BoStePna planina r gobcmfal
Lfabffaga, ?. .fcHjja 1946
CSEDNISTVO DJ CPBAVAi
LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA SÜEV. f TELEFON 31-22 g0 31.2*
X
-/o'3
težo m, štev. 15$ -
Posamezaa številka 2 đ!n
EOKOFISI SE VE VRAČAJO
IZHAJA VMS DAV RAZEN
PONEDELJKA
INSESATNI ODDELEK
LJUBLJANA.
8ELENBURGOVA ULICA ST. 3 TELEFON 3S-32. 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 11.739
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
OSVOBODI L N B
N
N'
Kriminalci, stari fašisti, črnosrajčniki, Collotijevi banditi napadajo v Trstu mirno prebivalstvo in protifašistične ustanove
Civilna po liciia, ki hi morala čuvati javni red, podpira napadalca, strelja na protitašiste, ki
heimio braniti svoje ustanova, in s tam ša veča nerada
Splošni stavki v vsej coni A se nadaljuje
Fökrafmski M00 m Slovensko Primorje In Trst o dogodkih zadnjih dni
Trst, 3. Julija
Pokraiinak, narodno osvobodilni odbor na Slovensko Primorje in Trst Je izdat o dozodk h zadnjih dni naslednji komunike:
že več mesecev so se zbirale po tr-šaskšb ulicah tolpe neofašistično šovinističnih itali janskih elementov, po večini is italijanskih pokrajin, ki so drsno napadali sedeže antifašističnih in demokratičnih ustanov ter organizacij, vdirale v zasebne trgovine in stanovanja ter napadale poznane antifašiste in aktivne borce prot] naci-fafcizmn, Na ta pojav, ki je zavzemal redno večji obseg in - dobival vedno bolj konkretne oblike, ki so po načinu izvajanja fašističnega terorja kazale na dobro izvedeno sistematično organizacijo, smo ponovno opozarjali merodajne kroge Z V TJ, Prj tem nas Je podpiralo vse demokratično usmerjeno časopisje, kakor tudi demokratične tržaške množice same, zvrr je sicer obljubljala, da bo napravila red, vendar pa do uresničenja obljub ni prišlo-
Višek so napadi na ustanove, organizacije. zasebno imovino in ljudi dosegli v dneh 30, junija in i, julija 1946. Silovitost teh napadov in pogromov prekaša silovitost napadov in pogromov iz dobe najhujšega fašističnega. terorja- o katerem je naše ljudstvo bilo prepričano, da ga je v skupni borbi / zavezniki dokončno uničilo, namestil tega pa kažejo dogodki zadnjih dni, da fašizem s svojim zločinskim terorjem ni bil uničen. marveč se je prav pod zavezniško vojaško upravo izredno razbohotil. To našo trditev dokazujejo dej-stva.
Dne 30. .junija in 1. julija so fašistično šovinistične tolpe napadle. raz-feile in deloma tud? požgale med dm. i"im sedez-e naslednjih ustanov;
1 ATestni Osvobodilni svet za Trst, Via Macchia-vell» 1;
7 sedež Predsedstva FNOO-ja z.a Slov Primorje m Trst, Via Ruggero Alarma JO,
3,	sedež PNOO-ja za Slov'. Primorje in Trst, Via Carducei 6, ki sc ga v teh dneh ponovno napadli in poskušali z-ažgati;
4,	sedeže Enotnih sindikatov v ulici Imbriani 5, v ulici della Zonta 2 in v- ulici Monfort 1;
o. sedež. Zveze primorskih partizanov, Corso 19;
6,	sedeže SIATJ-a m BP-JK ra tržaško okrožje. Via Ponterosso 6;
7.	sedež KPJK za drugi rajon, Via
Mazzini 32;
5,	sedež SIAtJ.a za drugi rajon,
Corso 19;
9,	sedež SlATJ-a za prvi rajon, Via
Fabio Filzi 10;	.
10,	sedež Antifašistične mladine, Via Macehiavelli 21;
11,	sedež Mestnega odbora ASIŽ-T, Via Pabio Filzi 17;
13, sedež .'Centro dl enltnra populäre«, Via Maz-zani 33:
13,	sedež kulturnega krožka sPe-rosa«, via San Vito;
14,	sedež UTVOD-a, Via Torrebiaa-ca 3;
15,	sedež Jugoslovanske komisije za ugotavljanje vojnega plena, Via Valdirivo 31;
16- sedež Jugoslovanskega koordinacijskega odbora za železnice Julijsko krajine, Via Milano 10;
17, slovensko knjigarno, Corso, kjer so razbili prostore in vse knjige zažgali na ulici v navzočnosti civilne policije;
IS. papirnico Šiol-a.. Via Milano, k jer s« istega, dne ponovno zažgal' izložbena okna.;
19.	zadružno menzo, Via Edine 11;
20.	bar »Paula«, Via Milano;
21.	gostilno »Al tre moschettieri«;
22.	mesnico Polacco in druge obra. tovalnice;
23.	napad na kolporterje dnevnika »D L-avoratore«;
24.	vdrli so nasilno v stanovanja raznih družin, med drugim Destradi-jeve, Via Vecellio, in Slavčkove, Via Fabio Fjlzi;
25.	v teh dneh je bil izveden pravi
lov na poedtne osebe. Napadeni so bili znani antifašistični borci, Tržačani in primorski rojaki- Napadeni so bili več ali manj telesno poškodovani, deloma od udarcev s trdimi predmeti, z- noži in strelnim orožjem, od katerega je bil tudi ubit Attilio Gjorgiuttj,
Na sedežih ustanov in organizacij je bilo uničeno pohištvo, oprema in arhivi; v več primerih zmetano na ulico in zažgano. Ukradeni so bili v več primerih pisalni stroji, v drugih pa razbiti, Kjer pa, so šovinistični zločinci prišli do denarja, so ga ukradli. Fo gostilnah in barih so kradli jestvine in pijačo.
Povzročene škode je več milijonov lir,
Te zločinske tolpe so poskušale uničiti tudi tiskarno v Via San Francesco 20. sedež Komunistične Partije Julijske krajine v Domu pristaniških delavcev, kulturne krožke »Ki-naldl«, »Pino Tomažič« ju drage,
Fašistične napadalne tolpe so bile močne do največ. 300 ljudi, po večini so jih sestavljali mladi ljudje, impor-tirani iz notranjosti Italije. Civilna policija bj lahko bila položaju kos vsak trenutek. Tržaški Italijani so obsojali to zločinsko delovanje. Tolpe so hodile od sedeža do sedeža in opravljale razhijaško delo. S tem bi bilo delo policiji olajšano, ker bi la-
hko sledila le skupini, Se jo že ni ho.
tela razgnati.
V mnogih primerih je prišla poEci-ja na mesto istočasno z napadalci, katerih ni ovirala pri vandalizmu. So celo primeri, da se policija ni odzvala pozivu v prostorih se nahajajočih ljudi in prošnji, naj vzpostavi red, ko so zločinci razbijali inventar. Običajno je prišla policija prepozno, čeprav je bila pravočasno poklicana. Kljub ogromni škodi in tako velikemu številu napadov nj policija v nobenem primeru aretirala napadalcev, tudj onih ne, ki so vpričo nje razbijali stekla, uničevali inventar po sedežih In ga- zažigali. Dogodil0 se je celo pri. mer. da, so civilni policisti pomagali odnašati inventar, ki so ga nato tolpe zažgale. Policija nj reagirala, ko so šovinisti javno sramotil! sliko maršala Tita, bi so jo tudi v njihovi navzočnosti zažgali, pač pa je aretirala antifašistične borce, ki so stražil; svoje sedeže.
Iz. navedenega jasno spoznavamo delovanje civilne policije in
ZV uprave, temveč tudi, kakšna bi bila usoda slovenskih in italijanskih protifašističnih množic, če ne bi bile njihove zahteve uresničene. Prav za. radi tega ljudstvo Julijske krajine bolj kakor kdaj prej ne more pristati na drugo rešitev kakor na priključitev Julijske krajine in Trsta k FLRJ.
Maaifestacijsko zborovanje Društva slovenskih književnikov v Ljubljanskem opernem gledališču za naš Trst in Primorsko. Zgoraj: pesnik Gjfon Župa nčič govori
Pokrajinski NOO la Slavonsko Primorje Svetu zunanjih ministrov
Pokrajinski NOO za Sloven st o Primorje in Trst je poslal konferenci zunanjih ministrov v Parizu naslednje sporočilo:
Iz notranjosti Italije pripeljane skupine fašističnih elementov so demolirale sedeže velike večine antifašističnih ustanov in organi» zarij. Iste tolpe so požigale slove nske knjigarne in knjige prav tako kakor v času najhujšega fašističnega terorja. Policija ni sposobna ali noče zaščititi imovine in življe nja meščanov.
Danes je docela .jasno, kakšna usoda bi doletela Slovence in vse poštene Italijane, če ne bo vprašanje Trsta čimprej rešeno tako, da pripade Trst Jugoslaviji. Vsaka druga rešitev bi pomenila povratek v naibujši fašistični in šovinistični teror.
1’ imenu najosnovnejših demo kratičnih pravic, miru in sprave med narodi Vas prosimo, da v tem zgodovinskem trenutka rešite vprašanje Julijske krajine tako, kakor si želijo vsi njeni prebivalci, ki so se v zadnji vojni borili za iste cilje ob Vaši stranL r
FiR Jugoslavija in LR Albanija sta st sporazumeli o sklenitvi pogodbe o prijateljski
in medsebojni pomoti
Beograd. 2 jul. (Tanjug) predsednik vlade LE Albanije, minister za narodno obrambo m minister za zunanje zadeve generalni polkovnik Enver Hodža je bil od 23. Junija do 2. julija na prijateljskem obisku v Jugoslaviji, V spremstvu visokega gosta so bili; podpredsednik Prezidsja albanske ljudske skupščine generalmajor Muslim Peza, generalmajor Bedri Spahm, minister z» pravosodje Mano! KonomL minister za gospodarstvo Kake Spira, minister za zunanje zadeve Nesti Eerendzi, načelnik političnega oddelka generalnega štaba polkovnik. Manus Miftiu. pomočnik ministra za zunanje z-adeve podpol-ko'*»ik Vasji Konami. nacenük mor* »jarice maior Fabri, kakor tudi šef vejaškgga kabineta pri. predsedništvu vlade major Sadik Bektesj.
Razgovori med predsednikom albanske vlade Enver Hodzo in drugimi fosti ter predsednikom ministrskega sveta FLRJ maršalom Josipom Brezom Titom, ministrom za zunanje zadeve Slano,ie Simičem, predsednikom gospodarskega sveta in ministrom za industrijo Borisom Kidričem ter ministrom za zunanjo trgovino Nikolo Petrovičem so potekali v naiprisrčneišem ozračju. Razpravljali so o vaznih vprašanjih za obe držav? in do egij popolno soglasje glede reševanja teh vprašanj. Glede na kruto zgodovino narodov obeh držav. ko so razni osvajalci več kakor enkrat kratili svobodo jn neodvisnost teh na redov, posebno pa v zadnjih letih, ko sta Albanija in Jugoslavija postali žrtvi italijanskih in nemških imperialističnih napadalcev, ki so hoteli zasužnjiti narode teh držav, so zastopniki Albanije in Jugoslavije sklenili, da bodo za prepreeenje podobnih poizkusov in za zagotovitev svobode, neodvisnosti ter teritorialne integralnosti sklenil; sporazum o prijateljstvu m medsebojni pomoči.
Tak sporazum bo samo potrdil ne-porušt.iivo trdno bratstvo, ki je hilo skovano v velik; skupni osvobodilni borbi proti istemu sovražniku, tak sporazum bo samo potrdil pripravljenost narodov obeh prijateljskih držav. da v hodoče skupno branita svo bedo in neodvisnost.
Fri raz-gvorih so se popolnoma sporazumeli tudi o gospodarskem sodelovanju obeh držav, k j je nujno potrebno zaradi obnove tega, kar je bilo poškodovano v vojni. Medsebojno razumevanje in soglasnost v vseh vprašanjih. o katerih so se ra-zgova-rjali, st apekazaia ne samo medsebojno zaupanje, ampak tudi enake interese obeh držav.
Slovo predsednika Albanske vlade na zemunskem letališču
Beograd. 2. jul. Danes do 8. Je odpotoval iz Beograda z letalom v Tirano s svojim spremstvom predsednik vlade LR Albanije Enver Hodža. Z istim letalom je odpotoval tudi jugoslovanski poslanik Josip Dlerdja.
Slovesu albanskih gosre-y je na zemunskem letališču prisostvoval predsednik ministrskega sveta maršal Josip Broz Tito. podpredsednika Prezidima Ljudske skupščine FLRJ Moša Pijado in Mitar Vlahov.
Navzoč je bil tudj veleposlanik Z'SR Lavrentijev in drugi zastopniki diplomatskega zbora.
Pred eJ'.u’k vlade LR Albanije Enver Hodža je po pregledu častne čete spregovoril po mikrofonu naslednje posiovalne besede:
Nenavadno glloboko sem ranjen, ko govorim o prisrčnem sprejemu m o bivanju v prijateljski Jugoslaviji. To .ie dokaz globokega prijateljstva jugoslovanskih narodov. Ko sem bival v vaši domovini, sem zapazil ogromen napredek jugoslovanskih narodov na polju obnove in izgradnje. V tem vid; albanski narod jamstvo za svoj napredek, svobodo jn neodvisnost ler svojo suverenost, jamstvo za mjr in demokracijo na Balkanu.
Albanski narod bo čuval kakor zenico v očesu dragoceno prijateljstvo in bratske vezi z jugoslovanskimi narodi. Živeli jugoslovanski narodi! Živela junaška armada nove Jugoslavije!
Živel veliki voditelj jugosovanskih •aredov [n naš dragi prijatelj maršal lite!
Živelo bratetvo naših narodov'
Ko je vojaška godba odigrala albansko in jugoslovansko himno, se je predsednik Ljudske republike Albanije generalni polkovnik En ver Hodža prisrčno poslovil od predsednika ministrskega sveta maršalariju-goslavije Tita. kateremu se je toplo zahvalil za prisrčen sprejem, nato pa od ostalih uradnih zastopnikov.
Točno ob 8. je letalo zapuknlo zemunsko letališče.
Manifestacije a!han§ko=mgo§Iovanskega prijateljstva v Tirani
Tirana, 2. julija Davi ob 9.40 se je vrnil v Tirano z- devetdnevnega obiska v Jugoslaviji predsednik vlade LR Albanije E-nver Hodža.
Generalnega polkovnika Enverja Hodžo so sprč.ieli na letališču v Tirani predsednik Prezidi.ia . ljudske skupščine dr. Omer Nišani, podpredsednik vlade generallsjtnant Koči Dzodze, člani vlade, člani Pre-zidija ljudske skupščine, člani generalnega štaba in druge civilne in vojaške osebnosti. Sprejemu je prisostvoval tudi diplomatski zbor.
Vojaška godba je odigrala albansko in jugoslovansko- himno. Ogromna množica ljudstva, ki se je zbrala pred letališčem in vzdolž ceste, ki pelje do nove Albanije/
Generalni polkovnik Enver Hodža ie odšel v prostore Mestnega izvršnega odbora, kjer so ga pozdravili predsednik in sekretar odbora. Velike množine ljudstva, ki so nosile slike maršala Tita in generalnega polkovnika Enverja Hodže ter albanske in jugoslovanske zastave, so pred poslopjem Izvršnega odbora vzklikale albansko-jugoslovtanskemu prijateljstvu, albanski ljudski armadi ter Jugoslovanski armadi in skandirala Hodža-Titol. Tirana-Beograd!, živel maršal Tito!.
Generalni polkovnik Enver Hodža ie v kratkem govoru pozdravil zbrano prebivalstvo, ki je nato odšlo pred poslopje jugoslovanskega poslaništva. kjer je navdušeno- vzklikalo maršalu Titp in prijateljstvu med Albanijo in jugoslovanskimi narodi.
Ä Polidjs j© streljale in ranila 7 delavcev
Trst. 2. julija. Dopisnik Tanjuga
poroča:
>V stavki, ki so jo proglasile' antifašistične organizacije cone A v znak protesta proti terorističnim napadom fašističnih tolp na demokratične ustanove, slovenske knjigarne, trgovine in druge lokale, sodeluje vse demokratično ljudstvo Trsta in cone A -Julijske krajine.
Popoldne so se zaČ6le tolpe CLN-a birati pred uredništvi >11 Lavora-tore« m »Primorskega dnevnika". Fasisti so nemoteno plenili številke tista >11 Lavora tore-*., ki izhaja popoldne m so ga sežigali na trgu Goldoni.
Včeraj je policija razdelila mesto na dva dela. Blokirala je vse dohode v osrednje utice mesta in je tako zaščitila italijanske fašiste, ki jim je omogočila, da so nemoteno opravljali svoje delo. Policija ni niti poskušala preprečiti napadov in uničevanja prostorov antifašističnih organizacij in slovenskih lokalov. Z druge strani je streljala na antifašistične množice, ki so hotele braniti svoje ustanove. Ko so fašisti plenili številke lista »H La-voratore« in metali kamenje v okna uredništev demokratičnih listov, so skupine tržaških delavcev krenile od Sv. Jakoba proti uredništvu >11 Lavo-ratora« z namenom, da prevzamejo drugo izdajo Lista in preprečijo njego'« uničenje. Ko so policisti opazili prihod delavcev, so namerili nanje avtomatske puške in začeli streljati. Prvi izstrelki so ranili sedem delav cev, med njimi dva težko. Hkrati so se drugi policisti mirno pogovarjali s tolpo požigalcev in so za nasmeškom gledali, kako njihovi tovariši streljajo v delavce. To je le eden izmed primerov, ki dokazuje, kako se vsa ta zločinska početja opravljajo pod varstvom in s podporo lako imenovanih organov javne varnosti.
Za vse lo. kar se danes dogaja v sredini mesta Trsta., so odgovorne okupacijske oblasti, bi so fašistom š svojo neaktivnostjo omogočile nemoteno delo. Na drugi strani pa iste okupacijske oblasti ukazujejo podrejenim oblastem. naj zapirajo antifašiste. -ki poskušajo braniti sebe in svoje ustanove. Tako dajejo okupa
cijske oblasti vzpodbudo fašističnim tolpam, ki jih je organiziral CLN za izvrševanje zločinov. Povsod, kjer koli je bila opažena spontana akcija delovnih množic, da napravi konec terorju, je policija na najbolj surov način posredovala in uporabljala strelno orožje proti demokratičnim množicam, »Niso streljali v zrak, temveč so merili tudi v naše tovariše in so mnoge izmed njih ranili«:, je zapisano v današnjem biltenu stavkovnega odbora. Splošna protestna stavka, se nadaljuje.
Po - zadnjih vesteh iž Goriče so tam fašistične tolpe vrgle bombo v prostore sedeža nekega rajona SIAU. Ob eksploziji sta bili ranjeni dve osebi, ena težje.
Nasilja fašistov in policije se nadaljujejo
Stavka je skoro popolna. Vse velike m male tovarne popolnoma stavkajo, Nekaj tramvajskih voz. ki jih vozijo . stavkokazi, kroži., v središču mesta. Agenti. civilne policije so streljali po deseti uri v bližini ulice Malino di Vento brez vsakega vzroka in ranili štirj osebe, ki so mimo se-delerra kraju.
Neofašističnim tolpam, ki so se poslužile terorističnih sredstev, se je po--rečilo odpreti nekatere trgovine v redišču mesta.
Življenje teče normalno; oskrba popolnoma funkcionira.
O posameznih dogodkih poročajo. Okoh 9.50 ie v ulici Ca'-asma kakih dvajset fašistov v spremstvu dveh agentov civilne policije razbilo izložbena okna trgovin, to jih niso hoteli odpreti . „
Okoli 9. je skušala civilna policija v Rojanu prisiliti tramvaj, da bi nadaljeval pot. Sodelovale so sfcvadre neofaSistov.
Približno ob isti uri so hoteli v ulici Udine odpreti trgovine z grozilnimi metodami.
Okoli 9.45 je direkcija CKĐA zahtevala posredovanje, ameriške policije, da bi postavila stražo pred vhodom v urade.
Slični poizkusi, do bi nasilno odprli trgovine, so bil; ugotovljeni na več krajh v središču mesta.
Barbarstvo vojaške policije
Trst, 3. juL Dopisnik Tanjuga poroča:
Okrog pol 3. ziutrai le okrog 50 angleških in ameriških vojaških hrastov in divinih policajev prišlo pred kulturni krožek Ronaldi v Via Oaprin pri Sv. Jakobu. Zahtevali so, naj jim takoj odpro vrata- čim so bila vrata odprta., so _se razpršili po vseh prostorih stavbe, pričeli vlamljati v omare, mize in uničevati vse, kar jim je prišlo pod roke Vlomil; so tudi vrata, ki vodiio v bar, , S posebno mržnjo so uničevali partijske embleme in rdeče zvezde Prav tako so uničili tudi gledališki oder. Nikomur prisotnih niso dopustili, da bi ugotovil škodo. Vdrli so tudi na vrt in v bližnje lokale, ker pa tam ni bil nihče prisoten, ni mogoče ugotoviti, kaj so delali. Vse, ki so bill prisotni v kulturnem krožku, so posta vlil v vrsto. Medtem, ko so jih preiskovali, so morati držati roke prekrižane nad glavo. Ko so prekontrolirati dokumente, so vse poslali ven. ostati sta smela le dva In en član odbora kulturnega krožka.
Ko so z vsem tem barbarstvom končati, je angleški sergente E rear odšel v bar in se napil sherybran-d.yja. Ko sta ga oba prisotna tovariša. opozorila, da je treba r baru vse' plačati, je odgovoril, da bo plačal Tito.
Okrog pol 5. zjutraj so vojakom prinesli čaj. Ssrgente Brsaz je ukazal tovarišema, naj pomijsta čaše z-a čaj, kar pa sta oba odbila. Zaradi tega so ju oba zapodili ven tz poslopja, ne da bi jima dovolili prej sestaviti seznam o inventarju bara. Komaj pa sta prišla za vogal ulice Capita, ju je ustavil ser gents Breaz, ki . je olklofuta! tov. Furlana, zahteval od njega dokumente ter njemu in tovarišu Fischerju ukaz-al. da tega, kar se je dogodilo, ne pripovedujeta nikomur, jutri ob pol 10. oa naj se oglasita v njegovi pisarni. F primeru, če se ne bosta zglasila, jima ne uide šest mesecev zapora.
S kulturnega krožka so sneli vseh pet zastav; slovensko, italijansko in zavezniške, popoldne je bila policija še vedno v prostorih kullumeza krožka ter zastrašila tudi vso ulico Caprin.
Ob krsti nove žrtve
fašističnega
Trst, 3. julija Včeraj popoldne je tržaško demokratično ljudstvo spremilo b poslednjemu počitku tovariša Giorgiutidja, to je v nedeljo padel kot žrtev protiljudike civilne ooli-cije. Iz weh delov mesta so se že mnogo časa pred pogrebom zgrinjale v bližini mrtvašnice ogromne množice, ki so polagoma napolnile vso ulico Pieta in ves trg pred bolnišnico. Za red £o skrbeli številni prostovoljni reditelju
Malo pred pridelkom pogreba •"* ie prikazal kamion, poln civilnih poli-cietbv. 'Ljudstvo je imelo to za izzivanje in je v razgovoru, s častnikom angleške vojaške policije za (reva! o, naj se civilna policija umakne, ker ljudstvo ne more dopustiti, da bi padlega tovariša spremljati trsti, ki so ga ustrelili.
