PoAtninn nlafana • eotovtnt
I etn |.XT
V Ljubljani, v četrtek 19. oktobra 1933
Štev. 239 a
Cenh 1 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Urednifitvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VEHEC
Ček. račun: Ljubljana it 10.650 m 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb Stv. 39.011, Praga-IJunaj 24.79''
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
Telefoni arednUtvat dnevna aloiba 2050 — nočna 2996, 2994 in 20M
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
g;
Okrog Varšave
Obisk romunskega zunanjega ministra v Varšavi pred komaj enim tednom je vrgel samo bežno senco na film evropskih političnih do-odkov, ki drvijo mimo nas. Razorožitvena de-jata v Ženevi, veliki politični dogodki na Balkanu, objava italijanskega podonavskega načrta in sedaj še bučni izstop Nemčije iz Zveze narodov so zares krasna diplomatska kulisa, za katero se je moglo skoraj neopaženo odigrati to važno potovanje in za katero so se mogla dalekosežna posvetovanja državnikov v poljski prestolici udobno skriti. In vendar bo treba poznati te dogodke, in vendar bo treba izvedeti tudi vse novice s te za Evropo tolikanj važne fronte, če smemo v našem primeru rabiti izraz, ki se je tudi na političnem polju med nami že popolnoma udomačil. Kaj nam pove varšavska fronta? Kajti odkar vodi poljsko, zunanjo politiko minister Beck, smemo upravičeno govoriti o poljski fronti in o poljskih zunanjepolitičnih inicijativah. Za boljše razumevanje naštejemo najpreje nekaj dogodkov, ki najbolj padejo v oči v zvezi z bivanjem Titulesca v Varšavi. Morebiti se nam bo potem le posrečilo najti ono organično vez, ki tvori ideologijo vsake, v našem primeru pa posebej poljske zunanje politike v sedanjih zunanjepolitično tako zamotanih časih.
Najprej pade v oči že samo dejstvo, da je
S oljska vlada položila veliko važnost na to, a se razgovarja z romunskim zunanjim ministrom, predno je odšel na Balkan in v Turčijo. Poljska in Rumunija sta zavezniški državi, to je res, toda na jugovzhodu Evrope nimata mnogo skupnih interesov, da bi bilo potrebno nastopati sporazumno v vseh inicijativah. Za poljsko zunanjo politiko recimo ni tako važno, če vstopi Bolgarija v skupino Male zveze ali v skupine Turčija—Grčija, in poljsko zunanje ministrstvo bi normalno ne smelo polagati kakšne ogromne važnosti dejstvu, da sklepata Romunija in Turčija pogodbo o nenapadanju. Ako pa je Varšava smatrala, da je sporazumno postopanje važno in če je polagala važnost na to, da slovesno pozdravi romunskega zunnnjega ministra, predno odide na dolgo potovanje po Balkanu in po Mali Aziji, smo upravičeni sklepati, da razgovori med poljskimi in romunskimi državniki niso bili krajevnega značaja, ampak da se morajo uvrstiti v velike zunanjepolitične načrte in cilje, ki objemajo ves evropski vzhod in ki jih v prvi vrsti inicijativno zasleduje poljsko zunanje mnistrstvo.
Drugo, kar pade v oči, je posrečeno posredovanje poljskega zunanjega ministra Becka med Titulescom in sovjetskim poslanikom v Varšavi Ovsjejenkom. Titulescu in Ovsjejenko sta se sestala dvakrat, sta bila večkrat v isti družbi, sta govorila posamič in ko sta se razšla, ie Romun z vedrim čelom vzkliknil pred časnikarji, da Romunija ničesar ne želi bolj, kakor dn bi odnosi z Rusijo postali zares »popolnoma prisrčni«. Pred enim letom, ko je Beck izstopil iz rezerve in sam na svojo roko in celo proti nasvetom Francije sklenil nenapadalno pogodbo z Rusijo, je Titulescu še_ razbijal po mizi, se jezil nad svojimi zavezniki in razgnal konferenco sovjetskih in romunskih zastopnikov, ki so pripravljali slično pogodbo med Rusijo in Romunijo, podrl celo romunsko vlado in zaloputnil vrata med Rusijo in svojo domovino tako trdno, da bi nikdo ne smel prorokovati, da bo po preteku enega leta izrazil željo po »popolnoma prisrčnih« odnosih s svojo severno sosedo. Tudi iz tega se sme brez dvoma sklepati, da se je poljski vladi posrečilo v interesu višjih in pomembnejših interesov Romune nekoliko omehčati v vprašanju Besnrabije. Kateri so ti višji in pomembnejši interesi, ki se jim je Romunija vklonila in ki jim je žrtvovala tudi, čeravno morda samo začasno, svoje lastne pred enim letom s takšno silo povdarjene interese?
