Outlook Update (julij 2008); Consensus Forecasts (julij 2008); Eastern Europe Consensus Forecasts (julij 2008); WIIW Current Analysis and Forecasts (julij 2008). _Opomba: 1Za CZ, HU, PL, HR, BIH, RS in MAK WIIW Current Analysis and Forecasts (julij 2008)._ Kljub višji gospodarski rasti od pričakovane v prvem četrtletju zadnje napovedi mednarodnih institucij potrjujejo pričakovanja, da se bo gospodarska rast v glavnih trgovinskih partnericah v prihodnjih četrtletjih umirila in bo na letni ravni nižja kot lani. Po zadnjih podatkih Eurostata je bila realna rast BDP v evrskem območju v prvem četrtletju 2,1-odstotna in tako višja od pričakovanj. Podobno velja tudi za večino naših glavnih trgovinskih partneric iz evrskega območja. MDS je popravil svoje pomladanske napovedi gospodarske rasti, ki so bile najbolj pesimistične od vseh napovedi mednarodnih institucij. Letos tako za evrsko območje in naše trgovinske partnerice v njem sedaj pričakuje višjo rast BDP kot spomladi, vendar bo ta vseeno precej nižja kot lani (gl. tabelo). Nadaljnjo umiritev gospodarske rasti napovedujejo tudi za prihodnje leto. Tako so zadnje napovedi letošnje gospodarske rasti MDS in Consensusa v naših glavnih trgovinskih partnericah v okviru naših predpostavk iz Pomladanske napovedi, medtem ko so napovedi za prihodnje leto nižje. Sodeč po napovedih WIIW se bo gospodarska rast letos umirila tudi v novih članicah EU in v državah z območja nekdanje Jugoslavije, vendar naj bi se v primeru teh držav prihodnje leto že rahlo okrepila. Svoje intervalne napovedi za gospodarsko rast letos in prihodnje leto v ZDA je popravil tudi FED, ki zaradi višje rasti od pričakovane v prvem četrtletju za letos pričakuje rahlo višjo rast kot aprila (z 0,3-1,2 % na 1,01,6 %), medtem ko so napoved za prihodnje leto pustili nespremenjeno (2,0-2,8 %). Nekateri tekoči kazalci in napovedi ter kazalci razpoloženja nakazujejo umiritev rasti BDP v evrskem območju v drugem četrtletju. Industrijska proizvodnja v evrskem območju je maja predvsem zaradi občutnega padca v štirih največjih članicah na mesečni ravni padla najbolj po decembru 1992, medletno pa je bil zabeležen prvi padec po treh letih. Po skupni oceni treh glavnih makroekonomskih inštitutov iz Nemčije, Francije in Italije so kazalci industrijske proizvodnje po sicer razmeroma visoki rasti v prvih mesecih tega leta sedaj začeli odražati poslabšanje rezultatov raziskav razpoloženja, ki smo jim priča že od lanskega poletja. Tako za drugo četrtletje napovedujejo stagnacijo industrijske proizvodnje na medčetrtletni ravni, v drugi polovici leta pa naj bi se rast ponovno rahlo okrepila, vendar naj bi bila vseeno nižja kot v prvem trimesečju. Podobno kot pri industrijski proizvodnji trije inštituti za drugo četrtletje pričakujejo stagnacijo gospodarske rasti v evrskem območju na medčetrtletni ravni in njeno rahlo okrepitev v drugi polovici tega leta. Na občutno umiritev rasti v drugem četrtletju je julija opozorila tudi ECB, ki meni, da bo do tega prišlo tudi zaradi visoke rasti v prvem trimesečju, ki je bila posledica enkratnih oz. začasnih dejavnikov. Eden od dejavnikov, ki negativno vpliva na gospodarsko rast, predvsem na izvoz, je tudi močan evro, ki je bil v primerjavi z ameriškim dolarjem v povprečju prve polovice leta za 15,2 % dražji kot v istem obdobju lani. Veliko težavo v evrskem območju in tudi drugod še naprej predstavlja visoka inflacija. Medletna inflacija v evrskem območju je junija znašala 4,0 % (julija 4,1 %), tako da je ECB na julijskem sestanku prvič po lanskem juniju dvignila vodilno obrestno mero, in sicer za 0,25 o. t., na 4,25 %. Ocenjujejo, da je visoka inflacija še naprej predvsem posledica visoke rasti cen energije, ki so ob ponovno rekordnih cenah nafte junija (v povprečju je cena soda nafte Brent znašala 132,3 USD, kar je 86 % več kot junija lani) medletno narasle za 16,0 %, in cen hrane, ki so junija narasle za 6,6 %. ECB poleg zunanjih šokov opozarja tudi na vedno bolj prisotne domače cenovne pritiske in na pospešeno rast plač. Tako se bo po njihovem mnenju inflacija ohranila občutno nad ciljno 2,0-odstotno še nekaj časa in se bo proti tej vrednosti začela postopno zniževati v letu 2009. Za dvig obrestne mere so se odločili predvsem z namenom zajeziti sekundarne učinke in preprečiti nadaljnje dvigovanje inflacijskih pričakovanj. Inflacija predstavlja vedno večjo težavo tudi v ZDA, saj je bila medletna inflacija junija 5,0-odstotna in tako najvišja po maju 1991. Tako ni presenetljivo, da je FED popravil navzgor svojo napoved letošnje inflacije z intervala 3,1-3,4 % na 3,8-4,2 %. Da pa je inflacija globalna težava, potrjujejo tudi napovedi MDS, ki je povišal svojo napoved za letošnjo inflacijo v razvitih gospodarstvih za 0,8 o. t., na 3,4 %, za države v razvoju pa MDS za letos napoveduje za 1,7 o. t. višjo inflacijo kot v aprilski napovedi, in sicer 9,1-odstotno. Graf 1: Rast BDP v EMU, ZDA in Nemčiji (v %) Graf 2: Vodilna obrestna mera ECB in FED ter gibanje _tečaja USD za EUR_ 3,0 2,5 2,0 ; 1,5 5 J 1,0 0,5 0,0 Viri podatkov: UMAR -Pomladanska napoved (marec 2008); IMF World Economic Outlook (april 2008); IMF World Economic Outlook Update (julij 2008); EC Spring Forecasts (april 2008). 5,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 .SËi= — ijj£.SË Vira podatkov: ECB, FED. Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 5 Plačilna bilanca Slovenije, I-V 2008, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-V 2007 Tekoče transakcije 11.338,0 12.232,1 -894,2 -493,2 Blagovna menjava (FOB) 8.716,4 9.598,7 -882,2 -550,8 Storitve 1.795,5 1.236,0 559,5 420,9 Dohodki od dela in kapitala 496,1 841,9 -345,8 -245,8 Tekoči transferi 329,9 555,5 -225,7 -117,6 Kapitalski in finančni račun 3.726,8 -2.634,6 1.092,2 537,7 Kapitalski račun 101,7 -103,5 -1,8 7,7 Kapitalski transferi 99,6 -100,4 -0,8 8,8 Patenti, licence 2,1 -3,1 -1,0 -1,0 Finančni račun 3.625,1 -2.531,13 1.094,1 530,0 Neposredne naložbe 564,2 -434,2 129,9 -219,7 Naložbe v vrednostne papirje 793,7 -1.358,1 -564,4 -1.657,8 Finančni derivativi 0,0 3,0 3,0 1,9 Ostale naložbe 2.247,4 -741,8 1.505,7 2.360,6 Terjatve 481,1 -721,3 -240,1 -2.632,3 Obveznosti 1.766,3 -20,5 1.745,9 4.992,9 Mednarodne denarne rezerve 19,8 0,0 19,8 44,9 Statistična napaka 0,0 -198,1 -198,1 -44,5 kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se je povečal tudi v prvih petih mesecih letos. Primanjkljaj v tekočih transakcijah je bil medletno večji za 400,9 mio EUR. K večjemu primanjkljaju je največ prispeval večji primanjkljaj v trgovinski bilanci. Večji primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev je bil skoraj v celoti posledica primanjkljaja državnega sektorja. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil večinoma večji zaradi neto plačil obresti domačih poslovnih bank na posojila, najeta v tujini. Povečevanje primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance je blažil presežek v storitveni bilanci (gl. tabelo). Maja se je rast blagovne menjave po visoki medletni aprilski rasti močno upočasnila. Aprila je bila rast izvoza 18,1-, uvoza pa 16,0-odstotna. Maja se je rast uvoza znižala na 5,5 %, rast izvoza pa je bila le 0,1-odstotna. To lahko povezujemo z nizko majsko proizvodno aktivnostjo predelovalnih dejavnosti, ki ustvarijo preko 90 % blagovnega izvoza (gl. str. 13). V petih letošnjih mesecih je bil na medletni ravni izvoz nominalno višji za 7,4 %, uvoz pa za 11,1 %, pri čemer je rast menjave z državami EU zaostajala za rastjo menjave z državami nečlanicami. V petih letošnjih mesecih se je izvoz blaga v države EU medletno povečal za 6,1 %, v države nečlanice pa za 10,9 %. Uvoz blaga iz držav EU je bil višji za 11,1 %, iz držav nečlanic pa za 10,9 %. Trgovinski primanjkljaj z državami EU je bil medletno večji za 391,2 mio EUR, presežek v menjavi z državami nečlanicami pa za 59,8 mio EUR. Rast storitvenih tokov se ohranja na visoki ravni. Izvoz storitev se je medletno nominalno povečal za 17,1 %, uvoz pa za 14,1 %. Tako na izvozni kot uvozni strani je bila najvišja rast skupine ostalih storitev (za 25,7 % in 20,0 %). Delež na znanju temelječih storitev - v skupini ostalih storitev zavzemajo preko 80-odstotni delež - v slovenskem storitvenem izvozu se je medletno povečal za 1,5 o. t., na 33,8 %, vendar še vedno precej zaostaja za povprečjem držav EU, ki je bilo po podatkih Eurostata v prvem četrtletju letos na ravni 62,2 %. Presežek v storitveni bilanci je bil medletno večji zaradi večjega presežka v menjavi transporta in potovanj ter tudi manjšega primanjkljaja v menjavi skupine ostalih storitev. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov so v največji meri povečala večja plačila obresti na tuja posojila. Zaradi nadaljnjega zadolževanja (slovenske poslovne banke so se v prvih petih mesecih letos v tujini neto zadolžile za 822,9 mio EUR; gl. str. 8) in naraščajočih obrestnih mer so se povečale neto plačane obresti tujini. V petih letošnjih mesecih so znašale 296,7 mio EUR (v istem obdobju lani 190,7 mio EUR). Neto plačane obresti od leta 2007 naprej največ prispevajo k primanjkljaju bilance faktorskih dohodkov. Povečale pa so se neto prejete obresti od naložb v obveznice in zadolžnice (banke in ostali sektorji) in tudi od naložb v lastniške vrednostne papirje (ostali sektorji). Obenem se je ob medletno nespremenjenih odlivih znižal presežek v bilanci dohodkov od dela. Primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev je bil skoraj dvakrat višji kot v istem obdobju lani. Neto proračunski položaj proračuna RS do proračuna EU je v letošnjih petih mesecih izkazoval primanjkljaj v višini 90,5 mio EUR (v istem obdobju lani 37,6 mio EUR). Državni proračun RS pa je v odnosu do proračuna EU tudi junija realiziral presežek (28,9 mio EUR), kar je bilo zlasti posledica več prejetih sredstev iz proračuna EU za izvajanje skupne kmetijske politike. Graf: Struktura trgovinske bilance, v mio EUR 200 100 0 -100 -200 -300 -400 -500 1 Proizvodi za investicije i Proizvodi za vmesno porabo Proizvodi za široko porabo jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. jan. feb. mar. apr. 2007 2008 -Trgovinska bilanca Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Cenovna gibanja in politika Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 6 2007 2008 Indeksi cen XII2007/ 0 (107-XII07)/ VI2008/ VI2008/ 0 (VII07-VI08)/ XII2006 0 (106-XII06) V 2008 VI2007 0 (VII06-VI07) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 105,6 103,6 100,9 107,0 105,6 Blago 106,0 103,2 100,8 107,8 105,8 Goriva in energija 109,8 103,1 105,2 117,4 109,0 Drugo 105,2 103,2 99,8 105,7 105,1 Storitve 104,8 104,5 101,1 105,2 105,1 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 105,7 103,8 100,9 106,8 105,5 Regulirane cene1 107,2 102,6 104,7 117,8 107,8 Energija 109,6 102,7 107,1 126,5 111,2 Drugo 101,5 102,4 100,0 100,6 100,9 Osnovna inflacija: - odrezano povprečje 103,2 102,3 100,3 104,4 103,6 - brez (sveže) hrane in energije 104,0 102,7 100,3 104,5 104,2 Cene življenjskih potrebščin v EMU 103,1 102,1 100,4 104,0 102,9 Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev: - na domačem trgu 106,3 105,4 100,5 106,5 106,0 - na evrskem območju 100,9 105,0 102,7 103,5 102,2 Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opomba: 1Zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. Junija je bila inflacija ponovno visoka. Cene življenjskih potrebščin so se povišale za 0,9 % (junija lani za 0,4 %), v prvem polletju letos pa za 4,1 % (lani v tem obdobju za 2,9 %). Na medletni ravni je inflacija znašala 7,0 %. Mesečna inflacija je bila zaznamovana predvsem z visokim povišanjem cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje. V juniju je bila inflacija poleg pričakovanega sezonskega povišanja cen počitnic v paketu (prispevek k inflaciji 0,3 o. t.) predvsem posledica višjih cen naftnih derivatov, ki so k inflaciji prispevale največ letos (0,7 o. t.). Cene hrane so se nekoliko znižale, kar je inflacijo znižalo za 0,1 odstotne točke. Letošnja inflacija je v veliki meri posledica rasti cen nafte na svetovnih trgih. Letos so se cene nafte v dolarjih na svetovnih trgih povišale za več kot 40 %, kar se je odrazilo tudi v domačih cenah tekočih goriv za prevoz in ogrevanje. Te so se v letošnjem letu povišale za 21 %, k 4,1-odstotni inflaciji pa prispevale 1,6 odstotne točke. Cene hrane so se letos povišale nekoliko manj kot lani. V prvem polletju so se povišale za 3,9 % (lani v tem obdobju za 5,3 %), k skupni inflaciji tega obdobja pa so prispevale 0,6 odstotne točke (lani v tem obdobju 0,8 o. t.). Medletna inflacija se ohranja na visoki ravni. Ključna dejavnika še naprej ostajata rast cen tekočih goriv in hrane. V zadnjih dvanajstih mesecih se je namreč na svetovnih trgih nafta podražila za nekaj manj kot 100 %, k domači inflaciji v tem obdobju pa je prispevala približno 1,9 odstotne točke. Dodatne 1,9 odstotne točke je k medletni inflaciji v juniju prispevala rast cen hrane, ki pa se je v primerjavi s februarjem, ko je znašala 15,7 %, nekoliko znižala. Kljub temu še naprej ostaja nad 12 %. Cene storitev v letošnjem letu rastejo po podobnih stopnjah kot lani. V prvem polletju letos so se povišale za 3,2 % (lani v tem obdobju za 2,9 %), k inflaciji v tem obdobju pa so prispevale eno odstotno točko. Na medletni ravni je rast cen storitev v aprilu dosegla vrh, ko je znašala 5,8 %, do junija pa se je znižala na 5,2 %. Rast cen industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev je bila v juniju na tujem trgu ponovno višja kot na domačem trgu. Doma so se cene povišale za 0,7 %, na tujem pa za 1,8 %. To se je zgodilo drugi mesec zapored, najpomembnejši razlog pa je bila ponovno rast cen v proizvodnji kovin, ki je v juniju na tujem trgu znašala 12,8 %. V prvem polletju so se te cene povišale že za slabih 21 % in so glavni dejavnik rasti cen industrijskih proizvodov na tujem trgu. Te cene rastejo predvsem na trgu evrskega območja. Medletna rast cen industrijskih proizvodov na domačem trgu ostaja višja kot na tujem. V juniju je znašala na tujem trgu 2,7 %, doma pa 6,5 %. Rast na domačem trgu je v veliki meri posledica rasti cen v proizvodnji hrane pijač in krmil ter v proizvodnji elektrike. Graf: Razčlenitev medletne inflacije na prispevke skupin 10 8 JJ 6 >o o i= o Tn o ■c 2 O 0 DTekoča goriva za prevoz in ogrevanje HHrana ÜOstalo ^Storitve OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO —j Ï- m r- —j Ï- m r- —j Ï- ooroSE —-ooroSE —.0 tna —j L tna —jL tn Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. —j Ï- m r- —j t- m r- —j Ï- Denarni trg - varčevanje prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 7 Prihranki prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalne stopnje rasti, v % v bankah in vzajemnih skladih 31. XII2007 31. V 2008 31. V 2008/ 31. V 2008/ 31. V 2008/ domačih upravljavcev 30. IV 2008 31. XII2007 31. V 2007 Celotni prihranki v bankah, skupaj 12.541,8 13.164,2 1,4 5,0 11,3 Prihranki v domači valuti, skupaj 12.164,2 12.817,0 1,5 5,4 12,5 Vloge čez noč1 5.244,4 5.376,5 3,4 2,5 -0,2 Kratkoročne vloge 4.941,7 5.200,7 -2,0 5,2 19,5 Dolgoročne vloge 1.246,0 1.415,1 9,3 13,6 24,0 Vloge na odpoklic 732,1 824,6 0,1 12,6 61,3 Devizni prihranki, skupaj 377,6 347,2 -0,8 -8,0 -19,2 Vloge čez noč1 143,4 130,2 0,0 -9,2 -28,0 Kratkoročne vloge 170,7 158,0 -2,0 -7,5 -16,8 Dolgoročne vloge 40,0 32,7 -1,0 -18,2 -28,3 Vloge na odpoklic 23,5 26,4 3,0 12,3 93,5 Vzajemni skladi 2.924,4 2.428,5 1,9 -17,0 -5,3 Vir podatkov: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vpogledne vloge. Tudi maja se je nadaljevala rast vlog prebivalstva v bankah. V valutni strukturi se še naprej krepi evrsko varčevanje, devizno varčevanje pa zaradi nižjih obrestnih mer in tečajnega tveganja upada že dvanajsti mesec zapored. Banke so v prvih petih mesecih letos beležile neto priliv vlog prebivalstva v višini 622,4 mio EUR, kar je za dve tretjini več kot v primerljivem obdobju lani. V zadnjih dveh mesecih prihaja do precej velikih sprememb v ročnostni strukturi vezanih vlog. Banke se zaradi mednarodne finančne krize soočajo z izredno omejeno ponudbo dolgoročnih virov financiranja na mednarodnih denarnih trgih, zato so se v zadnjih mesecih z dvigovanjem pasivnih obrestnih mer začele zatekati k dolgoročnim vlogam. Te so se v maju močno okrepile in dosegle daleč največje prilive, odkar imamo primerljive podatke (119,6 mio EUR). Njihove mesečne stopnje rasti presegajo tiste ob uvedbi NSVS leta 1999 (maja je bila njihova rast 9-, aprila pa 6,1-odstotna), v prvih petih mesecih letos pa so dosegle kar 22,0-odstotno rast. Predvsem v maju smo opazili, da se je velik del te rasti napajal iz kratkoročnih depozitov, ki so beležili neto odliv v višini 111,5 mio EUR in so na mesečni ravni upadli za 2,0 %. Vloge na odpoklic so dosegle le 0,2-odstotno rast. V nasprotju z večino preteklih letošnjih mesecev so tokrat k rasti največ prispevale vloge čez noč, ki so se okrepile predvsem zaradi izplačila regresov. Kljub temu so bile zaradi negativnih gibanj v preteklih mesecih le za 2,2 %o višje kot ob koncu preteklega leta. Na drugi strani so vezane vloge v tem obdobju dosegle 7-odstotno rast. Njihova mesečna rast se je v maju sicer precej umirila in je bila z 0,1 % najnižja letos. Po štirih mesecih neto odlivov so maja vzajemni skladi domačih upravljavcev prvič letos beležili neto prilive. Ti so sicer znašali le 4,4 mio EUR, kar dosega le dobro desetino lanskega mesečnega povprečja. Prilivi so najverjetneje posledica nekoliko ugodnejših gibanj na kapitalskih trgih (predvsem tujih) v aprilu in maju, medtem ko so se razmere junija ponovno poslabšale. Izkušnje iz prvega četrtletja letos so vlagatelje preusmerile v nekoliko varnejše mešane vzajemne sklade, ki so beležili neto priliv v višini 5,6 mio EUR. Maja je bilo opaziti tudi prelivanje sredstev med posameznimi skupinami vzajemnih skladov. Ocenjujemo, da se je pomemben del sredstev, ki so se v prvem četrtletju umikala v sklade denarnega trga, aprila, še posebno pa maja, prelil nazaj v druge sklade. Neto odliv iz skladov denarnega trga je v teh dveh mesecih dosegel 5,1 mio EUR (maja 4,2 mio EUR), kar znaša dobro polovico neto prilivov iz prvega četrtletja letos. Skupni neto odlivi so v petih mesecih letos dosegli 118,9 mio EUR, medtem ko so v istem obdobju lani dosegli neto prilive v vrednosti 246,1 mio EUR. Obseg sredstev v vzajemnih skladih je naraščal že drugi mesec zapored. Skoraj dvoodstotna rast je bila v veliki meri posledica pozitivnih donosov, medtem ko so neto prilivi prispevali le slabo desetino celotnega prirasta. Graf: Mesečni neto tokovi vlog prebivalstva v banke in vzajemne sklade 300 200 100 - F^l o 0 E > -100 -200 -300 KKKffi □ Bančne vloge HVzajemni skladi -310 Vir podatkov: BS, ECB, preračuni UMAR. Vir podatkov: BS, ECB. Denarni trg - krediti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 8 Obseg kreditov domačih bank Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 2007 31. V 2008 31. V 2008/ 30. IV 2008 31. V 2008/ 31. XII2007 31. V 2008/ 31. V 2007 Krediti skupaj 26.715,5 29.156,9 1,5 9,1 28,5 Krediti v domači valuti 24.796,8 26.924,9 1,6 8,6 25,8 Krediti podjetjem in NFI 18.509,5 20.306,0 1,6 9,7 30,2 Krediti prebivalstvu 5.781,6 6.064,7 1,0 4,9 16,9 Krediti državi 505,7 554,3 9,4 9,6 -9,8 Devizni krediti 1.918,7 2.232,0 0,2 16,3 73,7 Krediti podjetjem in NFI 869,2 963,5 -1,6 10,9 69,9 Krediti prebivalstvu 1.036,1 1.253,2 1,7 21,0 78,4 Krediti državi 13,4 15,3 -3,0 13,7 -2,7 Krediti prebivalstvu po namenu 6.817,7 7.317,9 1,2 7,3 24,2 Potrošniški krediti 2.742,5 2.813,4 0,9 2,6 15,8 Stanovanjski krediti 2.667,9 3.006,9 1,8 12,7 35,3 Ostalo 1.407,3 1.497,6 0,3 6,4 20,7 Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI - nedenarne finančne institucije. Zaostrovanje pogojev zadolževanja in manjša ponudba prostih finančnih sredstev sta glavna dejavnika postopnega umirjanja kreditne aktivnosti domačih bank. Rast obsega kreditov prebivalstvu ter podjetjem in NFI je bila razmeroma skromna tudi v maju. Na drugi strani se je okrepil obseg kreditov državi, ki je dosegel skoraj 10-odstotno rast, vendar je bil prispevek k skupni rasti zaradi majhnega deleža skromen (0,2 odstotne točke). Medletna rast se je prvič po lanskem juniju spustila pod 30-odstotno raven. Hitreje se znižuje medletna stopnja rasti kreditov podjetjem in NFI kot pa rast kreditov prebivalstvu. Na postopno umirjanje rasti kreditne aktivnosti kažejo tudi neto tokovi kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem, ki so v prvih petih mesecih letos dosegli vrednost 2.441,4 mio EUR in tako za 2 % zaostali za ravnjo iz istega obdobja lani. Krepitev vrednosti CHF do EUR v prvem četrtletju letos je vplivala tudi na odnos kreditojemalcev do tečajnega tveganja, saj se je obseg deviznih kreditov po aprilskem upadu maja le rahlo okrepil (v zadnjih 12 mesecih je bila povprečna mesečna rast 4,7-odstotna). Obseg kreditov podjetjem in NFI se je maja okrepil za 1,4 %, kar je druga najnižja mesečna rast letos (februarja 1,1 %). Podjetja in NFI so že drugi mesec zapored neto odplačevala devizne kredite, medtem ko je maja mesečna rast evrskih kreditov dosegala še skoraj tri četrtine dvanajstmesečnega povprečja. Podjetja in NFI so v petih mesecih letos neto najemala kredite pri domačih bankah v višini 1.890,8 mio EUR, kar je za dobrih 5 % manj kot v istem obdobju lani. Tujina postaja vse manj pomemben vir financiranja podjetij in NFI. Ta so v petih mesecih letos tovrstne kredite neto najemala v višini 78,5 mio EUR, kar dosega manj kot 30 % ravni iz istega obdobja lani. Po aprilskem neto odplačevanju tujih kreditov so se banke v maju ponovno neto zadolževale. Neto tok je na mesečni ravni dosegel 469,6 mio EUR, kar je najvišja vrednost letos. Ročnostna struktura tujega zadolževanja se je v tem mesecu nekoliko izboljšala, saj so dolgoročni krediti predstavljali dobri dve tretjini neto zadolževanja. Banke so v petih mesecih neto najemale kredite v višini 822,9 mio EUR, kar je skoraj četrtino manj od primerljivega obdobja lani. Maja je bila mesečna rast obsega kreditov prebivalstvu na najnižji ravni letos. Rast obsega stanovanjskih kreditov je bila v tem mesecu prvič letos nižja od 2 %. Kljub temu so mesečni neto tokovi tovrstnih kreditov še vedno predstavljali skoraj dve tretjini celotnega neto zadolževanja prebivalstva. Rast potrošniških kreditov in kreditov za ostale namene še naprej ostaja na razmeroma nizkih ravneh. V petih mesecih letos se je prebivalstvo neto zadolžilo v višini 500,2 mio EUR, kar je za 2,2 % manj kot v primerljivem obdobju lani. Povprečna medletna stopnja rasti kreditov v EMU se je maja znižala že četrtič zapored, znižanja pa so bila majhna. Tako je bila rast v maju z 10,7 % le za 0,6 odstotne točke nižja kot ob koncu preteklega leta. Najhitreje upada rast obsega kreditov prebivalstvu, ki je bila s 4,5 % medletno najnižja, odkar imamo primerljive podatke. K nizki rasti je precej prispevalo neto odplačevanje kreditov nemških gospodinjstev (njihov obseg kreditov je na medletni ravni upadel za 1,0 %), ki predstavljajo skoraj 30 % vseh kreditov gospodinjstev v EMU. Zadolževanje podjetij in NFI se je v petih mesecih letos okrepilo, saj so njihovi neto tokovi s 331,1 mrd EUR za 7,8 % presegli vrednost iz primerljivega obdobja lani. Rast je najverjetneje posledica tega, da banke odobravajo kredite iz kreditnih linij, sklenjenih še pred izbruhom finančne krize. Graf 1: Gibanje medletnih stopenj rasti kreditov Graf 2: Neto zadolževanje bank v tujini 40 35 30 25 20 15 10 5 0 r^r^r^r^r^r^r^r^r^r^r^r^cococococo ooooooooooooooooo —..4-Ero —■ —.