Nepregledna vrsta vencev raznih organizacij ■ j<= otvorila žalni sprevod.
Sledila je godba. Krsto, pticrito z italijansko zastavo z zvezdo, so nositi 'pristaniški delavci, tovariši padlega. Pred krsto so nosili delavdko zastavo. -Kriti je sledila nepregledna množica. Sprevod Se je pomikal proti Goldonijevemu trgu. na trg Impero in prot; Sv. Jakobu. Povsod se je r,a obeh straneh ulic zbrala ogromna množica, posebno pa na trgu Garibaldi in v ulici Molitio a vento. Delavska zastava, italijanska in .'tor venska zastava z zvezdo so se 'klonile pred krsto padlega tevariša. Množica se je pomikala- po ulici de! Bosco in jo napolnila v vsej širini.
Na trgu pred cerkvijo sv. Jakoba ■se je že mnogo prej zbrala nepregledna množica, da se pcklon-i tovarišu na njegovi poslednji poti
Po cerkvenem obredu je godba za-.gralg ža-losiinko. nato pa je noregiF varil tov. Jaksetich. Dejal je:
Ob krsti nove žrtve fašističnega nasilja
Govor tov. Jakseticha
Tnv. Giorgriutti, tržaško ljudstvo, s« .ie strnilo okrog tvoje krste, cu" istt‘ neizmerno bol, ki .jo čuti tvoja družina. Padel je tovariš, kj je dal vse svoje delovanje za svojo dru-žino, ki ;» delal v delavskih in antifašistični horganizacijah. Radel je kot žrtev fašističnega terorja v borbi za dosego svobode in demokracije. Danes, leto dni po zmagj nad ®aci-fašizmom, krožijo po mestu zločinci in kriminalci, naj bodo v uniformi ali ne, ki streljajo na delavstvo. Ti zločinci so uničili tvoje življenje in tvejo družino. Kljub veliki bolj pa ne moremo pozabiti, zakaj si umrl.
Vemo, zakaj je padel
Padel si v teli dneh, ko naše mesto zopet doživlja fašistični teror iz leta 1321. Reakcija ,jc danes obnovila svoje podvige z napadi, uničenjem Ljudskih sindikalnih in kulturnih organizacij, k.ler so naši delavci dobivali in dobivajo vso' podporo. Ti, tov. Ginrgiutti, si padel v lej borbi, nekateri drugi tvoj; tovariši pa danes ležijo ranjeni v bolnišnici. Upamo. d<' bomo te tovariše lahko zopet videli v naši sredi.
Kdo so zločinci
Naše ljudstvo ni klonio in ne bo klonilo pred fašističnim nasiljem in zločinstvom. Na fašistične zločine je ljudstvo odgovorilo s splošno stavko in je s tem dokazalo svoj visoko raz vitj politični čut. Nj ostalo zaprto v svojih domovih, pač pa Je šlo na ulico v obrambo najdragocenejšega: demokracije in svobode. Odgovorni za te zločine so kriminalci. stari fašisti, pripadniki X. MAS, Orne srajce, Collottijevj banditi, ki so dolgo dobo zatirali- naše Ljudstvo. Toda odgovornost ne pade samo na materialne izvrševalec zločinov. Ona pada na organizatorje CLN-a, kj je neposredno odgovoren za ogenj, ki .ie uničeval naše organizacije, in za kri, k, je pojila tržaške ulice. Oni so podžigali narodnostno mržnjo, pretirali so incidente v Pierisu. To pa je bilo v njihovem že davno
Ljudstvo cone B za stavkujoče delavstvo v coni A
Ajdovščina. 3. jul. Dopisnik Tanjuga poroča:
V vsej coni B Julijske krajine £0 zadnje dni velika protestna zboro/a-nja. na katerih prebivalstvo izraža svojo solidarnost z delavci cone A, ki so otopil; v stavko zsradj caši-stičnih ropanj, ubijanj in izzivanj v Trstu ter coni A. Ljudstvo cone B ogorčeno protestira protj zaščiti, ki jo uživajo fašistični šovinisti s -Irani policije. Obenem zahteva črn prejšnjo rešitev vprašanja Trsta 'ter njegovo priključitev z vso Julijsko krajino vred k FLRJ kot naravnemu zaledju.
Na zborovanjih sprejema Ljudstvo re oiucije, naslovljene SIAU-Ju v Tr*tu, v katerih izraža svojo solidarnost. s stav kujočimi delavci.
Idrijčani so poslalj protedno rew Lucijo Svetu zunanjih ministrov v Parizu in solidarnostne pozdrave glavnomu odTjoru SIAU.
Tržaškemu stavkujočemu delavstvu so Idrijčani . poročili: »Potem, ko smo zvedeli za vašo upravičeno sp'ošno stavko zaradi krvavih fašističnih ropanj, požigov in izziva i.i, se priključujemo z odobravanjem in občudovanjem vašemu junaškemu zadržanju ter vam obljubljamo vsestransko pomor. Vztrajajte do popolnega uresničenja skupnih teženj vseh demokratičnih svobodoljubnih množic do dokončne priključitve Trsta jn vse Julijske krajine k FLRJ. Živeli naši borci za uresničenje demokratičnih načel, živel Trst v FLRJ!«
Tesno sodelovanje fašistov in civilne policije v Pulju
Napadi na protifašiste in njih ovc ustanove se neprestano
ponavljajo
★
S »ođne rasprave prati Draži MrJtajlotdč» jn soo Moieneatm
Novi dokumenti ne razkrinkavajo samo Mihajlovičevega iz« dajalstva, ampak tudi onih, ki so se zatekli pod varstvo
tule reakcije
Od našega posebnega dopisnika
Pulj. 2. julija. V mesecu juniju so Izvršile fašistične tolpe v Pulju vrsto terorističnih napadov na protifašistične in demokratične ustanoeve. Te tolpe je reakcija organizirala iz vrst fašistov, vojnih zločincev in okupatorjevih hlapcev, ter jim dala nalogo, da napadejo domove množičnih protifašističnih organizacij in terorizirajo mimo prebivalstvo.
Dne 7. junija je neka teroristična fašistična skupina razrušila proslore Narodno osvobodilnega odbora v Pulju.
Dne 12. junija je skupina nad 100 teroristov izvršila prvi napad na uredništvo lista ’ll nostro Giornale'. Proiifašistom. ki so stražili uredništvo. je uspelo, da so ta napad odbili. Civilna policija, ki-je tedaj nastopila, je prijela samo protifašiste, ki so odbijali teroristični napad.
Ista skupina fašistov je nadaljevala napade na posamezne protifašiste po mostnih ulicah. Okoli poldneva so pretepli protifašista Mosearda. Pri napadu na Mosearda je teroristom pomagala policija, ki je Mosearda držala za roke.
Proti večeru istega dne so fašistični teroristi skušali napasti menzo Združenja partizanov.
Skupina teroristov je zatem napadla Antonija Buliča. Sergija Božieko-viča, Feruelia Nefata. Eda Rajkoviča, Hermana Miliča in Uršulo Ugotio.
Po tem napadu je civilna policija aretirala 17 protifašistov.
Pne 14. junija so agenti civilne policije napadli Marijo Gercio. Istega
skrbno pripravljenem načrtu- V soboto so začeli izzivati s proslavljanjem istrskih »beguncev'«, ki so se zatekli v naše mesto, kjer skušajo terorizirati antifašiste. Skušali so izzvati nerede in vprizoriti stavko po vzorcu one, kj so jo vprizoriti v Pulju. Zato pa jim je bila potrebna pomoč civilne policije. Kar je te dni napravila policija, ki bi morala čuva, ti javni red. je nezaslišano. Policija, ki bi morala čuvati javni red, povzroča nasprotno trajne nerede.
Fašizem, k; zopet dviga glavo, se je razbohotil posebno v sredini mesta. od ulice. Rossetti. XX. Settem-brc do ulice Cavana, kjer neovirano delujejo fašistične tolpe, ki jib organizira, podpira in vodi CLN, čigar propagandno glasilo je »La Voce Ubera«.
Dva dneva so fašistične tolpe neovirano nastopale pred očmi civilne policije, ko pa so sc naši tovariši po-stavjlj v bran svojih ustanov, je policija streljala.
Zahtevamo kazen za krivce-zločince!
Ponavljamo zahteve ljudstva, ki so navedene v prvem proglasu stavkovnega odbora.
Govornik je nato odločno obsojal dc'ovanjc CLN-a in njegovega predsednika Fonde, ki je neposredno odgovoren za vse fašistične zločine. Ljudstvo zahteva, naj javni red čuva zavezniška policija in ne civilna policija, ki je okužena s fašizmom. Zahteval je nato strogo kaznovanje vseh članov civilne policije, ki so streljali na delavstvo, m njihovih predstojnikov.
Spričo novih izzivanj in zločinov, ki so jih danes izvršili fašist, bo ljudstvo nadaljevalo stavko, da tako dokaže oblastem in reakciji, da zahtevamo Zadoščenje.
Tov. Jaksetich je nato zaključil svoj govor in izrekel poslednji pozdrav tov. Giorgiuttiju ter obljubil, da družina nc bo ostala osamljena. Vzkliknil je:	Slava junakom!
Slične brzojavke so poslali Svatu zunanjih ministrov v Parizu. Glavnemu odboru SIAU ter tržaškim delavcem prebivalci krajev Crni vrh. Godovič, Prapretno-Polje. Bola. Čekovnik. Prem, Sv. Lucija ob S>či. Modrej, Idrija pri Bači, Bača, Postaja, Tolmin. Lom ned Sv. Lucijo. Št. Peter na Krasu. Šmihel pod Nano om, Strmca. Hruševje. Slavinje, Velika Brda. Sajevče, Sirano, Landol. RaKitnik Motenja vas, Slavna, Koče, Prestranek. Studeno, Seia pri Tolmniu. Poljubinj. Kneža, Grahovo ob Bači, Ajdovščina, Sturje. Vipava. Podraga. St. Vid, Lozice in dr.
V v.-eh krojih .ie ljudstvo racalo zbirati hrano in denar, da bi podprlo veličastno stavko delovnega ljudstva cone A. Nabiralne akcije so v polnem teku. Samo v Idrljj 00 sklenili prebivalci, da se v korist -tavicu n-čim delavcem odpovedo vsmk enemu kilogramu mehe, ki jo dobe n živilske nakaznice. Postojnski delavci so 2. julija delali v korist tržaških delavcev.
Te velike manifestacije v coni B Julijske krajine zn delavstvo cone A dokazujejo nerazrušljivo povezanost Julijske krajine, ki je ni mogoče ločiti z nobenimi umetnimi, z.a zelenimi mizami potegnjenimi mejami. Ljudstvo Julijske krajine, povezano geografično. etnično In gospodarsko, poebno pa še v skupnem trpljenju pod fašizmem in v skupni oorb za svojo osvoboditev, zahteva združitev s FLRJ ter je pripravljeno n nove žrtve v ta namen.
dne proti večeru-je-nad 100 fašistov v varstvu agentov civilne policije napadlo mladinski kulturni dom »Nino Valconi«.
Teroristične napade na posamezne meščane so fašistično-teroristične tolpe izvrševale od 26."junija dalje vsak dan v varstvu civilne policije. Civilna policija je dajala terorističnim tolpam popolno pomoč, medtem ko je proti antifašistom uporabljala bombe za solzenje.
Dne 26. junija je tolpa okoli tOO fašistov v spremstvu organov civilne policije priredila med prepevanjem šovinističnih pesmi protidemokratične demonstracije. Teroristi so napadali posamezne protifašiste, kakor tudi manjše skupine mirnih prebivalcev. Če bi se j>rotifašisti zbrali v večje skupine, bi jih organi civilne policije razgnali in aretirali.
Dne 27. junija je skupina okrog 100 fašističnih teroristov drugič napadla uredništvo lista >11 nostro Giomalet. Tudi ob tej priliki je teroriste jx>dpi--rala civilna policija. Istega dne je civilna policija napadla dom Slovensko-italijanske antifašistične unije in druge antifašistične ustanove. Pri teh napadih je nastopala civilna policija skupno s člani terorističnih organizacij.
VREMENSKA NAPOVED za četrtek 4. julija.
Po večini jasno, 's krajevnimi nevihtami v popoldan,škili, oziroma večernih urah.
Beograd, 3. jul. Dokazni postopek v sodni razpravi proti Draži Mihailoviču se je danes nadaljeval. Sodišče je delno osvojilo dodatne predloge 'javnega tožilca in obrambe ter je dopustilo predložitev še nadaljnjih listin in zaslišanje nekaterih novih prič. Branje listov je trajalo danes ves dan, jutri pa bodo zaslišane še nekatere priče, zlasti one, ki so jih predlagali zagovorniki posameznih obtožencev.
Danes prehrane listine, predvsem one, ki jih je -predlagla obramba, razkrivajo novo poglavje izza kulis begunske vlade v Londanu in organizacije Draže Mihajloviča ter le še bolj jasno dokazujejo ostudno izdajalsko početje ne samo obtožencev, temveč tudi onih. ki so se zatekli pod varstvo tuje reakcije.
Najprej je bilo prebrano pismo angleškega majorja Hudsona Mihailoviču. v .katerem mu sporoča, da je angleška vlada odločena stodostotno podpirati njegovo akcijo. V pismu poziva Dražo Mihajlovica, naj mu sporoči. na kakšnem način hi bila ta. podpora najbolj uspešna.
Drastično osvetljuje vlogo Mihailovičem ih četnikov pogodba, sklenjena z glavnim štabom ustašev, v kateri se četniki Draže Mihajlovica zavezujejo, da bodo prisegli zvestobo poglavniku Paveliču in v vsakem pogledu pokazali svojo lojalnost ter na področju NDlf nastopali pod vrhovnim poveljstvom Ustašev. Pogodba ie bila sklenjena 1. junija 1942 v Banjaluki in dokazuje, da so četniki že od vsega početka krenili na pot najbolj zločinskega irdajalstva ter da je bila protihrvafska gonja v Srbiji samo krinka, za katero so skrivali svoje iz-dajalstvo. V pogodbi je še posebno poudarjeno, da bodo istočasno prekinili vse sovražnosti tudi proti ’‘Zavezniškim nemškim in italijanskim četam«. V zameno za to se ie Pavelič zavezal, da bo plačeval četničkim oficirjem posebne nagrade, prav tako pa redno mesečno plačo četnikom. Tudi družine četnikov bodo deležne posebne podnore in jim je bila zagotovljena prednost v vsakem pogledu.
Prebrane so bile nadalje originalne pogodbe z Italijani, zlasti z divizijami -Tanrieuse* in •■Ferrara« v Bosni in Dalmaciji. Pristnost teh pogodb ie Draža Mihailovič sam priznal.
V	teh pogodbah so se Čehi iški oddelki podredili italijanskemu povelj-nišfvu. ki je odločalo o njihovi uporabi v bojih prnti partizanom. Četniki samostojno sploh niso smeli izvajati nobenih akcij. Tudi le pogodbe so bde sklenjene že marca 1942. ko je begunska vlada v Londonu zatrjevala v svoji propagandi, da se bori Draža Mihailovič proti okupatorjem.
Ob lej priliki je predsednik sodišča neolovi 1. da ima Draža Mihailovič zelo dober spomin in da sp spominja vseh podrobnosti, ki se ne tičejo njega osebno.
V	vrsti brzojavk sporoča Draža Mihailovič svojim poveljnikom, naj bodo brez skrbi zaradi sodelovanja z okupatorji. kajti »visoki angleški funkcionari! so snoročili. da bodo z vsemi sredstvi podprli niegovn akcijo, naj samo rim prej likvidira komuniste«. Značilna ie tudi brzojavka, ki io je poslal predsednik begunske vlade Slobodan Jovanovič Draži Mihailoviču lakoj po padrir^Simičeve vlade, v katera ga obvešča, da ie poslal v njegov š'lab majorja Paterson a. ki ie,
naš človek: podpirajte ga in poslušajte njegove nasvete«. Ker pa je Paterson pozneje kritiziral izdajalsko nočetie četnikov, je nenadoma izginil. Mihailovičev* propaganda jc naprtila ta umor partizanom, ugotovljeno pa ie. da so umor izvršil četniki in sicer iz koristoljubia, ker ie imel Paterson uri sebi veliko vsoto denarja, katerega so našli pozneje pri četniku Mitroviču. ki je spremljal Patersnna.
Kako so skušali na vse mogoče načine prikriti izdaialsfvo Draže Mihailoviča. priča tudi korespondenca med šefom voinega kabineta Kneževićem in angleško obveščevalno službo. S posebnim dogovorom je bilo določeno. da bodo dobivali poročila o delovanju Mihailovičevih četnikov samo predsednik' vlade, šef vojnega kabineta in voditelji angleške obveščevalne služhc. Niti ministrom, niti kralju niso smeli o tem ničesar poročati.
Poglavje zase je spomenica sovjetske vlade, poslana begunski vladi v Londonu preko iugosiovanskega poslanika v Knjbiševn dne 26. januarja leta 1913.. v kateri opozarja sov-ietska vlada na izdaialsfvo Draže Mihailoviča in podrobno navaja razna dejstva, ki to jasno dokazujejo. Begunska vlada je na to noto odgovorila s popolnoma izmišljenimi trditvami o borbi- četnikov proti okupatorki in 'e izdala tudi vsem diplomatskim zastopnikom v tujini nalog, naj i7vaiaio v tem smislu propagando za Dražo Mihailoviča in pobijajo poročila tuiega tiska o bojih partizanov. Navodna v lom smislu sn izdali predvsem Slobodan Jovanovič Tvnn Knežević in zunanii minisfer'Ninčić širili °o celo laži. da partizansko gibanic nodoira Nemce in da imaio partizani dogovor z n«taši. čenrav je v resnici nrav Draža Mihailovič že, davno nrei sklenil iwzodho z glavnim ustaškim štabom Za lažno propagando so bilo nakazane ludi ogromne vsote iz dr žarne blagajne.
Istočasno, ko je Draža Mjhajlovič prelival v domovinski vojni bratsko kri, je begunska vlada v Londonu na debelo razmetavala državni denar za podpiranje četniškega gibanja. Po posebnih kanalih preko Calrigrada, Bukarešte, švicarskih bank in s posebnimi kurrji je pošiljala Draži Mihajloviču in njegovim zaveznikom težke milijone v dinarjih, turškh, in angleških zlatnikih ter ameriških dolarjih.
Tega zlatega blagoslova iz Londona so bili v obilni meri deležni tudi slovenski plavogardistj. Tako je bilo. kakor je razvidno iz zaplenjenih dokumentov begunske vlade, lii so sedaj v rokah sodišča, nakazanih tudi voditelju Mihajlovičevih plavogar-distov v Ljubljani, majorju Novaku, 10 milijonov lir. Enako vsoto so poslali Birčaninu v Split jn v neki švicarski banki je bilo za Slovenijo deponiranih milijon švicarskih frankov. Za propagando in organizacijo Draže Mihajlovica v Srbijj jc poslala begunska vlada po svojem zaupniku v Carigradu, majorju Teriču, v Beograd sto milijonov dinarjev. Poleg tega je bilo poslanih 12. septembra 1942 za organizacije Draže Mihajlovica v Sloveniji, namreč za plavo gardo, 5 milijonov lir, in sicer na na. slov Tinka Zorca v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10. Kurir, ki je denar prinesel, ga je izročil z dogovor, jcnim geslom: »Prinesel sem, sir iz Obrenovca.«
Prebran jc bil tudi originalni za. pisnik o seji ministrskega sveta begunske vlade, v Londonu dne 1. avgusta 1942, na kateri je bilo sklenje.
Beograd, 1. julija. Včeraj jc sodišče v razpravi protj Draži Mihaj-loviču iji sokrivcem nadaljevalo branje raznih listin, ki potrjujejo nekatere, še. bolj kakor izpovedbe prie, kr;vdo obtožencev.
Do reformacije srbske državne straže je prišlo v pričetku oktobra 1944. leta, ko je bil velik del Srbije osvobojen. V aktu poveljnika Joni-ča, z dne 5. oktobra 1944. leta. je rečeno:	»Obiskal sem komandanta
Srbije divizijskega generala Trifunoviča v zvezi z izdanim poveljem. Javil sem se mu v službo in na čelu SDS izročil njemu poveljstvo. General Trifunovič je izdal povelje, naj SDS spada v sestav »jugoslovanske vojske v domovini« pod nazivom »srbski udarni korpus«.
Po odmoru so prebrali dokumente o operacijah 2. in 5. divizije NOV spomladi 1944. leta, žandar, merijski poročnik Miljutin Jankovič poroča. 17. aprila 1944. leta na. čelniku štaba vrhovnega povel.jnl-štva o skupnih operacijah z Nem. ci proti NOV.
O skupnih operacijah priča tudi pismo Jrše Simiča, ki ga. je poslal obtoženemu Mihajloviču IX. aprila 1944. leta. Pri teh operacijah so sodelovali Nemci s 4000 možmi in lahkimi topovi. Bolgari so se utrdili na Borovi glavi. Od srbske državne straže je sodelovalo 230 borcev, na onem krilu pa so pomagali tudi ljotičevci.
Poveljnik gorske garde »nj. vel. kralja« major Nikola Ka.labič poroča poveljniku odseka nemške vojske na črti Rogatica—Sarajevo in zahteva' pomoč v puškah, .strojni/ ca.h ter minometih, -da bj nadaljeval skupno borbo za uničenje komunizma.
Po teh skupnih operacijah proti NOV spomladi 1944. so se četniki javno prevažali z nemškimi tovornimi avtomobili (brzojavka z dne 19. aprila 1944. leta, ki jo jc poslal Štipa). V prostoru od Kur. šumlije do Leskovca se je poleg četnikov borilo tudi 15.000 Nemcev s 70 tanki (brzojavka, ki jo je poslal Bibija — major Cvetič dne 8. maja 1944. leta). Ko je bila brigada podpolkovnika Keseroviča razbita, je prišla iz Blača na pomoč bolgarska divizija (brzojavka komandantu jurišnega korpusa z dne 22. junija 1944. leta). To sodelovanje je nepretrgano. V aktu štaba 4. skupine jurišnih korpusov z dne 4. septembra 1944. je rečeno, da bodo proti komunističnim silam-nastopili Nemci, prostovoljci, srbska državna straža in četniki zla-'tiborskega korpusa. O tem- priča tudi cela vrsta drugih brzojavk in poročil četniških poveljnikov kakor tudi naredbe vrhovnega povelj-ništva.
Sodelovanje z Nemci ob njihovem umiku iz Srbije
Tudi po osvoboditvi Srbije in večjega dela naše domovine so čet-niški oddelki še nadalje sodelovali z Nemci, ki so se umikali z Balkana. Poleg tega so pripravljali sabotažna dejanja in diverzantske skupine. Polkovnik Bo-rota obvešča z depešo obtoženega Mihajloviča dne 13. januarja 1945! leta »Komanda štev. 11« (Nemci) nam dajejo na razpolago 64 saboterjev pod poveljstvom Gare. Gara nujno želi sestanka z menoj. Prosim hitrih navodil, »štev. 11« urgirajo oficirje za zvezo«. »Čiča« odgovarja že drugega dne 14. januarja: »Nimamo ničesar proti temu da bi moštvo pod Garinivim poveljstvom sprejeli k nam. Pavlovič naj vzame od Gare specialne moči.« Borota ..avjja 16. jar.ua.ji» da je zadnja skugina grišla.
no, da se daje tako zvani »Slovenski zavezi«, namreč združenim belim jn plavim gardistom v Sloveniji, stalna mesečna podpora v znesku 50.000 švicarskih frankov. To podporo je izposloval slovenski izdajalec Miha Krek, ki je skrbel tudi za .zvezo preko Vatikana- Nadaljnje milijonske zneske za Slovenijo je prinesel kapetan Derocco, ki se je izkrcal iz podmbrnice ob jadranski obali. Pri raznih bankah v Ljubljani so bili iz Švice nakazani zneski v višini po 100, 200 in 500 funtov za podpore onim plavogardistom, ki so bili »preganjanj«. Takih kontov je bilo stalno okrog 200. Zneski so bili nakazani na ime »Rezar«. Miha Krek je izposloval tudi stalno mesečno podporo sinu izdajalca dr. Natlačena. Sin je živel v Švici in je prejemal od begunske vlade v Londonu po 200 švicarskih frankov na mesec. Tudi Natlačenova družina v Ljubljani je dobivala stalno podporo. Tako je begunska vlada v Londonu v času, ko je naše ljudstvo najbolj trpelo, ko je vsa zavedna Ljubljana stradala, na debelo razmetavala denar in podpirala tiste, ki so izdali svoj narod in se udinjali okupatorju.
Prebrana so bila tudi p:sraa in brzojavke, ki jih je pošiljal obtoženec dr. Ninčič svojemu zagovorniku dr. Davidu Alkalaju. Dr. Ninčič ž:vi sedaj v razkošnem hotelu v Lausanni v Švici. V svojih pismih in brzojavkah zatrjuje, da je nedolžen in da ga drugi iz osebn'h nasprotstev »noter tlačijo«.
Jutri bodo zaslišane še nekatere priče, ki jih je predlagala obramba, s čimer bo dokazni postopek zaključen.
31. januarja 1945. leta je načelnik štaba vrhovnega poveijništva Draža Mihailovič izdal naredbo številka 230, v kateri je rečeno: »Za specialne naloge na terenu Srbije je nujno potrebno, da se dajo na razpolago poveljništvu kraljevih skupin predlagane osebe, ki morajo vedeti, da bodo v primeru ncizvršitve nalog obsojene na smrt, ter tako ne pridejo v poštev tisti ki bi se hoteli vrniti v domovino.«
Neposredno pred zlomom Nemčije 15. aprila 1945. leta javlja Damjanovič, da je formiral štab pri vrhovnem poveljndštvu, ki se bo imnoval »gorski štab štev. 1«, 5. maja pa javlja polkovnik Borota z depešo, da jc nemškemu štabu žal,
Beograd, 1. julija. Danes je sodišče v razpravi proti Draži Mihajloviču in soobtožencem nadaljevalo branje raznih Tstin.
V	neki brzojavki Mladena Zu Joviča je rečeno med drugim: »Zadevo v zvezi z mojo lire.aoijo je reševal Mussolini. Pri prvem zaslišanju sem izjavil, da sem vaš delegat. Italijani mi izkazujejo vso pozornost.«
Druga .pisma Mladena Zujovjča govorijo o tesnem sodelovanju četnikov z Italijani.
V	pismu z dne 17. avgusta. 1943
govori o bližnjem zlomu Ital'je in pravi:	»Potrebno je izposlovati, da
bi v vseh krajih zavezniki zahtevali od Italijanov, naj vzdržujejo red do prihoda zavezn kov, partizanom in nam izdajo nalog, naj ostanemo na. svojih mestih.«
V	drugem pismu govori o svoji spomenici angleški vladi in s podobnimi besedam; izraža svoje mnenje o zaveznikih.
Prečitali so zapisnik Jo izdajalskem sodelovanju Ilije Birčanina. z Italijani, kakor tudi o sodelovanju književnika Nika Bartuloviča,. ki je bil v štabu Ilije Birčanina skupno s škofom Bonifačičem.
Po odmoru so prebrali priložene listine k obtožnici glede krivde obtoženega Rade Rad ča. V aktu čet-niškega. štaba »Kočič« z dne 12. julija 1942, naslovljenem na komandanta Bosne Rade Radiča, je pisal komandant Drenovič med drugim tako: »Ker so pri nas ogorčene borbe s partizani, nismo mogli prisostvovati sejam za volitev komande za Bosno. Odnosi s hrvaškimi oblastmi so primerni.«
»Primerne« odnese potrjuje tudi akt NDH 4. pešadijske polkovnije z dne 17. julija 1942, naslovljen na poveljnika Grujiča in Radiča, kakor tudj akt ministrstva za notranje zadeve NDH z dne 25. julija 1942 o uničevanju »komunistično - boljševi-ških tolp« z oboroženimi silami NDH in četniškimj oddelki, četniške komande so vzdrževale stalno zvezo s komandamii ustaških in domobranskih enot.
Z aktom z dne 3. septembra 1942 so obvestili ustaši komandanta Bosne o znakih spoznavanja, 13. januarja 1943 je poslal komandant Radič ustaškemu uradu v Banjaluki naročilnico za municijo. Isti mesec je to četniško - ustaško sodelovanje povečano s sodelovanjenr-ž nemškimi četami. 17. januarja poroča komandant Rade Radič komandantu nemške vojske v Banjaluki, da bodo čet-niški oddelki,! ki sodelujejo z nemškimi četami, zasedli nekatere prelaze.
Sporazum. Rada Radiča z ustaši
Sporazum med Radom Radičem In
ustaši potrjuje akt NDH, v katerem
ker ruiia, na razpolago zahtevanega oficirja za zvezo.
Nato js prebral predsednik sveta dokument o zvezi Mate Matičeviča in načelnika štaba vrhovnega po. veljništva Draže Mihajloviča.
Pobratimstvo
z organizatorjem ustašev
Mate Matičevič. organizator ustaške milice v Varešu, kjer je izvrši! nešteto zločinov proti našemu narodu. Med dokumenti, ki so jih našli pri njem. sta tudi dve povelji Draže Mihajloviča., ki ju je hranil kot. na.jvc-Jjo dragocenost. -- naredba z dne 1. decembra 1944. leta., ko je bil odlikovan z redom Belega orla z meči, in druga, ki napoveduje njegovo napredovanje za kapelana.
Ko so četniki bežali pred Narodno osvobodilno vojsko, ki je osvobodila domovino, so iskalj sodelovanja. s katoliki in ustaši, ker nemška zaščita ni bila več dovolj velika. Iz akta poveljništva z jugoslovanske vojske« 7. dne 20. januarja 1945. je. razvodno, da. so četniki zahtevali sestanek s katoliki in ustaši. Na ta sestanek je obtožen: Mihajlovič poslal Predavca. 20. januarja 1945. leta je general Trifunovič pooblastil ka.peta.na Bogdanoviča za vzdrževanje zvez z ustaškim vojnim pove.jništvom v Gračacu. »čiča« zapoveduje 8. januarja. 1945., naj se Mitra.novič tesneje poveže s katoliki jn ustaško milim v okolici Va.reša. V drugi brzojavki zapoveduje, naj se uredi vprašanje ustašev, da ne bi oviralj delo proti partizanov.
Dokumenti o vojnih zločinih
Nato so prebrali listine, ki so v zvezi z onim delom obtožnice, ki govori o vojnih ziočiniji. Najprej so prebrali pismo Jevdjeviča, ki je kakor vedno brez datuma in v katerem , poroča, da sn gataške čel e pred pohodom v Prozor poklale sto nedolžnih muslimanov, med batprl-mi je bil tudi eden, ki jp rešil na desetine Srbov.
Ob atentatu na nekega italijanskega oficirja je četniško povelj ni-štvo v Nikšieu izročilo karabinjerjem 15 rodoljubov, da bi jih postrelili.
Bacevir je z nekim pismom obvestil obtoženega Mihajloviča, da je samo v eni operaciji v vzhodni Bosni poklal in pobi! okoli 2500 Hrvatov. Poveljnik Sava Vukadino-vič poroča o ustrelitvi 49 osel» v zaledju. Pismo Pavla Djurišiča z dne 6. januarja 1942. leta govori o požiganju muslimanskih hiš.
je med drugim rečeno, de je hrvsb, ska vojska daleč «d te.ga. ds bi se borila, proti Rade Radiču, temveč si želi borbo in sodelovanje in sicer proti partizanom.
Prebrali so akt nemške komande v Banjaluki z dne 16. februarja 1943, v katerem j»* bilo čctnlškim enotam ukazano, naj zavzamejo Mrkonjlč grad in naj vzpostavijo zvezo s hrvatsko vojsko. V razpisu na vse komandante četniških oddelkov je ukazal Rade Radič, naj nastopajo korektno pesebno z Neme/. Na sestanku med Nemci in Rade Radičem je v smislu zapisnika nemške komande v Banjaluki z dne 5. marca 1.943 četniško vodstvo izrazilo lojalnost do Nemcev.
Prošnje ?,a obnovo sovjetskega državljanstva
Veleposlaništvo ZSSR v Jugoslaviji sporoča, da v soglasju z ukazom Pre-zidi-ja Vrhovnega sovje!a ZSSR od 1.4. junija 1946 lahko osebe, ki so bife do 7. novembra 1917 podaniki bivšega ruskega carstva in osebe, ki so imele sovjetsko državljanstvo, pa s<o lo državljanstvo izgubile, kakor tudi njihovi oiroei. ki živijo na ozemlju Jugo-lavijo, obnovijo državljanstvo ZSSR.
Osebe, ki izrazijo željo za obnov« državljanstva ZSSR, lahko lo storijo a ko se do 1. oktobra 1946. obrnejo na veleposlaništvo ZSSR z. iz.iaro. kaie-ri morajo biti priloženi dokumenti, ki identificirajo osebo vlagatelja ter dokazujejo, da je bil v preteWosti podanik bivšega ruskega ca^tva ali Sovjetske zveze.
Prošnje za obnovo sovjetskega državljanstva se lahko izročijo osebno, pošl jejo no pošti ali preko t ret jih oseb veleposlaništvu ZSSR v Beogradu ki sovjetskemu konzulatu v Zagrebu.
Naslov veleposlaništva ZSSR: Beograd, Katičeva št! 8, naslov sovjetskega konzulata: Zagrel), Tuškanac, vila številka 14.
Radio Ljubljana
SPORED ZA ČETRTEK
6 Partizanske pesmi poje Komorni zbor RL. 6.15 Napoved časa. vesti, pregled sporeda. 6.30 Jutranji koncert na ploščah. 7.15 Napoved časa, yesti. objave in pregled sporeda. 7.30—8 Slovenske narodne p&snii poje sekstet »Brnca« plošče. 12.30 Amerikansko plesno glasbo izvaja orkester Raymonda Scotta (plošče). 12.40 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda. 12.55 Koroščev kvartet igra domačo glasbo. 13-30 Napoved časa. pregled tiska, objave in pregled sporeda. 13.45 Krroške. primorske in gorenjske narodne v obdelavi Z. ŠNikaršiča in E. Adamiča poje Komorni zbor RL pod vodstvom Cirila Cvetka. vmes poje narodne Branka Stergar1<v va.. spremlja Avgust, Stanko. 14.15—14.30 Napoved časa. m poročila 18—21 Slogo mladinskih brigad iz Ljubljano.
Krivda Draže Mihajlovica in soobtožencev še bolj osvetljena
Neovržni dokazi o krivdi Draže Mihajlovica, njegovih pomočnikov in pokroviteljev

odhodu ljubljanskih delovnih brigad v Brčko-Banoviče
Organizacija dela na mladinski
in življenja progi
Polskf> Irta jr /»Kljucano. Mladina sp pripravlja na odhod, pa ne na počitnice kol v starih časih, kjer hi prebila čas <lo novega šolskega leta v brezdelju in vseh mogočih izživljanjih. Ne, današnja mladina se pripravlja za izvrševanje novih nalog v okviru naše gospodarske obnove, katere je prevzela mladina na II. kongresu. Z obvezami je mladina dokazala svojo veliko državljansko zavest do novega našega skupnega doma. Gradila bo ne samo, kar je okupator porušil, gradila bo vrsto važnih gospodarskih del, kot so ceste, železnice, mostovi, izsuševanje močvirij, reguliranje voda itd. Mladina ho v letošnjem letu izvršila taka dela, n katerih so narodi Jugoslavije za mati sanjali dolga desetletja, katera so bila. v preteklosti le prednici predvolilnih kampanj raznih profiljudskih režimov in strank. Breit iniciative in pripravljenosti naše mladine bi se ta dela ne mogla izvršiti niti v prihodnjih dveh letih.
Vzemimo samo primer proge Hreko-Bannv iči. Naša ljudska oblast je takoj |»o osvoboditvi pričela misliti na graditev te, za vso državo tako važne proge. .Strokovnjaki so dobili nalogo, da izdelajo načrte. Po mnenju ieh strokovnjakov Ivi se la proga gradila 3 leta in hi stala državo GOO milijonov din. Naša napredna delovna mladina, obogatena z izkušnjami osvobodilne borbe, pa je te norme v celoti ovrgla, se obvezala in prevzela odgovornost nase, da ho ta proga, ki se lm tudi imenovala mladinska proga — zgrajena že letos in ho stala državo k* 200 milijonov din. Ta primer nam nazorno kaže, kako velik delež nosi mladina v borbi na gospodarskem področju. Ustvarjajo se. novi heroji, heroji dela. Ponosni in srečni smo lahko, da imamo tako mladino, da imamo tako delovno ljudstvo.
Z velikim občudovanjem iri-spo-štovnnjem se danes govori po vsem svetu o jugoslovanski mladini, o kateri se upravičeno trdi, da je poleg herojske sovjetske mladine, od katere smo sc in se še učimo, najnaprednejša.
Ko gledamo disciplinirane in strumno korakajoče mladinske brigade. ki se pripravljajo za Brčko, se nehote spomnimo onih naših prvih partizanskih rdinic, ki so prav tako z vero v svoje lastne sile premagovale vse težave hoja. Resni in zaskrbljeni so ti naši fantje in dekleta, ki jih srečujemo po mestu v novih delovnih oblekah. Zavedajo se resnosti svojih nalog. Vedo, da to ne bodo počitnice v starem smislu. da bo treba, trdo prijeti z,a delo in premagati prenekatere težave.
7.	dograditvijo mladinske proge se bo odprla pot do sedaj nelzko-rišesfirma premogu najboljše, kakovosti. kakršnega smo morali do sedaj uvažati iz inozemstva. Poleg premoga, so v tem predelu države še druga bogastva, ki so bila. do sedaj neizkoriščena, kot slive, sadje Itd., kar vse se trn sedaj lahko izvažalo po državi.
Peln na progi Brčko-Ka novici pa ni samo velikega gospodarskega punima. ant pa k ima tudi velik politični jn vzgojni pomen. Na tem delu se bo mladina vse Jugoslavije med seboj spoznala, itt še poglobila že v boju skovano bratstvo. Pri tem delu sc naša mladina vzgaja v resnično delovno inteligenco. Prav tako pa se na tej progj utrjuje bratska povezanost demokratične mladine vse Ev rope. Saj je med 120 brigadami tudi š brigad iz drugih držav-: iz Francijo, Bolgarije, Albanije, Poljske. češke. Mladina teh držav je prišla, da pomaga naši mladini in da se tako oddolži za žrtve jugoslovanske mladine v borbi proti skupnemu sovražniku. Prihajajo pa tudi zato, da si pridobijo bogatih izkušenj, s katerimi razpolaga, naša mladina in njena organizacija.
Ponosna jo Pjubljana na svoje delovne brigade koi je bila. ponosna na svoje partizane. In dobro razumem ono uta ter. ki sem jo v preteklem tednu trikrat srečal na cesti. pa mi je vsakokrat povedala, da gre njen sin na delo v Brčko.
Nič manjše važnosti kot dela na progi Brčko-Banoviči pa niso dela,
ki se Izvršujejo pri nas «loma, v kalera se je tudi vključila naša mladina. Pomagala bo prj graditvi proge Preserje-Borovijica, ki nam bo omogočila dobre zveze s Trstom. Kegulacija Pesnice ho dala več tisoč ha plodne cemlje, Betoniranje ceste Ljubljana—Vrhnika, na kateri bo tudi sodelovala brigada s Trsta, tlakovanje ceste Ljubljana—Ježica, pri vseh teh delih ho mladina sodelovala.
Obv eze, k j jih je prevzela nase mladina, pa ne smejo biti samo mladinska stvar. Prav vsi se moramo vključiti po zgledu mladine v delo, ki ho koristilo prav vsem. še prav posebno pa moramo pomagati mladini pri njenem prizadevanju.
Mi vsi, m adina rj še prav rosr-be.j, se zavedamo, da obstoja nebroj težav prj izvrševanju obvez. Manjka strokovnjakov, za marsikaterim sl rojem, ki hi ga moral opravljati strokovnjak. stoji mladinec, premnog;; niso navajeni fizičnega dela. ne znajo ravnati z orodjem. Ali kakor so se naši partizani naučili upravljati z orožjem in ga. pravilno uporabljati, prav tako sc bodo tudi naše delovne brigade naučile ravnali z orodjem in stroji.
Treba pa sc ir nekoliko pogovoriti še o drugih težavah, kj ovirajo mladino prj organiziranju delovnih brigad. To je nerazumevanje in Pa pomisleki nekaterih staršev. Pomisleki, ki sc pojavljajo, so dostikrat nerazumevanje in pa posledica nepoznavanja dejanskega stanja, gospodarske važnosti in nepoznavanje mladinske organizacije sploh. Dostikrat pa tudi plod sovražnika naše obnove in naše ljudske oblasti. Taki hlapci domače in tuje reakcije sc poslužujejo najbolj podlih podtikanj, samo da bj zavrl; silen deloven polet in s tem ustvarili bazo za kovanje svojega političnega kapitala.
Nekateri roditelj; izražajo bojazen, da bodo njihovi «jnovi in hčere izpostavljeni zdravstvenim nevarnostim. Ta bojazen .ic popolnoma odveč, ker bodo tako mladinska organizacija kakor ohlastva storili vse, (la bo zdrav-
stvena služba v vsakem pogledu brezhibno delovala. Pred odhodom bodo vsi mladinci zdravniško pregledani jn cepljeni. Na delu samem bodo najmodernejše urejene ambulante. Sanitetno delo v brigadah bodo vršili rae-d'cinci, prav tako pa se vršjjo bolničarski tečaji iz vrst srednješolske mladine. V pogledu higijene in čistoče se vodi najostrejša kontrola. Drugi ss zopet bojijo, da se bo mladina izčrpala. Tudi ta pomislek jc neosnovan, ker jc prvič država dala dovolj velik kontingent hrane za delovne brigade, drugič pa bo delo tako organizirano, da bo vsak mladinec razporejen po svoji fizični sposobnosti. DeJnvnj čas bo trajal 6 ur. Organizacija bo stremela za tem. da se v tem času holj strokovno seznanijo z delom, kar jim bo v poznejšem življenju ogromno koristilo, ves ostali čas pa bo pnsve-čen vzgoji, fizkultufi. čiščenju, kulturnim prireditvam itd.
Kazen teh se pojavlja tudi bojazen v pogledu morale, ker so fantje in dekleta skupaj na delu. Naša mladinska organizacija je že mnogokrat pokazala in dokazala, kako strogo pazi ravno na to vprašanje. Popolnoma razumljivo je da bo mladina ločena po spalnicah. Organizacija bo skrbela za najostrejšo disciplino.
Upravičeno lahko trdimo, kar se vseh teh pomislekov tiče, da bodo starši onih mladincev, ki gredo v delovne brigade, živeli lahko bolj brezskrbno kot kdajkoli poprej.
Poleg ogromnega doprinosa na gospodarskem področju, ki ga bo mladina prispevala naši državi, bo tudi sama obogatela na izkušnjah. Pridobila bo prav; odnos dn kolektivnega življenja in tovarištva, v delu sc bo utrdila, zdravstveno se okrepila, dobila pravilen odnos do debi — skratka poslala bo prava, resnično delovna inteligenca!
Ko se br.mo ju Ir; zvečer ob pol 20. urj zbrali na Kongresnem trgu, da se poslovimo od naših brekovljanov in pozdravimo primorsko mladinsko delovno hrigado, bomo istočasno manifestirali za najširšo mobilizacijo delovnih sil za javna delo prj nas doma.
Krese Leopold-Jošt
(Poročilo
nsiega posebnega dopisnika.)
Brčko, 1. julija.
Gradnja železniške proge iz Brč. kega v Banovičc, ki naj poveže rudarski okoliš okolj Tuzle, Banovičev in Zavidovičev z velikimi industrijskimi in potrošniškimi središči v Sr. bi ji, Hrvatski in po vsej Jugoslaviji, je delo, za katero vlada po vsej državi enako zanimanje kakor za vsa druga važna notranje jn zunanjepolitična in gospodarska vprašanja. Koder koli smo potovali po Hrvatski, Bosni in Hercegovini, povsod »mo videli, kako mladina organizira nove brigade, kako popularizira ta svoj edinstveni podvig in kako se zanima, kakšne uspehe so že dosegli tovariši, ki so se prvi lotili dela na progi.
Povsod smo imeli priložnost spoznati, Ica k o daleč je prodrlo razumevanje za pomen tega mladinskega dela v vse delovne sloje našega ljudstva. S ponosom so nam pripovedovali očetje, da. imajo na progi svojega sina ali hčer, mladinske organizacije, da so že poslale, toliko in toliko svojih elanov in da bodo po.' slale nove in nove brigade, dokler ne bo proga zgrajena. Z zanimanjem so nas spraševali ljudje, ki živijo v odročnejših krajih in ki nimajo priložnosti, da bi dnevno čitali časopisje, kako delo mladine, napreduje. Ko smo vstopili v oddelek ze-njške železarne, kjer so spravljene izdelane tračnice in kjer izdelujejo druge železne izdelke, ki so potrebni za gradnjo prog, so nam delavci takoj povedali, da delajo sedaj za mla. d'nsko progo. Z veseljem so dostavki. da je hotela vsa njihova mladina oditi v Brčko, kar ji pa niso mogli dovoliti, ker bi sicer trpela njihova proizvodnja.
Naša mladina, vse I" zanimanje resnično zasluži. Treba je povedati, da. njeno delo nikakor ni nekaj počitniško zabavnega, nekaj letoviščar-skega. Delo na progi je polnovredno delo. Vsak mladinec mora čvrsto dc-lat.j. Ni šala kopati useke, kopali in prevažati zemljo in gramoz, graditi nasijie, ni šala zidati mostove, propuste, betonske, cevi. Ni tako lahko lotiti se s kompresorji zemlje hi skal v hribu, skozi katerega bodo zgradili predor. Ni tako lahko polagati tračnice, postavljati drogove, graditi postaje in druga posičpja, ki so na postaji potrebna. Vse to so zelo resne naloge, ki jih moreš izvršiti le, če se jih lotiš, ne da bi ti bilo žal trmla in znoja.