^EŒt Skupaj -□-Prebivalstvo Vir podatkov: Podjetja in NFI ................. Skupaj -EMU BS, ECB, Prebivalstvo -EMU -----Podjetja in NFI -EMU preračLim UMAR 1.200 900 ^ 600 E 300 > 0 -300 □ Kratkoročni krediti □ Dolgoročni krediti I ■ 1 nra i—i mM E3 ZZ — R U co co co co co Vir podatkov: BS, ECB, preračuni UMAR. Vir podatkov: BS, ECB. Borza Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 9 Promet in tržna kapitalizacija na Ljubljanski borzi, d. d. Celotni promet, I-VI 2008 Tržna kapitalizacija, 30. VI2008 V mio EUR Stopnje rasti, v % I-VI 2008/I-VI2007 V mio EUR Stopnje rasti, v % 30. VI08/30. VI07 Skupaj 784,1 -36,3 22.021,7 -11,1 Delnice (brez ID-ov) 613,1 -25,6 14.537,4 -17,5 Prva kotacija 432,1 -24,5 8.427,0 -0,4 Standardna kotacija 144,2 -26,4 3.614,5 7,4 Vstopna kotacija 36,7 -33,6 2.495,9 -3,6 Investicijske družbe 41,5 -28,3 713,1 -22,8 Investicijski kuponi 10,2 -75,1 499,5 196,4 Obveznice1 119,3 -39,7 6.271,7 3,6 Vir podatkov. LBo, izračuni UMAR. Opombi: Številke se zaradi zaokroževanja ne seštevajo vedno. 1Za obdobje v letu 2007 je vključen tudi promet na TUVL. Ob koncu prvega polletja je na slovenskem trgu kapitala prišlo do večjih strukturnih premikov. Ljubljansko borzo je prevzela Dunajska borza, ki naj bi s pospešenim uvajanjem novih storitev poskrbela za hitrejši razvoj slovenskega kapitalskega trga. V tem obdobju je v veljavo stopila tudi nova segmentacija Ljubljanske borze, s katero se ukinja razdelitev organiziranega trga na borzno kotacijo in prosti trg. Borzni trg se po novem razvršča glede na vrsto vrednostnih papirjev, in sicer na trg delnic, trg obveznic, trg investicijskih kuponov (vzajemni skladi, s katerimi se trguje na borzi - ETF), trg delnic investicijskih družb in trg strukturiranih produktov. Namen spremembe strukture borznega trga je povečanje kakovosti informacij o borznem trgu in prepoznavnosti posameznih segmentov trgovanja. Sprememba strukture tudi sledi trendom razvoja na kapitalskih trgih in zagotavlja primerljivost produktov ter segmentov z evropskimi borzami. Negativna gibanja na Ljubljanski borzi so se nadaljevala tudi v drugem četrtletju letos. Upad v tem obdobju sicer ni bil tako občuten kot v prvem četrtletju, kljub temu pa se je vrednost osrednjega indeksa SBI20 znižala za skoraj desetino. V prvi polovici leta je upadla za dobrih 30 %, na medletni ravni pa je bila nižja za četrtino. Gre za enega izmed dlje trajajočih negativnih gibanj na Ljubljanski borzi, saj se je vrednost indeksa na mesečni ravni znižala že šestič zapored. Dlje se je njegova vrednost zniževala le še v obdobju od decembra 2002 do junija 2003, vendar je takrat upadla za manj kot desetino. Po intenzivnosti je letošnji upad zaostal le za letom 1996, ko se je vrednost SBI v petih mesecih znižala za 40 %. Obseg tržne kapitalizacije je upadal že drugo četrtletje zapored in je bil konec junija za 18 % nižji kot konec lanskega leta. V primerjavi s predhodnim četrtletjem je bil upad 3,9-odstoten in tako za dobrih 10 odstotnih točk manjši, kar je predvsem posledica nižjega upada vrednosti vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi; nekaj so k temu prispevale tudi nove uvrstitve družb in investicijskih kuponov na borzo. Tržna kapitalizacija investicijskih kuponov se je tako v drugem četrtletju okrepila za skoraj trikrat, kar je kljub njihovemu majhnemu deležu upad celotne tržne kapitalizacije ublažilo za 1,6 odstotne točke. Na drugi strani se je najbolj znižala tržna kapitalizacija delnic investicijskih družb, ki je v tem obdobju upadla za 15,2 %. Po močnem povišanju v prvem četrtletju letos je v drugem četrtletju tržna kapitalizacija obveznic upadla za skoraj desetino, kar je posledica umika nekaterih obveznic države, saj je bil četrtletni upad vrednosti indeksa obveznic minimalen (-0,7 %). Četrtletni obseg prometa na Ljubljanski borzi upada že tretje četrtletje zapored, z njim pa upada tudi že tako majhna likvidnost slovenskega kapitalskega trga. Celotni četrtletni obseg trgovanja je bil na ravni 334,3 mio EUR, kar je najmanj v zadnjih treh letih, v primerjavi z istim četrtletjem lani pa se je skoraj prepolovil. Upadel je promet z delnicami (brez ID-ov) in tudi obveznicami. Nekoliko, za 2 %, se je okrepil le promet z delnicami investicijskih družb. Tudi na tujih kapitalskih trgih so se vrednosti indeksov pretežno zniževale. Vrednost indeksa MSCI WORLD, merjena v evrih, je tako v drugem četrtletju letos sicer upadla le za 1,9 %, vendar pa je celoten upad posledica 9,4-odstotnega znižanja v juniju. Gre za najvišji mesečni upad v zadnjih petih letih in je v veliki meri posledica visokega dviga cene nafte ter pričakovanj restriktivne denarne politike centralnih bank kot odziv na naraščajočo inflacijo. Graf 1: Struktura tržne kapitalizacije na Ljubljanski borzi Graf 2: Medletne stopnje rasti izbranih borznih indeksov 20% 10% 0% I □ Delnice (brez I D-ov) ■ Investicijski kuponi 130 110 90 70 50 30 10 g g_ Vir podatkov: LBo, o o> preračuni UMAR. cm CM r Vir podatkov: LBo, finance.yahoo.com, preračuni UMAR. D Javnofinančni prihodki Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 10 Javnofinančni prihodki I-VI2008, v mio EUR Indeksi rasti, nominalno Struktura, I-VI VI 2008/ V 2008 VI2008/ VI 2007 I-VI 2008/ I-VI 2007 2008 2007 Javnofinančni prihodki skupaj 6.959,0 97,3 122,3 113,0 100,0 100,0 Davek od dohodka pravnih oseb 740,4 88,7 123,2 115,0 10,6 10,5 Dohodnina 1.061,7 95,2 226,2 123,6 15,3 13,9 Domači davki na blago in storitve 2.204,1 98,6 116,6 114,0 31,7 31,4 - davek na dodano vrednost 1.499,3 98,8 123,7 116,2 21,5 20,9 - trošarine1 574,2 99,3 116,3 110,3 8,3 8,5 Carine in uvozne dajatve 59,3 103,6 101,4 114,1 0,9 0,8 Prispevki za socialno varnost 2.424,4 100,9 110,2 111,3 34,8 35,4 Davek na izplačane plače 108,0 101,9 57,3 59,0 1,6 3,0 Ostali javnofinančni prihodki 361,1 86,5 114,1 116,1 5,2 5,0 Vir podatkov: UJP, Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju, B-2 (bruto vplačila); preračuni UMAR. Opomba: 1Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje. Ugodna realna rast javnofinančnih prihodkov iz prvega četrtletja (4,9 %) se je v drugem četrtletju še nekoliko okrepila. V prvih šestih mesecih so se skupni javnofinančni prihodki medletno realno povečali za 6 %. Okrepljena rast javnofinančnih prihodkov, ki je bila najbolj izrazita pri prihodkih od dohodnine in davka na dodano vrednost, je tudi posledica ugodnih lanskih makroekonomskih gibanj, saj je med polletnimi prihodki tudi del davčnih poračunov za preteklo leto. Prihodki od davka na dodano vrednost so se v prvih šestih mesecih realno povečali za 9 %. Po ugodni rasti v prvem četrtletju se je njihova realna rast v drugem četrtletju še okrepila. Okrepila se je predvsem realna rast prihodkov iz davka na dodano vrednost, ki se nanaša na domačo potrošnjo (H1: 9,9 %, Q1: 4,7 %), medtem ko se je realna rast prihodkov od davka na dodano vrednost od uvoza v drugem četrtletju nekoliko upočasnila (H1: 6,1 %, Q1: 8,6 %). Prihodki od trošarin so se v prvih šestih mesecih medletno realno povečali za 3,5 %. Tudi njihova realna rast se je v drugem četrtletju nekoliko upočasnila (Q1: 6,6 %). Med trošarinskimi prihodki so se hitreje kot celota povečali prihodki od trošarin na tobak in tobačne izdelke zaradi povečanja trošarinskih stopenj v drugi polovici leta 2007, počasneje od povprečja pa so se ob nižjih trošarinskih stopnjah kot v istem obdobju lani povečali prihodki od trošarin na mineralna olja. Prihodki od trošarin na alkohol in alkoholne izdelke so se realno zmanjšali. Nadpovprečno so se v prvih šestih mesecih povečali tudi prihodki od davka na dohodek pravnih oseb, in sicer realno za 7,9 %%. Na višino prihodkov od tega davka je v prvi polovici leta vplivalo več dejavnikov, predvsem pa lanska gospodarska gibanja in spremenjena zakonodaja, ki sicer velja od 1. januarja 2007, vendar se je zaradi načina plačevanja in obračunavanja davka uveljavila šele z obračunom za leto 2007, izvedenim v letu 2008. Rast prihodkov iz prispevkov za socialno varnost je bila zmerna. Ob nespremenjenih prispevnih stopnjah (38,2 %) so se prihodki iz prispevkov za socialno varnost v prvem polletju medletno realno povečali za 4,5 %. Po lanskem zmanjšanju zaradi uveljavitve novega zakona o dohodnini se je realna rast prihodkov od dohodnine v prvem letošnjem polletju precej okrepila. Prihodki od dohodnine so se realno povečali za 15,9 %; v tem se je davek od dohodkov iz zaposlitve realno povečal za 6,2 %, davki na druge dohodke, ki so obdavčeni po zakonu o dohodnini (predvsem davek od dohodka od prodaje kapitala, kjer je povečanje največje, in davek od dohodkov iz premoženja), pa za dobrih 30 %. Precej manjše kot leto prej je bilo v polletju zmanjšanje dohodnine zaradi poračunov dohodnine za preteklo leto. Zaradi ukinitve posebnih olajšav za različne izdatke in za nakupe bivališča (2 %; 4 %) so bile akontacije dohodnine lahko bolj točno določene, drugačna pa je bila tudi dinamika vplačevanja razlik po dohodninskih obračunih. Sprejete dopolnitve zakona o dohodnini bodo nekoliko zmanjšale celoletne prihodke od dohodnine. V začetku leta je bila sprejeta dopolnitev zakona o dohodnini, ki s povečanjem splošne olajšave v nižjih dohodkovnih razredih zmanjšuje njihovo obremenitev. Julija je bila sprejeta še ena dopolnitev zakona o dohodnini, po kateri se z dodatno splošno olajšavo davčna obremenitev zavezancev v nižjih dohodkovnih razredih še nadalje zmanjšuje, na novo pa je uvedena tudi olajšava za čebelarje, olajšava za investiranje pri dohodkih iz dejavnosti ter posebna osebna olajšava za samostojne poklicne športnike. Nadaljnje znižanje stopenj davka na izplačane plače je še zmanjšalo prihodke iz tega davka. V obdobju šestih mesecev so se prihodki iz tega davka medletno realno zmanjšali za okoli 45 %. Davek se v letu 2008 plačuje zadnje leto pred odpravo po zelo znižanih davčnih stopnjah, ki znašajo po posameznih davčnih razredih 1,1 %, 2,3 % in 4,4 %. Po oceni se bo povprečna obremenitev mase bruto plač s tem davkom zmanjšala s 3,4 % v letu 2007 na 1,7 % v letu 2008. Julija je bil sprejet zakon o davku na dobiček od prodaje izvedenih finančnih instrumentov. V prvem letu lastništva bodo tako prodaje teh inštrumentov obdavčene po 40-odstotni davčni stopnji. Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 11 V tisoč Rast v % Izbrani kazalci trga dela I-XII V XII V V 2008/ I-V 2008/ 0 2007/ 2007 2007 2007 2008 IV 2008 I-V 2007 0 2006 Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) 925,3 923,6 932,8 940,8 0,2 2,0 1,6 Formalno delovno aktivni* 854,0 852,9 864,4 879,6 0,3 3,3 3,5 Zaposleni v podjetjih in organizacijah 696,1 695,1 705,9 718,2 0,3 3,5 3,1 Zaposleni pri fizičnih osebah 69,9 69,8 70,8 72,3 0,6 4,6 5,1 Samozaposleni (vključno s kmeti) 87,9 88,0 87,7 89,2 0,1 1,2 5,6 Registrirani brezposelni 71,3 70,7 68,4 61,2 -2,0 -13,6 -16,9 Ženske 39,1 39,2 36,7 32,6 -2,6 -15,8 -16,7 Starejši od 40 let 37,1 37,2 36,3 34,7 -0,7 -6,4 -6,5 Brezposelni več kot 1 leto 36,5 36,8 34,7 32,5 -0,6 -12,3 -12,8 Stopnja registr. brezposelnosti (C/A), % 7,7 7,7 7,3 6,5 - - - Moški 6,3 6,1 6,1 5,4 - - - Ženske 9,6 9,6 8,9 7,9 - - - Prosta delovna mesta 20,2 19,3 14,2 21,6 -0,4 6,7 6,6 Za določen čas, v % 76,3 79,1 69,8 74,4 - - - Nove zaposlitve 13,3 13,4 9,7 13,1 -15,3 3,9 2,6 Z nižjo izobrazbo 4,1 4,7 2,6 5,0 -10,0 9,2 5,2 S srednjo izobrazbo 7,2 6,9 5,6 6,6 -17,7 1,9 1,7 Z višjo in visoko izobrazbo 2,0 1,8 1,5 1,5 -20,6 -0,8 1,1 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR. Opomba: *Delovno aktivni po administrativnih virih. Maja je bila rast števila delovno aktivnih enaka kot aprila, na medletni ravni pa se je upočasnjevala peti mesec zapored. Glede na april je bila rast 0,3-odstotna (desezonirano 0,2 %), glede na maj lani pa 3,1-odstotna. Število delovno aktivnih se je ponovno najbolj povečalo v gradbeništvu (za 1.378 ali 1,6 %) ter na področju dejavnosti poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve (za 677 ali 0,8 %), upadlo pa je v rudarstvu (-0,7 %), predelovalnih dejavnostih (0,1 %, na mesečni ravni prvič letos) ter na področju dejavnosti druge javne, skupne in osebne storitve (0,3 %). Hkrati se še naprej povečuje tudi število delovnih dovoljenj za tujce, ki jih je bilo konec junija že 81.557, tj. 37,0 % več kot pred enim letom (gl. graf 1). Po drugi strani se število registriranih brezposelnih še naprej znižuje. Konec junija jih je bilo 60.710, stopnja registrirane brezposelnosti pa se je maja znižala na 6,5 % (desezonirano pa ostala nespremenjena, t.j. 6,7 %). Tudi junija je delo izgubilo več zaposlenih, kot je bilo brezposelnih, ki so delo dobili, razlika pa se povečuje. Delo je izgubilo 3.635 oseb, kar je 224 več kot maja in 31 manj kot junija lani, dobilo pa 2.036 brezposelnih, kar je 293 manj kot maja in 808 manj kot junija lani. Na novo je bilo prijavljenih še 495 iskalcev prve zaposlitve, zmanjšanj zaradi drugih razlogov pa je bilo 2.003. V prvem polletju 2008 se je med brezposelne prijavilo 15,9 % manj oseb kot v istem obdobju lani, a tudi delo je dobilo 17,8 % manj brezposelnih kot v istem obdobju lani, za 20,2 % manj pa je bilo zmanjšanj iz drugih razlogov (gl. graf 2). V prvem polletju 2008 se je med registriranimi brezposelnimi najbolj zmanjšalo število mladih in iskalcev prve zaposlitve, najmanj pa število starejših od 50 let in število brezposelnih s terciarno izobrazbo. Delež mladih se je zmanjšal na 15,8 %, delež starejših od 50 let pa povečal na 32,0 %. Povečal se je tudi delež brezposelnih s terciarno izobrazbo, na 10,1 %. Junija se je drugi mesec zapored zmanjšalo število potreb po delavcih in novih zaposlitev. Število prvih je bilo za 6,4 % manjše kot maja in 12,5 % manjše kot junija lani, število drugih pa za 4,5 % manjše kot maja in 3,7 % manjše kot junija lani. Zaradi visokega aprilskega povečanja je bilo skupno število potreb po delavcih in realiziranih potreb v drugem četrtletju 2008 v primerjavi z istim obdobjem lani večje, prvih za 0,6 %, drugih pa za 0,7 %. Pri tem se je izobrazbena struktura objavljenih potreb po delavcih izboljšala v korist srednje in terciarno izobraženih delavcev, struktura realiziranih potreb pa poslabšala, saj je bilo število realiziranih novih zaposlitev z nižjo izobrazbo za 6,8 % višje, realiziranih novih zaposlitev s srednjo in terciarno izobrazbo pa za 0,8 % oziroma 9,5 % nižje kot v istem obdobju lani. Graf 1: Delovna dovoljenja za tujce (v 1.000) Graf 2: Sprememba števila registriranih brezposelnih 80 70 60 50 40 30 20 □Za delo OZa zaposlitev ■ Osebna začasna □ Trajna Q1 Q3 Q1 Q3 Q1 Q3 Q1 Q3 Q1 2004 2005 2006 2007 2008 Q1 Q3 Q1 Q3 Q1 Q3 Q1 Q3 Q1 2004 2005 2006 2007 2008 Vir podatkov: BS, ECB, preračuni UMAR. Vir podatkov: BS, ECB. ■'■ ■'■ -1 SPREMEMBA -Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve --------Izgubili delo —•-Brezposelni dobili delo Vir p°datk°v: —&----Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) ZRSZ. B C D E F Plače Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 12 Rast bruto plače na zaposlenega, v indeksih Plače v Nominalno Realno1 EUR V 08/ V 08/ I-V 08/ V 08/ V 08/ I-V 08/ V 2008 IV 08 V 07 I-V 07 IV 08 V 07 I-V 07 Bruto plača na zaposlenega skupaj 1.360,20 100,4 107,6 108,1 99,3 101,1 101,5 Zasebni sektor (A do K) 1.289,96 100,2 108,2 108,7 99,1 101,7 102,1 A Kmetijstvo 1.151,84 102,5 108,9 109,8 101,4 102,3 103,1 B Ribištvo 1.114,39 105,5 110,2 105,5 104,4 103,6 99,3 C Rudarstvo 1.859,24 111,3 117,7 112,1 110,1 110,6 105,3 D Predelovalne dejavnosti 1.185,21 99,7 108,4 108,8 98,6 101,9 102,2 E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 1.683,66 101,3 108,5 109,5 100,2 102,0 102,8 F Gradbeništvo 1.144,14 101,2 107,3 108,3 100,1 100,9 101,7 G Trgovina 1.225,64 98,5 108,0 108,1 97,4 101,5 101,5 H Gostinstvo 1.033,76 103,0 111,1 110,5 101,9 104,5 103,7 I Promet, skladiščenje in zveze 1.414,25 99,2 106,2 107,5 98,1 99,8 101,0 J Finančno posredništvo 2.155,31 101,5 106,6 108,6 100,4 100,2 101,9 K Poslovanje z nepremičninami 1.447,90 101,3 109,0 109,5 100,2 102,5 102,8 Javne storitve (L do O) 1.572,88 101,1 106,7 107,0 100,0 100,3 100,5 L Javna uprava 1.635,85 100,6 110,0 111,0 99,5 103,3 104,3 M Izobraževanje 1.637,74 101,1 105,6 105,6 100,0 99,3 99,1 N Zdravstvo in socialno varstvo 1.463,10 101,7 104,4 105,3 100,6 98,1 98,9 O Dr. javne, skupne, osebne storitve 1.486,81 101,1 106,7 105,3 100,0 100,3 98,8 Vir podatkov. SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve. Opomba: 1Deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin. Bruto plača na zaposlenega se je v maju nominalno povečala za 0,4 %, realno pa je ob 1,1-odstotni mesečni inflaciji upadla za 0,7 %. V zasebnem sektorju (A do K) se je bruto plača nominalno le rahlo povečala (za 0,2 %), realno pa upadla za 0,9 %. Maj je bil krajši za dva delovna dneva, zaradi česar je bilo pričakovati nominalno znižanje plač v zasebnem sektorju. Nominalno so se znižale plače v predelovalnih dejavnostih, trgovini in dejavnosti prometa, skladiščenja in zvez, v drugih dejavnostih pa so se plače povečale predvsem zaradi povečanega izplačila plač za nadure. V skupini dejavnosti industrije in gradbeništva (C, D, E, F) se je bruto plača nominalno rahlo povečala (za 0,3 %). V skupini proizvodnih storitev (G, H, I) je bruto plača na zaposlenega nominalno upadla za 0,9 %. Najbolj se je bruto plača na zaposlenega povečala v skupini poslovnih storitev (J, K), za 1,3 %. V javnih storitvah (L do O) se je bruto plača nominalno povečala za 1,1 %, realno pa je ostala na aprilski ravni. Razlog za povečanje plač je bilo predvsem redno napredovanje zaposlenih, v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva pa tudi povečanje izplačil za opravljene nadure. Ta so vplivala tudi na povečanje plač v dejavnosti drugih javnih, osebnih in skupnih storitev, ki večinoma sodi v zasebni sektor. V prvih petih mesecih se je bruto plača na medletni ravni nominalno povečala za 8,1 % (v istem obdobju lani za 5,6 %), realno pa za 1,5 %, kar je manj kot lani (3,0 %). V začetku leta izvedene izredne uskladitve plač zaradi lanske višje inflacije bodo v naslednjih mesecih imele čedalje manjši vpliv na nominalno rast plač v povprečju obdobja. Močneje bodo na rast plač vplivali večje število delovnih dni v letu (trije dnevi več kot lani), uspešnost poslovanja, izražena z višino trinajstih plač ob koncu leta, in začetek izplačila plač v javnem sektorju po novem sistemu. Inflacija se je lani pospešila šele v drugem četrtletju, zato je bil v prvem letošnjem četrtletju njen vpliv na realno rast plač večji, kot bo v nadaljevanju leta. Tudi v maju je bila mesečna rast neto plače na zaposlenega skladna z rastjo bruto plače. Bruto plača je skoraj stagnirala, zaradi česar se dohodninska obremenitev plač ni spremenila in je bila rast neto plače skladna z rastjo bruto plače. V petih letošnjih mesecih se je neto plača na zaposlenega povečala za 7,8 %. Dosedanje gibanje plač je v okviru Pomladanske napovedi. V naslednjih mesecih bo nekoliko hitrejša od predvidene le rast bruto plače v javnem sektorju ob začetku izplačila plač po novem sistemu (gl. tudi EO 6/2008, str. 12). Graf: Medletne spremembe povprečne bruto plače na zaposlenega 112 ^ 110 J2 0 1 108 > 0 _c 1 106 1 o Z 104 102 Ë ^ Ë ^ Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. o 2 Predelovalne dejavnosti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 13 Izbrani konjunkturni kazalci Stopnje rasti, v % V 2008/ IV 2008 V 2008/ V 2007 I-V 2008/ I-V 2007 I-XII2007/ I-XII2006 Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti1 -3,6 -0,3 2,8 7,5 - Izrazito izvozno usmerjene panoge2 -5,1 6,8 10,6 16,4 - Zmerno izvozno usmerjene panoge3 -2,9 -3,2 -0,6 5,7 - Pretežno na domači trg usmerjene panoge4 -2,6 -2,7 0,5 0,7 Povprečno število zaposlenih -0,1 0,0 0,2 0,9 Produktivnost dela -3,5 -0,3 2,6 6,6 Vrednost zalog proizvodov 2,6 10,3 10,4 8,2 Prihodek od prodaje5 -5,9 -1,1 3,5 6,8 Nova naročila5 -2,6 -22,2 -10,3 4,3 Cene industrijskih izdelkov domačih proizvajalcev 0,6 3,4 3,0 3,5 - Na domačem trgu 0,4 6,3 5,7 4,3 - Na tujem trgu 0,8 1,0 0,8 2,9 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: Realna rast, izračunana na podlagi podatkov o vrednosti proizvodnje - preračun SURS z indeksom cen IPI (začasni podatki). 