Lspešene napredek gradnje doka. zuje da sc je mladina lotila, dela pripravljena na vse težave. S trdno organizacijo. discipliniranostjo in požrtvovalnostjo premaguje vse ovire. V tem pogledu je najznačilnejše priznanje, ki so ga mladini tlali inže-nCrjii. Mnogi med njimi, vajeni še starj metod dela in navad predvojne mladine, so prišli v Breko polni dvomov. Tako se je eden izmed teh dvomljivcev izrazil, da zasluži mladina vse priznanje že v primeru, če bo progo zgradila v dveh letih. Mladina, svesta si svoje naloge in obveze, ki jo je dala. svojemu ljudstvu in maršalu Titu, se na taka mnenja ni mnogo ozirala. Lotila se. je dela z voljo, da se prilagodi vsaki delovni zahtevi. Opravljala, je preprosta dela, za katera nj treba nie drugega kakor fizično silo, v krajših strokovnih tečajih se. je vežbala za specialne posle (za miniranje, vrtanje, s kompresorji, zidanje itd.), mnogo pa je pridobila zaradi svoje nadarjenosti in izkušenj. Inženirji so kmalu drugače, gledali nanjo. Danes so že veliki optimisti, celo večji kakor mladina sama. Med vsem strokovnim osebjem in mladino se je razvilo najboljše sodelovanje, ki veliko koristi dobremu razvoju del.
Ko prideš v Brčko, mestece velikosti našega Celja, je tvoja- piva dolžnost, da se oglasiš na glavnem mladinskem štabu, čeprav imajo tovariši. ki delajo v štabu, zaradi prezaposlenosti zelo malo časa, boš vendarle dobil vsa obvestila, kj te zanimajo, št a h ima svoje, prostore v manjši hiši na bregu Save. Okoli te hiše je vedno živahno. Sera prihajajo kurirji, tovariši, ki prihajajo ali odhajajo, novinarji, razni drugi obiskovalci itd.
Štab je središče, v katerem se odloča o vsem, kar se tiče dela mladine: na progi in v prostem času. On jc odgovoren in skrbi za vse naloge, ki so povezane z gradnjo proge in z življenjem mladine. Strokov-
ne delovaje naloge določa Uprava gradnje proge. Štab pa je pristojen z.a porazdelitev' brigad na delo. Vpogled v njegovo obsežno delo daje obenem vpogled v organizacijo, ki mora biti pri takih akcijah izpeljana do podrobnosti solidno in premišljeno. Le' dobra organizacija zmore vse številne, različne naloge, ki so zvezane s takim delom, kot je gradnja proge, pri kateri sodeluje že danes nad 11.000 mladincev in mladink, čez neka j dni pa jih bo 30.000.
Delo v' štabu je razdeljeno na oddelke. Poleg organizacijskega delujejo kulturno-prosvetni, statistični, fizkulturni in administrativni. Posebej je organizirana intendantura in saniteta- V štabu je tudi uredništvo tednika »Omladinska pruga«.
Najvažnejše delo opravlja organizacijski oddelek, ki ima tri odseke. Prvj skrhi za razmestitev brigad. V pristojnost drugega spada priprava predlogov za imenovanje udarnikov, predlogov za priznanje najvišjega odlikovanja, prehodne zastavice, ki jo dobi najboljša brigada na podlagi ocene, kj se izvede vsakih 10 dni. Končno predlaga, katere brigade je trpiva pohvaliti. Tretji odsek skrbi za strokovni kader. Organizira tečaje za strokovno izobrazbo mladine, ki je zaposlena pri delih, kjer je po. trehno strokovno znanje.
štab je povezan z Upravo gradnje preko omladincev, ki so postavljeni za pomočnike načelnikov sekcij. Preko njih gre vse, kar se tiče del na posamezni sekciji. Naj pri tem omenimo, da je vsa proga razdeljena na tri sekcije. Sedež pn e je v 'Brčkem, sedež druge v 40 km oddaljeni vas; K »patnici in sedež tretje v Lukavcu, naselju na cesti Tuzla—Gračaniea.
Vsaka brigada, ki ima prav tako svoj štab, tvori samostojno celoto. Razdeljena je na 4 do 8 čet, vsaka četa na vode in desetine. Ker je vsaka sekcija razdeljena na več odsekov in dela na vsakem odseku po več brigad, je bil za strokovna vprašanja osnovan poseben odsekovni svet. Njegovi člani so bili vsj poveljniki brigad na dotičnem odseku, za sekretarja pa so Izvolili najboljšega poveljnika. Prvotno je bi) ta svet izključno mladinski, kar pa ni bilo najboljše. Kasneje se je povezal s strokovnim vodstvom na tistem odseku tako, da so sekretarji sveta obenem pomočniki načelnikov odsekov.
Drugi najvažnejši sektor dela je v štabu poverjen kultumo-prosvet-nertiu oddelku. Tudi ta ima več odsekov in pododsekov. Propagandni odsek skrbi za podatke, ki jih potrebujejo dopisniki, pošilja poročila uprav; naših radijskih postaj, skrbi za fotografski material, poseben pod-oclsek pa se bavi z založniškim de. lom. Pripravlja več brošur o delu na progi.
Oddelek za kulturne prireditve skrbi za gostovanja gledališč, kulturnih skupin, za sprejeme delegacij, inozemskih brigad in pripravlja prireditve po brigadah. Mladino je doslej obiskalo že več raznih kulturnih skupin. Tako so priredili več naste. pov zbor in orkester zagrebškega radija;, orkester in diletantska skupina sindikata, beograjskih železničarjev, sarajevsko gledališče, pet dni je gostoval zbor in orkester beograjskega radija, nastopil je orkester Doma KNOJ-a v Beogradu in končno folklorna skupina neke. naše armije.
Poseben odsek prireja filmske predstave. Imajo dva kinoaparaia ju so priredili doslej že okoli 50 predstav po posameznih skupinah brigad. V kratkem bodo dobili še tretji ki 110-a parat.
Važno delo opravlja predavateljski odsek. Predavanja so razdeljena na štiri skupine: politično-vzgojna, popularno - znanstvena, higienska in strokovna. Politično.vzgojna predavanja vodi 30 predavateljev, študentov beograjske univerze. Snov teh predavanj se t.jče mladinskega gibanja, Sovjetske zveze in narodnoosvobodilne. borbe. Vsak predavatelj je obvezan, da priredi 4 do 5 brigadam dvakrat tedensko po eno p-->-litično-vzgojno predavanje.
Popularno - znanstvena predavanja Votli skupina učiteljev iz Beograda. Vsa predavanja so bila prirejena skupno in obravnavajo zemljepisno, zgodovinsko in drugo snov. Predavanja iz higiene, prirejajo zdravniki in študent; medicine, ki so po brigadah upravniki ambulant. Strokovna pre-
davanja so prvotno prirejali kar ▼ glavnem odmoru med delom. To pa se ni obneslo. Zato so strokovna predavanja sedaj zamenjali kratki strokovni tečaji. Ti tečaji so izvežbali ves mladinski strokovni kader, ki se danes z uspehom uveljavlja pri grad-uji mostov, predorov, polaganju tračnic itd.
Nabavni odsek kulturno-prosvctne-ga oddelka skrbi za nabavo vseh predmetov, ki so potrebni za kulturno delo (svinčniki, papir, knjige itd.). Tehnično-adminjsteativni skrhi končno za razmnoževanje.
Po brigadah jc kulturno.prosvetno delo poverjeno posebnemu mladincu, ki je član brigadnega štaba. Pomaga, mu 3 tovarišev, katerih prvi skrbi za organizacijo predavanj, drugi za prirejanje analfabetskili tečajev, frei ji za stenčase in dopisništvo za »Omladinsko prugo«, četrti za kulturno-prosvetno delo v ožjem smislu in peti za čitalne skupine.
Med vsemi nmladincj in onitadin-lc>mi. ki so prišli v prvi izmeni na progo, je bd relativno zelo nizek odstotek nepismenih, zlas'i, če se upošteva, da je večina te prve skupine prišla iz vrst kmečke mladine. Skupno je bilo le KOP nepismenih, torej 6.5 "V Vsi so se že naučili pisati in citati. Kazen teh je bilo okoli 2000 takih, ki so bili polpismeni, ki so znali samo čitati ali samo pisati, ozki so znali čitati in pisati samo v cirilici ali samo v latinici. Tudi ti so se že naučili tistega, kar niso znali.
Važne so čitalne skupine, katerih naloga .je, vzbuditi v mladini zanimanje za čitanje. Izdelan je hi) načrt, Uaj mora vsaka brigada pročitati. Čitalne skupine so dosegle svoj namen. Razvilo se je veselje za individualno čitanje.
Statistični oddelek zbira vsakodnevna jMjroeulti o rezuä'atiU dela, ki jih pošiljajo brigade na posebnih obrazcih. Prav ' tako zbira podatke z vseh drugih pvđroč’j. Na podlagi teh poročil Izdeluje grafikone, kjer grafično prikaže uspehe posameznih brigad. Ta oddelek vodi tujli popis vseh mladincev, kj delajd na progi, ker bc.dn dobili posebne legitimacije, značke in spomenico. Statistični oddelek ima v vsaki brigadi svojega statist ičarjaki je član brigade. Svojega stati-stičarja ima tudi vsaka četa. Vsi podatki. ki jih zberejo statističarji. se strokovno prekontrolirajo. Statistični oddelek ne sprejme porečda, kj ga hi prej pregledal inženir in potrdil s svojini podpisom njegovo pravilnost.
Oddelek za fizkulturo prireja fjz-kulturna tekmovanja. Vsaka brigada ima vsako jutro 10 minut telovadile. Intendantura skrbi za vso prehrano. Tudi vsaka brigada ima svojega intendanta. Saniteta skrbi za zdravje mladincev. Ima svojo glavno bolnišnico in lekarno v Brčkem, po brigadah pa svoje brigadne ambulante.
Ves ta aparat vodi vse. življenje na progi. Zadovoljstvo mladincev in mladink kaže, da ga vodi dobro. Mladina, ne grad' samo proge, temveč tudi samo sebe. 7,a mnoge bo to najvišja, šola, ki jo bodo opravili v svojem življenju. A tudi za tiste, ki sc bodo še šolali, bodo življenjske in delovne izkušnje, ki si jih bodo nabrali na progi, dragoceno vodilo v nadaljnjem življenju.
Važno je končno, da mladina o« živi zaprlo življenje v krogu svojih brigad. K vsem svojim prireditvam vabi vaščane iz vasi, kjer je nastanjena ali kjer dela. Za vasi jc priredila posebne analfabelske tečaje, na svoja predavanja vabi vaško mladino, vse vaščane pa na filmske predstave. To niso malenkostne stvari. kajti iu je še mnogo ljudi, ki še nikoli niso bi!j v kinu, ki še nikoli niso videli tako živahnega življenja, kakršno se razvija sedaj okoli njih.
Prebivalstvo sc vabilom mladine rado odziva. Kako pa spremlja delo mladine, gradnjo proge, kak« s« zaveda njene važnosti, kaže izjava, starejšega kmeta, ki je dejal: »To progo nam je obljubila že Avstrija, obljubljala in trasirala jo je že predvojna Jugoslavija. Vse pa je ostalo le pri obljubah. Titova Jugoslavija pa živi komaj dobro leto in že se gradi proga v najhitrejšem tempu. Zgradila nam .jo bo mladina, ki bo vso našo državo’ povedla na lepšo pot.«	Z. G.
LJUBLJANČANI!
Nocoj ob pol 8. uri so bomo poslovili na Kongresnem trgu od naših mladinskih delovnih brigad, katere sestavljajo najboljši iu najzavednejši mladinci in mladinke Ljubljane. Odšli bodo gradit progo Brčko—Banoviči, da tako pomagajo izpolniti obveze, ki jih je prevzela mladina Jugoslavije, za obnovo svoje svobodne države. I’ zboru bo sodelovala tudi delovna brigada iz Primorske in Trsta, ki gre tudi na gradnjo »Mladinske proge«.
Ta zbor Imi najveličastnejša manifestacija dri; in pregled mladinskih delovnih sil. Dokažimo, da pravilno pojmujemo prizadevanje mladine za obnovo iu blagostanje, naše skupne domovine. Udeležimo se prav vsi, da stisnemo roke onim, ki odhajajo v Brčko in bodo pokazali pot, da sc bovlo udeležili dela v mladinskih brigadah doma.
Zato vsi v četrtek zvečer ob pol 8- na Kongresni trg.
Z Mladinske proge: delo, učenje
KULTURNI PREGLED
Gojenci mariborske Glasbene šole
Kot Kimanji prikaz svojega. dela je mariborska državna. Glasbena šola priredila v terck. 18- jun ja in v sredo. 19. junija dva javna nastopa, v petek, 21. junija pa koncert svojih gojencev. Nastopa, sta se vršila popoldne v Kazinski dvorani, koncert pa. zvečer v dvorani FD Maribor. Tu je govor o poslednjem.
Spored je bi! pester :n bogat z ozirom ga števlo izvajanih skladb. Obsegal je 24 točk. ki so jih skozi dve uri in pol izvajal; mladnski zbor, šolskj orkester in gojenci violinskega razreda, komorne in orkestralne šole prof. Poljanca, klavirskega razreda prof. Ogrinove ter pevskega razreda prof. Br šnika. Razen zbora in orkestra je nastopilo deset učencev solistov: dva pianista-štjrje violinisti, en violist ter št rje pevci.
Koncert je pričel triglasni mla-dinsk1 zbor deklic, oblečenih v enoten kroj, ki je odpel tri kratke pesmi: Rozinovo »Budnico«, narodno »Kje so tiste stezice«, in partizansko 'Katiušo« Prof. Bajde, ravnatelj Glasbene šole, ki je sbor izvež-
bal, mu je kot .najbolj značdno potezo privzgojil neobičajno nežnost, številčno ne jak — šteje kakih 20 mladostnic — jc odpel pesmi tako netvamo, da, se je zdelo, kakor da pojejo eterična bitja. Največjo pažnjo je dirigent posvetil deklamaciji besedila. Zato sta veliki ritem in dinamično sproščenje stopTa nekoliko v ozadje. Ker gre teženje zbora bolj v piano smer, to ugodno vpijva na ubranost glasov, kj je bila lepa. Izmed glasov se odlikujejo zlasti ndzkj alti.
Kot pianista stä nastop’la Mordej in Cvetan» Mjhelič. Mordej je odigral Debussyjevo »Arabesko« in razodel tehnično zelo mirno in sigurno igro ter spretno uporabljanje pedala, vseb nsko pa bi bilo želeti ostrejše členitve pri prehodih in več intenzivnega čustva. Cvetana Mnhe-l!č je predvedla Novakovo »Barbo-lo«, ki predstavlja en sam veliki crescendo in decrescendo in »Pomladno pesem«, ki stavlja precejšnje tehnične zahteve. Tehnično jih je mojstrovala in dokazala preciznost in soLdnost igre, V prid pa bi ji bilo,
če bi se v rjt.mu jn dinamiki še bolj sprostila. Oba pianista razodevata lepo nadarjenost.
Violinisti so bili štirje:	Orešič,
Grušovnik, Zvonka Medvedova in Tovornik. Orešič iz prvega letnika srednje šole je izvajal I. stavek Vi-ottijevega Koncerta v G-duru. Razodeva lepo tehnično znanje. Vendar še ni popolnoma neutesnjen. Predna-šanje jc. še nekoliko šolsko, kar se javlja zlasti v premalo ostrem ritmu in stopnjevanju ter v ne popolnoma čisti intonaciji. Zapestje desne roke nj dovolj prožno. Predstavil se je tudi z violo in Odigral Godardovo »Barceuse de Jocelyn«. Zd; se, da izvablja iz viole lepši in polnejši ton, kot iz vjoline. -— Grušovnik Srečko, ki je izvajal prvi stavek Jansovega »Koncertjna«, ima dober ritem, dolg poteg in odlično držo leve roke v zapestju. Kljub muzikalnosti pa intonacija tudi pri njem ni brezhibna. - - Medvedovo odlikuje izoblikovan in mehak ton in neutesnjena sproščenost v igri. Kaže izrazito nadarjenost. Intonacija je čista razen pri dvoprijemih. Lok ji ne drsi zdržema navpično na strune. Od obeh skladb, k ijih je igrala, Rubinsteinovo »Romanco« v Es-duru in Wjenawskega »O be rt as - mazurko«, je izvedla zlasti drugo zelo uč nkovjto. — Izmed violinistov je gotovo najboljši-Tovornik. Že njegovo' zunanje obvla-
danje violine ga dviga nad ostale: lok izrablja do zadnje možnosti, ima prožni zapestji,,navpičen in dolg poteg pa mehak In dovršen ton. Razpolaga pa tud; z velikim tehničnim znanjem in čisto intonacijo. Njegove odlike so se očitovale zlasti v Swend. senovi »Romanci« za violino jn orkester, kjer se je ko‘t izrazit interpret z dovršeno, sproščeno in čustveno igro ter mehk:m, sanjavim tonom povzpel do stopnje zrele umetnosti. Ni pa bil tako prepričevalen v Pugnani - Kreislerjevem »Preludiju in Allegru«, kjer je manjkalo ognja jn stopnjevanja, doeim je bil v Schubertovi »čebelici« zopet mnogo boljši in jo je odigral učinkovito.
Kot pevci so se predstavili: Fras Ida (sopran), Serajnik Danilo (bariton), Kocjan Vera (sopran) in Čepe Anica (alt). — Fras Ida ima dokaj dober glasovni material rnezo-sopranskega značaja jn neprisiljen nastop. Ni se še osvobodila funkcije grla; zato so visoki toni še stisnjeni. Tudi s s.ičn;ki nj vse v redu in kvarno vplivajo na razumljivost izreka. Dobni pa so piani. Pela je Ha. tzejevo »Majko« jn D’Albertovo. »Amor in psha«. — Serajnik Danilo. se je v pesmih predstavil kot visoki bariton. Zdi se pa, da bi njegovemu glasu bolj godilo šolanje v smerj užine, da bi se povečal in
okrepjl volumen. Ni mogoče premagati vtisa, da je njegov glas dinamično preutesnjen jn premalo sproščen. Tresljanje glasu je prej napaka ko odlika. Zapel je Volaričevo »Rožmarin« in Gerbičevo »Pojdem na prejo«; slednjo zelo učinkovito. S praviln m šolanjem bi utegnil postati odličen bariton. — Vera Kocjanova je nastopila, s spevom Min»] iz »Bohema« in z Leonoro iz »Trubadurja«. Njen visok!, koloraturni, lirično nadahnjeni sopran je kvaliteten. Ima veljk obseg z veljko višino in zelo lepo nižino; je svež, mladosten, sonoren, zračen in vitek, sposoben dimiuniranja. Ker tehnično še ni popolnoma izgrajen jn izdelan, ni med vsokimi in nizkimi toni prave kontinu'tete in so visoki toni prekonjčasti. Kolorature bi morale biti še bolj yitke. V prednašanju se pevka v besedilo in petje poglablja, tako da bi utegnila postat! izvrstna interpretka. Ker ima vse pogoje za uspešno umetniško karijero, smo na njenem nadsljnem študiju so^avzeti. Tudi poslušalstvo je dojelo njene odlike in jo nagradilo z velikim priznanjem. — čepe Anica je odpela Pavčičeve »žanjice« in Kabanero iz opere »Carmen«. Občinstvo jo že pozna z njenih opernih nastopov. Ima lep alt, katerega nizke lege so zlasti dobre. Pomanjkljiva je vokalizacija. Sploh kaže, da gre šola prof, Brd-
nika v barvanju samoglasnikov predaleč. Prekomerno barvanje, ni utemeljeno, ker ni potrebno in nasprotuje estetskim zakonom prednašanja. Tudj nastavek glasu je usmerjen preveč med zobe. To kvarno vpliva na razumljivost besedila. V splošnem pa se pevka dobro razvija in se glas organično jači.
Spremljanje instrumentalnih In pevskih solističnih točk je izvečne oskrbela prof. Vogrinova; bilo je korektno jn obzirno v smislu podreje-vanja.
Koncert je .zaključil šolski godalni orkester pod vodstvom prof. Poljanca. Izvajal je že imenovano Swend-senovo »Romanco« ter preludij, ga-voto jn rigidon jz Grjegove suite »Iz Holbergovih časov«. Godala so lepo oglašena in se ubrano zlivajo v zvočno enoto ter s tehnično precizno igro in dinamičnimi djferen-c-ijacijanii dokazujejo solidno jn smo. treno vodstvo.
Kljub precej dolgemu sporedu j* občinstvo vztrajalo do konca in s tem posredno dokazalo kvalitetnost točk in izvajalcev. Koncert je bil lep uspeh tako z ozirom na učence kakor na učitelje in lepa manifestacija v študij položenega napora koncertantov kakor tudi napornega muzi-kalno pedagoškega dela Glasbena šole.	Prof. Gregor Zafošnik,
S konference zunanjih ministrov v Parizu
Sp srazu m o avtonomni tržaški pokrajini
Svet zunanjih ministrov je v torek razpravljal le o vprašanjih statuta
avtonomne tržaške pokrajine
Demokratična izvedba
referenduma na Poljskem
Pariz, 3. julija (Tass). Posebni dopisnik Tassa poroča 2. julija:
V torek 2. julija je bilo zasedanje Sveta zunanjih ministrov posvečeno izključno razpravljanju o vprašanja jugoslovansko - italijanske meje in Trsta. Gledišča posameznih delegacij glede tega vprašanja so se zbližala.
1.	Vse delegacije so priznale potrebo po internacionalizaciji Trsta in okoliškega ozemlja.
2.	Glede mej bodoče avtonomne tržaške pokrajine so se sporazumeli na temelju francoske razmejitvene črte.
Eakor se je pokazalo na današnjem zasedanju pa so vendar različna na-zlranja o režimu bodi-e avtonomne tržaške pokrajine. Ameriška delegacija je predlagala, naj se vprašanje o zna-eaju tega režima predloži v proučevanje mirovni konferenci brez prejšnjega razpravljanja na konferenci štirih zunanjih ministrov v Parizu. Sovjetska delegacija je poudarila, da bi bilo sedaj, ko je Svet ministrov zunanjih zadev ie toliko easa preučeval vprašanje jugoslovansko-itaiijan-ske meje m Trsta ter dvakrat slišal izjave predstavnikov Jugoslavije in Italije, v ažno ustvarit! osnovo statuta za bodočo avtonomno pokrajino Trst, upoštevajoč pri tem, da se bodo morale podrobnosti tega statuta nato izdelati z direktnim sodelovanjem Jugoslavije in Italije. Ker je Svet runa. njih ministrov sklenil, da se Trst internacionalizira, je seveda potrebno, da smo si na jasnem, kaj se razume pod internacionalizacijo. Sovjetska delegacija je predlagala, naj bi se držali naslednjih načel:
1.	Avtonomna tržaška pokrajina se upravlja na osnovi statuta, ki ga izdelajo štiri velesile.
2.	Statnt avtonomne tržaške pokrajine mora temeljiti na organizaciji oblasti po demokratičnih načelih.
S.	Guvernerja avtonomne pokrajine imenujeta sporazumno Jugoslavija in Italija, oe pa se G dve državi ne bi mogli sporazumeti, ga imenujejo &tin velesiie.
Ameriški predstavnik je sovjetskemu predlogu nasprotoval in izjavil, da je zanj internacionalizacija Trsta sprejemljiva samo v primeru, ako se sestava statuta, imenovanje guvernerja in kontrola poveri organizaciji Združenih narodov. Značilno je. da je britanska delegacija, ki se je še včeraj zavzemala za to. da se sprejme sovjetski predlog kot osnova za skupno rešite», danes podpirala ame riško naziranje.
Ob koncu zasedanja je francoski predstavnik predlagal kompromisni predlog, ki naj premosti razlike v mnenjih, Smisel tega predloga je, da se ustanovi avtonomna tržaška pokrajina na osnovi statuta, ki bi ga predlagale štiri velesile; o njem bi se potem razpravljalo na. mirovni konferenci v Parizu, ratificirala pa bi ga organizacija Združenih narodov.
Podpredsednik E_. Kardelj pri Byrnesu
Pariz, 2. Jul: (Tanjug.) Jugoslovanska. delegacija v Parizu je objavila naslednji kom ur.. K e:
Podpredsednik jugoslovanske vlade in šef jugoslov anske delegacije v Parizu Edvard Kardelj je danes on
11.	dopoldne obiskal gospoda Harness, ministra za zunanje zadeve Združenih držav, s katerim je imel enourni razgovor. Med razgovorom je šef delegacije Edvard Kardelj raz-ložil Byrnesu staUsće Jugoslavije glede išidaultovega nacrta z-a ureditev vprašanja jugoslovansko-itali-janske meje.
Češki tisk pozdravila predlog Molotova
Praga, 2. jul. Dopisnik Tanjuga nonoča:
V svojih poročilih s konference Sveta ministrov zunanjih zadev v
Parizu prinaša češkoslovaški tisk podrobne vesti o najnovejših predlogih ministrov zunanjih zadev v zvezi z vprašanjem Trsta, češkoslovaški tisk poudarja zlasti predlog ministra zunanjih zadev SSŠR Molotova, da mora biti med državami, ki naj sodelujejo pri reševanju problema Trsta, zastopana tudi Češkoslovaška, ki je z-elo zainteresi-
M'ashington, 2. julija (Tass). Okoli 300 predstavnikov raznih organizacij, med njimi predstavniki kongresa industrijskih organizacij, ameriške federacije dela, različnih organizacij ameriških veteranov, ameriškega vseslovanskega kongresa, Združenja žen, sodelavcev univerz, mladinskih organizacij za borbo za demokracijo, Komunistične partije in drugih organizacij je ustanovilo v Netvyorku organizacijo »Zahtevamo mirt.
Sekretar Združenja znanstvenih delavcev Grand Fest je pozival v svojem govoru k mednarodni akciji za postavitev atomske vojne izven zakona m zahteval, da naj Varnostni svet zavrne Baruchov predlog, ki predstavila poizkus uničenja edinosti med velesilami.
Moskva, 3. jul. (Tass.) Diploi inatski komentator »Pravde« Marinin piše v anaTza načrta o' »rrted-. menškem vojaškem sodelovanju«:
Sodeč po vseh podatkih, ne gre le z-a standardiz ranje opreme ali sodelovanje v malem okviru. Kakor je omenil načelnik glavnega stana ameriške armade, gre tildi za »poenotenje naukov o takt ki«. Admiral Nimitz- je tudi naglasa! potrebo zedinjenja vseh »taktičnih sil« zapadne poloble pod enotnim poveljstvom. Razpravljanje 'ameriškega kongresa o zakonskem osnutku za medameri-sko sodelovanje so izkoristili nekateri ameriški krogi za svojo agitacijo glede vprašanja tako imenovane panameriške vzajemnosti. Že skl1-, oanje medamerjške konference v Mehiki (februarja s945j je pokaza-
lo.	da se pričenja diplomatska ofenziva proti deželam Latinske Amerike v novih pogojih. Zakonski osnutek o njedameriškem vojaškem sodelovanju. bi je bil predložen kongresu Združenih držav, je važen sestavni del sistematičnih ukrepov za utrditev nadvlade Združenih držav v deželah Latinske Amerike.
Lahko rečemo, da se je pričela nova doba v razvoju nove Monroeve ameriške doktrine. Moderni ameriški imperializem spreminja Monroevo doktrino v splošen načrt za ofenzivo proti deželam Južne Amerike. Ta ofenziva ima namen uničit; vse morebitne tekmece, da se zagotovi monopolistična nadvlada Združenih držav v vseh dež-elah Južne Amerike, poslužujoč se ne !e politifinh ;n ekonomskih, ampak tudi vojaških sredstev. Z drugimi besedami. Latinsko Ameriko skušajo spremeniti v strateško oporišče za vojaške operacije Združenih držav. Taktika, s pomočjo katere se izvaja ta splošna ofenziva, Sp odlikuje po raznolikosti sredstev. Ves ogromni propagandni stroj deluje s polno p3ro. Le-ta ima namen zakriti imperialistični business z »vzvišenimi cilji« politike Združenih držav, panameriško vzajemnostjo itd.
Propagandno govoričenje o »enakosti glede suverenosti« dežs! Južne Amerike igra posebno vlogo. Kakšne fraze je bilo v zadnjem času slišati v Združenih državah o tem, da sta republiki Haiti in San Domingo enakopravni z Združenimi državami, vsaj v diplomatskem pogledu. Vendar teh fraz nihče ns jemlje resno. Kakor se v splošnem priznava, je ekonomija v deželah Južne Amerike še' do danes v mnogih pogledih ostala kolonialna. Inozemske investicije
rana na Trstu kot pristanišču, ki gravitira proti Srednji Evropi.
Spomenica Lužiških Srbov
Pariz, 2. julija (AFP) Komitet Lužiških Srbov je poslal v Fariz dva predstavnika, ki bosta predložila Svetu ministrov zunanjih zadev spomenico. v kateri zahtevajo osvobo-
bodo zbrali v državi Newyork pol milijona podpisov z zahtevo, da naj president Truman poskrbi za izvedbo potsdamskih sklepov m uničenje zadnjih ostankov hitlerizma.
V sprejeti resoluciji zahtevajo zborovalci, da naj Združene države Amerike takoj prekinejo odnošaie s Francovo vlado in izselijo iz Amerike vse Andersove pristaše in druge fašistično navdahnjene Poljake, ameriški Španci pa naj dobe vse državljanske pravice. Resolucija nadalje obsoja podaljšanje veljavnosti zakona o najemu in posojilu, ki dovoljuje, da ameriška 'vojska še naprej oborožuje kitajske čete. Končno zahteva 'resolucija ustanovitev svobodne demokratične Nemčije in pravilno obveščanje o razmerah v Sovjetski zvezi.
znašajo 10 milijard dolarjev. Če računamo. da 10 milijard prinaša najmanj 5 % obresti, potem se to pravi, da znašajo inozemske investicije •5000 milijonov dolaarjev. t. j. 4 dolarje na vsakega prebivalca Južne Amerike. Ameriške investicije pa so pred vojno prinašale v Čile 7—8 obresti. v Venezueli 10 %, v Peru 17 odstotkov. Investicije ameriškega kapitala so bile važen de! celotne vsote inozemskih investkrj v Latin, skl Ameriki. Medtem ko so 1. 1913. ameriške investicije v Južnj Ameriki znašale eno milijardo, so v letu
1929.	dosegle že 5 jn pol milijarde dolarjev. Med vojno so Združene države podvojile svoje trgovinske operacije z deželami Južne Amerike. Na medamerišk; konferenci v Mehiki so predstavniki Združenih držav odkrito hvalili program za popolno gospodarsko podjarmljenje dežel Južne Amerike.
Urugvajski list »El Debate« piše v članku z naslovom »Igrajo se z našo usodo«: Z naraščajočo predrznostjo, razpolagajoč z lastnino drugih kot s svojo lastno, govorijo yan-keeji o »vojaški obramb'« ameriških republik pod vodstvom Združenih držav. medtem ko prihaja edina nevarnost, ki jim preti, ravno od imperializma, in plutokracije Združenih držav. Kako se vendar sklada politika vojaških blokov z upoštevanjem statuta in načel organizacije Združenih narodov? Načrt o medameri-škem vojaškem sodelovanju postaja v luči sedanje ameriške politike načrt, ki je usmerjen k ustanovitvi vojaškega. bloka, ki ograža življenjske interese narodov Južne Amerike in ne odgovarja interesom miru in splošne varnosti.
Nevarnost inflacije v Ameriki
Washington, 3. julija. (Reuter.) Združene države Amerike nimajo danes nobenih predpisov o kontroli cen. Prejšnji zakon 0 kontroli cen je danes ponoči prenehal veljati, pre-zident Truman pa s° posluži] svoje veto-pravice glede zakonskega načrta, ki ga je Kongres včeraj odobril in po katerem naj bi bil sistem kontrole znatno omejen. Prezi-dent. Truman je v svo.iPm priporočilu izjavil da so člani Kongresa s tem načrtom pripravili neizbežno »inflacijo in krizo v deželi«.
Truman je pozval proizvajalce, naj n p zvišajo cen. dokler ne bo sprejet nov zakoni vendar dvomijo, da bo imel njegov poziv uspeh.
Varšava, 2. julija. (PAP) Po nepopolnih podatkih so rezultati volilne udeležbe in glasovanja na 124 voliščih Varšave naslednji:
Od 246.339 vpisanih volilcev Jih je glasovalo 221.418, Veljavnih je bilo 220.797 glasovnic. Na prvo vprašanje (o ukinitvi senata) je odgovorilo z »da« 209.158. z »ne« 11.629 volivcev, cev, Na drugo vprašanje (o nacionalizaciji in agrarni reformi) je odgovorilo z »da« 193.281. z »ne« pa 27.516 voljlcev. Na tretje vprašanje (o zapadnih mejah) je odgovorijo z »da 209.158, z »ne« pa 11.629 volilcev.
V Lodžu so po nepopolnih podatkih rezultati glasovanja v 40 mestnih volilnih okrajih_ naslednji:
Od 53-269 vpisanih volilcev jih je glasovalo 48,722. Veljavnih je bilo 47.866 glasovnic. Na prvo vprašanje je odgovorilo z »da«, 37.566, z »ne« 10.300 volilcev; na drugo vprašanje z »da« 41.469, z »ne« 6397 jn na tretje vprašanje z »da« 45.375. z »ne« pa 2491 volilcev.
Ves pol.iski demokratični piše tisk niše o veliki udeležbi poljskega Ijud-stva pri referendumu. Glasovalo je okoli 90% volilnih upravičencev. Potisku ljudstvo je pokazalo, da smatra refet-endum za politično dejanje velike važnosti.
Moskovski »Robotnik* primerja sedanjo veliko udeležbo ljudstva pri volitvah na Poljskem s pasivnostjo v predvojni dob! in prihaja do zaključim, da je poljska demokracija
Moskva, 2, julija. (Tass) Diplomatski opazovalec »Moskovskega boljševika« piše:
Premirje med četami Kuomintanga in ljudsko revolucionarno armado Kitajske je poteklo 30. junija. Med premirjem so voditelji ljudske revolucionarne armade in Komunistične partije Kitajske izpolnjevali vse obveznosti in pokazali tudi pripravljenost. da se pogajajo za vzpostavitev pravega miru med kitajskim narodom. Drugačnega mnenja pa «o bili predstavniki Kuomintanga. Oni so namreč videli v premirju samo sredstvo za priprave novih operacij proti ljudski revolucionarni armadi, in so zato odklonili vsak sporazum.
»Chine Weekly RevueL ki izhaja v.Sangaju. je ceio še pred podpisom premirja pisal, da bo povzročila pomoč Kuomintangu še več_ vojaških akcij na ozemlju Kitajske.
Ni mogoče zanikati, je pisal list, da je'pomoč Združenih držav Amerike povečala napetost v Kitajski. Velik del elitnih divizij Kuomintanga, ki so jih izurili in opremili Američani in ki se sedaj borijo proti demokratičnim skupinam v Mandžuriji, so so prepeljale ameriške vojne ladje iz drugih delov Kitajske v Mandžurijo.
Kitajski demokratični tisk piše, da je odkrita pomoč ameriških čet Kuomintangu v nekaterih oblasteh Kitajske do skrajnosti poslabšala položaj.
Indonezijsko osvobodilno posojilo
Haag, 3. julija. (Tass) Revija »Indonezija« poroča, da Indonezijci navdušeno podpisujejo posojilo, ki ga je razpisala ob koncu maja republikanska vlada za okrepitev obrambne sile in državne ekonomije. Indonezijsko ljudstvo je pokazalo, da je za okrepitev republike pripravljeno storiti vse. To je nov dokaz ljudske, podpore republikanski vladi. Prebivalstvo province Djokjakarta je takoj podpisalo milijon goldinarjev; v Ma-
Keuteriev dopisnik piše. da bi ne_ dostajanje kontrol» cen izzvalo lahko preko noči podvojitev najemnin, cene pohištva bi poskočie za 30%. cene oblačilnih prem.ptov pa za 15%.
Inflacija, ki preti Ameriki pravi dopisnik — bi zmanjšala za 25% kupno moč ameriških posojil Veliki Britaniji in drugim evropskim drža-
vam.
Sinoči so poizkušali člani predstav-škega doma zavrniti Trumanov Veto. Za uničenje veta je glasovalo 173. protj pa 142 poslancev, in torej ni bia dosežena dvetretjinska večina, ki je potrebna za zavrnitev veta.
popolnoma preobrazila široke poljske ljudske množice. Referendum .ie pokazal , da so ideje demokracije globoko zasidrane v miselnosti in zavesti poljskih državljanov.
Reuter prinaša poročilo svojega posebnega dopisnika ,v Varšavi o referendumu na Poljskem, kjer pravi med drugim:
Volitve na Poljskem so bile dobro organizirane in so volile; prihajali slavno.:tn-o razpooženi na volišča, kjer ®r> popolnoma svobodno izražali svojo voljo. Volivne odbore so_ sestavljali člani vseh prignanih političnih strank, razen v mestih, kjer so bili člani Mi» kolajezykove poljske kmečke stranke v zvezi s 'terorističnimi tolpami. Povsod *i dobil sliko mirne nedelje in srečnih ljudi, ki so čakati v dolgih vrstah, da svobodno izrazijo svojo željo. V Katovicah so odšli rudarji z. godbo na čelu na volišče. Dopisniki listov so lahko svobodno potovali P° vsej Poljski m so mogli videti vse, kar so želeli. Nikjer ni bilo videti tako imenovane »železne zavese«.
»Associated Press« objavlja poročila svojega dopisnika v Varšavi, v katerem poudarja, da so voditelji Mi-'kolajezykove kmečke stranke prima»
1..	da so volitve na Poljskem potekle v redu in da je bil referendum izveden pravilno. Na to navaja dopisnik, da je v nekaterih celjskih mestih glasovalo do 30% vpisen ih voOčev. v rudniških revirjih Šleztle pa celo 90%.
lang; je vsota dosegla 50 milijonov in v Kekkalonga nad 20 milijonov goldinarjev. Indonezijska Komunistična. partija in socialistična stranka, zveza študentov, zveza mladine na otoku Borneo ter številne druge stranke tu organizacije so pozvale svoje člane, naj se aktivno udeležijo podpisovanja posojila.
Teheran, 2. jul. (Tass.) Dne 28. junija je izšla posebna izdaja čašo. piša »Zafar« ki je bila posvečena položaju, v Huzistanu. List zatrjuje, da so arabski šejki prejeli od angleške obveščevalne službe, vsak po 50.000 rivalov za izdatke v zvezi z borbo proti demokratičnim organizacijam v Huzistanu.
Dne 25. junija, je bilo na povelje enega, izmed sotr odrčkov angleško, iranske petrolejske družbe, ki je prispel iz Abadana v Ah vaz m ki se je. poprej razgdvarja.l z generalnim poverjenikom za Huzistam, poslanih 50 vojakov v vas Huvan, kjer stanujejo delavci anglo.iranske petrolejske družbe z namenom, da bi likvidirali sindikalno podružnico.
V drugem članku navaja list vrsto dejstev, ki. kažejo, da so lastniki angleških koncesij izprenfenili otok Abadan v državo, kjer so organizirali svojo policijo in vzpostavili svoj red. Tako n. pr. pobirajo Angleži za prevoz preko mostu, ki spaja, otok Abadan z ostalim ozemljem
Nürnberg, 2. jul. (Tass.) V torek se je pričelo zasliševanje prič, ki jih je pozvala obramba v zvezi z množičnim streljanjem v katinskem gozdu, ki so ga izvedb hitle.rjevci.
Olavni tožilec ZSSR Rudenko je sporočil sodišču, da nameravajo poklicati sovjetski tožilci tri priče: prof. Prozorovskega, voditelja sod-no-medicinskih raziskovanj, profesorja sodne medicine sofijskega vseučilišča Markova, ki je bil član hitlerjevske »Internacionalne komisije« in BeziJevskega, bivšega namestnika predsednika smolenske občine med okupacijo.
Sodišče je kot prvega zaslišalo Aretssa. polkovnika bivše nemške armade in komandanta polka, ki je bil v katinskem gozdu. Ta »priča« je skušala prikriti krvavi zločin hiti er jevcev. Tožilec Smirnov je pri-
Pogajanja za sestavo češkoslovaške vlade
Praga, 2. jul. (CTK). Včeraj ie^ imel Klement Gottwald, predsednik Komunistične partije Češkoslovaške, ki mu je bil poverjen mandat za sestavo nove vlade, razgovore s predstavniki čeških in slovaških političnih strank.
Razgovori za. oblikovanje nove vlade so v zaključenem obdobju in bo vlada v par dneh sestavljena.
Anketa o vzrokih francoskega poraza
Para, 2. julija (AFP) Centralni komitet lige za človečanske pravite zahteva, da se izvede anketa .v zvezi z dogodki v Franciji od prihoda Hitlerja na oblast do sklenitve premirje v juniju 1949. leta. zaradi ugotovitve političnih m vojaških vzrokov poraza ter ugotovitve odgovornosti
De Nicola prevzel oblast prezidenta republike
Rim, 2. julija, Reuter poroča, da -e italijanski ministrski predsednik de G-asperi uradno prenesel oblast predsednika republike na E-nrica de Ni-colo.
De G-asperi ie podal predsedniku republike ostavko svoje vlade in dobil mandat za sestavo nove vlade
Glasovanje na Saškem
Berlin. 2. jul. (Tass ) V nedeljo je bil na Saškem (sovjetska okupacijska. zona Nemčije) referendum a vprašanju razlastitve podjetij hit. lerjevcev. Referendum je organiziralo predsedništv-o krajevne vlade skupno z demokratičnimi strankami, združenimi v svobodnih sindikatih. Pri glasovanju je sodelovalo 3,459.658 oseb, t. j. 94.10/, celotnega števila upravičenih volivcev. Za razlastitev podjetij aktivnih hitlsriev-cev se je izjavilo 2,683.401 glasovalcem. (77.7»/«). proti pa —• 571.600 volivcev (165r.d. Neveljavnih je bilo 204.657 glasov <5.SC/0).
Huzistana, od vsakega avtomobila, ki ne pripada anglo-iranski petrolejski. družbi, najmanj 200 rivalov in pazljivo preiščejo vsakega potnika. če lastnik avtomobila noče plačati te vsote angleški straži, mu odvzamejo stražarji ključe m drugo orodje z izgovorom, da. so to ultra-deni predmeti anglo-iranske / petrolejske družbe. Arabski sodniki in tožilec Said Mehmed obaod’jo takoj lastnika avtomobila zaradi tatvine na ječo. avtomobil pa zadržijo tako dolgo, dokler šef angleške straže, ne izda prepustnice. Stražarska služba je v resnici del angleške obveščevalne službe. Angleži imajo svolo'po--
lici.jo, ki nosi angleške uniforme -la jo vodi Anglež. Ta policija, strahuje iranske delavce in preiskuje stanovanja, ko so lastniki odsotni
»Zahar« zahteva od vlade Gava-ma. es Sultaneha.. da ukine obstojs-čo pogodbo o koncesijah anglo-iranske družbe in sklene novo pogodbo, ki bi odvzela, družbi vse politične pravice, in bi bila popolnoma gospodarskega značaja.
pomnil, da je prejelo sodišče poročilo specialne državne komisije, v katerem je omenjeno poleg ostalih hitlerjevskih zločincev v zvezi s streljanjem v katinskem gozdu tudi ime Arensa.
Nato je sodišče poklicalo drugo pričo obrambe Reiugarda Eiehbor-na, ki je bil v službi štaba armijske skupine.
Pri zaslišanju, te priče je predložil predstavnik sovjetskih tožilcev Smirnov dokument o delovanju imenovanih »EinsatzgTupp« in glavne komande v Smolensku, ki je izvajala »čiščenje« ta,borišč in ki je Dokončevala ujetnike. Priča je seveda izjavila, da ji tozadevno delovanje komande ni bilo znano in da tudi ni imela o tem nikakih poročil.
S	tem je bilo končano jutranje zasedanje sodišča.
■
ditev Lužic.
Ameriške demokratične ©rganliadje zahtevajo izvedbo potsdamskih sklepov
Na zborovanju je bilo sklenjeno, da
Ukrepi za utrditev nadvlade ZDA v deželah Južne Amerike
Pomol Kuomintangu ho še povečala vojaške akcije na Kitajskem
Položaj v angleškem petrolejskem področju v Iranu
Zasliševanje prič v zvezi % zverstvi Nemcev v katinskem gozdu
Življenje, in delo v Sovjetski zvest
Mladi sovjetski kinooperaterji
V dnevih velikih zmag Rdeče ar-. made so milijoni sovjetskih ljudi željno sledili predvajanju vsakega novega dokumentarnega filma, ki je nazorno. podajal vojne dogodke. Kdo so ti skromni ljudje, ki pod najtežjimi pogoji na feoöti. v neposredni življenjski nevarnosti skušajo na filmski trak ujeti pretresljive bojne slike?
Med kinooperaterji je mnogo mladih in nadarjenih ljudi. Večina sovjetskih kinooperaterjev ima višjo izobrazbo. Dovršili so Vsezvbzn; državni institut za . kmamatografijo. Mnog! so se zaceli udejstvovati šele v začetku vojne, mnogi so delali svoje dip'-cenike naloge neposredno na. fronti in bo so jih z uspehom dovršili, so ostali v vrstah Rdeče armade in mornarice.
Med haplsi k filmu »V Gornji Sleziji« berejo gledalci ime operaterja Vladimirja Sušinskega. To je eden najboljšh vojnih kinooperaterjev. Začel je v dnevih vojne. Snemal je na raznih odsekih fronie. Ob času prodora blokade Leningrada ie po-jngl zmagoslavno združitev armad
dveh front. Sušinskega je tudi blesteča kinoreportaža bojev v levo-brežn; Ukrajini, v okolici mesta Ni-kopola. To je bilo v času, ko so bile ceste neprehodne, a «n. je 'včasih v eni nočni prepotoval 40 km, samo da bi pravočasno odpravil v centralni studio material, ki ga le pripravil.
Že prv! dan ofenzive na Krimu je bil Sušinski ranjen, a kljub temu ie snemal dalje s pomočjo dveh borcev, bi sta ga pri delu podpirala. Vedel je. da na tem odseku fronte ni drugega kinooperaterja. On ie napravil posnetke zmagoslavnega pohoda sovjetskih vojsk od Perekopa čez Bahči-saraj_ Simferopol do Sevastopola-Snemal Je boj pod Sevastopolom in med prvimi vkorakal v mesto. ’
Jesen 1944. leta-je zatekla Sušinskega v Karpatih, Kakor vedno je tudi tu v prvih vrstah, sredi pehote, katere junaštvu so posvečen! njegovi najboljši posnetki.
V času ofenzive Rdeče armade v letu 1945. je operater Sušinski pri vojskah maršala Konjeva. Pade! je junaško v bojih za Breslau.
Bili so primeri, da- so bili sovjetski operaterji pred prvimi' bojnimi oddelki. V sni izmed moskovskih bolnic se zdravj kinooperater Anatoiij Krilov. Bil ie hudo ranjen pri pohodu na Königsberg.