2Podpodročja dejavnosti D (DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES za gospodarske družbe v RS povprečni delež čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) v povprečju zadnjih treh let presega 70 %. 3Podpodročja dejavnosti D (DB, DC, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70 %. 4Podpodročja _dejavnosti D (DA, DE, DF, DI), pri katerih je DČPPTT pod 50 %. 5Realna rast._ Maja se je proizvodna aktivnost predelovalnih dejavnosti ponovno znižala, splošno umirjanje pa se odraža tudi na trgu dela. Po desezoniranih in delovnim dnem prilagojenih podatkih je bila industrijska proizvodnja v primerjavi z aprilom nižja za 0,8 %. Tudi v primerjavi z majem lani so podjetja predelovalnih dejavnosti proizvedla za 0,3 % manj. Glede na predhodni mesec se je število formalno delovno aktivnih znižalo za 0,1 %, na 230.142 zaposlenih. Število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih je bilo tako približno na ravni lanskega maja, vendar za 776 manjše kot novembra 2007, ko je bilo število zaposlenih v predelovalni industriji najvišje v zadnjem 12-mesečnem obdobju. Na medletni upad proizvodnje je pomembno vplival tudi manjši prispevek dveh panog, na katerih je temeljila letošnja rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti. V večini panog predelovalnih dejavnosti je bila v primerjavi z majem 2007 dosežena nižja proizvodna aktivnost. Na to je vplival en delovni dan manj kot v maju 2007, hkrati pa se je nadaljevalo upadanje domačega in tudi tujega povpraševanja. V povprečju prvih petih mesecev letos so bila medletno nova naročila namreč nižja za približno 10 %. Poleg omenjenih dveh dejavnikov je na nizko proizvodno aktivnost v maju dodatno vplivala tudi nižja rast proizvodnje dveh podpodročij predelovalne industrije, ki sta bili letos ključni za ohranjanje rasti v predelovalnih dejavnostih. To sta proizvodnja vozil in plovil ter kemijska industrija, ki sta v lanskem maju oz. juniju precej okrepili svojo proizvodnjo, tako da na medletni ravni visokih rasti, ki sta jih obe dejavnosti dosegli v prvih štirih mesecih letos, v prihodnjih mesecih ne pričakujemo več. Slednji sta v povprečju prvih štirih mesecev glede na isto obdobje lani dosegli 18,1- oz. 14,3-odstotno rast obsega proizvodnje, v maju pa je bil glede na maj 2007 obseg proizvodnje višji za 4,1 % oz. 7,5 %. Po drugi strani je bil nekoliko višji pospešek v proizvodni aktivnosti kakor v preteklih mesecih dosežen v proizvodnji strojev in naprav, kjer je bila medletna rast v maju 6,9-odstotna, v prvih štirih mesecih leta pa v povprečju 4,1-odstotna. V prvih petih mesecih se je obseg proizvodnje najbolj znižal v usnjarski, lesnopredelovalni in prehrambni industriji. Zaznavanje poslovnega okolja je bilo julija slabše predvsem zaradi nizkih naročil. V juliju se je desezonirana vrednost kazalnika zaupanja ponovno nekoliko znižala (za 1 o. t.), na kar je v veliki meri vplivala nižja ocena skupnih naročil. Glede na četrtletno anketo o omejitvenih dejavnikih pri proizvodnji se čedalje večji delež podjetij sooča z nezadostnim domačim in tujim povpraševanjem. Po drugi strani se je zmanjšal delež podjetij, ki pomanjkanje usposobljenih delavcev navaja kot najpogostejšo omejitev v proizvodnji, kar je bilo značilno v preteklem letu in pol. Znižala se je tudi izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti (za 1,9 o. t. na 83,6 %) pri čemer pa se je njihova ustreznost izboljšala. Graf 1: Prispevek k rasti po _predelovalnih dejavnosti_ podpodročjih Graf 2: Kazalnik zaupanja v _dejavnostih v EU in Sloveniji predelovalnih e 1 □ Ostale predelovalne dejavnosti □ Pro. strojev in naprav ■ Pro. vozil in plovil □ Pro. kemik., kemičnih izd., umet. vl. 15 12 - 9 6 g 3 ž 0 -3 -6 -9 -12 ---------EU A Slovenija .'V N \ ,/v \ v M/V / \ / v i % \ v I-IV 2008 / I-IV 2007 V 2008 / V 2007 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. tnc —,E tnc —'E tnc —j E Vir podatkov: Business and consumer surveys, EC. 4 3 2 0 Energetika Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 14 Izbrani kazalci v GWh, stopnje rasti v % Q2 2007, v GWh Q2 2008, v GWh Q2 2008/Q2 2007, v % Proizvodnja električne energije 3.091 3.689 19,4 Proizvodnja hidroelektrarn 770 1.074 39,5 Proizvodnja termoelektrarn 851 1.195 40,3 Proizvodnja nuklearke 1.469 1.420 -3,3 Poraba električne energije 3.279 3.112 -5,1 Poraba prek distribucije 2.509 2.529 Neposredni odjemalci 719 532 -26,1 Izgube prenosa 51 51 Neto izvoz elektrike -1 577 Vir podatkov: ELES, Elektroenergetska situacija za marec in junij 2008; preračun UMAR. V letošnjem drugem četrtletju je bilanca proizvodnje in porabe električne energije izkazala velik presežek. Najvišja četrtletna proizvodnja doslej je več kot pokrila domačo porabo elektrike, ki se je znižala zaradi ukinitve dela proizvodnje v kovinski dejavnosti (gl. tabelo). Proizvodnja električne energije se je v drugem četrtletju močno povečala, precej nad pričakovanji zlasti proizvodnja termoelektrarn. Medtem ko sta se tako proizvodnja hidroelektrarn kot termoelektrarn v primerjavi s proizvodnjo v drugem četrtletju lani zelo povečali, kar za dve petini, je predvideno proizvodnjo v elektroenergetski bilanci RS za leto 2008 (EEB) močno presegla predvsem proizvodnja v termoelektrarnah. Ta je bila višja od bilančnih napovedi kar za 17,0 %, proizvodnja hidroelektrarn pa je napovedano v EEB presegla za 3,5 %. Proizvodnja hidroelektrarn je medletno močno narasla predvsem zaradi nizke proizvodnje v drugem četrtletju lani, ki je bila posledica izrazito slabe vodnatosti slovenskih rek. Tudi veliko povečanje proizvodnje termoelektrarn lahko v večji meri pripišemo učinku nizke osnove, saj je bil v naši največji, šoštanjski termoelektrarni lani spomladi opravljen po velikosti investicije in po časovnem obsegu najzahtevnejši redni remont v tej elektrarni doslej. Ta je očitno nekoliko povečal kapaciteto elektrarne, opravili pa so tudi priprave na priklop dveh 42 MW plinskih agregatov, od katerih je v maju 2008 prvi že poskusno obratoval. Omenjeni plinsko-parni proces povečuje skupni izkoristek bloka 4 in 5, znižuje specifično emisijo CO2 in povečuje proizvodnjo električne energije. Proizvodnja elektrike iz krške nuklearke se je za nekaj odstotkov znižala v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem, bila pa je tudi nižja glede na EEB (gl. tabelo). Skupna proizvodnja elektrike se je medletno okrepila skoraj za petino in je bila tudi za 4,7 % višja od predvidene. Podobno kot v prvem četrtletju se je poraba električne energije tudi v drugem četrtletju znižala zaradi manjšega odjema neposrednih odjemalcev. Proti koncu lanskega leta je bila ukinjena proizvodnja v nekaterih obratih dejavnosti proizvodnje kovin (Kidričevo, Ruše), ki se z elektriko oskrbujejo neposredno s prenosnega omrežja. Celoten neposredni odjem je tako upadel za več kot četrtino in tudi distribucijski odjem se je zelo malo povečal, tako da je skupna poraba elektrike upadla za dobrih 5 %. Veliko povečanje proizvodnje in nižja poraba sta omogočila velik neto izvoz elektrike. Pri tem se je izvoz močno povečal, uvoz pa nekoliko upadel. Presežek električne energije je v drugem četrtletju 2008 znašal kar 577 GWh ali 15,6 % proizvodnje in je bil največji v zadnjih nekaj letih (gl. graf). Tudi izvoz električne energije še nikoli ni bil tolikšen, saj je v drugem četrtletju znašal kar 1.949 GWh in je bil za 46,4 % višji kot v istem obdobju lani. Zaradi zadostne preskrbe z električno energijo se je uvoz lahko znižal za 9,4 %. Medtem ko je bil izvoz elektrike od aprila do junija med 40 % in 50 % višji kot v istih mesecih lani, je bil uvoz v aprilu še za okoli 30 % višji, v juniju pa že za okoli 30 % nižji kot v primerljivem mesecu lani. Graf: Proizvodnja, poraba in neto izvoz električne energije Slovenije, po četrtletjih 3.900 3.700 3.500 3.300 3.100 2.900 2.700 600 400 200 0 -200 -400 -600 Neto izvoz elektrike (desna os) Poraba Proizvodnja Proizvodnja po EEB Q1 2007 Q2 Q3 Q4 Q1 2008 Q2 Viri podatkov: ELES, Elektroenergetska situacija, razl. št.; izračun UMAR. Promet Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 15 Izbrani kazalci dinamike prometa Absolutni podatki Rast v % I-III 2007 I-III 2008 I-III 2008/ I-III 2007 I-XII2007/ I-XII2006 Potniški promet Železniški, v mio potniških km 196 200 1,8 2,4 Cestni, v mio potniških km 209 206 -1,3 -3,9 Mestni, v 1.000 potnikov 26.289 25.476 -3,1 -3,5 Zračni, v mio potniških km 183 227 23,9 13,7 Letališki, v 1.000 potnikov 251 302 20,4 13,3 Blagovni promet Železniški, v mio tonskih km 918 869 -5,3 6,8 Cestni, v mio tonskih km 3.103 3.9991 28,9 13,4 Pomorski, v mio tonskih km 10.813 14.524 34,3 -5,2 Pristaniški, v 1.000 ton 4.282 4.248 -0,8 2,5 Vir podatkov: SURS. Opomba: 1Začasni podatki. V prvem četrtletju 2008 se je v okviru potniškega prometa nadaljevalo zniževanje avtobusnih prevozov, okrepila pa se je rast zračnega in letališkega prometa. Glede na prvo četrtletje 2007 so avtobusi mestnega prometa prepeljali za 3,1 % manj potnikov. Za 1,3 % se je znižal tudi obseg prevozov z medkrajevnimi in primestnimi avtobusi. Prevoz potnikov po železnici se je nekoliko povečal. Močno pa se je v prvem četrtletju 2008 okrepila rast potniških prevozov z letali, ki jih je bilo skoraj za četrtino več kot v istem četrtletju lani. Za več kot petino se je povečal tudi letališki potniški promet. Letošnje zniževanje obsega cestnega potniškega prometa je nižje od povprečnega zniževanja v zadnjih štirih letih (-4,7 %), medtem ko se mestni potniški promet znižuje s podobnim tempom kot v zadnjih letih (-3,3 %). Zlasti zračni, pa tudi letališki promet, se je letos povečal dosti bolj od povprečne rasti zadnjih štirih let (9,1 % in 15,5 %; gl. tudi tabelo), kar je povezano tudi s slovenskim predsedovanjem EU. V okviru blagovnega prometa se je najbolj okrepil pomorski promet; močno se je okrepil tudi cestni promet, železniški pa se je nekoliko zmanjšal. Prevozi blaga po železnici so se zmanjšali za 5,3 %, za 28,9 % pa so se okrepili prevozi tovora v cestnem prometu. Pomorski prevozi blaga so se v letošnjem prvem četrtletju medletno okrepili najbolj, za 34,3 %, obseg pristaniškega pretovora pa se je nekoliko znižal. Železniški blagovni prevozi so se sicer v zadnjih štirih letih v povprečju povečali za 4,3 % na leto, letošnja medletna rast v prvem četrtletju v cestnem blagovnem prometu pa je precej presegla povprečno rast v zadnjih štirih letih (18,6 %). Tudi v pomorskem prometu je bila rast v prvem četrtletju 2008 dosti višja od povprečne v zadnjih letih (15,2 %). Pristaniški blagovni promet se je zadnja štiri leta povečeval povprečno po 9,6 % na leto. V strukturi dodane vrednosti prometa, skladiščenja in zvez se je med transportnimi dejavnostmi zadnja leta najbolj okrepil cestni blagovni promet. V letu 2007 je bilo v okviru prometa, skladiščenja in zvez v največjih treh transportnih dejavnostih 20.697 oziroma 37,4 % zaposlenih v cestnem blagovnem prometu, 7.991 oziroma 14,4 % na železnici in 3.992 oziroma 7,2 % v avtobusnem prometu (k zaposlenim smo šteli tudi samostojne podjetnike). Podobno se dejavnosti razvrstijo po ustvarjeni dodani vrednosti, le da je na tretjem mestu špedicijska dejavnost (ustrezni deleži so 25,0 %, 11,6 % in 6,3 %; gl. graf). V strukturi dodane vrednosti v prometu, skladiščenju in zvezah se je v okviru prometnih dejavnosti v obdobju 2003-2007 najbolj, za 4,5 odstotne točke, povečal delež cestnega blagovnega prometa, za 1,3 in 2,4 odstotne točke pa sta se zmanjšala deleža železniškega prometa in špedicijske dejavnosti (podobna smer in intenzivnost sprememb je tudi pri strukturi zaposlenosti). Zmanjšanje pomena špedicijske dejavnosti povezujemo z vstopom Slovenije v EU in posledično z izgubo dela trga. V omenjenem obdobju se je število zaposlenih v transportnem delu dejavnosti prometa, skladiščenja in zvez povečalo za 4.453, na 41.426. V cestnem blagovnem prometu se je število zaposlenih povečalo za 4.315, na železnici in v avtobusnem prometu pa je bilo v letu 2007 za 320 in 274 zaposlenih manj kot leta 2003. Z vidika trajnostnega razvoja večanje obsega dejavnosti cestnih blagovnih prevozov in zniževanje deleža železnice ter avtobusnih prevozov ni ugodno. Graf: Dodana vrednost transportnih dejavnosti v prometu, skladiščenju in zvezah v obdobju 2003-2007 30 25 20 6,0 4,5 3,0 1,5 0,0 -1,5 -3,0 Cestni blagovni Železniški Špedicija Prek. in sklad. Avtobusni Zračni Letališki Ostalo Viri podatkov: AJPES; izračun UMAR. Opomba: Upoštevane gospodarske družbe in podjetniki. Izbrane teme Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 17-22 Državni proračun v letih 2007 in 2008 Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 19 V mio EUR Nominalna stopnja rasti Delež v BDP, v % 20071 20082 2008 rebalans 2007/ 2006 2008/ 2007 2008 reb./ 2007 2008 reb./ 2008 2006 2007 2008 2008 rebalans 1. SKUPAJ PRIHODKI 7.800 8.635 8.885 5,5 10,7 13,9 2,9 24,3 23,3 23,8 24,5 Dohodnina 919 1.113 1.113 -21,1 21,1 21,1 0,0 3,8 2,7 3,1 3,1 Davek od dohodka pravnih oseb 1.113 1.098 1.260 18,1 -1,4 13,2 14,8 3,1 3,3 3,0 3,5 Prispevki za socialno varnost 48 52 53 8,7 8,5 8,9 0,4 0,1 0,1 0,1 0,1 Davki na plačilno listo in delovno silo 418 262 263 -11,6 -37,3 -37,1 0,3 1,6 1,2 0,7 0,7 Domači davki na blago in storitve 4.434 4.667 4.767 10,7 5,2 7,5 2,1 13,2 13,2 12,9 13,1 Davek na dodano vrednost 2.907 3.158 3.186 7,0 8,6 9,6 0,9 8,9 8,7 8,7 8,8 Trošarine 1.158 1.119 1.190 21,1 -3,4 2,8 6,4 3,1 3,5 3,1 3,3 Davki na medn. trgovino in transakcije 117 130 1 30 131,0 11,1 11,1 0,0 0,2 0,3 0,4 0,4 Drugi prihodki 402 510 516 9,5 27,0 28,4 1,1 1,2 1,2 1,4 1,4 Sredstva, prejeta iz proračuna EU 347 802 783 -0,3 130,7 125,4 -2,3 1,1 1,0 2,2 2,2 2. SKUPAJ ODHODKI 7.763 8.865 8.816 1,8 14,2 13,6 -0,6 25,1 23,1 24,4 24,3 Plače, prispevki in drugi izdatki zaposlenim v drž. 1.031 1.118 1.136 4,9 8,5 10,3 1,7 3,2 3,1 3,1 3,1 Izdatki za blago in storitve v drž. org 788 989 941 14,8 25,5 19,4 -4,9 2,3 2,4 2,7 2,6 Plačila domačih in tujih obresti 351 328 328 -5,7 -6,5 -6,5 0,0 1,2 1,0 0,9 0,9 Sredstva, izločena v rezerve 68 44 57 55,7 -35,5 -16,2 29,9 0,1 0,2 0,1 0,2 Subvencije 403 503 518 5,3 24,7 28,4 3,0 1,3 1,2 1,4 1,4 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 962 1.013 1.046 -0,8 5,3 8,7 3,3 3,2 2,9 2,8 2,9 Transferi v ZPIZ 1.076 1.204 1.170 -1,8 11,8 8,7 -2,8 3,6 3,2 3,3 3,2 Transferi javnim zavodom 1.630 1.746 1.753 2,2 7,1 7,6 0,4 5,2 4,9 4,8 4,8 Drugi tekoči transferi 236 221 234 -50,6 -6,5 -0,9 5,9 1,6 0,7 0,6 0,6 Investicijski odhodki in transferi 862 1.325 1.258 17,4 53,6 45,8 -5,1 2,4 2,6 3,6 3,5 Sredstva plačana proračunu EU 356 375 375 23,6 5,5 5,5 0,0 0,9 1,1 1,0 1,0 3. PRIMANJKLJAJ (-) / PRESEŽEK(+) (1-2) 37 -230 69 - - - - -0,8 0,1 -0,6 0,2 Vir podatkov: MF, Bilten javnih financ, Rebalans proračuna republike Slovenije za leto 2008 (Ur. l. RS, št. 58/2008); preračuni UMAR. Opombi: 1Predlog zaključnega proračuna. 