Toda ne le na zemlji, tudi v zraku so dkupno s slavnimi Stalinovskimi sokol! delovali kinooperaterji. Mnogo metrov odlično posnetega materiala «o poslali mladi operaterji Silen-ko. Afanasjev in Bessarabov. Ta pogumna in drzna mladina je podala dokaze svoje zrelosti in izkušenost..
Pohod na bojišča za Odro in 'bojna delavnost sovjetskih tankovskih armad so našli svoj odraz v zanimivih posnetkih kinooperaterja Kamnana. Zmagovitih bojev za Berlin se je udeleževala večja skupina kinooperaterjev. Delovala je pod vodstvom stalinskega laureata, režiserja Julija Rajzmana in pripravljala gradivo za f!lm »Berlin«. Kmalu po padcu Berlina je kinoeperarer major Mazruho napravil posnetke mesta iz zraka. Mazruho spada med. najbolj drzne in pogumne aviooperaterje.
Mlada operaterja brata Aleksejeva sta dovršila z uspehom oddelek za umetniško kinematografijo kinematografske visoke šole, a v svojem
delu na front! sta mnogokrat poka- • zala strokovno zrelosj kronikarjev. pogum in preudarno-;-, a kar -je glavna odlika vsakega sovje iškega umetnika, tvom; odnos do dela. Premeščena iz Königsberga v Berlin z letalom, sta se takoj vključila v snemanje in od jutjja do večera ju je bilo videti, kako snemala tankovske boje, streljanje »katuš«. artiljerijo, ki je streljala direktno na hiše, zajedene od hHlerjevcev, Skupina sovjetskih borcev je vdrla v goreči »Reichstag«. V življenjski nevarnosti se kobaca kvišku po stopnicah razbitega poslopja kinooperater Šoej-derov. Ujel je na trak zgodovinski trenutek, ko je zaplapolala nad kupolo rajbstaga zmagovita sovjetska zastava.
Hladno in megleno jutro na velikem letališču Tampelhofu. Tu :n tam še gore hiše po Berlinu. Slišijo se še oddaljene eksplozije min in faust — patronov, ki jih mečejo hiti er janci.
V vrtu plapolajo zastave zavezniških narodov. Čaka orkester in častna straža. Čaka korespondenWki zbor in večja skupina kinooperaterjev.
Režiser Rajzman je razpored-l operaterje po vseh odsekih in se pripra-
■ vil za vse slučajnosti.
Začuje se šum bližajočih se letal in takoj za častno eskorto sovjetskih »Jakov« in angleških »Spitfirov« pristajajo drug za drugim transportna letala zavezniških aviacij. Sovjet-k o poveljstvo sprejema goste, a kinooperaterji begajo po aerodromu, da bj uspeli fiksirati vse etape tega zgodovinskega dogodka,
Jasen topel večer v Berlinu. Karls-horst, najbolj ohranjen del mesta, se kopl.ie v zelenju in cvetju jablan, hrušk in španskega bezga. Predstavniki hitlerjevskih oboroženih sil podpisujejo pristanek na brezpogojno kapitulacijo. Žaromet; sipljejo svoje prodime žarke. Slavnostna tišina. Kinooperaterji, fotoreporterji delajo s preizkušeno, profesionalno naglo-stjo.
Snemajo operaterji; Karmen, brata Aleksejeva, Poseljskij. Amos, Kiselev in drugi.
Kinooperaterji studia - dokumen tarnih filmov so doprinesli svoj delež za zmago. Korakali so skupaj z Rdečo armado in nam na svojih trakovih ohraniij vse etape velike do-miovinslre vojne, ki se danes odražajo pred očmi zadivljenega gledalca,	Nadezda Deventalj
Iz kulturnega življenja
Dela ruskih klasikov v jakutskem jeziku
V poslednjih letih je bilo mnogo del ruskih klasikov prevedenih v ia-ku-tski jezik! Posebne ljubezni čitats-Ijev Jakutov so deležni prevodi Puškina, Lermontova, Krilova in Čehova.
Nedavno je jakutski beletrist N. Mordvinov (Ema Jačigiia) dovršil svoje večletno delo — prevod romana Leva Tolstoja »Ana Karenina«. Roman bo izdala Jakutska državna založba.
Komisija za slovansko dramaturgijo
Za popularizacijo najboljših dramskih del slovanskih avtorjev je bila ustanovljena pri komiteju za umetnost Ministrskega sveta ZSSR posebna komisija za slovansko dramaturgijo. Za predsednika komisije je bil imenovan Kalašnikov, načelnik glavne uprave gledališč
Komisija bo izbrala najboljša dramska dela češkoslovaških, poljskih, jugoslovanskih in drugih slovanskih avtorjev, ki bodo nato prevedena in uprizorjena v sovjetskih gledališčih.
PO DOMOVINI
III, zasedanje ljubljanske
mestne skupščine
V soboto dne 29. junija je bilo III. zasedanje Mestnega ljudskega odbora za okrožno mesto Ljubljana. Izvršni odbor je pred odposlanci, ki so bili v svojih četrtih izvoljeni v Mestno ljudsko skupščino, podal pregled dosedanjega dela Mestnega ljudskega odbora. Tudi volivci so se lahko na iem javnem zasedanju skupščine seznanili z delan ljudske oblasti v njihovem mestu in ° delu svojih odposlancev, ki so jih izvolili kot svoje predstavnike v Mestno ljudsko skupščino.
D sedanje delo ljudskega odbora sc ie v glavnem razvijalo ob intenzivnem zakonodajnem delu Ljudske skupščine FLRJ in ob velikem delovnem poletu ljudskih množic, njihovem tekmovalnem zagonu, da se čim prej zagotove pogoji za boljše srečnejše življenje delovnih množic. Ob prvem dejstvu je podpredsednik MLO tov. Sergej Kraigher v svojem referatu ugotovil, na to je potem opozorilo tud: razpravljanje odposlancev. da je potrebna široka popularizacija in razlaga naših zakonov, »da bodo množice lahko razbrale v njih tista načela, za katera so se borile in v tem pcgledu mobilizirale vse K'nje za njihovo izvajanje. Delovne množice morajo videti v teh zakonih svoje orožje, prav tisto orožje, ki ga imamo v dobi mirne izgradnje proti svojini nasprotnikom, s katerim lahko pospešimo celoten razvoj našega družbenega življenja.« Ob drugem dejstvu pa je tov. Sergej Kraigher predvsem poudaril delo mladinskih organizacij, ustanavljanje mladinskih delovnih brigad in pomoč, ki jo mora mladini nuditi ljudska oblast. >«• množične organizacije.
Referat, podpredsednika MLO tov. Sergeja Kraigherja, ki je v glavnem poudaril zakonodajno osnovo naše oblasti, delovni polet naših ljudskih množic in podal podrobno poročilo o mestnem proračunu, je razvil živahno razpravljanje vseh odposlancev. Odposlanci so razpravljali o važnih
problemih, ki se pojavljajo na njihovih terenih, na podlagi česar je skupščina zavzela jasno stališče v vseh vprašanjih. To je ponovno opozorilo na čim tesnejše stike odposlancev z volivci in množičnimi organizacijami Ljudske' frente. Tam, kjer so odposlanci vzdrževali tesne stike s svojimi volivci in na skupnih sestankih odkrivali uspehe in napake na svojih terenih (predvsem je prišlo to do izraza pri delovanju komisij za določitev vojnega dobička, komisij za določitev akontacij za ob-iavčenje itd.), je to zelo podprlo delo ljudske oblasti in pokazalo vidne uspehe. Tako sodelovanje ljudskih množic je na vsakem koraku tolklo ostanke birokratizma in pojave starega strokovnjakarstva, ki noče spoznati, do se morajo okostenele oblike reševanja najrazličnejših vprašanj umakniti delovnemu poletu in iniciativi najširših ljudskih množic. Razkrinkani so bili škodljivi in zlonamerni pojavi, ki izvirajo včasih iz neznanja in pomanjkanja volje, pre^ trgati s starim, v marsičem pa tudi iz sovražnih nakan, škodovati ljudski oblasti in cgražati pridobitve narodno osvobodilne borbe.
III. zasedanje skupščine Mestnega ljudskega odbora je važno predvsem tudi zaradi tega. ker je nakazalo nadaljnje smeri dela Mestnega ljudskega odbora. V celoti je delo III. skupščine pokazalo v razdobju med obema zasedanjema znaten napredek in mnogo pozitivnih rezultatov. Sprejeti so bili številni predlogi Izvršilnega odbora in odposlancev. Skupščina je sprejela več sklepov, predvsem proračunskega in izvršilnega znača ja. V vsem pa je delo Mestne ljudske skupščine, ugotovitve in sklepi, novo jamstvo, da bo delo Mestnega ljudskega odbora za okrožno mesto Ljubljana še vztrajnejše in da bodo sodelovanje in vezj delovnih množic in organov ljudske oblasti premagovali vse ovire pri težavah, ki se pojavljajo.
Premogovnik Kanižarica presegel predvojno proizvodnjo
VVtžnja do rudnika je bila nenavadna. V Črnomlju sem 'skočil na tovornj avto, ki se je vračal z železniške postaje Sela pri Otovcu. Peljali smo se mimio prijaznih belo-kranj kih hišic, okrog katerih so pasi1 Belakrmjčki kravo, nekaj ovčk, in skozi lepe smrekove gozdove — i.cda kaj nam vsa ta lepota narave, ko pa smo vsi štirje, kolikor nas je bilo
S premogom iz rudnika Kanižarice so kurili gonilni stroj — lokomotivo — partizanske elektrarne v Črnomlju
zadaj na vozu. — razen mme še dva delavca in dva cigančka. — ves Sas samo pazili, da nam veje niso odvede glav. Vel k tovorni avlo ja-vozil po ozki cesti in rnzrival veje sliv in jablan, ki so cC klikale nad cesto. da smo bili kot v tunelu. Tla •la vozu .i,-> bila pokrita na debelo s c:n:m in rdečim pratom — od premoga in opeke. Zato srn» rajši čepeli in se krčevito oklepali ograje avtomobila. Sele, ko se je avto ustavil,
smo se oddahnili. Mlad delavec na vozu mi je smeje -:e dejal, da se cigančki radi v<>zijo sem in Ija za zabavo. Zabava, kj zahteva korajže, sem si mislil.
Bilj smo pri rudniku. Vse naokrog so zložen; sklad; .-mrekovega in borovega lesa, kj je namenjen za jamo. Pravkar je začenjalo deževati. -— Kako težko so Belokranjci čakali dežja, da jim reši letino! Stopili sem pod leseno, novo separacijo. Nad menoj so škripale vrvi, kj <<y vlekle polne vozičke iz rova. Iz roverv je pravkar prihajala izmena, ki je končala delo. Dvigala še nimajo, zato so lezli po lesenih lestvah nazgor, vsi j pekritj s . premogovim prahom in s •prižganimi ksebidevicami v rokah. V globini .le bilo videt; samo le plamenčke, kaiko .-o počasj in migljaje lezlj kvišku. Pred vhodom je stala izmena, ki jih bo izmenjala.
»Oslepite tu! sindikalni se»" nek bemo imeli!«, so klicali tisiim, ki so prilezli iz jame.
»Kar zdajle?«, sem vprašal.
»Da. med dvema izmenama.«
Zbrali so se pod separacijo. Tam nj bilo kun sest), ker je bilo vse ra debeio prekrito s premogovni prahom. ki se Je vsipal iz separacije. To sp pravi, v.sj sio sedeli razen dopisnika jn tovariša iz uprave rudnika, ki sta se bala za »civilne« hlače. Rudarji so tiho in zavzeto poslušali tovariša, kj jim je govoril o Maksimu Gorkem, o »našem največjem delavskem pisatelju.« kakor je rekel. Za njiiT} Je tovariš Štrucl Ivan. predsednik sndikala, poročal o nameravani gradnji proge Sela pri Otovcu— Bubnarci. Povdarjal je važnost te proge za gospodarsko življenje Bele Krajine in nujnost, da jo čim prej popravijo, za kar bo treba pomagati s prostovoljnim delom. »Treba je, da da tudi naš sindikat nekaj pro-
stovoljcev gado«, je
v mladinsko delovno bri-rekel. »Mj sindikalisti, pa jim bemo prmagaLi od svojega zaslužka, da ne bodo ostali med iem časom čisto brez dinarja.« Govoril jim je še o vzgojnem pomenu dela v mladinskj delovni brigad; in končno pozval mlajše tovariše, da se prijavijo v mladinsko delovno brigado, ki bo delala na progi.
Prvj se je javil ItHetni mladinec Franc Pavše iz Uršnih sel. Bil je partizan kot velika večina njegovih tovarišev. Rad b; tudi zdaj čim več pripomogel k obnovi domovine.
i
Po sestanku sem slišal, kako so se pogovarjali delavci o kulturnem in propagandnem delu po okoliških va-
ru dnik. Danes je za silo ie vae opra«r-
ijeno. Vse obnovljene naiprave so sicer še lesene in primitivne, toda za erf:rat zadostujejo. V načrtu imajo, da bodo zgradili električno .dvigalo, trdnejšo in večjo separacijo. Toda prej morajo še dokončno urediti rudnik sam, ker se zavedajo, da s takšnimi deli ne smejo ovirati produkcije, k; je danes prva stvar. Sedaj zasipavajo in z ilovico zabijajo varnostne stebre, katere so med vojno i^-iopavaJi, da so prišli na lažji način do premoga. To jim da dosti dela. Rudarji so vs; organizirani in aktivni tudi pri kulturncrprosvetnem delu. Imajo svojo igralsko družino, ki je že večkrat igrala. Prirejajo tudi skupne izlete. Organizirali so si svojo čitalnico in prosvetno dvorano, ki je precej velika. Preuredili so si jo iz starih stavb, kjer je bila prej par-
seh in si določali posamezne sektorje dela. Nato so mi razkazali rudniške naprave. Separacijo, izvozni stolp in pisarne, vse je bilo požgano in uničeno. Enako transiormatorcka postaja. Maja leta 1942. so delavci na poziv partizanov nehali delati. Italijani so nato delavce s silo gonili na delo, zato so 21. septembra 1942 partizani zažgali separacijo in druge zunanje rudniške naprave. Več dni so bili rovj polni dima, Delo je nato čislo prenehalo in rudnik je začela zalivati voda.
Oktobra 1944 pa so. začelj partizani rudnik, kj je ležal na osvobojenem ozemlju, obnavljati. Z velikimi težavami so pripeljali cestnj parni valjar do rudnika. Z njim so pognali turbino, ki je črpala vodo iz rovov. Tako »o prišli do premoga, s katerim so kurili stroj partizanske elektrarne v Črnomlju — lokomotivo — ki je oddajala nato tok tudj rudniku. Takrat so izkopali po 10 do 15 ton premoga na dan. Seveda so kc.palj tam, kjer so prišli najlaže do premoga. Kopali so- trboveljski rudarji - partizani. Po osvoboditvi sio Trboveljačani odšli in zdaj delajo v rudniku skoraj sami domačini. Skoro vsi so bivši borci, ■zato so se z navdušenjem vrgli na delo, da obnovijo svoj partizan ki
‘rižanska bolnišnica, na ta način, da so izbili vmesne 6tene sob in nato-l tako nastalo dvorano temeljito oči-stil; In prebarvali. Tudi pri delu v rovih in na separaciji so zelo požrtvovalni Precej jih je vodstvo rudnika že ^idlikovatlo za udarniško delo. Predvojno produkcijo so že znatno prekoračili.
»Prejšnji lastnik Jakil ni imel sroa za delavca,« pravj stari rudar Janez Lamut, ki dela na separacij:. »Takrat sem komaj zaslužil 27' din na dan, pa naj sem se še talko gnal. Vkljub temu sio me leta 1937. reducirali, Zdaj zaslužim 13 din . na uro. Končno je le tudi za nas nastepiia boljša doba. No, pa sama od sebe tudi ni prišla, pošteno smo si jo priborili. Pa le napiši kaj o nas, kako delamo in obnavljamo, tovariš,« zakliče za menoj, ko zasaja lopato v kup premoga, da ga zmeče na mrežo.
Uprava in sindikait složno delata, da olajšata delavcu življenje. V ikralkecn nameravata postaviti moderno kopalnico za delavce. Sindikat organizira rudarsko kantino. Toda o načrtih ne. govore radi. . .
»Tovariš, pridi ■ pogledat, ko bo storjeno,« pravijo. »Mislimo, da li ne bo treba dolgo čakati.*	Je
Proslava Maksima Gorkega v mariborskem okrožju
V	vseui mariborskem okrožju so st v času od 18. do 22. junija vršile proslave desetletnice smrti Maksima Gorkega. Najznačilnejša izmed vseh je bila vsekakor osrednja proslava v Narodnem gledališču v četrtek 20. junija z govorom pisatelja Miška Kranjca, glasbenimi točkami opernega orkestra pod dirigentom tov. Neffatom in recitacijami članov Drame. V Mariboru samem so bile poleg tega še četrtne proslave, kakor proslave po šolah in obratih. Prav značilna je bila proslava na postaji Maribor gl. kolodvor v sredo zvečer. Številni železničarji so napolnili dvorano restavracije in prisluhnili predavanju tov. Grelnika Stanka.
V	Murski Soboti »je bila proslava 22. junija in sicer v Mladinskem domu. Tam je prof. Močan prebral referat pisatelja Miška Kranjca, ostali program pa je bil izpolnjen z recitacijami in pevskimi točkami ter uprizoritvijo odlomka iz Matere.
Isti dan je bila proslava v Ljutomeru, kjer je govoril o Gorkem pisa-
telj prof. Branko Rudolf. Sledile so recitacije članice Narodnega gledališča v Mariboru tov. Janje Baukartove, ki je nastopila tudi s petjem, izvajanje fria Banič, Vinkovič, Bajerlc, ki je zaigral Čajkovskega Chanson triste; salonski orkester je zaigral Šopek partizanskih. Vmes so se vrstile recitacije odlomkov iz Gorkijevih dcL Ljutomer je s to proslavo pokazal lep uspeh kulturnega dela.
Proslave v Sv. Lenartu v Slov. Goricah 18. junija se je udeležilo preko 200 ljudi. Po govoru pisatelja Franceta Filipiča so še vrstile točke domačega orkestra, pevskega zbora in recitacije del Maksima Gorkega ter pevske solo točke. Proslava je bila na dostojni višinL
Svojevrstna je bila proslava pri delavcih elektrarne Mariborski otok. 'Judi tam je govoril pesnik France Onič. Zbralo se je preko 500 delavcev. Mariborski operni orkester in člani Drame Lukeš, Verdouikova in Dobo-viškova so z glasbenimi točkami, oziroma recitacijami izpolnili program.
Teden özkulture v Mariboru
Teden fizkul tare v Mariboru je mi« nit v znamenju velikih prireditev, katerih najveličastnejša je bila brez dvoma v nedeljo parada skozi mesto in popoldne istega dne nastop na igrišču FD Železničarja. Fizkulturni-ki so s svojimi nastopi pokazali, da so pridno na delu. Kratka poročila o prireditvah, so naslednja:
Boksarji so nastopili
V	okviru okrožnega fizkulturnega tedna je bila 24. junija boksarska tekma. Prireditev je bila propagandnega značaja. Nastopilo je 5. članov FD Maribora, 7 članov FD Železničarja in 1 pripadnik JA. v
Tekme v odbojki
V	torek so bile tekme za prvenstvo mariborskega okrožja. Nastopilo je S tekmovalnih vrst naslednjih fizkul-turnih drušlev: Železničar, Maribor, Pobrežje, Tezno, Mežica, Guštanj. Slovenjgradec in Ormož. Zmagovalne vrste prvega dela tekmovanja so bile Železničar, Maribor, Mežica in Pobrežje. V končnem tekmovanju sta nastopila FD Železničar in FD Maribor. Po zelo razburljivi igra je zmagal FD Železničar. Reezultat je bil: 15:3, 6:15. 15:12. Na drugem igrišču sta se istočasno pomerili vrsti FD Peca iz Mežice in FD Pobrežje. Zmagali so Mežičani v razmerju 15:7, 15:5. V nadaljevanju je Maribor gladko premagal Pobrežje 15:4 in 15:3, dočim je Železničarju v hudi borbi uspelo zmagati nad Peco 15:12. 15:11.
V	ženski odbojki sta se predstavili samo dve vrsti. Boljša vrsta Maribora je zmagala nad Železničarjem v razmerju 15:4, 15:2.
Nastop sabljačev
Na dan 25. junija so sabljači v dvoT rani FD Maribora z živopisnimi slikami rapirske umetnosti pokazali-delovanje svoje fizkulturne panoge. Na kraju uspelega, prikazovanja tehničnih odlomkov (lekcij), ki je bilo obenem teoretično objašnjeno, je sledila zelo živa prosta borba, katero so gledalic pazljivo zasledovali. V tej borbi so se zrcalile vse telesne in umske odlike, ki jih vzgaja in neguje sabljanje. Tovariši in tovarišice so za svoj požrtvovalni trud in dober uspeh v tako kratkem času bili lepo nagrajeni s priznanjem občinstva.
Cestna motoma dirka
Cestna motoma dirka 28. junija je pokazala nagel razvoj šele pred kratkim ustanovljene niotosckcije FD Maribora. Vršila se je na 6 km dolgi progi	Maribor—Kamnica—Maribor.
Udeležilo se je tekme 35 vozačev. Izredno veliko število gledalcev je z za-imanjem spremljalo potek tekem.
Tekmovanje
v vseljudskem peteroboju
Predzadnji dan okrožnega fizkul-nega tedna je -bil namenjen tekmovanju v vseljudskem peteroboju. V soboto popoldne je bil na igrišču FD železničar peteroboj za mladince in člane, na igrišču FD- Studenci' pa za mladinke in članice. Tekmovalo je le okoli 40 članov in mladincev in enako število mladink In članic. Mladina je bila zaposlena s pripravami za odhod v Brčko in na delo na Pesnici. Poleg tega je bil na ta dan zaključek šolskega leta.
Fizkulturna parada
V	nedeljo je dosegel fizkult-umi teden v Mariboru svoj višek s parado,
ki se je v predpoldanskih urah razvila ;m> Partizanski ulici. Grajskem trgu in Slovenski ulici. Povsod se 'je nabralo mnogo ljudi, ki so navdušeno pozdravljali mimohod. Na čelu sprevoda so vozili motociklisti z zastavami. Za njimi je privozil okrašen -avtomobil z velikim fizkultumim grbom, ki so ga spremljali mladinci druge delovne brigade Slave Klavo-rove, ki odhaja te dni na graduio proge v Brčko. Ogromni sliki Tita in Stalina je vsepovsod pozdravljalo navdušeno ploskanje. Posebno pozornost so s svojim strumnim nastopom vzbudili fizkulturniki naše vojske. Celotni sprevod je deliliral mimo tribune, na kateri so bili zbrani prod štavniki ljudske oblasli in vojske. V sklopu obeh. mariborskih društev so korakali boksači, rokoborci, šahisti, igralci tenisa itd. Ysi’so nosili s seboj svoje orodje, ki ga ujmrahljajo pri posameznih panogah. Veliko zanimanje je vzbudilo jadralno letalo, ki so ga vodili člani Losa. Najprisrčneje pa so bili pozdravljeni od gledalcev mladinci in mladinke druge delovne brigade Slave K!avorovc.
Javni telovadni nastop
Pregled moči naše fizknllurc je dopolnil telovadni nastop na igrišču TD Železničarja v nedeljo popoldne. Pričel se je z zborom vseli telovadcih h. ki so se razvrstili pred tribuno. Pozdravil jih je predsednik fizkulturnega okrožja tov. Ledinek, zastopnik vojske in San Okrožja tov .laško. Vsi trije so poudarili vlogo fizkulture v našem novem življenju." Mimohodu telovadečih so sledile telovadne točke. Članice so lepo izvedle proste vaje, živahne so bile igre pionirjev in pionirk, skladno izvedene prošle vaje ženskega naraščaja. V štafeti 4X100 m je zmagala ekipa FD Železničarja, medtem ko je v šiaTeti 10X200m zmagala vojska in pokazala. da ima izredno močan kader dobrih tekačev. Tudi v ženski štafeti 4X100 m je zmagala ekipa FD Železničarja. Gledalci so z navdušenjem sprejeli orodno telovadbo.
Zaključna akademija
Fizkulturnf teden se je v ned eh'o zvečer zaključil z izredno uspelo akademijo v prostorih TD Maribora. Slavnostno okrašeno veliko dvorano so gledalci skoraj napolnili. Prvi so nastopili pionirji in zapeli pesem slovenske mladine. Izvajali so vaje s puškami v sestavi Aleša. Nekaj dovršenih vratolomnih preskokov čez mizo smo videli v drugi točki, izvajani od ženskih oddelkov. Sledil je. nastop članov na drogu, zatem pa slikovita vaja moških in ženskih oddelkov v sestavi Černeta. Skladno jn z občutkom je bila izvedena ritmična prosta vaja Humoreska, ki jo je predvajal ženski naraščaj. Zelo privlačna točka je bila simultana vaja na dveh brad liah v sestavi tov. Černeta. Najboljša 'točka večera pa je bila prosta vaja »Krepimo se«, ki obsega skupinske. borilne in oblikovalne vaje. Skrbno izdelana je bila izredno težka vaja Švedska klop v sestavi tov. Zejftve. Akademijo je zaključila prosta vaja -V boj, po motivih Mu mikov e skladbe, ki je bila dosti lepo izvedena, samo posamezni gibi so bili hi in lam nekoliko zabrisani. Med akademijo je igrala vojaška godba in godba Železničarjev Drava.
Dekleta so v lepo urejenih četverostopih prikorakala k nastopu
.tanko Jarc:
LJUBLJANA V ZADNJIH DNEH JUNIJA 1942
(Paberki in aktov italijanskega okupatorja)
(Nadaljevanje.)
javnost na to, kaj se -pripravlja. Zato predlaga kot mnogo izdatnejši ukrao, da naj po predhodni popolni ustavitvi vsega prometa s pokrajino zapre vse odrasle meške in potem do-ženejo, kdo je sumljiv ali kriv.
Zaradi nameravanih množičnih aretacij predlaga dalje, da bi bilo treba zalo »da bi med množico aretiranih lahko ugotovili krive in osumljene, pridobili neopustljivo sodelovanje skoraj v.-eh javnih, državnih, pokrajinskih in občinskih u-tsnov in uradov, kakor tudi sodelovanje uradov sosednjih pokrajin.« Med tani, ki naj bi sodelovali, to .-e pravi, dajali ustrezajoče podatke o moškjh prebivalcih mesta Ljubljane, našteva: Visoki komisar! j at. Zveza fašijev. škofija, kvesturg. Sindikat delodajalcev in delojemalcev podporne ustanove, dopolavoro, Rdeči križ, G. U. F. (fašistična zveza univerzitetnih slušateljev), Delavska zbornica. Borza dela, Zavetišče brezposelnih, javna prenočevališča. javne kuhinje, dobrodelni zavodi, dijaški danovj io kolegiji, stanovanjski in anag.afski urad. tržaška in gorjäka prefektura itd. Vendar se mu zdi da bi tak3 bbšima prolrvedovanja prehitro opozorila
ŠPo naj bi se izvršilo na tale način:
Vse mesto naj bo razdeljeno na pet večjih odsekov, kj naj bodo dobro ločeni med seboj po vodi, širokih cestah in trgih, vojaških stražah, ki naj tudi ponoči preprečijo vsako 'tajno prehajanje iz enega odseka v drugi.
Ves pregied prebivalstva treba opraviti v petih dneh, v katerih treba znatno omejiti gibanje prebi-val-■ tva za olajšanje izvedbe vojašk'h ukrepov in preprečitev pobega.
Preiskave omejiti samo na moško prebivalstvo med 16. in 40. letom brez stikanja za orožjem alj dragim materijalom.
Odseljevanje aretiranih v vojašni-
co na Taboru in artiljerijsko vojašnico, kjer naj dnevno preiščejo kakih 3000 oseb.
Posebej treba pregledati javna prenočišča, dijaške domove, kolegije itd.
Vse, ki bodo spoznani za sumljive, še iste neči odpeljati v koncentracijsko taborišče v Gonars.
Za neposredno izvršitev teh ukrepov bo treba uporabiti 1. grenadir-ki polk, ostalo pa uporabiti za varstvo železnic, za nočno zaprtje ulic in potrebno rezervo za morebitne vojaške operacije Izven me-ta.
Za prepoznanje sumljivih je treba uporabiti skupino novih koofidentov, izbranih med najoovejšimi zaporniki, »ki poznajo najnovejši razvoj uporniškega gibanja in njegove številne nove pripadnike.«
Enake ukrepe naj izvedejo tudi po ostalih večjih krajih pokrajine.
Temu načrtu je general Taddeo Orlando priključil poseben. »Načrt za očiščenje mesta Ljubljane in Ljub-ljanke pokrajine uporniškega giba« nja.«
- V tem »načrtu« najprej ugotavlja, da vedi vse uporniško gibanje le malo ljudi in da .ie treba vsakega od I vodilnih po zajetju takoj urireliti
»Za glave ostalih (na pr- Kidrič, Pirjevec, Ferdo, prof. Ante,'Daki, Mirko itd.) pa razpisat; visoke nagrade.« Zatem trdi, da no materijalni izvrševalci uporniških dejanj, člani oboroženih skupin, ražširjevalci tajnega ti-ka- in prenašalci povelj ii&d. predvsem brezposelni in dijaki, katerih število -se je močno povečalo z begunci iz nemškega zasedbenega področja in Hrvatske. K tem, da je treba prišteti še bivše aktivne jugoslo-van sike vojake in goriške ter tržaške iz-oljence.
Zato je treba po Orlandavem mnenju sestaviti na podlagi podatkov zadevnih ustanov seznam brezposelnih beguncev, bivših vojakov in brezposelnih dijakov ter goriških in tržaških Izseljencev.
Za »očiščenje« dežele, kot dr-ugsga rezervarja uporniškega pokreta je predlagal še ostale ukrepe, katerih navajanje pa bi preseglo ta okvir.
Poveljnik XI. armadnega zbora Mario Roboti! je Orlandove predloge v celoti sprejel in jih že naslednjega dne, 4. junija 1942 sporočil višjemu poveljstvu oboroženih sil Slovenije in Da’piacije (Comando Supersloda Comando Superiorc forze ärmste Sloveni» Dakmzi-aj v odobritev.
V tem svojem aktu je Mario Rio-bottj predlagal takojšnje interniranje v koncentracijskem taborišču v Gonarsu kar viseh pripadnikov sledečih kategorij;
1.	brezposelni delavci,
2.	pribežniki, brezdomci, bivši vojaki, obiskovalci javnih prenočišč, pregnanci in. berači v prenočiščih,
3.	brezposelni dijaki, dijaki brez rodbine, visckošolcj v celoti,
4.	učitelji, uradniki, obrtniki, duhovniki in delavci, ki so se preselili v Slovenijo. iz Julijske krajine po letu 1942.,
5.	bivši italijanski vojaki,. po rodu iz Julijske krajine, iki so se po odslužitvi vojaškega rolka preselili v Slovenijo.
Ko obljublja Robotti podobne natančne predloge tudi za »očiščenje« podeželja, pros; za nujno odobritev predlaganih ukrepov za mesto. Ljubljano.
»Supersloda« je te predloge sprejela in odobrila s pripombo, da je treba internirati tudi vse one,1 k; bi brez ozira na pripadnost, h kater; od naštetih petih kategorij bili spoznani za člane uporniškega gibanja. Pri ostalih pa se morebitno krivdo ali nekrivdo sploh ni treba m rali, o čemer je Rfcuiu Robotti žg 7. junija
1942 obvestil generala Taddea Orlanda, kateremu je bila poverjena. izvedba »očiščevalnih akcij«.
Na poveljstvih XI. armadnega zbora in divizije »Granatieri di Sardegna« so sedaj hičeli s pripravami za izvršitev velikih akcij, ki naj bi italijansko vojsko rešile neprestanega občutka, nevarnosti. Ta nevarno t je »penosne oddelile vojske naroda Im režima, ki znata zmagovati«, kot se je nekeč izrazil Rcbotti, strašila izza vsakega vogala in iz vsakih slovenskih oči.
Iz golega .-ljubosumja da bi se vojski morda vendar posrečilo »pacificirati« Ljubljano in Slovenijo, kar je civilni obla-ti tako klavemo izpodle-telo že v letu 1941., je Vi.-ok; komisar poveljniku XI. armadnega zbora ustno in pismeno javljal nekatere svoje pomisleke, kar je včasih Robot-tija pognalo v 'talk bes, da je na nekem konceptu odgovora Emiliju Grazioliju Po svoji grobi maniri na račun ekselence Iz Bleiweisove ceste napisal: »Nič odgovarjati. Naj gre k vragu!«. Seveda je bila ta Grazioli-jeva bojazen neutemeljena: tudj italijansko vojaško poveljstvo je v borbi s partizani in OF klavemo propadlo. ^	(Dalje prihodnjič^
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Četrtek, 4, julija: Urh, Berta, Ee-lizar. Prokop.
Petek, 5. julija: Cini in Metod, Do-bruška.
SPOMINSKI DNEVI
5.	VE. 1776. — Proglasitev neodvisnosti Severnih združenih ameriških držav.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Lekarna Kmet. Ciril-Meto-dova 43; lekarna Ustar, šelenburgova ulica 7.
NARODNA GLEDALIŠČE
Opera
Četrtek, '4. julija, ob 20: Puccini: »Madame Butterfly«. Red četrtek. Petek. 5. julija, ob 20: Rossini: »Seviljski brivec«. Red C.
Šentjakobsko gledališče
V proslavo 60 letnice Ciril Metodove družbe bo v šentjakobskem gledališču v petek 5. julija ob 20.15 slavnostna predstava Jurčič - Levstikove tragedije »Tugomer«. V soboto 6. julija-ob 20.15 bo dobrodelna predstava »Tugomerja« v korist socialnega fonda terena Stari trg. V nedeljo dne
7.	julija ob 20.15 pa bodo šentjakob-rani uprizorili »Tugomerja« na prostem na Vicu.
GLEDALIŠKI TEDEN NA JESENICAH
Četrtek, 4 julija, ob 20: Katajev: »Kvadratura kroga«.
Petek. 5. julija, ob 20: Cankar: »Pohujšanje v' dolini šentflorjanski«,
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Četrtek, 4. julija, ob 20.:	Katajev:
Milijon težav. Red' C.
Petek. 5. julija, ob 20.: Katajev: Milijon težav. Red A,
KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA KODELJEVO: Češki film »Zaročenka«, tednik. Ob 20. MATICA: Francoski film »Variete«, tednik.
SLOGA: Ameriški film »Tukaj sem tulec«, tednik.
UNION: Sovjetski film »četrta, podmornica.« tednik. Predstave ob
13.30	m 20.30.
T	KES; O TIVOLI: Sovietsk1-
film »Glasbena komedija«, tednik.
• Ob 20.30 in 22. uri.
MARIBOR, ESPLANADE: Sovjetski film »Deklica iz Leningrada«, ted-
m~k.
GRAJSKI: Ameriški film »Sere. nada v dolini sonca«, tednik. LETNI KINO:	Ameriški film
»Dvojčki«, tednik.
CELJE METROPOL: Ameriški film »čarobni bar«, tednik.
DOM: Francoski film »Vitez La-garder«, tednik:
PTUJ: Ameriški film »La Conga.« tednik.
KRANJ:	Ameriški film »Dogodek
na kliniki,« tednik.
Sporedi, od 5>—8. julija BLED. Ameriški film »Tukaj sem tujec«, tedneik. Od 6.—7. t. m. ČRNA Sovjetski film »Mavrica«, tednik. Od 6.—7. t. m.
DOL. LENDAVA:	Sovjetski film
»Bitka za Ukrajino«, tednik. Od
5.	—7. t, m.
DRAVOGRAD; Ameriški film »Serenada v dolini sonca«, tednik. Od
6.	—7. t. m.
GtTšTANJ: Sovjetski film »Napaka •n?. Kocina«, tednik. Od 5.—7. t. m. HRASTNIK: Sovjetski film »Pastir m pastirica«, tednik. Od 6.—7 t. m. JESENICE; Sovjetski film ■ »čapa-jev«, tednik. Od 6.—S. t. m. KOČEVJE:	Sovjetski film »Dva
borca«, tednik. Od 6.—7. t. m. KRŠKO. Sovjetski filmi »Premirje s Finsko«, »Königsberg« in »Pogodba ’s Poljsko«, tednik. Od
6.—7. L m.
LAŠKO: Francoski film »Vitez La-garder«. tednik. Od 5.—7. t. m. LITIJA: »Sporedi domače proizvodnje«, tednik. Od 6.—7. t. m. LOGATEC. Sovjetska kulturna filma »Zakon velike ljubezni« m »Moč življenja«, tednik. Od 6.—7. t. m. MENGEŠ: Finski film »Jolanda«, tednik. Od 6.—7. t m.
MEŽICA: češki dokumentarni film »Resnica zmaguje«, tednik. Od
5.	-7. t. m_
MURSKA SOBOTA: Ameriški film »Quasimodo«, tednik. Od 5.—7. t. m NOVO MESTO: Ameriški film »Begunci«, tednik. Od 5.—7. t. m. RADOVLJICA: Sovjetski film »Lenin 1918«, tednik. Dne 7. t. m. ROGAŠKA SLATINA:	Sovjetski
film »Deklica iz Leningrada«, tednik Od 5.—6. t. m.
SLATINA RADENCI:	Sovjetski
film »Gruaijanski koncert«, ted-
nik.	6.—7. t. m.
STRAŽIŠČE: Ameriški film »Vročekrvno dekle«, tednik. Od 5.—7, SV. LENART: Sovjetski film »Kutinov«. tednik. Od 6.—7. t. m.
ŠT. JERNEJ: Sovjetski vzgojni film »Deklica m slon«. Od 6.—7. t. m. ŠOŠTANJ: »Sporedi domače proizvodnje«, tednik. Od 6.—7. t. m. ŠKOFJA LOKA:	Ameriški film
»Citadella«, tednik. Od 5-—7. t. m. TRBOVLJE:	Sovjetski	film »Cir-
kus«, tednik. Od 5.—8. t. m. TREBNJE: Ameriški film »Zaljubljena prodajalka«, tednik. Od
6.	-7. t' m.
TRžIč: Angleški film »Pygmalion«, tednik. Od 6.—7. t. m.
VRHNIKA:	Ameriški film »Moj
mož detektiv«, tednik. Od 6.—7. ZAGORJE:	Ameriški film »Dama
tropskih noči«, . tednik. Od 6.—8. ŽIRI:	Sovjetski film »Skrivnostni
otok-., tednik. Od 6.—7. t. m. POTUJOČI LJUBLJANSKO okrožje: Sovjetski film »Aleksander Parhomenko«. tednik.
POTUJOČI MARIBORSKO okrožje: Sovjetski film »Bilo je v Don-
ba.su«, tednik.
*
Planinci pozor! Izlet na. Komno in Sedmera jezera. PDS priredi v nede-
ljo 7. julija za izvežbane turiste izlet v Bohinj. Odhod s kamionom ob 5. zjutraj izpred Grafike in sicer do Savice. Po ogledu slapa Savice gremo preko stene Komarče do koče pri Sedmerih jezerih, od tam nazaj preko črnega jezera do Doma na Komni ter povratek k Savici. Odhod s kamionom ob 19. od Savice. Cena izletu 100 din za osebo. Hrano’ je treba vzeti s seboj. Ker moramo izposlovati dovoljenje za obmejni pas, in ker je število udeležencev omejeno, se prijavite takoj, najkasneje pa do četrtka do 18. ure v pisarni PDS, kjer dobite tudi potrebne informacije.
Na »kresovanje« Sentjakobsko-troovske podružnice CMD, ki bo v četrtek 4. julija t. ). od 19. ure dalje, v prostorih gostilne Češnovar, Dolenjska cesta 3, vabimo. Prosta zabava. Vstop prost! Za dobro pijačo in jedačo preskrbljeno!	1360-n
AbiturienH pedag. tečaj» v Ljubljani od 1. IX. do 30. IX. Izlet v Gor-juše bo 30. VIL, odhod vlaka iz Ljubljane 11.20, zbirališče preji postajo ob 10.30. S seboj vzemite: turistovsko opremo, odeje, živilske nakaznice, konzerve, kruh. Celodnevna oskrba bo 30 din. Vsak, ki se namerava udeležiti, naj takoj javi tov. Cenetu na Gorjuše. — Starešina.	1385-n
Na drž. gimnaziji v Kranji! bodo posebni dopolnilni in popravni izpiti v dneh od 10. do 13. juija 1946. Pravilno opremljene prijave sprejema ravnateljstvo do S. julija t. 1.
Vse člane sindikata hišnega, pn-močništva obveščamo, naj se udeleže mamifestacijskega zborovanja, delovnih brigad, ki bo v četrtek, dne 4, julija na Kongresnem trgu. Zbirališče ob pol osmih pred nunsko cerkvijo. Vsi drugi podružnični sestanki odpadejo — Odbor.
Krojni tečaj za Šivilje samouke, ki je bil predviden za mesec julij, se ne bo vršil zaradi službene odsotnosti učiteljic. Tovarišice, ki so se pa v ta tečaj že prijavile in bile sprejete, ga bodo posečale jeseni in bodo o pričetku pravočasno obveščene,
Upraviteljstvo strok. nad. šole za stavbne obrti v Ljubljani sporoča, da; se ekskurzija v Duplico pn Kamniku, določena za petek. 5. julija, zaradi nepričakovanih ovir odloži na poznejši čas.
Pouk iz strojepisja, stenografije, enotnega, knjigovodstva za posameznike nudijo »Instrukcije«. Kongres, ni trg 2-n., tel. 33-91. Pričetek dne 6, julija.	1391-n
Knjigovodstva. (ludi poenoteno), stenografije ali korespondence SP temeljito naučite v kratkem času. Informacije dnevno: Specialni individualni pouk za posameznike, Domobranska 15.	1390-n
Strojepisni pouk za posameznike — dopoldne, popoldne a.li zvečer dogovorno po želji. Specialna, metoda, zajamčen uspeh. Praktično znanje, potrebno za vsako javno ali zasebno ‘službo. Informacije: Zasebni jn. dividualni pouk. Domobranska c. 15 (vodi ravnatelj Christof). 1381-n
DR. BAI.DOMIK SAMNSF.K do preklic» ne ordjnira.
V nedeljo 7. .julija ob 3.0. služba božja v evangelski cerkvi, Gosposvetska cesta. Po službi sestanek vseh članov. Vsi drugi iskreno vabljeni.
DIT — električna sekcija bo imela svoj redni sestanek v petek 5. t. m. ob pol 20. v seminariju tehnične fakultete. Predaval bo inž. Ožbalt Gros. Vabljeni vsi, ki se zanimajo za razvoj naše stroke.	1383-n
Poročila st», ge dne 28. VI. t. 1. tov. Jerina I. Friderik, kaz. referent s tov. Gaspari Marijo, čestitamo! 3386-n Pogreb pok. tov. Škrajnarja Jožefa bo danes ob pol peti uri. 1392-n Mito, pridi takoj domov! Stvar nujna. — Mama,	3.387-n
PRESKRBA
DELITEV7 SALAME
V četrtek, 4. t. m. prejmejo potrošniki okrožnega mesta. Ljubljane pri svojih stalnih mesarjih od črke K — 2 na odrezek »I.-15 julij« ali »TTT-35 julij« «o 10 dkg salame na osebo. Prodajna cena je 50 din za 1 kg. Salame prodajajo mesarji od S do 11 dopoldne. Potrošniki, ki čitalo to objavo, naj obveste o tem tudi ostale.
DELITEV RIŽA ZA BOLNE DOJENČKE se vrši dnevno v Dečjem domu v ambulatonju zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani v Lipičevi ul. 3 med 9—11 uro dopoldne. Riž je namenjen izključno dojenčkom, ki so oboleli na prebavilih m ga dobi jr matere po 3 kg na recept po predhodnem zdravniškem pregledu malega bolnika. Ker so upravičeni prejeti ta riž dojenčki cele Slovnije, naj so zglasijo zastop-
Dotrpsla je naša nad vse ljubljena in nepozabna mamica, hčerka, sestra, tetka in svakinja
Pold! Potnik
roj. Strosak
Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, dne 5. julija ob 5. popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu.
Ljubljana 3. julija 1946.
Globoko žalujoči:
Nada, hčerka; Ana, mati; Jože in Vinko, brata; Anica," Ivica in Marija • sestre ter ostalo sorodstvo.
niki ljudskih okrajnih in okrožnih social, zdravstvenih odborov s potrdili od okrajnih zdravnikov v za-večnem ambuiatoriui v omenjenih urah, kjer prejmejo pripadajočo količino riža po maksimalnih cenah. Snako prejmejo riž zaščitne sestre v zunanjih posvetovalnicah. Dojenčki okrožja Maritoi in Cehe prejmejo riž v tamošnjih dečjih ambulatorijih in posvetovalnicah med uradnimi mami.
OKRAJNI U> LJUBLJANA -OKOLICA
gospodarski odsek obvešča, vse pooblaščene mesarje, da se zglase takoj pri podružnicah Navoda, v svrho dodelitve živine za zakol. Takoj po izvršenih zakolih morajo isto po danih razdelilnikih, razdeliti meso mesarjem-razpečevalcem. Istočasno se obvešča, da se deli meso dvakrat na mesec tud; vsem onjm potrošnikom, ki so klali prašiče, in kmetom, ki ne posedujejo odrezkov za meso. Tem potrošnikom se deli meso na odrezke živ. nakaznice iz II. kat. na št. 23a in 23b ter iz IV. kat. na štev. 43a pr 43b na vsak odrezek po 10 dkg. Vsi ostali upravičenci iz kat. I. in m. prejmejo meso na običajne odrezke živ. nakaznic kakor doslej.
Obveščajo se zadruge in trgovci, da predlože obračune rackmiranih živil za mesec junij ter naročilnice za. mesec julij tukajšnjemu odseku najkasneje do S. julija t. L
Delitev žjvil se vrši točno po objav; ministrstva za TP v »Slovenskem. poročevalcu« od 28. julija in naknadni objavi z dne 3. t: m., v ka-. terem ministrstvo obvešča o povečanju obroka za sladkor in maščobo.
Mleko in surovo maslo se deli točno tako, kakor je objavil MLO Ljubljana..
Obveščajo so vsi trafikanti, kakor tudi Naproša, v Borovnici, kateri je dodeljen kontingent tobaka.1 za delavce pri deviaciji proge, naj takoj dvignejo tobačne proizvode Prl svojih podružnicah Navoda.
Fkkulturne objave
FĐ železničar, Ljubljana. Seja, upravnega odbora bo danes ob 20 v pisarni na stadionu. — Tajnik.