2Spremembe proračuna RS za leto 2008. Državni proračun v letu 2008 V juniju je bil sprejet rebalans državnega proračuna za leto 2008. Po rebalansu se bodo prihodki državnega proračuna glede na spremembe proračuna za leto 2008 povečali za 250 mio EUR ali za 2,9 %, odhodki državnega proračuna pa se bodo zmanjšali za 49,7 mio EUR ali za 0,6 %. Po rebalansu bo državni proračun namesto primanjkljaja v višini 230 mio EUR oz. 0,6 % BDP predvidoma izkazoval presežek v višini 69 mio EUR ali 0,2 % BDP. V primerjavi z letom 2007 se bodo prihodki državnega proračuna po sprejetem rebalansu povečali za 13,9 % (realno za 8,3 %). Delež prihodkov državnega proračuna v BDP se bo tako v letu 2008 povečal za 1,2 % BDP. Z rebalansom je glede na spremembe državnega proračuna za leto 2008 predvideno povečanje prihodkov predvsem pri davku na dohodek pravnih oseb, pri davku na dodano vrednost in pri trošarinah. Za 2,4 % se po rebalansu zmanjšujejo le predvidena sredstva iz proračuna EU. Doseganje proračunskih tokov, predvidenih v rebalansu proračuna, je povezano z določenimi tveganji. Tveganja, ki so povezana z morebitnim odstopanjem makroekonomskih agregatov od napovedi, upoštevanih pri pripravi rebalansa, so letos nekoliko večja predvsem zaradi negotovih razmer v mednarodnem okolju. V rebalansu pa je predvideno črpanje sredstev iz proračuna EU v višini 783 mio EUR, kar je za 125,4 % več kot v letu 2007. V primerjavi z letom 2007 se bodo odhodki državnega proračuna po sprejetem rebalansu za leto 2008 povečali za 13,6 % (realno za 8,0 %). Merjeno z deležem v bruto domačem proizvodu se bo delež odhodkov v BDP povečal za 1,2 % BDP, od 23,1 % BDP v letu 2007 na 24.3 % BDP po rebalansu za leto 2008. Glede na spremembe proračuna za leto 2008 se bodo zmanjšali izdatki za blago in storitve za 48,5 mio EUR, zlasti zaradi zmanjšanja nakupov posebnih sredstev za potrebe slovenske vojske. Izdatki za blago in storitve se bodo kljub zmanjšanju po rebalansu glede na leto 2007 povečali za 19.4 %. Po rebalansu se bodo zmanjšali tudi transferi v pokojninsko blagajno, in sicer za 34 mio EUR zaradi višje ocenjenih prispevkov za socialno varnost; povečanje glede na leto 2007 bo 8,7-odstotno. Za 67 mio EUR se bodo zmanjšali izdatki za investicije, ki bodo tako po predvidevanjih rebalansa še vedno za skoraj 46 % višje kot v letu 2007. Ker se bodo hkrati z zmanjšanjem izdatkov za investicije nekoliko povečali izdatki za subvencije, ki bodo Državni proračun v letih 2007 in 2008 Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 20 tako za 28,4 % višji kot v letu 2007, je to iz razvojnega vidika poslabšanje ekonomske strukture prvotnega proračuna. Po rebalansu se bodo povečali še izdatki za transfere posameznikom in gospodinjstvom za okoli 33 mio EUR, predvsem zaradi spremenjene zakonodaje, ki povečuje otroške dodatke. Povečali se bodo tudi izdatki za plače v državnih organih in v javnih zavodih zaradi realizacije dogovorjenega usklajevanja plač po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Z rebalansom državnega proračuna se je s povečanjem prihodkov proračuna in z zmanjšanjem odhodkov izboljšal predvideni saldo državnega proračuna v letu 2008 (za 0,8 % BDP). Po predvidevanjih v rebalansu proračuna se bodo hkrati glede na leto 2007 hitreje kot predvidena gospodarska rast povečevali tako prihodki kot odhodki državnega proračuna, kar pomeni, da se bo po padcu v letu 2007 njihov delež v BDP v letu 2008 ponovno povečal. Državni proračun v letu 2007 Prihodki državnega proračuna so po predlogu zaključnega računa državnega proračuna za leto 2007 znašali 7.800 mio EUR; glede na leto prej so se nominalno povečali za 5,5 %. Delež prihodkov državnega proračuna v BDP se je v letu 2007 zmanjšal za 1 % BDP, od 24,3 % BDP v letu 2006 na 23,3 % BDP. Med prihodki so se hitreje od celote povečevali prihodki od davka na dohodek pravnih oseb, domači davki na blago in storitve ter davki na mednarodno trgovino in transakcije. Prihodki od davka na izplačane plače in od dohodnine so se v letu 2007 glede na leto 2006 celo zmanjšali. Zmanjšanje je posledica reforme obeh davkov, pri dohodnini pa tudi spremenjenega načina financiranja občin. Manjša kot v letu 2006 so bila v letu 2007 tudi prejeta sredstva iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna so po predlogu zaključnega računa državnega proračuna za leto 2007 znašali 7.763 mio EUR; glede na leto prej so se nominalno povečali za 1,8 %. Njihov delež v bruto domačem proizvodu se je zmanjšal za 2 % BDP, od 25,1 % na 23,1 % BDP. V strukturi odhodkov državnega proračuna se je v letu 2007 povečal le delež odhodkov za investicije in sredstev, plačanih v proračun EU, v BDP (vsak za 0,2 % BDP), ter delež izdatkov za blago in storitve (za 0,1 % BDP). Zmanjšali so se predvsem deleži transferov iz državnega proračuna (za 1,4 % BDP), in sicer transferi v pokojninsko blagajno za 0,4 % BDP (zaradi višje inflacije in ugodnejših gibanj so bili realizirani višji prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), transferi posameznikom in gospodinjstvom za 0,3 % BDP (zakonske spremembe valorizacijskih pravil) ter transferi iz državnega proračuna v občine za 0,7 % BDP (spremembe v sistemu financiranja občin). Zmanjšali so se tudi deleži izdatkov za plače, prispevke in druge izdatke zaposlenih (za 0,1 % BDP), za obresti (za 0,2 % BDP) ter za subvencije (za 0,1 % BDP). Tudi v letu 2007 je bil sredi leta sprejet rebalans državnega proračuna. Po rebalansu se prihodki po spremenjenem državnem proračunu za leto 2007 niso spremenili, odhodki pa so se povečal za 60,5 mio EUR, predvsem zaradi sprememb pri financiranju železniškega prometa. Za znesek povečanja odhodkov se je povečal z rebalansom proračuna za leto 2007 tudi predvideni proračunski primanjkljaj. Glede na rebalans državnega proračuna za leto 2007 so bili realizirani prihodki državnega proračuna v letu 2007 višji za 35,3 mio EUR, odhodki pa so bili manjši za 385 mio EUR. Rebalans državnega proračuna je bil na prihodkovni strani presežen za 0,5 %, na odhodkovni strani pa je bila dejanska realizacija proračunskih odhodkov nižja za 4,7 %. Realiziranih je bilo več prihodkov iz davka na dohodek pravnih oseb in več domačih davkov na blago in storitve, manj pa prejetih sredstev iz proračuna EU. Na odhodkovni strani je bilo predvsem manj kot po rebalansu proračuna dejansko danih sredstev za investicije (232 mio EUR), kar je zmanjšalo predvideno razvojno naravnanost proračuna. Manjši so bili transferi v pokojninsko blagajno, transferi v javne zavode, pa tudi subvencije in izdatki za blago in storitve. Nekaj več kot po rebalansu je bilo plačil tujih obresti ter plačil sredstev v EU. Zaradi višjih prihodkov proračuna in nerealiziranih odhodkov je v letu 2007 državni proračun izkazal presežek v višini 37 mio EUR, oziroma 0,1 % BDP, namesto po rebalansu predvidenega primanjkljaja v višini 383 mio EUR. Graf 1: Delež prihodkov in odhodkov državnega proračuna, v % od BDP_ Graf 2: Saldo državnega proračuna, v % od BDP 26 25 □ Prihodki državnega proračuna □ Odhodki državnega proračuna 24 ■ 23 tj 22 - 21 - 0,5 0,0 20 Vir podatkov: MF, Bilten javnih financ, za leto 2008 Ur. list, št. 114/2007 in 158/2008. -0,5 -1,0 Vir podatkov: MF, Bilten javnihfinanc, za leto 2008 Ur. list, št. 114/2007 in 158/2008. Razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev ter opremljenost s trajnimi dobrinami 2000-2006 Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 21 Na gospodinjstvo Realno v SIT, 2006 = 1001 Delež v %, tekoče cene 2000 2003 2006 2000 2003 2006 Razpoložljiva sredstva 3.735.712 3.884.486 4.104.896 100,0 100,0 100,0 Dohodek2 3.599.407 3.705.879 3.932.395 96,4 (100,0) 95,4 (100,0) 95,8 (100,0) Dohodek iz zaposlitve 2.215.940 2.261.561 2.476.271 (61,6) (61,0) (63,0) Dohodek iz samozaposlitve 227.681 235.282 225.146 (6,3) (6,3) (5,7) Pokojnine z dodatki 913.621 962.230 979.576 (25,4) (26,0) (24,9) Drugi socialni in družinski prejemki 209.658 204.863 205.582 (5,8) (5,5) (5,2) Dohodek iz lastnine 13.737 19.475 21.862 (0,4) (0,5) (0,6) Denarne pomoči in darila 18.768 22.467 23.959 (0,5) (0,6) (0,6) Prejemki od prodaje3 120.727 125.637 138.033 3,2 3,2 3,4 Drugi prejemki4 15.579 52.970 34.467 0,4 1,4 0,8 Porabljena sredstva 4.111.324 4.029.028 4.319.879 100,0 100,0 100,0 Izdatki za življenjske potrebščine5 3.697.278 3.585.145 3.674.104 89,9 (100,0) 89,0 (100,0) 85,1 (100,0) Hrana in brezalkoholne pijače 698.396 617.099 608.864 (20,2) (18,4) (16,6) Alkoholne pijače in tobačni izdelki 92.324 85.049 93.154 (2,1) (2,3) (2,5) Oblačila in obutev 279.788 285.187 293.055 (9,0) (8,6) (8,0) Stanovanje, voda, elektrika, plin in drugo gorivo 480.858 473.736 456.933 (11,2) (11,7) (12,4) Pohištvo, oprema in storitve za gospodinjstvo 276.060 247.877 278.214 (7,6) (6,8) (7,6) Zdravje 63.974 58.016 65.118 (1,8) (1,8) (1,8) Transport 671.391 617.673 687.796 (17,8) (17,1) (18,7) Komunikacije 113.848 151.580 191.945 (3,2) (4,6) (5,2) Rekreacija in kultura 335.298 392.698 391.351 (9,5) (11,0) (10,7) Storitve za izobraževanje 37.237 36.714 39.903 (0,9) (0,9) (1,1) Hoteli, kavarne in restavracije 229.723 222.332 150.547 (5,8) (5,9) (4,1) Različne dobrine in storitve6 409.506 398.572 417.225 (10,8) (11,0) (11,4) Drugi izdatki, ki niso del potrošnih izdatkov 414.046 443.883 645.775 10,1 (100,0) 11,0 (100,0) 14,9 (100,0) Izdatki za stanovanje, hišo7 295.630 304.884 462.739 (71,4) (68,7) (71,7) Drugi izdatki8 118.416 138.999 183.036 (28,6) (31,3) (28,3) Opremljenost gospodinjstev z izbranimi trajnimi dobrinami, delež v % 2000 2003 2006 Videokamera 8,5 9,1 12,1 Stroj za sušenje perila 13,0 15,6 22,4 Pomivalni stroj 30,1 37,5 45,0 Osebni računalnik 33,5 44,9 54,1 Mobilni telefon 22,0 80,1 86,3 Viri podatkov: SURS (Anketa o porabi v gospodinjstvih, Prva objava, 10. 7. 2008), preračuni UMAR. Opombe: Deflacionirano s CPI, posamezne skupine izdatkov za življenjske potrebščine so deflacionirane s pripadajočimi deflatorji. 2 Dohodek zajema vse denarne prejemke, ki so jih člani gospodinjstva prejeli v 12 mesecih razen prejemkov od prodaje in druge prejemke. 3 Prejemki od prodaje premičnin in nepremičnin ter vrednostnih papirjev. 4 Dobitki pri igrah na srečo, nadomestila za nacionalizirano in razlaščeno imetje, dediščine in zapuščine, prejemki iz naslova življenjskega zavarovanja, od zavarovalnic. 5 Po klasifikaciji COICOP zajemajo 12 skupin. 6 Osebna nega, drugi osebni proizvodi, socialno varstvo, zavarovanje, finančne storitve, druge storitve. 7 Nakup stanovanja, prenove, velika dela. 8 Davki in samoprispevki, varčevanje, denarni prenosi in darila, življenjsko _zavarovanje, prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, denarne kazni za prekrške in nadomestilo škode._ Objavljamo analizo podatkov iz Prve objave Ankete o porabi v gospodinjstvih za leto 2006. Podrobnejšo analizo bomo objavili ob končnih podatkih v obliki delovnega zvezka. Podatki kažejo, da so se leta 2006 porabljena sredstva gospodinjstev povečala bolj kot razpoložljiva, delež izdatkov za življenjske potrebščine pa se ni spremenil; največji delež med njimi gre zadnja leta za promet. Leta 2006 so se porabljena sredstva gospodinjstev povečala bolj (realno za 2,2 %) kot razpoložljiva (1,6 %). Pri tem velja poudariti, da kategorija porabljenih sredstev - drugi izdatki - vključuje tudi nekatere elemente varčevanja (gl. opombo 8 pod tabelo) in da tako porabljena sredstva ne predstavljajo samo »stroškov« gospodinjstev. Izdatki za življenjske potrebščine so bili realno skoraj enaki kot leto prej. Znotraj njih so gospodinjstva leta 2006 najbolj povečala izdatke za skupini zdravje (za 8,5 %) in komunikacije (6,8 %), najbolj pa so se zmanjšali izdatki za skupino hoteli, kavarne in restavracije (že tretje leto zapored je padec dvoštevilčen, tokrat 13,9-odstoten). Na drugi strani se je največja kategorija razpoložljivih sredstev - dohodek iz zaposlitve - povečala za 3,7 %, za enkrat več pa denarne pomoči in darila, ki pa predstavljajo le 0,6 % sredstev. Medtem so bili drugi socialni in družinski prejemki manjši, masa pokojnin pa na podobni ravni kot leto prej. Če anketne podatke primerjamo s podatki MF iz konsolidirane globalne bilance javnega financiranja, ugotovimo, da so se socialni prejemki tam realno bolj povečali (za 2,7 %). V primerjavi z letom 2000 je povprečno gospodinjstvo v obdobju do leta 2006 vsako leto v povprečju svoje izdatke realno povečalo za 0,8 %, medtem ko so se mu razpoložljiva sredstva povečevala po 1,6-odstotni letni Razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev ter opremljenost s trajnimi dobrinami 2000-2006 Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 22 stopnji (gl. tudi graf). Največji delež izdatkov so gospodinjstva v obdobju 2004-2006 namenila za transport. Pred tem so največ porabila za hrano. Povečanje izdatkov za transport je posledica zmanjševanja deleža izdatkov za osnovne dobrine (hrano) zaradi povečevanja blaginje, delno pa je povezano z okrepitvijo nakupov avtomobilov v tem obdobju (od konca leta 2002 do druge polovice 2004 in od druge polovice 20061 naprej) in rastjo cen nafte. Delež izdatkov za transport je bil v primerjavi z letom prej sicer za 0,5 odstotne točke manjši. Struktura izdatkov za življenjske potrebščine se je v obdobju enega leta le malo spremenila. Opazimo lahko povečanje deleža izdatkov za skupino stanovanje in pohištvo, kar je lahko povezano s povečanim nakupom stanovanj in posledično njihovim opremljanjem. Povečal se je tudi delež za raznovrstne dobrine in storitve, kamor spadajo izdatki za osebno nego in finančne storitve. Delež izdatkov za skupino hoteli in restavracije se je ponovno zmanjšal; v primerjavi z letom 2000 je bil že skoraj za tretjino nižji. Če pogledamo podrobnejšo strukturo te potrošne skupine (prehranski in nastanitveni del), vidimo, da se delež zmanjšuje predvsem zaradi zmanjševanja potrošnje v menzah, restavracijah in kavarnah (delež se je zmanjšal s 4,8 % leta 2000 na 3,1 %o leta 2006), medtem ko se delež nastanitvenega dela skoraj ni spremenil (z 0,98 % na 0,96 %). V primerjavi z letom 2000 so gospodinjstva realno zmanjšala potrošnjo za prehrano zunaj doma za 40 %, v nastanitvenem delu skupine hoteli pa za skoraj desetino2. Gospodinjstva namenjajo vse več sredstev za investicije v stanovanje in za socialno varnost. V strukturi porabljenih sredstev se je ponovno okrepil delež izdatkov, ki niso del potrošnih dobrin. Dosegel je že 14,9 %o, kar je za 4,8 odstotne točke višji delež kot šest let prej, izdatki pa so se od leta 2000 povečali za 1Podatki iz APG za referenčno leto (npr. 2006) so namreč izračunani na podlagi podatkov iz obdobja treh zaporednih let (npr. 2005-2007). 2Deflacionirano z deflatorjem celotne skupine. več kot polovico. Zadnja leta so gospodinjstva okrepila gradnjo hiš in obnavljanje stanovanj, na kar kažejo tudi podatki o povečevanju stanovanjskih posojil, poleg tega pa so povečala tudi izdatke za socialno varnost in za starost, na kar kaže povečevanje deleža drugih izdatkov v porabljenih sredstvih, ki se je v šestih letih povečal z 2,9 % na 4,2 %. Razmerje med porabljenimi in razpoložljivimi sredstvi na gospodinjstvo je ostalo približno na ravni leta prej. Razmerje med porabljenimi in razpoložljivimi sredstvi (preračun iz nominalnih podatkov) je bilo največje v letu 2000 (porabili smo za 10,1 % več, kot zaslužili), kjer pa je verjetno še šlo za vpliv visokega zadolževanja iz leta 1999 (gl. opombo 1 pod besedilom) pred uvedbo DDV. Podobno kot nam to kažejo drugi kazalniki zadolženosti, se je tudi po APG razmerje med porabljenimi in razpoložljivimi sredstvi v letu 2004 ponovno povečalo, vendar moramo biti pri razlagi previdni, saj je med porabljena sredstva vključeno tudi že omenjeno varčevanje (gl. opombo 8 pod tabelo). Če iz porabljenih sredstev torej izločimo druge izdatke, ki vsebujejo tudi varčevanje, opazimo, da se je po letu 2004 razmerje po obeh izračunih nekoliko zmanjšalo, vendar se je v letu 2006 ob vključitvi drugih izdatkov spet nekoliko povečalo, če jih izločimo pa je ostalo na približno enaki ravni kot leta 2005. Ob izločitvi drugih izdatkov so gospodinjstva v letu 2006 porabila slab odstotek več sredstev, kot so jih pridobila (gl. graf). V obdobju 2000-2006 so gospodinjstva najbolj povečala opremljenost z mikrovalovnimi pečicami, CD-napravami in mobilnimi telefoni. Največ gospodinjstev poseduje hladilnik (98,3 %), pralni stroj in barvni televizor (96,6 %o). Medtem ko je mikrovalovno pečico in CD-naprave leta 2000 imela doma le dobra desetina gospodinjstev, je bilo tako opremljenih gospodinjstev leta 2006 že več kot 43,1 %o oz. več kot 49,3 %o. Mobilni telefon ima več gospodinjstev (86,3 %o) kot stacionarni telefon (83,8 %o); šest let prej je mobilni telefon posedovala le dobra petina, stacionarni pa več kot 90 %o gospodinjstev. Osebni avtomobil ima 79,8 %o gospodinjstev. Graf: Struktura razpoložljivih in porabljenih sredstev na gospodinjstvo, 2000-2006 3.000.000 in □ Porabljena sredstva - drugi izdatki BPorabljena sredstva - izdatki za stanovanje, hišo □ Porabljena sredstva - izdatki za življenjske potrebščine BRazpoložljiva sredstva - drugi prejemki ■ 1,00 ^Razpoložljiva sredstva - prejemki od prodaje □ Razpoložljiva sredstva - dohodek • Razmerje porabljena/razpoložljiva sredstva, desna os 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Viri podatkov: SURS, BS, preračuni UMAR. ► Razmerje porabljena (brez drugih izdatkov)/razpoložljiva sredstva, desna ■ 1,05 - 0,95 0,90 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. 1-17 Bruto domači proizvod / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. P 2 2004-2006 stalne cene preteklega leta, 2007-2010 stalne cene 2006 V mio EUR (fiksni tečaj 2007) Realne stopnje rasti v % 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2005 2006 2007 2008 2009 2010 napoved napoved DODANA VREDNOST po dejavnostih in BRUTO DOMAČI PROIZVOD A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 616 581 596 579 591 603 612 -4,4 -3,8 -3,7 2,0 2,0 1,5 B Ribištvo 4 4 4 4 4 4 4 20,4 1,5 -4,6 1,0 1,0 1,5 C Rudarstvo 117 128 137 135 136 135 131 0,4 7,5 -0,2 0,5 -0,5 -3,0 D Predelovalne dejavnosti 5.783 6.016 6.419 6.913 7.256 7.608 8.023 3,6 8,5 8,3 5,0 4,8 5,4 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 639 729 781 820 861 887 914 5,7 5,7 3,5 5,0 3,0 3,0 F Gradbeništvo 1.179 1.320 1.645 1.970 2.098 2.141 2.217 4,9 15,2 18,7 6,5 2,0 3,5 G Trgovina in popravila motornih vozil 2.621 2.835 3.146 3.410 3.555 3.692 3.860 4,5 6,1 7,6 4,3 3,8 4,5 H Gostinstvo 481 531 573 630 661 691 719 1,2 2,9 2,4 5,0 4,5 4,0 I Promet, skladiščenje in zveze 1.680 1.847 2.087 2.212 2.355 2.497 2.636 6,1 9,4 6,2 6,5 6,0 5,5 J Finančno posredništvo 1.098 1.164 1.192 1.469 1.550 1.674 1.801 10,5 9,8 12,1 5,5 8,0 7,5 K Nepremičnine, najem, poslovne storitve 3.697 4.084 4.371 4.646 4.844 5.064 5.294 3,5 3,7 3,7 4,3 4,5 4,5 L Javna uprava, obramba in socialno zavarovanje 1.408 1.487 1.569 1.647 1.700 1.749 1.784 2,9 2,9 2,1 3,2 2,8 2,0 M Izobraževanje 1.240 1.372 1.448 1.518 1.545 1.574 1.606 3,3 1,7 1,3 1,8 1,8 2,0 N Zdravstvo in socialno varstvo 1.149 1.249 1.296 1.339 1.373 1.404 1.453 5,2 1,6 1,3 2,5 2,2 3,5 O Druge javne, skupne in osebne storitve 765 875 914 986 1.008 1.028 1.049 3,3 1,2 1,9 2,2 2,0 2,0 P Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem 5 6 5 5 5 5 5 5,9 -3,5 0,6 1,0 1,0 1,0 DODANA VREDNOST (A+...+P) 22.481 24.227 26.183 28.284 29.541 30.757 32.110 4,0 6,0 6,2 4,4 4,1 4,4 Davki na proizvode in storitve 3.456 3.687 3.838 4.152 4.318 4.484 4.688 4,7 3,9 5,1 4,0 3,8 4,5 Minus: subvencije na proizvode in storitve 122 131 162 140 144 147 150 -0,4 10,0 1,4 2,5 2,5 2,0 BRUTO DOMAČI PROIZVOD 25.814 27.783 29.859 32.295 33.715 35.093 36.648 4,1 5,7 6,1 4,4 4,1 4,4 Viri podatkov: SURS 2004-2007, Pomladanska napoved UMAR 2008. Bruto domači proizvod / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. P 3 V mio EUR (fiksni tečaj 2007), tekoče cene Struktura v %, tekoče cene, BDP=100 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2005 2006 2007 2008 2009 2010 napoved napoved OBLIKOVANJE IN PORABA BRUTO NACIONALNEGA RAZPOLOŽLJIVEGA DOHODKA 1. BRUTO DOMAČI PROIZVOD 26.677 28.243 30.448 33.542 36.308 39.234 42.270 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2. Saldo primarnih dohodkov s tujino -314 -244 -328 -702 -881 -938 -976 -0,9 -1,1 -2,1 -2,4 -2,4 -2,3 3. BRUTO NACIONALNI DOHODEK (1+2) 26.364 28.000 30.120 32.839 35.427 38.296 41.294 99,1 98,9 97,9 97,6 97,6 97,7 4. Saldo tekočih transferjev s tujino -44 -144 -210 -286 -48 -12 -30 -0,5 -0,7 -0,9 -0,1 0,0 -0,1 5. BRUTO NACIONALNI RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK (3+4) 26.320 27.856 29.910 32.553 35.378 38.285 41.264 98,6 98,2 97,1 97,4 97,6 97,6 6. Izdatki za končno potrošnjo 19.628 20.717 22.116 23.640 25.885 27.760 29.746 73,4 72,6 70,5 71,3 70,8 70,4 Zasebna potrošnja 14.494 15.245 16.259 17.537 19.137 20.485 21.897 54,0 53,4 52,3 52,7 52,2 51,8 Državna potrošnja 5.134 5.472 5.857 6.103 6.748 7.274 7.849 19,4 19,2 18,2 18,6 18,5 18,6 7. Bruto varčevanje (5-6) 6.692 7.139 7.794 8.914 9.494 10.525 11.518 25,3 25,6 26,6 26,1 26,8 27,2 8. Bruto investicije 7.387 7.705 8.634 10.490 11.180 11.628 12.417 27,3 28,4 31,3 30,8 29,6 29,4 9. Saldo na računu tekočih transakcij (7-8) -695 -566 -839 -1.576 -1.686 -1.103 -899 -2,0 -2,8 -4,7 -4,6 -2,8 -2,1 Viri podatkov: SURS 2004-2007, BS, Pomladanska napoved UMAR 2008. IZDATKOVNA STRUKTURA BDP, 2004-2006 stalne cene preteklega leta, 2007-2010 stalne cene 2006 V mio EUR (fiksni tečaj 2007) Realne stopnje rasti, v % BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3+4+5) 25.814 27.783 29.8591 32.295 33.715 35.093 36.648 4,1 5,7 6,1 4,4 4,1 4,4 1. Izvoz proizvodov in storitev 15.247 17.298 19.982 23.184 25.442 27.825 30.525 10,1 12,3 13,0 9,7 9,4 9,7 2. Uvoz proizvodov in storitev 15.418 17.115 20.159 23.761 25.781 27.727 30.125 6,7 12,2 14,1 8,5 7,5 8,6 3. SALDO (izvoz- uvoz)* (1-2) -170 183 -177 -577 -339 98 399 2,0* 0,0* -0,9* 0,7* 1,3* 0,9* 4. KONČNA POTROŠNJA (a+b) 19.019 20.182 21.569 22.704 23.544 24.331 25.172 2,8 4,1 2,7 3,7 3,3 3,5 a. Zasebna potrošnja 14.077 14.881 15.858 16.766 17.375 18.023 18.712 2,7 4,0 3,1 3,6 3,7 3,8 b. Državna potrošnja (individualna in kolektivna) 4.942 5.301 5.712 5.937 6.169 6.308 6.460 3,2 4,4 1,4 3,9 2,3 2,4 5. BRUTO INVESTICIJE (c+d) 6.966 7.418 8.466 10.169 10.510 10.664 11.077 0,4 9,9 17,8 3,4 1,5 3,9 c. Bruto investicije v osnovna sredstva 6.390 6.953 7.813 9.325 9.828 10.079 10.533 2,5 8,4 17,2 5,4 2,6 4,5 d. Spremembe zalog in vrednostni predmeti* 575 465 653 844 682 585 544 -0,5* 0,6* 0,6* -0,5* -0,3* -0,1* Viri podatkov: SURS 2004-2007, BS, Pomladanska napoved UMAR 2008. Opomba: *Kot prispevek k realni rasti BDP (v odstotnih točkah). Industrijska proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. P 4 2003 2004 2005 2006 2007 2007 2008 2007 2008 Q QII QIII QV QI 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 INDUSTRIJA*, indeksi proizvodnje po dejavnostih, 2000=100; podatki za leto 2007 so začasni INDUSTRIJA skupaj 106,9 112,8 116,5 123,7 131,3 127,7 132,6 129,3 135,5 129,6 127,9 134,3 135,7 135,6 117,2 135,0 147,8 142,0 116,8 124,4 130,0 134,3 139,2 133,2 C Rudarstvo 104,9 97,6 104,2 115,0 118,6 113,2 129,7 106,7 124,8 118,9 133,5 135,0 120,6 91,9 121,2 107,1 132,2 144,9 97,4 105,7 118,0 133,1 134,0 111,9 D Predelovalne dejavnosti 106,5 111,6 115,6 123,2 132,5 128,0 134,2 130,9 136,7 130,1 128,6 136,0 138,1 138,2 117,1 137,4 150,1 143,1 116,8 124,2 130,9 135,2 140,7 135,6 DA Hrana, pijače, tobak 99,6 89,4 88,0 87,9 86,8 79,0 89,7 88,1 90,4 76,2 88,7 89,8 90,6 