FĐ Borec — nogometna sekcija. Pozivajo se vsi igralci prvega in .iumorskega moštva, da se danes ob 16 udeležijo nogometnega treninga. Udeležba strego obvezna! — Vsi nogometaši naj bodo v petek (čas bo še pravočasno javljen) na našem igrišču radi tekme med starimi in mladimi Odborniki nogometne sekcije naj se udeleže da-ne» ob 20 redne od boro. ve seje, ki bo v gostilni »Krema« v Salezijanski ulici za Mladinskim domom na
Kodeljevem.
Motnsekrija FD Svoboda sklicuje danea ob id v restavracijo hotela štrukelj članski sestanek. Javijo naj se vsi motoristi in avtomobilisti ki še nimajo dovoljenja 7, a vožnjo. Pogovorili se bomo tudi o izredni delitvi bencina v športne namens.
I **“°**A
SLUŽBO IŠČEJO
ABSOLVENT KMETIJSKE ŠOLE star 52 let. s 40 letno prakso v vseh panogah kmetijstva išče službe na večjem posestvu kot oskrbnik ali gospodar, najrajši pri vdovi padlih borcev. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 14.829-1 URADNICA IŠČE s 15 julijem kakršno koli mesto, stalno ali sezonsko. Naslov v ngl. odd. »Slov. poroč.«	14.915-1
LASTNIKI AVTOMOBILOV! Mlad. tresen zanesljiv šofer-meha.nik išče službe pri vozilu. Nastop takoj. Naslov v ogl. od.đ^ »Slov. poročevalca«. Ljubljana 14.913-1 MESTO SAMOSTOJNE GOSPODINJE iščem pri mali družini na štajerskem ali Gorenjskem. Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod >Po stena in marljva«.	14.908-1
DEKLE KUHARICA vajena samostojnega gospodarstva išče mesto kuharice alt slično takojšni nastop. Ponudbe ped »Samostojna« na ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	14.971 1
POSTREŽNICA: Gr^m delat vsak dan od 9. do 14. brezplačno, brez bolniške za stanovanje, zajtrk m kosilo. Poizvedba. Erjavčeva 3, pri Krtelj.	14.978-1
AB SOLVENT SREDNJE SOLE z izpitom strojnik I. želi namestitve v večji industriji. Zmožen samostojno upravljati vsa v svojo stroko spadajoča dela. Ponudb* na ogl. odd. »Slov. poročevalca pod »miren strojnik«.	14.979-1
SLUŽBO DOBE
STROJNEGA TEHNIKA s prakso iščemo za kovinsko industrijo Ponudbe pod »Takojšen nastop« na ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	14.927 2
ŽELEZARNA V ZENICI potrebuje elektro-mženirja. in tehnika elektrotehnične stroke. Ponudbe z osebnimi podatki na »željezama—Zenica*.	14.931-2
ZASLUŽEK
VSA PARKETARSK A DELA kakor Polaganje parketov z nabavo materiala, struženje parketa v Zagrebu in izven Zagreba prevzame parketarsko podjetje Juraj Fetrovic. Zagreb. Trg Kr. Tomislava 17. telefon 39-^61.	14.004-4
ŠIVALNI STROJ vam očistim popravim, Oddajte svoj naslov v ogl. odd. »Slov. por,« pc-d »Poceni«. Vas obiščem. 14.774-4 PRIPRAVLJAM za sprejemne, popravne in privatne izpite. Isotam pouk jezikov Vrhovceva 12. visoko pritličje, levo. Tabor.	14.965-4
FLETEM IZRECNO ZA DOJENČKE m otroke 4 leta okusno m poceni. Nr. sw v ogi, odd »Slov. por.« 14.966-4 IŠČEM DOJILJO k 14 dni stari punčki za »*den ali dvg, obroka na dan. Otroka, fpnpel.iem lahko vsakokrat domov. Naslov pod* »Zdrava« pustiti v oglasnem odd »Slov. poročevalca«.	14.969-4
PRODAM
ŠTTRISEDEŽNI AVTO »ŠKODA« brez koles ugodno prodam. Govekar Idrija.	14.741-5
SPALNICO IN JEDILNICO. dva kavča, omaro, iepo preprogo m razno prodam. Ogled od 9.—10 ali od 4.—5. popoldne. Gledališka 11. prizemlje. “ 14.797-5
Hotel „Zadružni dntn“ (bivši MJele»u) v Kranju ©TVORJENJ
Fotnikom iti izletnikom se priporoča za obilen obisk Nabavna in prodajna zadruga z o. z, — Kranj.
OBJAVA
Navodil® firmam « dobaviteljem Armije za izstavljanje računov
1.	Račune je treba izstavljati v duplikatu, a duplikat je treba kot takega označiti.
2.	Na računu je treba označiti datum nabave ali izvršenega dela.
3.	Na račun je treba staviti žig firme s podpisom.
4.	Označiti je treba brezpogojno naslednje:
a.) 4% obči davek na poslovni promet, ki ga mi dostavljamo Davčni
upravi, oziroma___% skupni davek na poslovni promet, ki ga plača
dobavljač sam. Zato je treba na.račun staviti klavzulo: ....% skupnega davka na poslovni promet plačanega ob priliki... ........ «. Opo-
zarjamo, da je tu potrebno staviti tudi višino tega davka v %.
b)	2% pogodbeno takso —- če znesek presega Din 2000, oziroma v vsakem slučaju, če Armiji dobavlja večkrat na leto in skupni iznos računov presega Din 2000 (dva tisoč dinarjev). Pogodbeno takso je treba računati od vrednosti pogodbe odnosno od vrednosti kupljenega (prodanega) blaga, ka’/ir tudi od vrednosti iz|ršenega dela, ne pa od zneska, povečanega z davkom na poslovni promet, socialnimi doprinosi in slično.
c)	0.5% priznanično takso, ki se računa od zneska, povečanega z vsemi dajatvami (davki, pogodbeno takso itd.).
d)	V slučaju, da so davki in takse v ceno vkalkulirane, je treba to v računu naznačiti, na pr.: »V ceni vkalkultran 4.7% skupni davek na poslovni promet, 2.5% pogodbene in pri znamene takse, 1% soc. doprinos itd.«
5.	Na račun odnosno na priznanico je treba brezpogojno nalepiti v kolekih:
a)	znesek 2% ugovorne takse — če isti ne presega Din 2000, ker v tem slučaju, znesek taka dostavljamo Davčni upravi mi sami;
b)	znesek 0.5% priznanične takse;
c)	računsko takso (kolek), ki gre vedno v breme prodajalca.
6.	Tako opremljene r|čune je treba v vsakem slučaju predložiti v overovitev Uradu za cene pri Predsedstvu VLRS, tudi v slučaju, da ima dobavitelj cene od istega urada odobrene.
7.	Da v račune ne stavljate zneskov za kavcije za zaboje in slično, ker teh ne bomo priznavali. Edi nice so namreč dolžne zaboje takoj in nepoškodovane vrniti.
8.	Računom, pri katerih zneski presegajo Din 15.000. je treba priložiti Overenje o plačanih davkih za zadnje tromesečje, ki ga izda pristojna Davčna uprava. <5e je dobavljanje večkratno in se izstavi več računov je dovolj, da se predloži na vpogled samo eno originalno potrdilo (overenje), dečim je treba vsakemu računu priložiti samo prepis overenja, (katero pa ni. treba kolekovat.i).
Opozarjamo vse firme, da račune takoj izstavljajo in dostavljajo pristojnim odeljenjem Armije, odnosno edinicam, ki blago nabavijo, da bi na ta način prišlo do čim prejšnjega plačila, na drugi strani pa bi odpadla nepotrebna korespondenca, vračanje računov, reklamacije itd.
Flj ANČNO ODELJENJE IV. ARMIJE
Strti v neizmerni boli, naznanjamo sorodnikom, prijateliem in znancem, da ao nam valovi Save iztrgali iz naše srede našo nado, naše vse, od vseh nas srčno ljubljenega sina in brata 1
JOŽETA ERJAVCA
BORCA KNOJ-A
v dvajseti pomladi upapolnega življenja. Kruta usoda nam ne dopušča, da položimo, njegovo izmučeno truplo v blagoslovljeno zemljo. Počiva neznano kje v globinah Save.
V primeru, da ga najdemo, objavimo čas pogreba naknadno.
Ježica, 3. julija 1946.
Neutolažljivi: oče in mati; IVANKA, sestra; JANKO, FRANCI, brata — in ostalo sorodstvo.
ZENSKO KOLO. sivo uLesk&uo. •gume skoraj nove zelo lepo in trpežne. prodam. Slomškova 27. delavnica. 14.841-5 SF AL NICO. novo. orehova * korenina dvakrat vezano, ugodno or odam. Poizve se:	Prazakova ulica št. &IV. ogled
od 2. do 7.	14.845-5
PRODAM VEČ KNJIG: popolnega Cankarja. Tavčarja, Kosmos itd. Ponudbe na »Nove knjige« na ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	14.850-5
RADIO nov, 4 cevni, prodam ali zamenjam za žensko kolo, po dogovoru. Ogled popoldne od 12 ure dalje v mlekarni Ruperta. Jernejeva 2.	14.914-5
DVA FOTELJA, rjava, popolnoma nova. prodam. Ocleri popoldne od 3. dalje pri Rinku. Stroesmayerjeva S/n. 14.912-5 MOŠKO OBLEKO za srednjo p-etavo prodam. 'Naslov v ogl. odd. »Sk>v. poročevalca«.	14.904-5
BELEGA PSIČKA (kit. pinč) prodam za izven Ljubljane. Briscek Ferdo, Lampe-tova 9.	14.895-5
PSA. nemškega ovčarja, prodam za 1300 din. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »8 mesecev«.	14.911-5
NOVA SVILENA OBLEKA in blago za 2 moški srajci naprodaj. Resljeva cesta 4b/II. desno.	*	14.910-5
MOŠKO KOLO v najboljšem stanju z dinamo svetilko Je ugodno naprodal-Naslov v ogL odd. »Slov. poroc « 14.909-5 SVILO, črno. težko. 4 m m 6 m fres svile ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Sk»r. poročevalca«.	14.907-5
J EDIT.NICO. stara oprema, poceni prodam. Mestni trg 7/1.	-	14.906-5
PO SNEMALNIK prodam. Kveder. Tržna ulica št. 8/1.	14.919-5
STARO BET.O OMARO in 4 stole poceni prodam. Ogled od 10. do 12. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca-«. 14.316-5 STARINSKA GARNITURA (zofa. miza. 6 stolov) otroška žimnica in nova Punčka (znamke »Wie-Natur«) ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	14 931*5
GLOBOK VOZIČEK lep mode! in otroško posteljico ugodno prodam. Trgovina »Ogled« Mestni trg 3.	1A954-5
PAR PAFIG iz gnezda za učeni e prodam. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	~ 14.955-5
VELIKO PISALNO MIEO, knjižno polico oboje trd les), dve oman zb- obleko, psiho in ca.imk prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	14.956-5
RADIOAPARAT znamke Homiphon »Prinz 39« 4cevni. 3 valovne dolžine v dobrem stanju ugodno prodam. Moste, Pokopališka 3/1. nadstropje.	14.959-5
ŽELEZNO BLAGAJNO »WEBTHEIM« 100 kg. moško kolo. nov pisalni stroj znamke »Orga«. otroško staiico. gu-galnt solček m ženske čevlie st. 38. prodam.. Naslov v ogl. od<L »Slov. pnr-<^. 73.1 ca«.	14.960-5
BELO DOLGO POROČNO OBLEKO ugodno prodam. Vodnikova št 10. šiška.	14 361-5
UGODNA PRODAJA namiznih prtor i-az-llč-ne. velikosti, Semetov. ženski kopalni frotip plašč pri Vezenina Jurčičev trg št. 3.	14.962-5
1 RAVč, i etomano. i iotei-l 2 stola, zee novo proda taDetnik. Slomškova, ulica št. 9.	14.963-5
OTROŠKI VOZIČEK. šoortnl. dobro ohranjen orodam. Ob Inubljanicl št. 37/1.	14.964.5
PTS4J.NO MIZO. pločevinasto kari prodam Naslov v ogL odd. »Sim- poro čgva-loa«.	14,929-5
MOŠKO KOTO mamke .Viktorba* v dobrem stauju nrodam. Ogled od 19 ure naprej .Pletoršnilrova ulica št. 21 Beži
s3-3-«-	1-4.923-5
ROČNI VRTALNI STROJ prodanu Original do 10 mm vrta. Obormajer Ernest. Žirovnica 60.	1 '
VELIKO LESENO KORALNO KAT» prodam. Sv. Petra nasip !?x, pntljičje levo.
14.949-5
NEKAJ MODERNIH SPALNIC m kuhinj skih oprem prodam po zel-i ugodni ceni. Mizarstvo. Frankopanova ulica št. 23. Maribor.	14.933-5
DVE POSTELJI potitirarri. dve nočni omarici. miza. -otoma,no. omaro stolp vpe v dobro ohranjenem stanju prodam. Naslov v ogl. odd. t-Slor. por.« 14.968-5 DAMSKI KOSTIM popolnoma nov za srednjo postavo, sive barve naproda-i pri krnjač.u. št. Vid št. .91.	14.970-5
NOVO NERABLJENO POLIT IR. A NO JAVOROVO SPALNICO prodam. Prašnikar Jože, Tavčarjeva 4.	14972-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK skoraj nov oblečen v platno prodam. Ogled vsak dan od tl. do 14. ure. Naslov v ogl. odd. »Stov. poročevalca«.	14.973"-5
KROJAŠKI ŠIVALNI STRO-T poceni prodam. Karlovška 15. Rozman. 14.974-5 OTROŠKO KOŠARICO na kolesih in rjave zenske čevlje št. 38. prodam.. Cerar. Sv. Petra c. 79a/ITI.	14.975-5
HLADILNA OMARA na ledene plošče, moderna izdelana s predvojnim mate-! nalom prodam. Matko Soklič pred Konjušnico 4. Ljubljana.	14.976-5
ANGORA BOLERO ročno pleteno z krasno aplikacijo, svilo za perilo obleko in hladino omarico ugodno prodam Prvtokar. Javornikova 3.	14.994-5
SIN G F,R ŠIVALNI STROJ pcgrezliiv. okrogel čolniček prodam pred škofi 1o st. 19. Julka.	14.982-5
APARAT ZA TRAJNO ONĐULACIJO na 32 grelcev v odličnem stanju in - haubo ®Pa,ra^ P°^©ni prodam. Lombar Gilbert. Ljubljana Celovška 34. 14.985-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK nov. moderen. soliden prodam za 4100 din- Trg«*» vina Celovška 28.	14.984-5
PLEMENSKEGA BIKA 2, leti starega in dobro kravn mlekarico prodam. Avsust Kanc. Podsmreka 26, p. Dobrova, 14.983-5 STEYR. 6 CILINDRSKI brez gum zel«^ pripraven za- predelavo v poltovoraega pro. dam za 19.000 din Naslov voel. oddelku »Slov. poročevalca-«.	14'.9«i-5
ŽELEZEN ŠTEDILNIK- in jedilni pribor nov predam. Prečna 4IL	14.925-5
PREDVOJNO SVILO ZA 2 OBLEKI, čevlje št. 39.. gramofon s nloscami m drugo prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov, poročevalca«.	“	14.926-5
MLADO KOZO MLEKARICO prodam Naslov v podr. Celje.	~"	14.94L5
NOVO ŽENSKO KOLO »Triumnh« ugodno pr-rdam. Guma že malo rahli ena. Naslov v oel. odd. Slov. por.« Celje. 14.940-5 LAHKE ŽENSKE ČEVLJE št. 39 in moške škornje »Meksikajnarje« št. 42 prodam Ogled od 8 do 12 pri »Papir-promet«. Miklošičeva 16.	14.922-5
JEDILNICO, dobro ohranjeno prodam.
Naslovov ogl. odd. »Slov. por.« 14.928-5 PUH IN RAZNOVRSTNO PERJE prodaja R. Sever, Marijin trg 2.	SP 50-5
POSEST
HIŠO 3 STANOVANJSKO Z VRTOM. Ma, nbor-okclica zamenjam za manjao v Ljubljani. Fonudbe na ogl. odd. »Slov. «Dorocevaicae pod »Vrt«.	14.935-S
HIŠO PRIPRAVNO ZA TRGOVINO z mešanim» blagom kupim. Potrebno malo zemlje ali vrta. Pogoi. na prjmetni točki. Ponudbe z opisom in navedbo cene. poslati na naslov Kekec Franjo, trgovec Stanetmec p. Sv. Boifenk p. Središču.	14.932-3
KUPIM PARCELO 300 do 400 m! v okolici Ljubljane ali nez-delano manjšo hišo. Ponudbe na ogl. odd Sim.-, ooroce-valca« pod »man jšo parcelo«. 14 967-3 ENODRUŽINSKO HIŠO. 4 sebe. kopalnica, vrt. taknj prodamo za 350.000 din. »Fo-sesU Gledališka ulica 7/1.	14.951-3
HIŠO ’enOST ANO VANJSKO z vrtom v mestu ali okolici Kranja kupim. Ponudbe na podr. »Slov. por.« Kran; pod »Čebelica«.	14.938-8
RAZNO
ZAPESTNO URO sem našel blizu magi-stratneca vodnjaka v nedeljo zjutraj-Inž. arh. Počkar. Klaoezna 7. 14.913-14 IZGUBILA SE JE DENARNICA s precejšno vsoto denarja ^d Gorenj mimo kopališča, pmti Primskovemu. Poštenemu na.idi~ tel ju se da dobra nagrada. Naslov v podružnici »Slov. Dor.« Kram. 14.937-14 NAŠLA SE JE ori pošti v papir zavita ženska zapestna ura. Dobi se Potrpim Društvena 34.	14.920-14
NAOČNIKE rjave (polovične leče) izgubil. Najditelj naj jih blogovoii oddati v mlekarni Šinkovec Miklošičeva št.7 proti nagradi.	14.347-14
SLOVAR, angleško-nemški sem pustil na klopi v Tivoli v petek. Naidit-eii naj ga odda v mlekarni Šinkovec. Miklošičeva, št. 7 proti nasradi.	14.343-14
IZGUBILA SEM' 23 junija od gostilne »pri Slepem Janezu«. Celovška cesta, Tivoli—Rožna dolina ziav? verižico z obeskom. Prosim najditelja, da mi vme proti lepi nagradi! Naslov t ogl, odo. ■»Slov. poročevalca«.	14.950-14
TOVARIŠICA ki je pom rtoma vzela živilske nakaznice pri. mesarju Selanu. 2. julija. naj jih cim prej vrne na četrt Moste ump česen), ker je poznana. Trgovci Dozor.	~	14.952-14
NA POGAČARJEVEM TRGU sem pustila denajrnico z večjo vsoto denarja Osoba, ki je imela nahrbtnik zraven ie poznana in j*5 mogoče pomotoma vzela- denarnic?. Prosim da je vrne. Elersek, Albanska 64,	14.9SS-14
IZGUBIL SEM LISTNICO z dokumenti. Prosim najditelja, naj jo me prot-gradi na naslov Dr. Lmdtner Miran. Levcev* It. 33	14.330-14
SPREJMEM UPOKOJENCA na dobro hrano m stanovanje y okolici CeUa. Naslov v podr. Celje.	14.939-14
POIZVEDBE
SURE STANKO partizansko ime »Silni«, rojen 27, novembra 1923. - Ljubljani, je 6. maja 1942 odšel k partizanom na Goren jsko m bil naposled dodel i en k Dolomitskemu odredu. Je pogrešan Vsi njegovi znanci, prijatelji m soborci so lepo nanrcšeni za vsakr&nje podatke o njegovi usodi na naslov: Surk Angela. Ljubljana. Oaljevica 22.	14.924-15
IŠČEMO SO V JOE! 27. septembra 1943 sta padla, v Selu. okraj Vipavsko neznani tovariš in tovarišica. Tovariš je Mi šibkp postave, črnolas, oblečen V vojaško obleko. Tovarišica je bila mečne postave, blond, oblečena v riavo krilo in belo bluzo; pn njej ?o našli srebnio verižico z zlat"’ svetinjico matere bo-žie iz Pompejev. Informacije daic Okrajni odbor RKS za Vipavsko, Slovensko Prl-morje.	14.944-13
KUPIM
KTJPTJJKM. Večjo količino .lut-initi vroč. vsehinp 35 in 100 kg. Pismone po. nudbe a označeno ceno na:	Alojz
Gliebe, trgovina z vrečami. Zagreb. Petrova 136-	14.518-6
V KOMISIJSKO PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna, samo dobro obran1*na oblačila. Josip Ro)ina. Ljubljana 'Aleksandrova št. 3.	s. p. 90/6
DVA NOVA PLAŠČA ZA KOLO kupim. Ponudbe na ogl oddelek >Slovr porode val ca« pod »Plašči«.	14.917-6
KUPIM SENO. Grobelnik Prane Ruše št. 98.	14.934	6
SENO jn slamo kupim Lavrenčič Vošnjakova 16.	14.987	6
SMREKOVE hlode kupim Lavrenčič Liub ljana Vošnjakova 16.	14.98R-6
ŽENSKO KOLO nairaje po možnosti italijanske znamke malo rablieno kupim. Vehar (krojačnica Pintar) Volfov, ulica št- KS-	14.931	6
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD Pred škofijo S
Pravkar so izšle naslednje knjiga: Potrč I,: Kočarji in druge povesti.
Cena broš. 65 din, vez. S5 din Prešerniana, Seznam literarnozgodovinskega materiala z uvodom dr. F. Ki dri ra..
Cena broš. 28 din, kart vez. 40 dm. Bor. ML; Raztrgane! ■— Težka ura. Drami. Cena broš. 46 din, ves. 63 din.
Lipah F.: Glavni dobitek,
Veseloigra. Cena broš. 26 din. vez. 42 din,
Nazor V.: Novele,
Prevedel T. Potokar. Cena broš. 90 din, vez. 110 din.
Dr. De Krutf: Borba, ra življenje. Prevedel dr. M. Černič. Cena broš. 90 din, vez. 115 din. •
Polak L Fu Kako je ustvarjeno vesoljstvo.
Prevedel dr. M. Robič. Cena broš. 14 dim
Knjige se dobivajo tudi v yseh
ZAMENJAM
ZAMENJAM stanovanje v zdravem kraju Beograda s stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročeva-valca« pod »Beograd«.	14.903-7
R @ 6 A i E A SLATINA
I mednarodno sloveče zdravilišče Jugoslavije.
Sazona od 1. maja, dalje.
< i Indikaeije:	Bolezni želodca,
* > čreves, jeter, žolca, ledvic,
'1 sladkorna bolezen j_ dr.
. Zdravilni vrelci:
( i TEMPER, STYRIA, DONAT.
I—----------________
! SLATINA KADENCI
1 zdravilišče za bolezni srca, led-1 vic, živcev, želodca, krvi, notranjih žlez-, — Sezona od 1. maja dalje.
i	Znameniti vrelci:
Zdravilni, Kraljev, Gisela z Bdečimi, srci na etiketi
PETANJSKA SLATINA
i , prirodna mineralna voda -i ( bogata na prirodni ogljikovi kislini, zdravstveno deluje na prebavo, in je izvrsten dodatek vinu in sadnim sokom.
i	■	»	>
DOBRNA PRI CELJU
1 i termalno zdravilišče za ženske i bolezni, bolezni mehurja, led-< vic, krvotoka, živčevje, protin' in revmatizem.
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št 5/XL Telefon uredništva hi uprave št. 31-22 do 31-26. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. •£- Glavni urednik L6y Modic.