90,9 89,0 84,5 93,4 89,9 87,9 75,3 77,3 76,1 84,5 83,5 DB Tekstilije in izdelki 71,3 61,7 54,1 52,3 50,5 53,9 50,7 48,0 49,2 51,5 51,0 49,4 51,8 52,2 38,8 52,9 57,6 48,1 41,9 50,1 50,1 54,2 58,4 49,9 DC Usnje in izdelki 72,7 68,2 72,7 76,5 60,1 72,8 52,3 59,1 56,1 55,1 53,2 51,2 52,4 80,8 51,6 45,0 62,9 63,6 41,7 65,9 49,5 49,9 61,2 44,7 DD Les in izdelki 91,0 94,7 100,7 104,1 115,7 111,2 124,1 113,7 113,9 107,7 119,6 128,4 124,3 121,9 103,4 115,8 131,0 117,3 93,3 97,0 110,0 116,0 119,8 111,7 DE Papir, založništ., tiskarstvo1 100,6 101,2 104,8 103,9 103,8 100,4 102,8 104,8 107,3 102,6 100,2 106,3 102,0 108,7 103,8 101,9 111,2 109,4 101,4 100,5 99,5 107,7 110,2 105,0 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo2 36,3 - - - 21,4 22,3 18,6 20,1 24,7 25,8 18,8 18,4 18,6 20,2 18,8 21,2 25,4 27,8 21,0 25,0 27,7 24,6 28,3 25,1 DG Kemikalije, kemični izdelki, umetna vlakna 128,0 147,5 158,7 179,4 218,4 201,1 213,9 218,8 239,6 230,1 206,8 199,2 235,8 241,5 180,7 234,3 272,5 250,0 196,2 216,4 219,0 255,0 235,6 214,2 DH Izdelki iz gume, plastičnih mas 103,6 116,5 122,2 130,0 141,8 135,0 140,7 146,0 145,6 138,1 130,6 146,0 145,5 145,1 136,0 156,8 165,9 155,8 115,1 128,0 144,2 142,1 158,5 146,5 DI Dr. nekovins. mineralni izd. 101,6 84,6 78,7 83,6 88,5 79,1 92,5 93,5 88,9 80,1 84,8 96,6 96,2 97,0 88,7 94,8 102,3 97,5 66,8 72,8 78,9 88,6 100,2 99,1 DJ Kovine in izdelki 112,0 107,8 116,3 129,8 140,6 141,9 144,5 138,0 138,0 136,9 140,2 145,6 147,7 143,8 128,9 141,2 148,5 148,7 116,8 132,8 142,2 135,6 146,3 140,9 DK Stroji in naprave 120,9 138,5 140,9 149,5 163,1 161,9 164,4 159,3 166,7 166,0 160,2 166,8 166,2 162,3 138,3 177,3 180,9 178,7 140,6 155,6 173,6 168,8 174,5 178,3 DL Električna, optična oprema 122,8 153,0 157,7 181,5 195,1 186,5 201,0 188,1 204,7 186,7 185,2 214,2 203,6 192,3 164,9 207,0 227,1 213,5 173,6 174,9 188,5 196,6 198,9 211,7 DM Vozila in plovila 111,7 152,7 184,7 177,7 205,2 195,4 206,5 196,2 222,7 222,6 184,3 216,7 218,6 231,0 141,5 216,2 237,5 227,3 203,4 222,4 222,1 223,2 242,0 225,5 DN Pohištvo, drugo, reciklaža 102,6 103,4 108,7 107,5 104,2 105,3 106,5 97,8 107,2 99,6 103,4 110,7 105,5 105,6 81,8 105,9 116,3 113,8 91,4 95,2 104,4 99,3 111,2 103,1 E Oskrba z elektriko, plin., vodo3 111,3 132,9 130,9 129,6 115,2 126,4 104,2 111,7 118,5 122,1 108,3 102,4 101,8 115,0 111,2 109,0 116,4 117,8 121,4 132,2 117,8 116,2 113,7 104,1 ZAPOSLENI V INDUSTRIJI4 Število skupaj, v tisoč 255,1 251,7 247,3 243,3 245,1 244,6 245,5 244,8 245,6 245,0 245,2 245,5 245,6 245,1 244,6 244,8 245,9 246,1 244,8 244,8 244,9 245,5 245,4 245,2 C Rudarstvo 4,8 4,4 4,2 4,0 3,8 3,9 3,8 3,7 3,7 3,7 3,8 3,8 3,8 3,8 3,7 3,7 3,8 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 D Predelovalne dejavnosti 238,9 236,1 231,8 227,9 229,9 229,4 230,2 229,6 230,4 230,0 230,0 230,2 230,3 229,8 229,3 229,7 230,7 230,9 229,7 229,8 229,9 230,4 230,3 230,1 E Oskrba z elektriko, plin., vodo 11,4 11,3 11,4 11,4 11,4 11,3 11,5 11,5 11,4 11,3 11,5 11,5 11,6 11,5 11,5 11,4 11,4 11,4 11,3 11,3 11,3 11,4 11,5 11,5 GRADBENIŠTVO5, realni indeksi vrednosti opravljenih del, 2000=100 Gradbeništvo skupaj 105,7 108,4 111,7 128,8 152,5 104,0 157,8 173,9 174,1 137,8 136,2 171,0 166,3 166,1 174,2 181,3 206,8 175,4 140,2 123,1 138,6 151,6 167,6 195,0 Stavbe 104,9 114,6 126,4 144,2 166,8 123,0 172,7 181,6 189,7 168,8 150,9 182,7 184,6 184,8 183,1 177,0 195,5 203,4 170,2 166,2 165,6 174,5 168,7 190,9 Gradbeni inženirski objekti 106,4 102,6 98,0 114,5 143,1 91,5 148,1 168,8 163,9 117,4 126,5 163,3 154,4 153,8 168,3 184,2 214,3 157,0 120,5 94,8 120,8 136,6 167,0 197,6 Delovno aktivni v gradbeništvu4 99,1 97,5 102,0 109,6 122,0 114,1 120,3 125,3 128,1 128,9 118,0 120,4 122,7 124,0 125,2 126,8 128,3 129,1 126,8 127,3 128,8 130,6 133,0 135,1 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Indeksi industrijske proizvodnje so od februarja 2004 naprej začasni. Za obdobje do januarja 2004 so izračunani na osnovi podatkov o proizvedenih količinah industrijskih proizvodov. Od februarja 2004 so osnova za izračun podatki o vrednostni proizvodnji, ki je izračunana po obrazcu: vrednost proizvodnje v mesecu (x) = prihodek od prodaje v mesecu (x) + zaloge v mesecu (x)- zaloge v mesecu (x-1). ''Založniška podjetja niso vključena. 2Podatek zaradi zaupnosti ni objavljen. 3Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo. 4Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 5V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost. Proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. P 5 2003 2004 2005 2006 2007 2007 2008 2007 2008 QI QII QIII QV Q 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 PROMET Potniški km v javnem cestnem prevozu, mio 1.065 980 848 850 817 209 222 167 219 206 80 73 45 43 79 79 74 67 72 63 71 73 80 Potniški km v železniškem prevozu, mio 778 764 777 788 812 196 202 204 210 - - - - - - - - - - - - - - Potniški km v zračnem prevozu, mio 837 896 1.019 1.044 1.186 183 289 459 255 227 88 121 161 158 139 107 77 72 72 73 82 108 114 Tonski km v železniškem prevozu, mio 3.274 3.466 3.402 3.373 3.603 918 913 865 908 - - - - - - - - - - - - - - Tonski km v pomorskem prevozu, mio 28.361 37.047 52.513 49.155 46.586 10.813 13.224 12.050 10.499 14.524 3.967 4.373 4.585 3.676 3.790 3.390 2.628 4.481 4.515 4.650 5.360 4.486 4.516 Tonski km v cestnem prevozu, mio 7.040 9.007 11.033 12.112 13.734 3.103 3418 3617 3596 - - - - - - - - - - - - - - Mestni potniški promet, mio 98,4 100,2 97,2 94,0 90,7 26,3 23,3 14,4 26,7 25,5 7,8 7,2 4,1 3,8 6,6 8,9 9,0 8,8 8,5 8,3 8,7 8,5 8,0 Letališ.potniš.promet, v 000 922 1.047 1.228 1.339 1.505 251 382 535 336 303 123 152 184 181 169 140 102 94 95 97 110 135 148 Pristaniški blagovni promet, v 000 t 10.788 12.063 12.625 15.462 15.847 4.282 3.967 3.406 4.191 4.249 1.383 1.493 1.113 1.167 1.126 1.331 1.422 1.438 1.374 1.571 1.303 1.508 1.307 Transportiran plin, v mio m3 1.098 1.097 1.136 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - TURIZEM, nočitve, v 000 Skupaj 7.503 7.589 7.573 7.722 8.261 1.472 1.997 3.327 1.465 1.533 619 811 1.226 1.325 776 573 441 452 486 542 505 519 653 Domači gostje 3.327 3.226 3.173 3.233 3.393 700 786 1.253 654 734 239 339 503 489 261 228 203 223 198 315 221 226 248 Tuji gostje 4.175 4.363 4.399 4.489 4.868 771 1.211 2.074 811 799 380 472 723 836 515 344 238 229 288 227 284 294 405 Zdraviliški kraji 2.360 2.417 2.464 2.550 2.651 560 636 841 614 572 205 226 282 325 234 233 201 180 177 202 193 204 234 Obmorski kraji 2.010 2.002 1.949 1.925 1.993 203 535 987 268 215 153 243 390 390 206 115 88 64 45 71 99 117 150 KMETIJSTVO, zakol v klavnicah, v 000 ton Govedo 43,1 40,1 37,4 37,9 36,2 8,0 8,6 8,1 11,5 8,7 2,9 2,7 2,6 2,7 2,7 3,5 4,3 3,8 2,9 2,8 3,0 3,3 2,9 Prašiči 37,3 34,6 31,7 33,6 33,2 8,2 8,5 7,8 8,7 8,3 2,9 2,6 2,7 2,6 2,5 2,8 2,6 3,3 2,8 2,8 2,8 3,0 2,8 Perutnina 56,0 52,0 53,4 49,2 58,9 13,9 14,3 15,2 15,6 14,2 4,7 5,0 5,2 5,1 4,8 5,4 5,4 4,8 5,2 4,4 4,6 4,9 4,8 Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 103,3 102,4 103,7 106,7 492,2 101,3 109,7 120,8 160,3 117,9 38,4 33,8 38,3 41,8 40,7 46,2 53,1 61,0 38,5 39,3 40,0 42,6 43,0 RIBIŠTVO, v t Ulov v morskih vodah 1087,5 815,9 1021,6 933,4 913,7 - - - - - - - - - - - - - - - - - - Vir podatkov: SURS. Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. P 6 2003 2004 2005 2006 2007 2007 2008 2007 2008 Q, QII QIII QIV QI 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 PLAČILNA BILANCA, v mio EUR Tekoči račun -196 -720 -561 -857 -1.641 -260 -231 -357 -793 -617 -126 2 -92 -54 -211 -207 -245 -342 -255 -195 -166 -70 -208 Blago1 -543 -1.009 -1.026 -1.151 -1.664 -246 -384 -387 -646 -493 -161 -80 -90 -103 -194 -177 -187 -283 -189 -135 -169 -128 -262 Izvoz 11.417 12.933 14.599 17.028 19.777 4.782 5.004 4.926 5.065 5.129 1.714 1.712 1.741 1.477 1.709 1.856 1.783 1.427 1.633 1.721 1.776 1.871 1.717 Uvoz 11.960 13.942 15.625 18.179 21.441 5.028 5.389 5.313 5.711 5.622 1.875 1.792 1.830 1.580 1.903 2.032 1.969 1.709 1.821 1.856 1.944 1.998 1.979 Storitve 540 688 849 866 1.040 204 342 337 157 254 116 126 85 133 119 63 42 51 62 77 115 152 154 Izvoz 2.465 2.783 3.143 3.449 4.116 829 1.015 1.294 978 1.009 334 349 436 458 399 357 285 336 326 325 358 408 379 Uvoz 1.925 2.095 2.294 2.584 3.075 625 673 957 821 755 218 224 351 325 281 293 242 286 264 249 243 256 225 Dohodki -219 -322 -288 -398 -725 -143 -157 -205 -220 -205 -52 -54 -65 -70 -70 -70 -73 -77 -67 -67 -71 -73 -68 Prejemki 510 530 648 902 1.019 218 269 259 272 286 91 90 83 85 91 89 90 94 94 95 97 104 106 Izdatki 728 852 936 1.300 1.744 361 427 464 492 491 143 144 149 155 161 159 163 170 160 162 168 177 174 Tekoči transferi 26 -76 -97 -173 -292 -76 -31 -102 -84 -173 -29 11 -23 -14 -65 -23 -28 -33 -62 -69 -42 -21 -31 Prejemki 474 561 738 785 910 197 239 220 253 177 66 97 71 90 60 74 85 94 58 59 60 87 66 Izdatki 449 638 835 958 1.203 273 271 322 337 350 95 87 93 104 125 98 113 126 120 128 102 108 97 Kapitalski in finančni račun 46 698 818 1.050 2.032 500 275 259 998 464 -38 237 191 11 57 203 354 442 108 265 91 225 403 Kapitalski račun -165 -96 -114 -131 -52 15 -27 -32 -8 -2 -7 -20 -11 3 -24 7 5 -21 6 2 -10 6 -6 Finančni račun 211 794 932 1.182 2.084 485 302 291 1.006 466 -31 257 202 8 80 196 349 462 102 264 101 219 409 Neposredne naložbe -151 224 -43 -207 -81 -120 -14 -106 159 153 -79 85 -26 27 -107 130 -62 91 36 1 116 -41 18 Domače v tujini -421 -441 -516 -718 -1.154 -307 -245 -404 -198 -156 -108 -19 -141 -59 -204 23 -145 -76 -34 -39 -83 -147 -131 Tuje v Sloveniji 270 665 473 512 1.073 187 230 298 357 309 29 104 115 85 97 108 83 167 70 40 199 107 148 Naložbe v vrednost. papirje -223 -637 -1.466 -1.444 -2.273 -623 -1.203 377 -823 298 -620 -169 234 119 24 -360 -483 20 13 688 -404 -424 -438 Finančni derivativi 0 6 -10 -13 -22 2 -2 -12 -9 2 0 -2 -7 -5 -1 -11 1 1 3 3 -3 1 0 Ostale naložbe 849 945 2.639 1.564 4.320 1.172 1.533 0 1.616 94 733 344 -131 -125 256 417 921 277 49 -465 511 598 813 Terjatve -730 -1.308 -1.459 -1.936 -4.647 -2.311 -396 -1.373 -567 -876 498 -75 -600 -352 -421 -268 -341 42 175 -912 -139 393 243 Komercialni krediti -116 -237 -226 -435 -426 -375 -178 29 98 -484 -9 -73 31 152 -154 -229 -18 345 -65 -220 -200 -20 -93 Posojila -223 -281 -340 -733 -1.807 -351 -439 -419 -599 60 -203 -191 -215 -144 -60 -120 -125 -354 167 -27 -80 20 -204 Gotovina, vloge -323 -720 -872 -747 -2.424 -1.605 219 -972 -66 -452 708 176 -402 -363 -207 76 -198 56 59 -668 157 350 550 Ostale terjatve -68 -69 -21 -21 10 20 1 -11 0 -1 3 13 -13 3 0 5 -1 -5 14 2 -16 43 -9 Obveznosti 1.579 2.252 4.098 3.500 8.968 3.483 1.929 1.373 2.182 970 235 419 469 227 677 685 1262 235 -127 447 650 206 570 Komercialni krediti 59 214 291 468 512 275 52 -83 267 167 85 -16 54 -297 161 167 94 7 -77 98 146 90 214 Posojila 1.123 1.671 2.731 2.064 3.761 15 1.546 895 1.305 574 294 230 220 251 424 204 873 227 97 209 268 -182 486 Vloge 428 335 1.053 998 4.727 3.208 338 567 613 253 -140 199 188 281 98 328 299 -14 -134 150 236 294 -128 Ostale obveznosti -31 33 23 -30 -32 -16 -7 -6 -2 -22 -5 6 7 -8 -6 -14 -4 16 -13 -10 0 4 -2 Mednarod. denarne rezerve2 -264 256 -189 1.281 140 55 -11 32 64 -81 -65 -1 132 -8 -91 20 -28 72 0 37 -118 85 16 Statistična napaka 150 22 -257 -194 -391 -240 -44 98 -205 153 164 -239 -99 43 154 4 -109 -100 148 -70 75 -155 -196 IZVOZ IN UVOZ PO KLASIFIKACIJI PO ŠIROKIH EKONOMSKIH KATEGORIJAH, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.172 1.333 1.392 1.680 1.933 455 508 466 505 523 176 173 166 140 160 180 165 159 147 178 199 191 n.p. Blaga za vmesno porabo 5.989 6.926 7.723 9.368 10.438 2.611 2.674 2.560 2.593 2.750 922 896 918 778 864 959 927 707 892 932 926 1.008 n.p. Blaga za široko porabo 4.124 4.523 5.282 5.709 7.014 1.645 1.720 1.790 1.859 1.746 575 609 619 520 651 679 653 526 556 579 611 631 n.p. Uvoz investicijskega blaga 1.974 2.104 2.163 2.565 3.004 658 736 740 870 767 265 242 246 199 295 303 299 268 248 249 270 295 n.p. Blaga za vmesno porabo 7.209 8.492 9.764 11.319 12.874 3.154 3.215 3.162 3.343 3.414 1.120 1.078 1.105 955 1.102 1.161 1.185 998 1.114 1.142 1.158 1.196 n.p. Blaga za široko porabo 3.056 3.547 3.877 4.456 5.609 1.240 1.447 1.413 1.509 1.452 494 476 478 424 511 576 492 440 463 470 518 508 n.p. Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Denarna gibanja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. P 7 2005 1 2006 1 2007 2007 2008 December 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 DENARNI SISTEM - KONSOLIDIRANA BILANCA MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ - stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Bankovci in kovanci 217,3 172,8 2.947 2.689 2.721 2.737 2.769 2.801 2.787 2.786 2.804 2.818 2.947 2.781 2.794 2.824 2.861 2.870 Depoziti čez noč pri drugih monetarnih finančnih institucijah 1491,0 1694,6 7.057 6.867 6.887 7.056 7.194 7.257 7.134 7.152 6.931 6.774 7.057 7.073 6.776 6.985 6.859 7.044 Depoziti čez noč pri BS - nedenarne finančne institucije 2,8 5,0 47 36 37 40 41 50 57 58 54 42 47 49 38 36 38 31 Depoziti čez noč pri BS - ostali državni sektor 2,7 1,3 6 5 5 6 7 8 10 9 6 6 6 6 6 5 6 5 Skupaj depoziti čez noč pri BS 5,5 6,4 53 41 43 47 48 58 67 67 60 48 53 55 44 42 44 36 Vezane vloge - obveznosti BS 0,3 - - - - - - - - - - - - - - - - - Vezane vloge - obveznosti drugih mednarodnih finančnih institucij 1688,0 1746,4 8.700 7.607 7.514 7.578 7.694 7.967 8.209 8.178 8.449 8.269 8.700 8.710 8.925 8.892 9.190 9.133 Depoziti na odpoklic do 3. mes. 122,4 197,5 1.280 985 991 1.087 1.133 1.171 1.224 1.277 1.300 1.366 1.280 1.317 1.348 1.337 1.313 1.337 Dolžniški vrednostni papirji, točke / delnice skladov denarnega trga in repo posli 9,5 8,1 76 46 52 52 61 62 66 69 80 81 76 75 91 105 103 98 Bankovci in kovanci in vpogledne vloge 1713,9 1873,7 10.057 9.597 9.650 9.840 10.011 10.116 9.989 10.005 9.794 9.640 10.057 9.910 9.614 9.850 9.764 9.950 Bankovci in kovanci in vloge do 2 let 3524,6 3817,6 20.037 18.189 18.156 18.506 18.838 19.254 19.421 19.460 19.543 19.275 20.037 19.937 19.888 20.079 20.266 20.420 Bankovci in kovanci in instrumenti do 2 let 3534,2 3825,8 20.113 18.235 18.208 18.557 18.899 19.316 19.487 19.529 19.624 19.355 20.113 20.012 19.978 20.184 20.369 20.517 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 17,4 16,6 67 69 68 68 68 68 68 67 67 67 67 67 67 66 66 66 Centralna država (S. 1311) 780,5 776,6 2.367 2.944 2.748 2.574 2.465 2.408 2.342 2.345 2.348 2.374 2.367 2.412 2.397 2.392 2.123 2.162 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 23,1 24,9 118 107 105 107 107 107 110 111 114 112 118 123 124 124 128 129 Gospodinjstva (S.14, 15) 1025,9 1289,4 6.818 5.633 5.748 5.892 6.015 6.157 6.323 6.468 6.607 6.830 6.818 6.918 7.009 7.133 7.235 7.318 Nefinančne družbe (s.11) 2620,9 3236,0 18.105 14.660 15.142 15.426 15.788 16.274 16.720 17.004 17.269 17.748 18.105 18.570 18.754 18.938 19.351 19.616 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 230,9 368,1 2.305 1.574 1.761 1.747 1.911 2.034 2.083 2.205 2.367 2.396 2.305 2.390 2.407 2.494 2.558 2.568 Denarni sektor (S.121, 122) 1408,2 1158,7 2.401 2.267 2.033 2.257 2.211 2.218 2.439 2.448 2.460 2.580 2.401 2.455 2.432 2.444 2.624 2.375 Terjatve do domačih sektorjev V domači valuti 2099,2 2298,2 26.555 21.726 22.297 23.089 23.558 24.146 24.892 25.310 25.864 26.596 26.555 27.164 27.406 27.768 28.503 28.871 V tuji valuti 2199,4 3149,0 1.990 1.160 1.248 1.335 1.456 1.560 1.638 1.699 1.789 1.900 1.990 2.117 2.192 2.280 2.276 2.259 Vrednostni papirji skupaj 1791,0 1406,6 3.570 4.299 3.992 3.577 3.484 3.492 3.488 3.573 3.511 3.544 3.570 3.586 3.529 3.477 3.239 3.038 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2610,3 2902,9 20.029 17.914 18.066 18.367 18.446 18.880 19.299 19.386 19.579 19.558 20.029 20.088 20.674 20.779 20.774 20.613 Cez noč 987,0 1178,1 6.887 6.648 6.676 6.849 6.953 7.047 6.881 6.907 6.695 6.573 6.887 6.924 6.557 6.787 6.711 6.841 Vezane vloge - kratkoročne 1175,5 1251,2 8.913 7.639 7.758 7.777 7.592 7.867 8.331 8.247 8.689 8.723 8.913 8.899 9.862 9.745 9.734 9.292 Vezane vloge - dolgoročne 309,9 292,4 2.857 2.560 2.569 2.573 2.693 2.728 2.790 2.874 2.820 2.817 2.857 2.845 2.803 2.814 2.926 3.046 Kratkoročne vloge na odpoklic 137,8 181,2 1.372 1.067 1.063 1.168 1.208 1.238 1.297 1.358 1.375 1.445 1.372 1.420 1.452 1.433 1.403 1.434 Vloge v tuji valuti skupaj 1346,6 1454,5 559 607 597 615 610 605 628 608 589 585 559 571 560 520 529 527 Cez noč 534,8 552,7 218 285 264 280 274 270 278 269 255 260 218 248 240 226 222 225 Vezane vloge - kratkoročne 481,2 545,5 248 237 251 248 249 242 258 248 241 226 248 229 237 220 224 224 Vezane vloge - dolgoročne 295,2 318,3 56 62 60 61 60 61 62 60 60 57 56 55 48 45 45 42 Kratkoročne vloge na odpoklic 35,4 38,0 37 23 22 26 27 32 30 31 33 42 37 39 35 29 38 36 Vir podatkov. BS. Ekonomsko ogledalo UMAR Cene številka 7/2008 str. P 8 Indeksi, 2005=100 2003 2004 2005 2006 2007 2007 2008 2007 2008 QII QIII QIV QI QII 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 IZBRANI CENOVNI INDIKATORJI CPI 94,2 97,6 100,0 102,5 106,2 105,8 106,9 108,8 109,9 112,9 106,5 106,6 106,9 107,3 108,0 108,9 109,4 109,5 109,4 110,9 111,7 112,9 113,9 Hrana in brezalkoholne pijače 100,3 100,8 100,0 102,3 110,2 108,7 110,7 116,1 120,0 121,7 109,2 109,5 109,7 113,0 115,5 115,5 117,3 120,4 119,9 119,8 120,8 122,5 121,8 Alkoholne pijače in tobak 91,0 96,3 100,0 103,7 110,5 108,0 113,6 113,2 112,9 113,4 108,2 113,9 114,0 113,1 113,2 113,1 113,2 113,0 112,8 112,9 112,8 113,6 113,8 Obleka in obutev 99,3 101,0 100,0 99,5 101,6 105,7 97,1 108,1 100,1 111,2 107,0 95,0 94,2 102,3 106,8 109,9 107,7 95,6 97,8 106,8 110,6 111,7 111,4 Stanovanje 85,4 91,7 100,0 105,3 108,1 107,1 109,3 111,7 115,2 119,3 107,7 108,5 110,3 109,1 110,2 112,3 112,5 115,7 113,8 116,0 116,7 119,3 122,1 Stanovanjska oprema 94,3 96,5 100,0 104,1 108,7 108,3 109,0 110,4 111,9 114,3 108,8 108,8 109,1 109,1 109,9 110,5 111,0 111,1 111,3 113,2 114,1 114,3 114,4 Zdravje 98,8 100,3 100,0 98,3 99,4 99,9 99,1 98,7 99,4 101,5 99,9 100,0 98,7 98,7 98,8 98,8 98,7 98,3 98,5 101,3 101,4 101,4 101,9 Prevoz 92,1 97,4 100,0 101,3 101,6 102,6 102,1 101,9 102,6 105,6 103,2 102,9 102,2 101,1 100,7 102,5 102,4 102,7 102,0 103,2 103,7 105,4 107,7 Komunikacije 99,8 100,0 100,0 100,3 100,6 99,6 100,9 101,8 102,2 101,5 99,7 100,6 100,8 101,5 101,4 100,8 103,1 102,5 102,1 102,1 102,1 101,2 101,2 Rekreacija in kultura 94,2 97,7 100,0 102,1 105,8 104,3 110,6 105,9 107,2 109,5 106,4 111,0 113,0 107,9 105,5 105,6 106,6 106,5 108,0 107,3 107,5 108,9 112,1 Izobraževanje 87,1 93,4 100,0 103,1 105,0 104,7 105,7 106,7 107,9 110,4 105,6 105,6 105,6 106,0 106,7 106,7 106,7 106,6 107,0 110,2 110,2 110,5 110,5 Gostinske in nastanitvene storitve 91,1 95,8 100,0 104,5 112,1 110,8 112,8 115,5 119,4 121,9 111,1 111,8 112,7 113,9 114,4 115,6 116,6 119,0 119,5 119,8 121,4 122,0 122,3 Raznovrstno blago in storitve 94,5 98,1 100,0 104,1 107,8 107,1 108,2 109,4 110,6 111,9 107,3 107,8 108,3 108,5 108,8 109,6 109,9 110,1 110,6 111,2 111,7 112,0 112,1 HICP 94,2 97,6 100,0 102,5 106,4 106,2 107,0 109,0 110,1 113,0 106,8 106,7 106,9 107,4 108,2 109,2 109,6 109,7 109,6 111,0 111,8 113,1 114,2 Cene industrijskih proizvodov pri proizv. na domačem trgu 93,4 97,4 100,0 102,3 107,8 107,4 108,2 109,9 112,1 114,2 107,7 107,8 107,7 108,9 109,6 110,1 110,1 111,0 112,4 113,0 113,7 114,2 114,8 Proizvodi za vmesno porabo 91,4 96,9 100,0 103,5 111,9 111,7 112,6 114,3 117,0 119,7 112,1 112,3 112,1 113,5 114,2 114,3 114,4 115,2 117,7 118,0 119,0 119,6 120,4 Proizvodi za investicije 94,7 97,0 100,0 100,2 101,5 101,1 101,5 102,0 102,6 104,6 100,9 101,6 101,4 101,6 102,1 101,9 101,9 102,4 102,2 103,4 104,4 104,1 105,3 Proizvodi za široko porabo 95,3 98,1 100,0 101,5 104,4 103,6 104,2 106,7 108,8 110,0 104,0 103,8 103,8 105,1 105,8 107,1 107,2 108,2 108,8 109,4 109,7 110,1 110,3 REGULIRANE CENE1 Energetika 83,3 89,4 100,0 108,0 108,6 109,5 110,1 112,4 116,1 128,1 110,7 111,8 109,8 108,5 108,5 114,4 114,3 116,5 112,6 119,1 120,3 127,4 136,4 Naftni derivati 80,2 86,7 100,0 110,3 109,3 110,9 111,3 113,5 116,5 130,2 112,9 113,5 111,0 109,3 108,7 115,9 115,9 117,3 112,3 119,8 121,0 129,4 140,0 Elektrika za gospodinjstva 93,8 98,6 100,0 101,6 - 107,1 - - - - 107,1 - - - - - - - - - - - - Komunala 88,6 96,2 100,0 97,4 95,2 94,7 97,2 95,1 95,1 95,9 94,7 94,7 101,7 95,2 95,2 95,1 95,1 95,1 95,1 95,0 95,9 95,9 95,9 Promet in zveze skupaj 95,2 97,9 100,0 101,5 102,1 102,2 102,2 102,2 102,4 102,8 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,8 102,8 102,8 102,8 Ostale regulirane cene 89,8 95,7 100,0 102,6 105,6 104,9 106,3 106,4 106,4 106,7 104,7 105,5 107,1 106,4 106,4 106,4 106,4 106,4 106,4 106,4 106,6 106,7 106,7 Regulirane cene skupaj 85,5 91,5 100,0 107,0 110,4 110,8 112,0 113,2 115,6 123,7 111,7 112,6 112,7 110,7 110,7 114,5 114,4 115,9 113,3 117,7 118,7 123,3 129,2 1 Vir podatkov SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7.2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. Ekonomsko ogledalo UMAR Obrestne mere številka 7/2008 str. P 9 Povprečje leta 2007 2008 2003 2004 2005 2006 2007 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč - - 0,47 0,32 0,36 0,34 0,34 0,34 0,35 0,35 0,37 0,42 0,40 0,41 0,44 0,41 0,41 0,43 0,46 Vezane vloge do 1 leta - - 3,34 2,96 3,36 3,07 3,15 3,26 3,36 3,41 3,61 3,89 3,83 4,04 4,08 3,95 4,03 4,14 4,20 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 1 do 5 let - 4,18 4,99 4,56 5,80 5,35 5,37 5,36 5,79 5,98 6,16 6,45 6,44 6,58 6,75 6,40 6,61 6,53 6,53 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 8,58 5,36 5,23 4,64 5,76 - 4,86 5,12 6,49 - 5,76 5,59 - 6,25 - - 5,63 6,32 5,47 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 2,25 2,00 2,02 2,78 3,85 3,75 3,75 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 2,33 2,11 2,19 3,58 4,28 3,98 4,07 4,15 4,22 4,54 4,74 4,69 4,64 4,85 4,48 4,36 4,60 4,78 4,86 6-mesečni 2,31 2,15 2,24 3,58 4,35 4,10 4,20 4,28 4,36 4,59 4,75 4,66 4,63 4,82 4,50 4,36 4,59 4,80 4,90 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,33 0,47 0,80 1,51 2,55 2,32 2,41 2,55 2,72 2,80 2,82 2,79 2,75 2,77 2,70 2,74 2,83 2,85 2,78 6-mesečni 0,38 0,59 0,87 1,65 2,65 2,44 2,54 2,70 2,85 2,86 2,90 2,89 2,85 2,84 2,77 2,77 2,87 2,93 2,89 Viri podatkov: BS, BBA- British Bankers' Association. Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. P 10 Število v tisoč 2003 2004 2005 2006 2007 2007 2008 2007 2008 Q i QII Q III QIV QI 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 A FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 899,1 900,3 905,0 910,7 925,3 919,1 923,5 924,6 934,2 937,7 923,6 925,4 924,5 923,1 926,0 934,0 935,8 932,8 936,6 937,9 938,5 939,1 940,8 B FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (C+D)1 801,4 807,5 813,1 824,8 854,0 841,8 852,7 856,1 865,4 870,8 852,9 856,2 854,4 854,6 859,4 864,5 867,4 864,4 867,3 870,9 874,2 876,6 879,6 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,7 41,2 38,7 38,9 41,6 43,1 42,0 41,0 40,3 41,9 42,0 42,0 41,0 41,0 41,0 40,4 40,3 40,2 41,8 41,9 42,1 41,2 41,2 V industriji in gradbeništvu 318,4 313,9 310,9 313,3 322,9 317,4 322,2 324,8 327,3 327,3 322,3 323,9 324,3 324,4 325,7 327,7 328,4 325,7 326,0 327,1 328,8 330,3 331,4 od tega: v predeloval. dejavnostih 238,9 236,1 233,7 227,9 229,9 229,4 230,2 229,6 230,4 230,0 230,2 230,3 229,8 229,3 229,7 230,7 230,9 229,7 229,8 229,9 230,4 230,3 230,1 v gradbeništvu 63,3 62,2 61,7 69,9 77,8 72,8 76,8 80,0 81,7 82,2 76,8 78,3 79,1 79,9 80,9 81,8 82,4 80,9 81,2 82,2 83,3 84,8 86,2 V storitvah 445,2 452,3 463,5 472,6 489,5 481,3 488,5 490,3 497,8 501,6 488,6 490,3 489,1 489,2 492,7 496,4 498,7 498,5 499,6 502,0 503,4 505,2 507,0 od tega: v javni upravi 47,7 49,9 49,1 50,2 50,1 49,7 50,1 50,2 50,3 50,6 50,1 50,2 50,2 50,2 50,2 50,3 50,3 50,4 50,6 50,7 50,5 50,6 50,7 V izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 102,7 105,0 106,5 109,1 110,0 109,9 110,2 109,3 110,6 111,3 110,1 110,2 109,0 108,7 110,1 110,6 110,8 110,5 110,9 111,4 111,5 111,7 112,0 C ZAPOSLENI1 722,1 724,4 731,6 741,6 766,0 753,1 764,7 768,6 777,8 781,2 764,9 768,1 767,0 767,1 771,6 777,0 779,7 776,7 777,9 781,3 784,3 787,6 790,5 V podjetjih in organizacijah 656,0 658,7 666,2 675,1 696,1 685,8 695,0 697,5 706,2 710,4 695,1 697,5 696,2 696,1 700,1 705,2 707,7 705,9 707,8 710,5 713,0 715,8 718,2 Pri fizičnih osebah 66,2 65,6 65,4 66,5 69,9 67,3 69,8 71,1 71,6 70,8 69,8 70,6 70,8 71,0 71,5 71,8 72,0 70,8 70,2 70,8 71,3 71,8 72,3 D SAMOZAPOSLENI IN KMETJE 79,2 83,1 81,5 83,3 87,9 88,7 87,9 87,6 87,6 89,6 88,0 88,1 87,3 87,5 87,8 87,5 87,7 87,7 89,4 89,6 89,9 89,1 89,2 E REGISTRIRANI BREZPOSELNI 97,7 92,8 91,9 85,8 71,3 77,3 70,9 68,4 68,8 66,8 70,7 69,3 70,1 68,5 66,7 69,5 68,4 68,4 69,2 67,0 64,3 62,4 61,2 Ženske 51,6 49,3 49,4 47,0 39,1 42,0 39,3 38,0 37,3 35,6 39,2 38,5 39,3 38,1 36,7 38,0 37,1 36,7 36,9 35,7 34,3 33,5 32,6 Mladi (do 26. leta) 25,5 24,3 22,2 18,2 11,9 14,0 11,6 10,3 11,7 10,3 11,5 11,1 11,1 10,4 9,5 12,2 11,6 11,2 11,1 10,3 9,5 8,8 8,4 Starejši od 40 let 43,1 39,7 40,1 39,7 37,1 38,7 37,2 36,6 36,1 36,3 37,2 36,7 36,9 36,6 36,3 36,1 36,0 36,3 37,0 36,4 35,6 35,0 34,7 Brez strokovne izobrazbe 43,2 38,6 37,5 33,7 28,0 30,4 27,7 27,0 26,9 26,8 27,7 27,1 27,2 27,0 26,7 27,0 26,8 27,1 27,6 26,9 25,9 25,0 24,6 Brezposelni več kot 1 leto 47,5 42,9 43,4 41,9 36,5 38,8 36,7 35,5 35,0 34,0 36,8 36,0 35,8 35,6 35,0 35,3 35,0 34,7 34,7 34,0 33,3 32,7 32,5 Prejemniki nadomestil in pomoči 24,3 22,3 23,3 22,7 16,6 19,1 16,8 15,8 14,7 15,0 16,9 16,3 16,3 16,0 15,2 14,8 14,5 14,7 15,6 15,1 14,2 13,7 13,6 F STOPNJA REG. BREZP., E/A, v % 10,9 10,3 10,2 9,4 8,4 8,4 7,7 7,4 7,4 7,1 7,7 7,5 7,6 7,4 7,2 7,4 7,3 7,3 7,4 7,1 6,9 6,6 6,5 G TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVAL. -10,2 1,5 8,0 5,2 21,5 8,7 5,4 0,6 6,7 5,7 2,0 1,8 -0,9 -1,4 2,9 8,0 1,8 -3,0 3,8 1,4 0,6 0,6 1,7 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 25,4 26,0 21,7 18,6 14,7 2,9 2,4 2,3 7,2 2,2 0,7 0,6 0,7 0,6 1,0 5,3 1,2 0,6 0,9 0,6 0,7 0,8 0,5 Izgubili delo 68,8 69,6 67,2 63,8 52,5 15,4 11,6 12,6 12,9 12,5 4,0 3,7 4,9 3,5 4,2 4,5 4,3 4,1 5,8 3,4 3,3 3,6 3,4 Brezposelni dobili delo 50,5 54,3 53,9 57,4 49,1 14,8 12,1 11,3 10,9 12,4 4,1 3,7 3,0 3,8 4,4 4,3 4,1 2,5 4,1 4,2 4,1 3,6 3,2 Crtani brezposelni 47,3 46,6 33,1 39,2 28,0 7,6 6,9 6,2 7,4 6,4 2,5 2,0 1,6 1,9 2,7 2,6 2,5 2,2 1,8 2,1 2,5 2,6 2,0 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 3,5 -0,5 3,9 7,8 15,3 3,9 4,9 4,3 2,2 6,0 1,7 -0,5 2,2 1,6 0,5 1,7 0,3 0,2 -0,2 2,4 3,8 4,2 2,8 Upokojitve2 19,4 21,0 18,4 20,6 20,7 5,2 4,7 5,0 5,9 5,4 1,6 1,4 1,6 1,1 2,3 2,2 2,1 1,6 2,4 1,4 1,7 1,7 1,6 Umrli2 2,6 2,5 2,3 2,5 2,4 0,6 0,6 0,6 0,6 0,7 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 27,8 43,6 34,1 39,0 20,5 14,3 9,2 4,5 11,1 9,9 3,3 5,0 -0,8 -0,9 6,1 5,5 4,5 -0,2 7,1 1,7 0,1 -0,4 1,7 H POTREBE PO DELAVCIH3 12,1 14,1 16,9 19,0 20,2 20,5 21,0 20,4 19,1 21,6 19,3 23,1 18,8 19,7 22,8 24,4 18,7 14,2 22,4 22,8 19,8 21,6 21,6 Od teh za določen čas, v % 73,8 73,7 75,6 75,3 76,5 76,7 77,5 77,2 74,4 73,0 79,1 76,6 78,4 77,1 76,5 76,4 75,2 69,8 71,9 73,0 74,2 72,7 74,4 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 39,7 39,7 41,6 48,3 60,2 52,6 59,3 63,0 65,8 68,7 60,1 59,5 61,7 63,3 63,9 65,6 65,9 66,1 65,8 68,3 72,1 76,3 79,1 Od vseh formalno aktivnih (I/A, v %) 4,4 4,4 4,6 5,3 7,0 5,7 6,4 6,8 7,0 7,3 6,5 6,4 6,7 6,9 6,9 7,0 7,0 7,1 7,0 7,3 7,7 8,1 8,4 Viri podatkov. SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Narodnogospodarski stroški Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. P 11 2005 2006 2007 2007 2008 2007 2008 QII QIII QIV Q 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA v SIT, od leta 2007 v EUR Skupaj 277.279 290.635 1.285 1.252 1.267 1.379 1.335 1.264 1.254 1.263 1.279 1.259 1.304 1.492 1.343 1.326 1.326 1.353 1.354 1.360 Zasebni sektor (A do K) 258.714 272.709 1.217 1.178 1.191 1.328 1.264 1.192 1.179 1.180 1.211 1.181 1.238 1.468 1.279 1.263 1.244 1.285 1.288 1.290 Kmetijstvo, ribištvo (A, B) 224.253 236.822 1.069 1.036 1.048 1.185 1.112 1.057 1.026 1.029 1.073 1.044 1.113 1.323 1.118 1.117 1.127 1.091 1.122 1.151 A Kmetijstvo 224.225 236.681 1.069 1.036 1.049 1.184 1.114 1.058 1.027 1.029 1.072 1.045 1.110 1.323 1.120 1.120 1.129 1.092 1.123 1.152 B Ribištvo 218.670 236.027 1.063 1.032 1.030 1.202 1.036 1.011 1.015 1.015 1.078 999 1.231 1.337 1.039 1.032 1.027 1.047 1.056 1.114 Industrija, gradbeništvo (C do F) 243.067 256.362 1.140 1.101 1.120 1.241 1.184 1.114 1.109 1.106 1.145 1.109 1.168 1.372 1.184 1.189 1.163 1.200 1.202 1.205 C Rudarstvo 344.670 360.110 1.608 1.547 1.538 1.848 1.656 1.580 1.572 1.518 1.549 1.547 1.628 2.139 1.777 1.605 1.642 1.721 1.670 1.859 D Predelovalne dejavnosti 238.985 252.162 1.124 1.086 1.105 1.217 1.175 1.094 1.095 1.091 1.132 1.093 1.151 1.335 1.165 1.181 1.152 1.192 1.189 1.185 E Oskr. z elektr., plin.,vodo 353.836 373.743 1.657 1.537 1.564 2.031 1.629 1.551 1.576 1.502 1.602 1.588 1.689 2.553 1.850 1.663 1.598 1.625 1.662 1.684 F Gradbeništvo 224.794 238.698 1.061 1.036 1.054 1.129 1.094 1.066 1.031 1.050 1.071 1.039 1.091 1.217 1.080 1.092 1.081 1.107 1.131 1.144 Proizvodne storitve (G do I) 253.747 266.326 1.189 1.156 1.167 1.280 1.241 1.163 1.152 1.162 1.177 1.163 1.204 1.377 1.260 1.235 1.221 1.266 1.265 1.254 G Trgovina 244.880 258.521 1.161 1.130 1.143 1.247 1.205 1.135 1.125 1.136 1.151 1.142 1.176 1.332 1.231 1.200 1.194 1.223 1.245 1.226 H Gostinstvo 202.895 211.873 937 922 927 1.004 983 930 931 920 945 916 958 1.042 1.011 993 969 985 1.003 1.034 I Promet, skladišč., zveze 299.377 310.080 1.368 1.320 1.331 1.480 1.436 1.332 1.313 1.329 1.343 1.322 1.377 1.627 1.436 1.423 1.395 1.489 1.426 1.414 Poslovne storitve (J do K) 325.355 340.552 1.520 1.472 1.466 1.698 1.563 1.504 1.461 1.458 1.486 1.453 1.528 1.942 1.623 1.555 1.542 1.592 1.603 1.624 J Finančno posredništvo 413.896 443.595 1.986 1.943 1.834 2.347 1.959 2.021 1.911 1.833 1.853 1.815 1.973 3.015 2.054 1.918 1.932 2.027 2.124 2.155 K Posl. z nepremičninami 292.763 304.295 1.361 1.312 1.341 1.480 1.431 1.328 1.309 1.330 1.361 1.331 1.379 1.583 1.479 1.433 1.412 1.447 1.430 1.448 Javne storitve (L do O) 330.580 341.999 1.485 1.469 1.495 1.531 1.548 1.474 1.478 1.509 1.485 1.490 1.500 1.563 1.531 1.515 1.570 1.558 1.556 1.573 L Javna uprava 333.302 343.572 1.507 1.482 1.538 1.561 1.606 1.488 1.506 1.565 1.512 1.538 1.553 1.569 1.562 1.549 1.648 1.619 1.627 1.636 M Izobraževanje 340.967 357.301 1.550 1.545 1.561 1.573 1.605 1.550 1.550 1.571 1.556 1.556 1.560 1.585 1.575 1.563 1.636 1.615 1.620 1.638 N Zdrav., socialno varstvo 316.827 325.245 1.400 1.393 1.405 1.436 1.450 1.401 1.392 1.423 1.401 1.391 1.404 1.453 1.450 1.438 1.452 1.461 1.438 1.463 O Dr. javne.skup.,oseb. st. 325.159 332.137 1.440 1.394 1.407 1.553 1.465 1.393 1.399 1.399 1.415 1.407 1.421 1.733 1.504 1.466 1.463 1.467 1.471 1.487 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, 2001=100 Tečaji Efektivni tečaj1 nominalno 94,0 94,1 95,1 94,9 95,1 95,6 95,8 95,0 95,0 95,1 95,0 95,2 95,4 95,6 95,6 95,7 95,7 96,1 96,3 96,1 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 105,0 105,7 108,3 108,0 108,9 110,3 110,8 108,3 108,6 108,7 108,8 109,2 109,8 110,5 110,6 110,7 110,2 111,4 112,3 112,6 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 102,5 101,6 103,9 103,4 103,7 104,9 105,2 103,4 103,6 103,4 103,4 104,2 104,9 104,9 105,0 105,3 105,1 105,3 105,9 104,9 SIT za USD 192,7 191,0 - - - - - - - - - - - - - - - - - - SIT za EUR 239,6 239,6 - - - - - - - - - - - - - - - - - - USD za EUR 1,2448 1,2557 1,3706 1,3482 1,3745 1,4494 1,4998 1,3511 1,3419 1,3716 1,3622 1,3896 1,4227 1,4684 1,4570 1,4718 1,4748 1,5527 1,5750 1,5557 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: Podatki za mesečne bruto plače na zaposlenega so bili v septembru 2005 objavljeni po novi metodologiji za leto 2004 in dalje. 1Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Zdr. kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. Javne finance Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. P 12 V tisoč EUR, tekoče cene 2004 2005 2006 2007 2007 2008 2007 2008 QII QIII QIV QI 10 11 12 1 2 3 4 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 11.196.191 11.976.085 12.958.693 14.006.087 3.453.959 3.429.135 4.059.774 3.354.069 1.323.675 1.323.051 1.413.048 1.119.018 1.100.070 1.134.980 1.464.529 Tekoči prihodki 10.887.384 11.517.220 12.395.302 13.467.169 3.374.915 3.332.116 3.805.095 3.274.687 1.259.399 1.236.253 1.309.443 1.104.599 1.073.527 1.096.561 1.437.215 Davčni prihodki 10.210.728 10.883.952 11.761.990 12.757.942 3.199.681 3.123.561 3.606.002 3.110.026 1.194.103 1.168.132 1.243.767 1.057.437 1.015.569 1.037.020 1.374.121 Davki na dohodek in dobiček 2.115.163 2.241.947 2.735.294 2.917.670 914.251 646.272 769.413 694.360 233.374 235.747 300.293 222.969 221.246 250.145 498.338 Prispevki za socialno varnost 3.753.129 3.987.693 4.231.224 4.597.973 1.123.694 1.139.120 1.251.786 1.203.051 385.102 397.257 469.427 394.658 400.038 408.355 418.985 Davki na plačilno listo & del. silo 491.053 526.193 472.934 418.141 99.669 101.537 120.885 59.414 34.118 36.515 50.251 19.987 19.495 19.933 20.907 Davki na premoženje 164.886 170.396 189.124 206.421 57.958 67.292 58.987 27.536 16.339 29.318 13.330 8.685 10.532 8.319 11.993 Domači davki na blago in stor. 3.574.570 3.914.698 4.077.290 4.498.576 973.023 1.135.454 1.372.486 1.099.440 514.537 459.906 398.043 404.585 354.721 340.133 411.458 Davki na medn. trgov.& transak 80.698 39.060 50.681 117.079 30.663 33.213 31.725 25.584 10.423 9.109 12.193 6.345 9.324 9.915 12.279 Drugi davki 31.229 3.965 5.442 2.081 422 673 719 640 211 279 229 208 214 219 161 Nedavčni prihodki 676.656 633.268 633.312 709.227 175.234 208.554 199.093 164.661 65.296 68.121 65.677 47.162 57.958 59.541 63.094 Kapitalski prihodki 86.593 113.424 166.795 136.551 15.184 39.564 62.132 28.011 14.557 15.694 31.880 11.104 9.579 7.328 6.150 Prejete donacije 7.831 9.067 5.370 11.872 2.831 1.975 4.955 1.624 1.361 820 2.774 742 734 148 767 Transferni prihodki 31.449 33.967 42.811 42.500 1.449 427 40.450 1.219 801 39.715 -66 355 124 741 1.102 Prejeta sredstva iz EU 182.933 302.407 348.416 347.997 59.580 55.054 147.143 48.527 47.556 30.570 69.017 2.217 16.106 30.203 19.295 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 11.552.442 12.275.729 13.208.676 13.915.485 3.392.566 3.239.983 4.081.764 3.370.601 1.140.451 1.249.608 1.691.704 1.011.349 1.142.456 1.216.796 1.228.269 Tekoči odhodki 5.149.861 5.353.940 5.688.953 5.950.896 1.448.488 1.362.191 1.658.215 1.573.534 483.812 500.729 673.675 447.544 514.353 611.638 528.840 Plače in drugi izdatki zaposlen. 2.922.504 3.016.282 3.180.304 3.276.920 851.676 814.380 825.018 809.987 266.157 273.515 285.346 264.760 263.658 281.569 274.519 Izdatki za blago in storitve 1.793.780 1.910.960 2.073.233 2.212.229 482.590 517.992 721.312 530.450 187.389 212.070 321.852 155.476 172.996 201.978 188.233 Plačila obresti 383.629 372.142 376.392 356.983 105.283 17.472 36.678 221.038 26.571 4.888 5.220 22.868 74.227 123.942 61.449 Sredstva, izločena v rezerve 49.948 54.556 59.025 104.765 8.939 12.347 75.207 12.060 3.695 10.256 61.256 4.440 3.471 4.149 4.640 Tekoči transferi 5.215.779 5.598.570 5.925.823 6.143.945 1.665.639 1.456.006 1.565.087 1.489.861 473.667 547.136 544.283 460.532 517.281 512.048 579.517 Subvencije 323.697 381.245 402.921 423.371 137.922 88.287 92.752 60.546 18.014 25.554 49.184 5.008 34.975 20.564 86.662 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 4.395.830 4.628.595 4.871.492 5.093.321 1.359.165 1.211.111 1.304.006 1.303.391 404.995 470.513 428.497 418.051 441.065 444.276 444.983 Transferi neprofitnim organiz. in ustanovam, dr. tekoči dom. transf. 474.357 563.051 624.054 595.274 158.373 145.285 160.757 118.705 49.568 48.851 62.338 35.719 37.710 45.276 45.994 Tekoči transferi v tujino 21.894 25.679 27.357 31.979 10.178 11.324 7.572 7.218 1.090 2.217 4.264 1.754 3.531 1.933 1.878 Investicijski odhodki 631.383 654.246 901.419 1.130.466 162.915 266.879 567.298 148.896 117.277 121.011 329.010 53.698 44.796 50.401 69.296 Investicijski transferi 385.845 383.385 404.588 334.274 54.972 69.297 181.376 30.589 35.635 49.419 96.322 8.993 10.767 10.829 18.879 Plačila sredstev v proračun EU 169.575 285.589 287.892 355.904 60.553 85.610 109.787 127.721 30.061 31.313 48.414 40.582 55.259 31.880 31.737 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -356.252 -299.644 -249.983 90.603 - - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. Pomembnejši kazalci Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. P 13 Realne stopnje rasti, v %* 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Pomladanska napoved 2008 Bruto domači proizvod 2,8 4,4 4,1 5,7 6,1 4,4 4,1 4,4 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 25.344 26.764 28.244 30.453 - - - - BDP v mio EUR (tekoče cene in fiksni tečaj EUR=239,64) 24.716 26.677 28.243 30.448 33.542 36.308 39.234 42.270 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 12.695 13.400 1 4.1 1 6 15.167 16.615 17.939 19.350 20.815 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 17.000 18.400 19.500 20.700 22.4002 - - - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100) 1 82 85 87 88 892 - - - Stopnja brezposelnosti, metodologija ILO 6,7 6,3 6,5 6,0 4,9 4,8 4,8 4,7 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,2 4,1 4,0 4,5 3,3 3,3 3,5 3,8 Inflacija3, povprečje leta 5,6 3,6 2,5 2,5 3,6 5,2 3,2 2,9 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev4 3,1 12,5 10,1 12,3 13,0 9,7 9,4 9,7 Izvoz proizvodov 4,4 12,8 10,3 13,4 12,5 9,4 9,3 9,5 Izvoz storitev -2,5 11,0 9,5 7,3 15,5 10,9 10,0 10,5 Uvoz proizvod in storitev4 6,7 13,3 6,7 12,2 14,1 8,5 7,5 8,6 Uvoz proizvodov 7,3 14,6 6,8 12,7 13,8 8,3 7,2 8,3 Uvoz storitev 2,9 5,6 5,6 8,9 16,6 9,8 9,7 10,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -196 -720 -561 -857 -1.641 -1.686 -1.103 -899 Povpr. letni tečaj EUR v SIT 233,70 238,86 239,64 239,60 - - - Razmerje USD za 1 EUR 1,128 1,242 1,244 1,254 1,371 1,526 1,537 1,537 Devizne rezerve, v mio EUR 7.703 7.484 8.833 8.005 - - - - od tega: devizne rezerve BS, v mio EUR 6.675 6.368 6.771 5.305 6445 6016 - - Bruto zunanji dolg, v mio EUR 13.225 15.343 20.508 24.034 34.358 37.0807 - - DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV (delež v BDP, v %) Zasebna potrošnja 55,3 54,3 54,0 53,4 52,3 52,7 52,2 51,8 Državna potrošnja 19,4 19,2 19,4 19,2 18,2 18,6 18,5 18,6 Investicije v osnovna sredstva 24,1 25,4 25,5 26,1 28,7 28,9 28,1 28,1 Viri podatkov: SURS, BS, MF, preračuni, ocene in napovedi UMAR - Pomladanska napoved 2008. Opombe: *kjer ni drugače navedeno. 1 Eurostat. 2Prva predhodna ocena. 3Indeks cen življenjskih potrebščin. 4Plačilno- bilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.), z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in sprememb cen na tujih trgih. 5Od 01.01.2007 vključujejo devizne rezerve Banke Slovenije tujo gotovino v konvertibilnih valutah, vloge izven evroobmočja v tuji valuti in prvovrstne vrednostne papirje izdajateljev izven evroobmočja v tuji valuti. Padec vrednosti v podatkih je posledica priključitve Slovenije v EMU. 6Stanje konec junija 2008. 7Stanje konec maja 2008. Mednarodne primerjave / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. P 14 Realna rast BDP BDP na prebivalca v SKM EU 27=100 Inflacija1 (povprečje leta) 2004 2005 2006 2007 2004 2005 2006 2007 2004 2005 2006 2007 Slovenija 4,4 4,1 5,7 6,1 85,3 86,8 87,7 88,8 3,7 2,5 2,5 3,8 EU 27 2,5 1,9 3,1 2,9 100,0 100,0 100,0 100,0 2,0 2,2 2,2 2,3 EU 25 2,5 1,9 3.0 2,9 104,2 104,1 103,9 103,8 2,1 2,2 2,2 2,3 Evro območje 2,1 1,6 2,8 2,6 110,9 110,9 110,4 110,0 2,1 2,2 2,2 2,1 Belgija 3.0 1,7 2,8 2,8 121,0 121,0 119,6 118,1 1,9 2,5 2,3 1,8 Bolgarija 6,6 6,2 6,3 6,2 33,8 35,3 36,7 38,1 6,1 6,0 7,4 7,6 Češka 4,5 6,4 6,4 6,5 75,3 76,5 78,5 82,0 2,6 1,6 2,1 3,0 Danska 2,3 2,5 3,9 1,8 125,9 126,5 125,6 122,8 0,9 1,7 1,9 1,7 Nemčija 1,1 0,8 2,9 2,5 116,6 115,0 114,0 113,2 1,8 1,9 1,8 2,3 Estonija 8,3 10,2 11,2 7,1 56,9 62,8 68,3 72,1 3,0 4,1 4,4 6,7 Irska 4,4 6.0 5,7 5,3 141,8 143,6 145,3 146,3 2,3 2,2 2,7 2,9 Grčija 4,6 3,8 4,2 4.0 93,9 96,1 97,2 97,9 3,0 3,5 3,3 3,0 Španija 3,3 3,6 3,9 3,8 101,2 102,9 104,8 106,9 3,1 3,4 3,6 2,8 Francija 2,5 1,9 2,2 2,2 110,3 112,3 111,8 111,3 2,3 1,9 1,9 1,6 Italija 1,5 0,6 1,8 1,5 106,9 105,1 103,2 101,4 2,3 2,2 2,2 2,0 Ciper 4,2 3,9 4.0 4,4 90,5 92,5 91,8 92,7 1,9 2,0 2,2 2,2 Latvija 8,7 10,6 12,2 10,3 45,8 49,9 53,6 58,0 6,2 6,9 6,6 10,1 Litva 7,3 7,9 7,7 8,8 50,5 53,1 56,1 60,3 1,2 2,7 3,8 5,8 Luksemburg 4,9 5.0 6,1 4,5 253,2 264,0 278,9 276,4 3,2 3,8 3,0 2,7 Madžarska 4,8 4,1 3,9 1,3 63,3 64,1 64,9 63,5 6,8 3,5 4,0 7,9 Malta 0,6 3,2 3,4 3,8 77,1 77,4 76,9 77,1 2,7 2,5 2,6 0,7 Nizozemska 2,2 1,5 3.0 3,5 129,5 131,0 130,4 130,9 1,4 1,5 1,7 1,6 Avstrija 2,3 2.0 3,3 3,4 128,8 128,7 127,4 128,2 2,0 2,1 1,7 2,2 Poljska 5,3 3,6 6,2 6,5 50,7 51,2 52,4 53,6 3,6 2,2 1,3 2,6 Portugalska 1,5 0,9 1,3 1,8 74,7 75,4 74,4 74,7 2,5 2,1 3,0 2,4 Romunija 8,5 4,2 7,9 6.0 34,1 35,4 38,8 40,7 11,9 9,1 6,6 4,9 Slovaška 5,2 6,6 8,5 10,4 57,2 60,5 63,6 68,6 7,5 2,8 4,3 1,9 Finska 3,7 2,8 4,9 4,4 116,5 115,1 116,8 116,2 0,1 0,8 1,3 1,6 Švedska 4,1 3,3 4,1 2,7 125,0 123,6 124,4 126,2 1,0 0,8 1,5 1,7 Velika Britanija 3,3 1,8 2,9 3,1 122,0 119,1 117,8 115,9 1,3 2,1 2,3 2,3 ZDA 3,6 3,1 2,9 2,2 155,0 158,2 157,4 155,7 2,7 3,4 3,2 2,9 Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, SURS. Opombe: 1Za države EU harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, za ZDA indeks cen življenjskih potrebščin. Mednarodne primerjave / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. P 15 Anketna stopnja brezposelnosti Saldo tekočega računa1, % BDP Saldo javnih financ2, % BDP Javni dolg2, % BDP 2004 2005 2006 2007 2004 2005 2006 20073 2004 2005 2006 2007 2004 2005 2006 2007 Slovenija 6,3 6,5 6,0 4,8 -2,7 -2,0 -2,8 -4,9 -2,3 -1,5 -1,2 -0,1 27,6 27,5 27,2 24,1 EU 27 9,0 8,9 8,1 7,1 0,1 -0,2 -0,7 -0,6 -2,8 -2,5 -1,4 -0,9 62,1 62,6 61,3 58,7 EU 25 9,0 8,9 8,2 7,2 0,2 -0,1 -0,5 -0,3 -2,9 -2,5 -1,4 -0,9 62,4 63,0 61,8 59,3 Evro območje 8,8 8,9 8,3 7,4 0,8 0,2 0,0 0,3 -2,9 -2,5 -1,3 -0,6 69,7 70,3 68,6 66,6 Belgija 8,4 8,4 8,2 7,5 3,5 2,6 2,7 1,9 0,0 -2,3 0,3 -0,2 94,2 92,1 88,2 84,9 Bolgarija 12,0 10,1 9,0 6,9 -6,6 -12,4 -17,8 -21,5 1,4 1,8 3,0 3,4 37,9 29,2 22,7 18,2 Češka 8,3 7,9 7,1 5,3 -5,4 -1,8 -3,3 n.p. -3,0 -3,6 -2,7 -1,6 30,4 29,7 29,4 28,7 Danska 5,5 4,8 3,9 3,8 3,0 4,3 2,7 1,1 1,9 5,0 4,8 4,4 43,8 36,4 30,4 26,0 Nemčija 9,7 10,7 9,8 8,4 4,7 5,2 6,1 7,6 -3,8 -3,4 -1,6 0,0 65,6 67,8 67,6 65,0 Estonija 9,7 7,9 5,9 4,7 -12,3 -10,0 -15,5 -17,3 1,6 1,8 3,4 2,8 5,1 4,5 4,2 3,4 Irska 4,5 4,3 4,4 4,6 -0,6 -3,5 -4,2 n.p. 1,4 1,6 3,0 0,3 29,5 27,4 25,1 25,4 Grčija 10,5 9,8 8,9 8,3 -5,6 -7,1 n.p. n.p. -7,4 -5,1 -2,6 -2,8 98,6 98,0 95,3 94,5 Španija 10,6 9,2 8,5 8,3 -5,3 -7,4 -8,9 -10,1 -0,3 1,0 1,8 2,2 46,2 43,0 39,7 36,2 Francija 9,3 9,2 9,2 8,3 0,5 -0,9 -1,3 n.p. -3,6 -2,9 -2,4 -2,7 64,9 66,4 63,6 64,2 Italija 8,0 7,7 6,8 6,1 -0,9 -1,6 -2,6 -2,5 -3,5 -4,2 -3,4 -1,9 103,8 105,8 106,5 104,0 Ciper 4,6 5,2 4,6 3,9 -5,0 -5,9 -5,9 -9,7 -4,1 -2,4 -1,2 3,3 70,2 69,1 64,8 59,8 Latvija 10,4 8,9 6,8 6,0 -12,9 -12,5 -22,5 -22,9 -1,0 -0,4 -0,2 0,0 14,9 12,4 10,7 9,7 Litva 11,4 8,3 5,6 4,3 -7,7 -7,2 -10,8 -13,7 -1,5 -0,5 -0,5 -1,2 19,4 18,6 18,2 17,3 Luksemburg 5,1 4,5 4,7 4,7 11,9 11,1 10,5 n.p. -1,2 -0,1 1,3 2,9 6,3 6,1 6,6 6,8 Madžarska 6,1 7,2 7,5 7,4 -8,4 -6,8 -6,1 -4,9 -6,5 -7,8 -9,2 -5,5 59,4 61,6 65,6 66,0 Malta 7,4 7,3 7,3 6,4 -5,9 -8,8 -8,3 -5,6 -4,6 -3,0 -2,6 -1,8 72,6 70,4 64,2 62,6 Nizozemska 4,6 4,7 3,9 3,2 7,5 7,2 8,3 6,6 -1,7 -0,3 0,5 0,4 52,4 52,3 47,9 45,4 Avstrija 4,8 5,2 4,7 4,4 0,5 1,1 2,4 3,2 -3,7 -1,5 -1,5 -0,5 63,8 63,5 61,8 59,1 Poljska 19,0 17,7 13,8 9,6 -4,0 -1,2 -2,7 -3,7 -5,7 -4,3 -3,8 -2,0 45,7 47,1 47,6 45,2 Portugalska 6,7 7,6 7,7 8,0 -7,6 -9,5 -10,1 -9,8 -3,4 -6,1 -3,9 -2,6 58,3 63,6 64,7 63,6 Romunija 8,1 7,2 7,3 6,4 -8,4 -8,6 -10,5 -14,1 -1,2 -1,2 -2,2 -2,5 18,8 15,8 12,4 13,0 Slovaška 18,2 16,3 13,4 11,1 -3,4 -8,4 -8,2 -5,7 -2,4 -2,8 -3,6 -2,2 41,4 34,2 30,4 29,4 Finska 8,8 8,4 7,7 6,9 6,5 3,6 4,6 4,6 2,4 2,9 4,1 5,3 44,1 41,3 39,2 35,4 Švedska 6,3 7,4 7,0 6,1 6,7 7,0 8,5 8,4 0,8 2,2 2,3 3,5 51,2 50,9 45,9 40,6 Velika Britanija 4,7 4,8 5,4 5,3 -1,6 -2,5 -3,9 -4,2 -3,4 -3,4 -2,6 -2,9 40,4 42,1 43,1 43,8 ZDA 5,5 5,1 4,6 4,6 -5,5 -6,1 -6,1 n.p. -4,4 n.p. n.p. n.p. 63,4 n.p. n.p. n.p. Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, IMF, SURS. Opombe: 1Za EU 25 in evro območje sta podatka prilagojena za napake, ki nastanejo v poročanju o menjavi med članicami EU oz. evro območja (intratrade). 2 po metodologiji ESA 1995. n.p.- ni podatka. 3Začasni podatki Eurostat. Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. P16 INDUSTRIJA indeksi: 2000=100 trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 120 105 -i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—r- PREVOZ BLAGA V CESTNEM IN ZELEZNISKEM PROMETU v mio tonskih km 3500 2000 1000 A ■ŽELEZNIŠKI PROMET ---------CESTNI PROMET —i-1-1-1— °aöö °aää °aää °aää 0 0 0 0 BLAGOVNA MENJAVA, FOB, IZLOČEN VPLIV MEDVALUTNIH SPREMEMB, 12 mesečne kumulative, v mrd EUR 250 230 210 190 170 150 130 110 90 REALNI INDEKSI OPRAVLJENIH GRADBENIH DEL indeksi: povprečje 2000=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS ■ GRADBENIŠTVO - STAVBE -i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—r- PRENOČITVE SKUPAJ indeksi: 1992=100; tren dni indeksi po metodi TRAMO-SEATS ---------ORIGINALNI INDEKSI -TRENDNI INDEKS A / ____sjs 'N i v\ -v-'-"-' ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST 112 110 108 106 104 102 100 98 96 94 ---------ZAPOSLENOST, indeksi 2000=100 • STOPNJA BREZPOSELNOSTI (desna os) 14 13 12 11 10 9 8 7 6 o. > C tu o ro (O z T d > C tu o ro (O z t 50 35 0 50 25 3 20 2 15 10 0 5 0 Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. P 17 NETO PLACE IN DRUGI PREJEMKI, v mio EUR 750 700 650 600 550 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 IZPLAČILA ZA NALOŽBE v mio EUR, stalne cene2000 REALNI EFEKTIVNI TEČAJ indeksi 2001=100 MERJEN Z: •INDUSTRIJSKIMI CENAMI i • CENAMI ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN '---N\/ -1—i—i—i— —i—i—i—i— HRANILNE VLOGE, v mio EUR RAST IZBRANI H CENOVNI H INDIKATORJEV indeksi: 2005=100 130 125 120 ■ REGULIRANE CENE • CENE ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN • CENE INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH NA DOMAČEM TRGU 100 MENJALNI TEČAJ EURA indeksi: 2001 = 100 1,8 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 170 165 160 155 150 145 140 135 130 < o o < O 0 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. P 18 BDP četrtletna rast 6/03:3, 8-9/03:4, 12/03:3, 3/04:3, 6/04:3, 8-9/04:3, 12/04:3, 3/05:3, 8-9/06:3, 6/07:3, 12/07:5, 3/08:4, 6/08:3 letna gospodarska rast 3/03:3, 8-9/03:4, 3/04:3, 3/05:3, 3/06:3, 3/07:3, 3/08:4 - komponente gospodarske rasti 33/03:3, 3/05:3 - mednarodne primerjave gl. Mednarodno okolje analiza rasti slovenskega BDP 12/04:22 možnosti za rast BDP Slovenije v prihodnosti 12/04:23 socialna blaginja kazalci gl. socialni kazalci Borza vrednostnih papirjev promet, kapitalizacija in indeksi 4/03:10, 7/03:10, 10/03:7, 1/04:9, 4/04:11, 7/04:9, 10/04:11, 1/05:9, 4/05:10, 7/05:9, 10/05:11, 1/06:8, 4/06:10, 7/06:8, 10/06:8, 1/07:9, 4/07:11, 7/07:9, 10/07:8, 1/08:9, 4/08:9, 7/08:9 naložbe nerezidentov 1/04:9 panožni indeksi 7/03:9 Cenovna gibanja in politika cenovna gibanja - inflacija, nadzorovane in proste cene 1/03:5, 2/03:9, 3/03:8, 4/03:6, 5/03:6, 6/03:5, 7/03:6, 8-9/03:9, 10/03:5, 11/03:6, 12/03:5, 1/04:5, 2/04:7, 3/04:7, 4/04:7, 5/04:6, 6/04:5, 7/04:5, 8-9/04:8, 10/04:7, 11/04:7, 12/04:5, 1/05:5, 2/05:9, 3/05:7, 4/05:6, 5/05:6,23,24, 6/05:6, 7/05:5, 8-9/05:3, 8-9/05:7, 10/05:3,7, 11/05:9, 12/05:5, 1/06:5, 2/06:8, 3/06:5, 4/06:7, 5/06:3, 5/06:8, 6/06:7, 7/06:5, 7/06:19, 8-9/06:8, 10/06:5, 11/06:8, 12/06:3, 12/06:11, 1/07:6, 1/07:19, 2/07:9, 2/07:3, 4/07:8, 5/07:3, 5/07:7, 6/07:3, 6/07:7, 7/07:3, 7/07:6, 8-9/07:8, 10/07:3, 10/07:5, 11/07:3, 11/07:8, 12/07:3, 12/07:7,1/08:6, 2/08:3, 2/08:5, 3/08:3, 3/08:10, 4/08:3, 4/08:6, 5/08:3, 5/08:7, 6/08:3, 6/08:7, 7/08:3, 7/08:6 cenovna politika 5/05:23 harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin 1/05:22 krivulja donosa obveznic gl. denarni trg in denarno politiko in gl. Borza, osnovna inflacija 2/03:9, 3/03:8, 6/03:5 revizija CP112/02:3 cene industrijskih proizvodov gl. Industrija Civilna družba gl. Socialni indikatorji Človekov razvoj gl. Socialni indikatorji Človeški viri izobraževanje diplomanti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17 neformalno/nadaljnje izobraževanje 10/06:18, 12/07:19 vseživljenjsko učenje 6/06:21-22 višje in visoko šolstvo 7/05:20,21, 8-9/05:22, 7/06:24 štipendisti v terciarnem izobraževanju 8-9/06:21, 1/08:19 srednješolsko izobraževanje 6/07:19-21 mobilnost študentov 4/07:24-25 program Erasmus 5/07:18-19 javni izdatki za izobraževanje 12/04:21 odrasli v srednjih šolah 7/06:22-23 (gl. tudi Socialni indikatorji) izdatki za izobraževalne ustanove: 6/05:17, 1/06:20-21 Denarni trg in denarna politika denarni agregati, obrestne mere BS in devizni tečaj 1/03:6, 2/03:10, 3/03:9, 4/03:7, 5/03:7, 6/03:6, 7/03:7, 10/03:6, 11/03:7, 12/03:6, 1/04:6, 2/04:8, 3/04:8, 4/04:8, 5/04:7, 6/04:6, 7/04:6, 8-9/04:9, 10/04:8, 11/04:8, 12/04:6, 1/05:6, 2/05:10, 3/05:8, 4/05:7, 5/05:7, 6/05:7, 7/05:6, 8-9/05:8, 10/05:8, 11/05:10, 12/05:6 banke aktivne in pasivne obrestne mere 2/03:11-12 denarni trg, krediti 1/03:8, 2/03:12, 3/03:11, 4/03:9, 5/03:9, 6/03:8, 7/03:9, 89/03:11, 11/03:9, 12/03:8, 1/04:8, 2/04:10, 3/04:10, 4/04:10, 5/04:9, 6/04:8, 7/04:8, 8-9/04:11, 10/04:10, 11/04:10, 12/04:8, 1/05:8, 2/05:12, 3/05:10, 4/05:9, 5/05:9, 6/05:9, 7/05:8, 8-9/05:10, 10/05:10, 11/05:12, 12/05:8, 1/06:7, 2/06:10, 3/06:7, 4/06:9, 6/06:8, 7/06:6, 89/06:9, 10/06:6, 11/06:9, 12/06:12, 1/07:7, 4/07:10, 5/07:9, 6/07:9, 7/07:8, 89/07:10, 10/07:7, 11/07:10, 12/07:9, 1/08:8, 2/08:7, 3/08:12, 4/08:8, 6/08:9, 7/08:8 varčevanje prebivalstva 1/03:7, 2/03:11, 3/03:10, 4/03:8, 5/03:8, 6/03:7, 7/03:8, 8-9/03:10, 11/03:8, 12/03:7, 1/04:7, 2/04:9, 3/04:9, 4/04:9, 5/04:8, 6/04:7, 7/04:7, 8-9/04:10, 10/04:9, 11/04:9, 12/04:7, 1/05:7, 2/05:11, 3/05:9, 4/05:8, 5/05:8; 6/05:8, 7/05:7, 8-9/05:9, 10/05:9, 11/05:11, 12/05:7, 1/06:6, 2/06:9, 3/06:6, 4/06:8, 5/06:21, 6/06:9, 7/06:7, 8-9/06:10, 10/06:7, 11/06:10, 12/06:13, 1/07:8, 4/07:9, 5/07:8, 6/07:8, 7/07:7, 8-9/07:9, 10/07:6, 11/07:9, 12/07:8, 1/08:7, 2/08:6, 3/08:11, 4/08:7, 6/08:8, 7/08:7 Deželno tveganje gl. Konkurenčnost držav Dodana vrednost gl. Konkurenčnost gl. Industrija ter Trgovina Ekonomski odnosi s tujino (gl. tudi Zunanji dolg) mednarodna menjava storitev 2/03:5, 8-9/03:7, 12/03:17, 2/04:6, 8-9/04:6, 12/04:29, 2/05:8, 8-9/05:6, 2/06:6, 8-9/06:7, 2/07:8, 8-9/07:7, 3/08:9 regionalna usmerjenost storitvene menjave 6/04:20 zajemanje mednarodne menjave storitev 3/03:23,24 plačilnobilančna gibanja (tekoči račun, kapitalski in finančni račun) 1/03:3-4, 2/03:3-4, 4/03:5, 5/03:4, 6/03:4, 7/03:5, 8-9/03:6, 10/03:4, 11/03:4, 12/03:4, 1/04:4, 2/04:4-5, 3/04:6, 4/04:6, 5/04:4, 6/04:4, 7/04:4, 8-9/04:4-5, 10/04:5, 11/04:4-5, 12/04:4, 1/05:4, 2/05:4-5, 4/05:5, 5/05:4-5, 6/05:3, 7/05:4, 8-9/05:5, 10/05:6, 11/05:7-8, 12/05:4, 1/06:4, 2/06:4-5, 3/06:4, 4/06:6, 5/06:6-7, 6/06:6, 7/06:4, 8-9/06:6, 10/06:4, 11/06:6-7, 12/06:10, 1/07:5, 2/07:6-7, 4/07:7, 6/07:5-6, 7/07:5, 8-9/07:6, 11/07:7, 12/07:6, 1/08:5, 2/08:3, 3/08:8, 5/08:5-6, 6/08:6, 7/08:5 pogoji menjave 2/03:4, 4/03:5 devizne rezerve 2/03:4, 12/03:4, 2/04:4-5 regionalna usmerjenost blagovne menjave2/05:4 geografska porazdeljenost zunanje trgovine 3/07:16-17 zavarovanje in financiranje izvoza 5/03:22 Energetika električna energija izbrani kazalci (proizvodnja, poraba in medn. menjava) 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 1/04:14, 4/04:15, 7/04:15, 10/04:16, 1/05:14, 4/05:14, 7/05:14, 10/05:17, 1/06:15, 4/06:17, 7/06:13, 10/06:14, 1/07:15, 2/07:20-21, 4/07:16, 7/07:15, 11/07:15, 1/08:15, 4/08:15, 7/08:14 cene 10/03:12, 2/07:20-21 - medn. primerjava 7/06:13, 2/07:20-21 - trg z električno energijo 2/07:20-21 nafta in naftni derivati cene - mednarodna primerjava 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 7/04:15, 7/04:19, 1/05:14 model oblikovanja cen motornih bencinov brez davka 1/03:13, 4/03:15 trošarine 1/03:13, 7/03:15, 4/04:15 EU Javnofinančni tokovi med EU in SLO 1/07:26, 10/07:22-23 Lizbonska strategija 11/05:4-5 Pakt stabilnosti in rasti 10/06:19 konjunkturna gibanja in napovedi 3/03:4,5, 7/03:4, 8-9/03:5, 7/04:3, 7/04:19, 5/07:4-5, 11/07:5, 2/08:4, 3/08:5, 7/08:4 EU - SLOVENIJA - primerjave 4/01:5 vključevanje Slovenije v EU Globalna konkurenčnost gl. Konkurenčnost držav Gospodarske družbe poslovanje v posameznem obdobju/letu 6/03:16, 7/03:20, 6/04:21, 7/04:24, 5/05:19, 5/06:22, 10/06:20-21, 5/07:21, 5/08:15 - glede na obliko lastnine 11/04:18, 89/05:23 - po poreklu kapitala 11/04:19, 10/05:22 - glede na velikost 10/03:22, 7/04:24, 89/04:26, 6/05:16 - glede na delež izvoza v prihodkih 89/03:20, 10/04:20, 7/05:18 - po tehnološki intenzivnosti: 7/05:19, 10/07:20-21 - po panogah: - mlečnopredelovalna industrija: 1/08:20-21 - raziskovanje in razvoj: 6/05:18 - mesnopredelovalna industrija: 2/08:16-17 pravne osebe blokacije žiro računov pravnih oseb prisilne poravnave, stečaji, likvidacije 3/05:19 število gospodarskih subjektov 4/05:17, 4/06:22, 5/07:20, 4/08:21 Gospodarska rast gl. BDP gl. tudi trajnostni razvoj gl. tudi Strategija gospodarskega razvoja gl. tudi Strategija razvoja Slovenije Gospodinjstva anketa o porabi v gospodinjstvih 10/02:20, 1/07:20-21 zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva 1/04:13, 7/04:13, 8-9/04:15, 12/04:12, 3/05:16, 6/05:11, 8-9/05:15, 12/05:11, 3/06:12, 6/06:15, 8-9/06:15, 12/06:17, 3/07:9, 3/07:18, 6/07:15, 8-9/07:15, 12/07:15, 3/08:19, 6/08:14 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. P 19 razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev 12/05:19, 12/07:20-21, 7/08:21-22 razpoložljivi dohodek gospodinjstev in NPISG, nefinančni sektorski računi: 1/08:22 Gostinstvo al. Turizem Industrija in gradbeništvo gradbeništvo 2/03:17, 5/03:14, 8-9/03:16, 11/03:14, 2/04:14, 5/04:14, 8-9/04:18, 12/04:14, 2/05:17, 5/05:12, 8-9/05:14, 11/05:16, 2/06:15, 5/06:12, 8-9/06:14, 11/06:14, 2/07:14, 5/07:13, 8-9/07:14, 11/07:14, 1/08:3, 2/08:12, 5/08:11 predelovalne dejavnosti: vrednost proizvodnje, ostali konjunkturni kazalci in napovedi 1/03:12, 3/03:17, 4/03:14, 5/03:13, 6/03:13, 7/03:14, 89/03:15, 10/03:11, 11/03:13, 12/03:12, 2/04:14, 5/04:13, 6/04:12, 7/04:14, 89/04:17, 10/04:15, 11/04:14, 12/04:13, 1/05:13, 2/05:16, 4/05:13, 5/05:11, 6/05:12, 7/05:12, 8-9/05:13, 10/05:15, 11/05:15, 12/05:12, 1/06:13, 2/06:14, 3/06:10, 4/06:15, 5/06:11, 6/06:14, 7/06:12, 8-9/06:13, 10/06:12, 11/06:13, 12/06:16, 1/07:13, 2/07:13, 4/07:15, 5/07:12, 6/07:12, 7/07:13, 8-9/07:13, 10/07:12, 11/07:13, 12/07:12, 1/08:13, 2/08:11, 3/08:16, 4/08:13, 5/08:10, 6/08:13, 7/08:13 pretežni izvozniki 2/04:14, 10/04:20 Industrijska politika državne pomoči v SLO in EU 1/03:16 Industrijska razmerja (al. tudi Trg dela) delovno razmerje članstvo delodajalskih organizacij 12/03:18 delovni čas 11/04:20 evropski sveti delavcev 5/05:22 kolektivne pogodbe: - pokritost s kolektivnimi pogodbami in postopki razširitve 2/04:22-23 stavke zbiranje podatkov in mednarodne primerjave 3/04:20-21 sodelovanje zaposlenih pri upravljanju - evropske delniške družbe 3/05:23 Inflacija al. Cenovna gibanja in politika Institucije - zaupanje v institucije 4/06:21 Izobraževanje al. Človeški viri - Javne finance ek. struktura davkov 11/05:19-20 prihodki in izdatki sektorja država 6/06:10 Državni proračun: 7/08:19-20 javnofinančni prihodki 1/03:11, 2/03:16, 3/03:13, 4/03:13, 5/03:12, 6/03:11, 7/03:13, 8-9/03:14, 10/03:10, 11/03:12, 12/03:11, 1/04:12, 2/04:13, 3/04:13, 4/04:14, 5/04:12, 6/04:11, 7/04:12, 8-9/04:14, 10/04:14, 11/04:13, 12/04:11, 1/05:12, 2/05:15, 4/05:12, 7/05:10, 10/05:12, 1/06:9, 4/06:11, 7/06:9, 10/06:9, 1/07:10, 4/07:12, 7/07:10, 10/07:9, 1/08:10, 4/08:10, 7/08:10 zakonska osnova 2/03:16 javnofinančni odhodki 3/05:12 javnofinančni primanjkljaj 12/04:3, 3/05:12, 3/08:13 javni izdatki za izobraževanje - mednarodna primerjava 12/04:21 Javne storitve 7/04:20 - med. primerjava 7/04:21 Javni zavodi - poslovanje v letu 2002 11/03:18 - financiranje 11/03:19 - javni zdravstveni zavodi 2/04:20-21 Kakovost življenja al. Socialni indikatorji Kmetijstvo in živilstvo - cene 3/03:14, 3/04:14, 3/05:13, 1/08:20-21, 2/08:16-17, 3/08:24 - pogajanja z EU 1/03:17 - prireja mleka 1/08:20-21 - reforma skupne kmetijske politike EU 7/03:18,19 - vzorčno strukturno raziskovanje 10/03:15 blagovna menjava 3/04:15, 4/06:23, 4/07:18, 1/08:20-21 gozdarstvo 5/04:16, 11/06:19 10/07:17 ribištvo 8-9/04:16, 10/06:17, 11/07:19 ekonomski računi 2/07:15 napovedovanje dodane vrednosti v kmetijstvu 4/07:21 Konkurenčnost liberalizacija mrežnih dejavnosti 4/07:26-27 Izvozna konkurenčnost Cenovna in stroškovna konkurenčnost -Efektivni tečaj in stroški dela na enoto proizvoda četrtletna gibanja 2/03:7, 5/03:5, 89/03:8, 11/03:5, 3/04:4, 5/04:5, 8-9/04:7, 11/04:6, 2/05:6, 10/05:4, 11/05:6, 2/06:7, 6/06:4, 8-9/06:5, 12/06:8, 3/07:5, 5/07:6, 8-9/07:5, 11/07:6, 3/08:6, 6/08:5 letna gibanja 2/03:8, 3/04:5, 2/05:7, 3/07:5, 3/08:6 metodološke spremembe merjenja konkurenčnosti 12/06:26 mednarodne primerjave tržni deleži 10/05:5, 2/06:6, 2/06:7, 6/06:5, 12/06:9, 4/07:6, 3/08:7 Konkurenčnost držav deželno tveganje 3/03:6 globalna konkurenčnost letno poročilo IMD 5/03:17, 4/04:3, 5/04:18, 5/05:20-21, 7/05:22-23, 5/06:1920, 5/07:23-24 - lokacijska privlačnost Slovenije po IMD 11/03:20-21 letno poročilo WEF 1/05:18-19, 12/05:17-18, 1/06:19, 1/07:24-25 globalna konkurenčnost RS 1/05:18-19 javna uprava - javne storitve Indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Kriminaliteta mednarodna primerjava 3/03:25 trendi - Slovenija 4/03:17 Maastrichtski kriteriji dolgoročne obrestne mere 5/04:19 Mednarodno okolje (al. tudi EU, CEFTA) 3/03:4-5, 5/03:3, 7/03:4, 8-9/03:5, 1/05:3, 5/05:3, 11/05:3, 4/06:5, 11/06:4-5, 12/06:6-7, 1/07:4, 2/07:4-5, 3/07:4, 4/07:5, 5/07:4-5, 6/07:4, 7/07:4, 8-9/07:4, 10/07:4, 11/07:4-5, 12/07:4, 1/08:3, 1/08:4, 2/08:4, 3/08:5, 4/08:3-4, 5/08:3-4, 6/08:4, 7/08:4 Nemčija 3/03:4-5, 4/06:5, 12/06:6-7, 2/07:4, 4/07:5, 5/07:4-5, 7/07:4, 5/08:4, 6/08:4 Hrvaška 3/07:4, 6/07:4 Napovedi - Slovenija Pomladanska napoved 4/03:3-4, 4/04:4-5, 4/05:3-4, 4/06:3-4, 4/07:4, 3/08:3 Jesenska napoved 8-9/03:3, 10/04:3-4, 8-9/05:4, 8-9/06:4, 8-9/07:3 Neposredne tuje investicije al. Podjetja in Ekonomski odnosi s tujino Notranja trgovina četrtletno 3/03:15, 6/03:12, 8-9/03:17, 12/03:13, 6/04:14, 8-9/19, 12/04:16, 5/05:13, 8-9/06:16, 12/06:18, 3/07:11, 6/07:13, 8-9/07:16, 12/07:13, 3/08:17, 6/08:16 dodana vrednost v trgovini 3/03:15, 6/03:12, 8-9/03:17, 12/03:13, 8-9/04:19, 3/06:11, 7/06:15, 8-9/06:16, 3/07:11, 12/07:13 Prodajne zmogljivosti 12/06:23 Konkurenca 2/07:22 Okolje- okoljska politika (al. tudi Trajnostni razvoj) emisije toplogrednih plinov 6/07:22-23, 4/08:19 Plačilna sposobnost (al. tudi Gospodarske družbe in Podjetja) 3/05:19, 5/06:23, 4/08:22 Podjetja podjetniška aktivnost 5/06:17-18 lastniška struktura podjetij, koncentracija lastništva 1/03:15, 3/05:22, 6/05:15 neposredne tuje investicije poslovanje podjetij s tujim kapitalom 7/03:21, 8-9/03:21, 10/03:21 primerjava slovenskih podjetij z evropskimi v letu 2003 1/05:20-21 plačilna sposobnost 3/05:19, 5/07:22 podjetja po velikostnih razredih 7/05:17, 7/06:20-21, 8-9/07:22-23, 6/08:19-20 majhni samostojni podjetniki 12/05:20 indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Poročilo o razvoju 3/03:19-20, 3/05:4-5, 5/06:4-5 Poročilo o strukturnih reformah 10/03:3 Poslovni subjekti 5/03:21, 5/04:20-21 Plače bruto plače na zaposlenega po dejavnostih 1/03:10, 2/03:14-15, 4/03:12, 5/03:11, 6/03:10, 7/03:12, 8-9/03:13, 10/03:9, 11/03:11, 12/03:10, 1/04:11, 2/04:12, 3/04:12, 4/04:13, 5/04:11, 6/04:10, 7/04:11, 8-9/04:13, 10/04:13, 11/04:12, 12/04:10, 1/05:11, 2/05:14, 7/05:3, 8-9/05:12, 10/05:14, 11/05:14, 12/05:10, 1/06:12, 2/06:13, 3/06:9, 4/06:14, 5/06:10, 6/06:12-13, 7/06:11, 89/06:12, 10/06:11, 11/06:12, 12/06:15, 1/07:12, 2/07:12, 3/07:8, 4/07:14, 5/07:11, 6/07:11, 7/07:12, 8-9/07:12, 10/07:11, 11/07:12, 12/07:11, 1/08:12, 2/08:10, 3/08:15, 4/08:12, 5/08:9, 6/08:11, 7/08:12 plače v javnem sektorju 7/07:19-20, 6/08:12 Prebivalstvo 1/07:22-23, 12/07:22-23 varčevanje prebivalstva gl. denarni trg Plačilna bilanca al. Ekonomski odnosi s tujino Predelovalne dejavnosti al. Industrija Prestrukturiranje podjetij (gl. tudi Produktivnost al. Industrija ter al.- Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. P 20 Konkurenčnost Promet izbrani kazalci 2/03:18, 5/03:16, 89/03:18, 11/03:15, 2/04:16, 5/04:15, 89/04:20, 12/04:15, 3/05:15, 7/05:13, 10/05:16, 1/06:14, 4/06:16, 7/06:14, 10/06:13, 1/07:14, 4/07:17, 7/07:14, 10/07:13, 1/08:14, 4/08:14, 7/08:15 Raziskave in razvoj gl. Tehnološki razvoj Regionalni razvoj poslovni izid gospodarskih družb po regijah 7/05:24 regionalni BDP 8-9/03:19, 4/04:20, 7/04:23, 7/05:24, 2/06:19 delovna mesta in brezposelnost/zaposlenost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 4/04:20, 7/05:24, 2/07:24-25, 8-9/07:21, 10/07:19 izobrazbena struktura prebivalstva po popisih - regionalni vidik 6/03:15, 4/04:20 Indeks razvojne ogroženosti 7/06:25 Poročilo o ekonomski in socialni koheziji 2/04:18-19 demografska struktura prebivalstva 5/06:24, 11/07:20 ekonomska moč prebivalstva 6/06:20, 3/08:23, 4/08:20 Socialni indikatorji pokojninsko zavarovanje 2/07:19 civilna družba gl. civilna družba indeks človekovega razvoja 7/03:17, 7/04:22, 8-9/05:19, 11/06:17, 1/08:23 po spolu prirejen indeks človekovega razvoja 3/03:21, 7/03:17, 10/05:21 merilo razporejenosti moči po spolu 10/03:17, 10/04:19 Prejemki in izdatki - denarni prejemki prebivalcev 11/06:18 - izdatki za socialno varnost/zaščito 4/04:19, 3/06:19, 11/07:21 - za dolgotrajno nego 12/04:26-27, 4/07:32 - socialne pomoči 1/05:17 - zdravstvo 2/07:23, 4/07:30-31 Poročilo o človekovem razvoju 5/03:18-19 Socialni razgledi 12/06:4-5 Politike enakih možnosti žensk in moških 1/04:20,21, 3/04:18-19, 10/04:19, 2/05:21-22 zadovoljstvo z življenjem v EU 12/04:2425, 3/06:18, 4/07:28-29 stopnja tveganja revščine 11/03:22, 11/04:17, 6/07:24, 2/08:15 gospodinjstva brez delovno aktivnih članov 3/07:15 socialno varstvo starejših 3/03:22 umrljivost zaradi poškodb: - zaradi zunanjih vzrokov poškodb 4/03:18 - gl. na starost in spol 5/03:20 zaupanje v institucije gl. Institucije zaupanje ljudem 6/06:19 zdravstvena zavarovanja - dopolnilna 1/04:19 Storitvene dejavnosti Informacijska tehnologija gl. informacijska tehnologija cene telekomunikacijskih storitev 2/06:20 nepremičnine, najem in poslovne storitve 4/04:16, 5/05:15, 12/05:13 notranja trgovina gl. Notranja trgovina menjava storitev gl. Ekonomski odnosi s tujino mreža javnih služb - izobraževanje gl. Človeški viri turizem gl. Turizem Strategija razvoja Slovenije: 6/05:4,5 Tečaj tolarja gl. Konkurenčnost Tehnološki razvoj (gl. tudi Okolje) - javni raz. zavodi 11/05:21,22 - diplomanti/študenti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17, 11/07:22-23 - raziskovalno razvojna dejavnost v Sloveniji 10/03:18-19 Trajnostni razvoj okoljski odtis 8-9/05:20-21 okoljska komponenta razvoja 5/07:17 Trg dela (gl. tudi Industrijska razmerja) anketna brezposelnost 2/03:13, 3/03:12, 5/03:10, 8-9/03:12, 2/04:11, 2/05:13, 2/06:3, 12/06:14, 5/07:3, 8-9/07:11, 2/08:9 struktura registrirane brezposelnosti 7/03:11, 8-9/03:12, 1/06:11, 2/07:11 - po izobrazbi 1/06:11 delovna mesta in brezposelnost/zaposlenost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 10/07:19 iskalci prve zaposlitve 4/02:11 prosta delovna mesta, nove zaposlitve 2/06:12, 10/07:18 izbrani kazalci trga dela 1/03:9, 2/03:13, 3/03:12, 4/03:11, 5/03:10, 6/03:9, 7/03:11, 8-9/03:12, 10/03:8, 11/03:10, 12/03:9, 1/04:10, 2/04:11, 3/04:11, 4/04:12, 5/04:10, 6/04:9, 7/04:10, 8-9/04:12, 10/04:12, 11/04:11, 12/04:9, 1/05:10, 2/05:13, 3/05:11, 4/05:11, 5/05:10, 6/05:10, 7/05:11, 8-9/05:11, 10/05:13, 11/05:13, 12/05:9, 1/06:10, 2/06:11, 3/06:8, 4/06:12, 5/06:9, 6/06:11, 7/06:10, 89/06:11, 10/06:10, 11/06:11, 12/06:14, 1/07:11, 2/07:10-11, 3/07:7, 4/07:13, 5/07:10, 6/07:10, 7/07:11, 8-9/07:11, 10/07:10, 11/07:11, 12/07:10, 1/08:11, 2/08:8-9, 3/08:14, 4/08:11, 5/08:8, 6/08:10, 7/08:11 fleksibilnost trga dela 3/05:20-21 spremembe v metodologiji ugotavljanja delovno aktivnega prebivalstva 3/05:11 poklicna struktura povpraševanja delodajalcev po delovni sili 4/03:11 zaposlenost po dejavnostih 4/06:13 zaposlenost starejših 8-9/04:25 zaposlovanje tujcev 4/07:22-23 oblike zaposlitve zaposlitev za krajši delovni čas 2/03:19, 3/05:20-21 Programi zaposlovanja Program pospeševanja samozaposlovanja 5/04:10 Program 10000 11/03:10 Zakonodaja Zakon o zaposlovanju in delu tujcev 6/03:9 Zakon o zaposlovanju invalidov 7/04:10 Turizem izbrani kazalci turizma in gostinstva 3/03:16, 5/03:15, 10/03:13, 1/04:15, 6/04:13, 8-9/04:21, 12/04:17, 3/05:14, 5/05:14, 10/05:18, 1/06:16, 5/06:13, 89/06:17, 12/06:19, 3/07:10, 6/07:14, 89/07:17, 12/07:14, 3/08:18, 6/08:15 devizni prilivi 3/06:15, 12/06:19, 12/07:14 anketa o tujih turistih v poletni sezoni 6/04:19 turistična potovanja domačega prebivalstva 1/03:14, 7/03:16, 1/04:16, 12/04:28, 1/06:22, 1/07:27 struktura prenočitev po vrstah krajev 3/03:16, 5/06:13 Zadruge poslovanje 11/03:17, 12/04:30, 11/05:23 Zasebna potrošnja gl. Gospodinjstva Zavarovalništvo mednarodna primerjava zavarovanje in financiranje izvoza gl. Ekonomski odnosi s tujino/zunanjetrgovinska politika Zunanji dolg Slovenije 2/03:6, 10/03:20 pokritost zunanjega dolga z deviznimi rezervami 2/03:6, 10/03:20, 10/04:6, 3/05:6 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 str. P 21 Kratice, uporabljene v besedilu: AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, APP - Agencija RS za plačilni promet, APr - Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, AtVP - Agencija za trg vrednostih papirjev, BDV - bruto dodana vrednost, BS - Banka Slovenije, CEEPN -Central and East European Privatisation Network, COICOP - klasifikacija individualne potrošnje po namenu, CRU - Center za razvoj Univerze, DFO - Druge finančne organizacije, DG ECFIN - Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve pri EK, DUNZ - Direktorat za upravne in notranje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, EBRD - Evropska banka za obnovo in razvoj, EIB - Evropska investicijska banka, EeA - European Environment Agency, ELES - Elektro Slovenije, EIMV - Elektroinštitut Milan Vidmar, EK - Evropska komisija, ESS - Ekonomsko socialni svet, FAPRI - Food and Agricultural Policy Research Institute, Columbia, U.S.A. GEM - Global Entrepreneurship Monitor, GFK - Gesellschaft für Konsumforschung, GURS - Geodetska uprava, GZS - Gospodarska zbornica Slovenije, PČR - Poročilo o človekovem razvoju (HDR - Human Development Report), HBS - anketa o porabi v gospodinjstvih, HICP - Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IER - Inštitut za ekonomska raziskovanja, IFO - Institut für Wirtschaftsforschung, IPCC - Intergovernmental Panel on Climate Change, IPI - Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, IVZ - Inštitut za varovanje zdravja, KDD - Klirinško depotna družba, KGBJF -konsolidirana globalna bilanca javnega financiranja, KIS - Kmetijski inštitut Slovenije, LBo - Ljubljanska borza, PzP - Partnerstvo za pristop, MDDSZ - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, MF - Ministrstvo za finance, MGD - Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, MŠZŠ - Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, MOP - Ministrstvo za okolje in prostor, NFD - Nacionalna finančna družba, NPISG -neprofitne institucije, ki služijo gospodinjstvom, NSVS - Nacionalna stanovanjska varčevalna shema, n.p., (-) - ni podatka, n.s. -ni smiselno, NUTS - skupna evropska statistična klasifikacija teritorialnih enot (Nomenclature of Statistical Territorial Units -NUTS), ki jo je vzpostavil Eurostat. Njen namen je skladen sistem za delitev evropskega ozemlja kot podlago za zbiranje, razvoj in usklajevanje regionalnih statistik v Eu, OZS - Obrtna zbornica Slovenije, PKM - pariteta kupne moči, RRD - Raziskovalno razvojna dejavnost, RZZ - Republiški zavod za zaposlovanje, SGRS - Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, SID -Slovenska izvozna družba, SKM - standard kupne moči, SRD - Slovenska razvojna družba, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS - Statistični urad RS, SVEZ - Služba vlade za evropske zadeve, SZB - Slovenski zavarovalni biro, SZZ - Slovensko zavarovalno združenje, UJP - Urad RS za javna plačila, TUVL - trg uradnih vzdrževalcev likvidnosti, UMAR -Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, WIIW - Dunajski inštitut za mednarodne gospodarske primerjave, ZEW - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS - Zavod RS za zdravstveno zavarovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD): A - Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, B - Ribištvo, C - Rudarstvo, D - Predelovalne dejavnosti, DA - Hrana, pijača, tobačni izdelki, DB - Tekstilije, tekstilni izdelki, DC - Usnje, usnjeni izdelki, DD - Obdelava in predelava lesa, DE - Papir, založništvo, tiskarstvo, DF - Koks, naftni derivati, jedrska goriva, DG - Kemikalije, kemični izdelki, DH - Izdelki iz gume, plastičnih mas, DI - Drugi nekovinski, mineralni izdelki, DJ - Kovine in kovinski izdelki, DK - Stroji in naprave, DL - Električna, optična oprema, DM - Vozila in plovila, DN - Pohištvo, drugo, E - Oskrba z elektriko, plinom in vodo, F - Gradbeništvo, G - Trgovina, popravila motornih vozil, H - Gostinstvo, I - Promet, skladiščenje in zveze, J - Finančno posredništvo, K - Nepremičnine, najem poslovnih storitev, L -Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, M - Izobraževanje, N - Zdravstvo in socialno varstvo, O -Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, P - Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem. Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, NL-Nizozemska, MT-Malta, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. Podatki: kjer ni drugače označeno so podatki za trend in desezonirane serije izračunani po metodi TRAMO-SEATS (TS). Druge publikacije UMAR Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 Zbirka Delovni zvezki letnika 2007 in 2008 7/2008: Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije (2005, 2006 in 2007), M. Kersnik 6/2008: Potenciali energetske učinkovitosti. M. Vendramin 5/2008: Dostopnost, kakovost in učinkovitost terciarnega izobraževanja v Sloveniji po letu 2000. T. Čelebič. 4/2008: Enostavnost poslovanja v Sloveniji: Ocena kakovosti regulacije z raziskavo Doing Business Svetovne banke, Andrej A. Chiaiutta 3/2008: Vpliv plač na inflacijo v Sloveniji, I. Masten 2/2008: Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2006, J. Mirjana Novak 1/2008: Razvitost in dejavniki konkurenčnosti nefinančnih tržnih storitev, M. Koprivnikar Šušteršič 12/2007: Poslovanje gospodarskih družb v 2006 - pregled po dejavnostih, R. Kmet Zupančič in drugi 11/2007: Zasebna potrošnja - teoretična izhodišča in analiza potrošnje v Sloveniji v obdobju 1995-2006, B. Ferk 10/2007: Dinamika zunanjega zadolževanja Slovenije, J. Markič 9/2007: Obseg in učinkovitost slovenske politike subvencioniranja gospodarskih družb, A. Murn 8/2007: Scenariji gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2030, B. Tavčar I. Zakotnik, I. Strmšnik, T. Kraigher 7/2007: Paradigma konkurenčnosti držav in analiza Slovenije po sistemih WEF in IMD za leto 2006, A. A. Chiaiutta 6/2007: Innovation Cooperation and Innovation Activity of Slovenian Enterprises (Inovacijsko sodelovanje in inovacijska aktivnost slovenskih podjetij) (Delovni zvezek je v angleškem jeziku, vsebuje povzetek v slovenščini), A. Jaklič, J. P. Damijan, M. Rojec 5/2007: Domet in možni elementi politike aktivnega spodbujanja tujih neposrednih investicij (TNI) v Sloveniji M. Rojec, T. Redek, Č. Kostevc 4/2007: Okoljska komponenta gospodarskega razvoja Slovenije v zadnjih letih, M. Vendramin 3/2007: Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih - učinki liberalizacije, R. Kmet Zupančič, J. Povšnar 2/2007: Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v tekočem srednjeročnem obdobju, M. Kovač, E. Erjavec, S. Kovač 1/2007: Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva, B. Ferk_ Socialni razgledi SR podajajo sliko tega, kako dobro ali slabo živimo v Sloveniji. Pri analizi socialne stratifikacije slovenske družbe smo opredelili štiri dohodkovne razrede in jih uporabili za analizo podatkov o dohodkih in porabi gospodinjstev. Številne podatke smo povezali v enoten okvir analize družbene kohezije, socialnega kapitala in zadovoljstva z življenjem. SR prinašajo novosti tudi z obravnavo posebne teme - dolgožive družbe. Ukvarjamo se z izzivi in priložnostmi, ki jih razvojno dejstvo staranja družbe postavlja ne zgolj sistemom socialne varnosti, temveč tudi sistemom vedno bolj (pre)obremenjenih opornih omrežij in medosebnih odnosov, ki se lahko lomijo pod previsokimi pričakovanji in bremeni._ Pomladanska / Jesenska napoved Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2008, 2008 Jesenska napoved gospodarskih gibanj, 2007 Zbirka Analize, raziskave in razvoj Poročilo o razvoju 2008, 2008 Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006-2013), 2005 Slovenia - On the Way to the Information Society, 2004 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU - povzetek Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2001-2006) IB revija IB revija 1/2008 VSEBINA: Milena Bevc: Financiranje, učinkovitost in pravičnost visokega izobraževanja - povezave med temi pojavi in mednarodna konferenca o njih. Bruce Johnstone: Financing higher education: some special features of formerly socialist Europe. Lorenz Lassnigg, Martin Unger: Funding higher education - where is Austria going? Astrid Schwarzenberger: Funding higher education in Germany: raising the issue of efficiency and equity. Hans Vossensteyn: Student financing in the Netherlands: from generosity to cost-sharing - facts, perceptions and effects. Borut Kodrič, Nada Trunk Širca, Rok Strašek: Funding higher education in Slovenia: the introduction of a lump-sum instrument. Prakash Naidoo: A funding framework to address efficiency and equity in public higher education institutions in South Africa. Hans Vossensteyn, Petr Matëjù: Challenges in funding, equity and efficiency in higher education._ Naročilnica Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 Podatki o naročniku Fizična - pravna oseba (ustrezno obkrožite) Ime in priimek/Naziv podjetja: Ulica, hišna številka: Elektronska pošta: Tel./faks: Davčna številka SI________ Davčni zavezanec da - ne (ustrezno obkrožite) Poštna številka, kraj: Datum naročila: Žig in podpis odgovorne osebe Nepreklicno se naročam na Letna naročnina* Publikacija Znesek letne naročnine (v evrih) Vpišite število letnih naročnin Ekonomsko ogledalo 66,77 (11 številk) Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 IB Revija 41,73 (4 številke) Slovenian Economic Mirror 66,77 (11 številk) Development Report 12,52 *Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katerega je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, in sicer najkasneje do konca koledarskega leta. Posamezni izvodi Publikacija Znesek za en izvod (v evrih) Vpišite številko publikacije in število izvodov Ekonomsko ogledalo 6,26 Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 Socialni razgledi 16,00 IB Revija 12,52 (16,69 dvojna številka) Slovenian Economic Mirror 6,26 Development Report 12,52 Social Overview 26,00 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceno. Popusti se določajo po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %). Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si, faks 01/4781070 ali na Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. Ostale knjižne izdaje si lahko ogledate na naši spletni strani www.umar.gov.si, za dodatne informacije pa se obrnite na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si ali telefonsko številko 01/478 10 43. Druge publikacije UMAR Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 Zbirka Delovni zvezki letnika 2007 in 2008 7/2008: Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije (2005, 2006 in 2007), M. Kersnik 6/2008: Potenciali energetske učinkovitosti. M. Vendramin 5/2008: Dostopnost, kakovost in učinkovitost terciarnega izobraževanja v Sloveniji po letu 2000. T. Čelebič. 4/2008: Enostavnost poslovanja v Sloveniji: Ocena kakovosti regulacije z raziskavo Doing Business Svetovne banke, Andrej A. Chiaiutta 3/2008: Vpliv plač na inflacijo v Sloveniji, I. Masten 2/2008: Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2006, J. Mirjana Novak 1/2008: Razvitost in dejavniki konkurenčnosti nefinančnih tržnih storitev, M. Koprivnikar Šušteršič 12/2007: Poslovanje gospodarskih družb v 2006 - pregled po dejavnostih, R. Kmet Zupančič in drugi 11/2007: Zasebna potrošnja - teoretična izhodišča in analiza potrošnje v Sloveniji v obdobju 1995-2006, B. Ferk 10/2007: Dinamika zunanjega zadolževanja Slovenije, J. Markič 9/2007: Obseg in učinkovitost slovenske politike subvencioniranja gospodarskih družb, A. Murn 8/2007: Scenariji gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2030, B. Tavčar I. Zakotnik, I. Strmšnik, T. Kraigher 7/2007: Paradigma konkurenčnosti držav in analiza Slovenije po sistemih WEF in IMD za leto 2006, A. A. Chiaiutta 6/2007: Innovation Cooperation and Innovation Activity of Slovenian Enterprises (Inovacijsko sodelovanje in inovacijska aktivnost slovenskih podjetij) (Delovni zvezek je v angleškem jeziku, vsebuje povzetek v slovenščini), A. Jaklič, J. P. Damijan, M. Rojec 5/2007: Domet in možni elementi politike aktivnega spodbujanja tujih neposrednih investicij (TNI) v Sloveniji M. Rojec, T. Redek, Č. Kostevc 4/2007: Okoljska komponenta gospodarskega razvoja Slovenije v zadnjih letih, M. Vendramin 3/2007: Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih - učinki liberalizacije, R. Kmet Zupančič, J. Povšnar 2/2007: Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v tekočem srednjeročnem obdobju, M. Kovač, E. Erjavec, S. Kovač 1/2007: Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva, B. Ferk_ Socialni razgledi SR podajajo sliko tega, kako dobro ali slabo živimo v Sloveniji. Pri analizi socialne stratifikacije slovenske družbe smo opredelili štiri dohodkovne razrede in jih uporabili za analizo podatkov o dohodkih in porabi gospodinjstev. Številne podatke smo povezali v enoten okvir analize družbene kohezije, socialnega kapitala in zadovoljstva z življenjem. SR prinašajo novosti tudi z obravnavo posebne teme - dolgožive družbe. Ukvarjamo se z izzivi in priložnostmi, ki jih razvojno dejstvo staranja družbe postavlja ne zgolj sistemom socialne varnosti, temveč tudi sistemom vedno bolj (pre)obremenjenih opornih omrežij in medosebnih odnosov, ki se lahko lomijo pod previsokimi pričakovanji in bremeni._ Pomladanska / Jesenska napoved Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2008, 2008 Jesenska napoved gospodarskih gibanj, 2007 Zbirka Analize, raziskave in razvoj Poročilo o razvoju 2008, 2008 Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006-2013), 2005 Slovenia - On the Way to the Information Society, 2004 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU - povzetek Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2001-2006) IB revija IB revija 1/2008 VSEBINA: Milena Bevc: Financiranje, učinkovitost in pravičnost visokega izobraževanja - povezave med temi pojavi in mednarodna konferenca o njih. Bruce Johnstone: Financing higher education: some special features of formerly socialist Europe. Lorenz Lassnigg, Martin Unger: Funding higher education - where is Austria going? Astrid Schwarzenberger: Funding higher education in Germany: raising the issue of efficiency and equity. Hans Vossensteyn: Student financing in the Netherlands: from generosity to cost-sharing - facts, perceptions and effects. Borut Kodrič, Nada Trunk Širca, Rok Strašek: Funding higher education in Slovenia: the introduction of a lump-sum instrument. Prakash Naidoo: A funding framework to address efficiency and equity in public higher education institutions in South Africa. Hans Vossensteyn, Petr Matëjù: Challenges in funding, equity and efficiency in higher education._ Naročilnica Ekonomsko ogledalo UMAR številka 7/2008 Podatki o naročniku Fizična - pravna oseba (ustrezno obkrožite) Ime in priimek/Naziv podjetja: Ulica, hišna številka: Elektronska pošta: Tel./faks: Davčna številka SI________ Davčni zavezanec da - ne (ustrezno obkrožite) Poštna številka, kraj: Datum naročila: Žig in podpis odgovorne osebe Nepreklicno se naročam na Letna naročnina* Publikacija Znesek letne naročnine (v evrih) Vpišite število letnih naročnin Ekonomsko ogledalo 66,77 (11 številk) Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 IB Revija 41,73 (4 številke) Slovenian Economic Mirror 66,77 (11 številk) Development Report 12,52 *Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katerega je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, in sicer najkasneje do konca koledarskega leta. Posamezni izvodi Publikacija Znesek za en izvod (v evrih) Vpišite številko publikacije in število izvodov Ekonomsko ogledalo 6,26 Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 Socialni razgledi 16,00 IB Revija 12,52 (16,69 dvojna številka) Slovenian Economic Mirror 6,26 Development Report 12,52 Social Overview 26,00 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceno. Popusti se določajo po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %). Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si, faks 01/4781070 ali na Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. Ostale knjižne izdaje si lahko ogledate na naši spletni strani www.umar.gov.si, za dodatne informacije pa se obrnite na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si ali telefonsko številko 01/478 10 43.