Tretji dogodek, čigar važnosti ne bo nobeden zanikaval, kdor le malo pozna notrnnji ustroj poljske republike, je bil dolgi razgovor med Titulescom in maršalom Pilsudskim. Ob tej priliki so se le nadaljevala posvetovanja, ki so se začela med poljskimi in romunskimi državniki v poznem poletju v malem gališkem mestecu ob romunski meji. Uradna poročila so bila kratka in optimistična in so le mimogrede namignila na predmet razgovorov: razorožitev in Podonavje. Sprejem pri voditelju poljskega naroda je takorekoč dal zadnji nradni pečat načrtom, o katerih so ugibali ministri in ki imajo za cilj, da s sodelovanjem ostale Evrope, če pa bi to ne bilo mogoče, tudi brez nje ustvarijo na vzhodu Evrope veliko politično organizacijo, ki bo močna dovclj, da nspešno brnni mir in odbije vsake poskuse rušenja sedanjega političnega stanju.
Iz vseh treh navedenih dogodkov, ki označujejo Titulescov obisk na Poljskem, beremo Isto osnovno misel, da se namreč pripravlja na pobudo poljskega zuiianjegn ministra široko-potezen obrambni načrt, ki naj bi se naslonil nn osnovno os: Varšava—Moskva. Okrog te osi bi polagoma nastali razni drugovrstni pakti, kakor pakt med baltskimi državami, pnkt med državami okrog Črnega morja, eventuelno tudi pakt z državami Podonavja. svojo predrzno ofenzivo proti Baltiku je Poljska ustvnrila prijateljske vezi z Gdanskom in si čedalje bolj utira pot med obrežne držnve Baltskega zaliva, nc kot sovražnica teh malih narodov, ampak kot njihova prijateljica. S podjetno roko pomaga ustvarjati črnomorski pakt, čeravno suma nima neposrednih političnih interesov, nmpak gnana od želje, da odstrani vse pereče nesporazume. ki nn sovjetski strani slabijo obrambno os Varšava—Moskvo. S tem pa stopa Poljska čisto v ospredje glede ureditve Podonavja. kjer ima ščititi poleg političnih tudi bitne gospodarske interese. Ustvaritev popolnoma nove razpredelitve političnih vplivov na evropskem vzhodu in jugovzhodu je revolucionarnega značaja. Poleg tegn, da bo na svoj način jamčila za nedotakljivost dosedanjega političnega reda, poleg tegn tudi, da bo odgovarjala francoskim zunanjepolitičnim ciljem in da ho sovjetski državi, ki se z vidnim veseljem ndeležnie te ogromne pregrupacije sil, hoče zunanja politika
Izredna diplomatska aktivno si priča o nervoznosti Evrope
Križem po Podonavju in Balkanu
Veliko državnikov na potovanjih, da rešijo in utrdijo mir
Dvoboj za nadvlado
Dunaj, 18. okt. (a) Dopoldne se je pripeljal na povratku iz Ženeve v Prago češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš na Dunaj. Na postaji so pozdravili avstrijski kancler dr. Dollfuss in jugoslovanski, češkoslovaški in romunski poslanik.
BeneŠ pozdravlja Dunaj
Dunaj, 18. okt. b. Davi ob 9 je prispel na Dunaj češkoslovaški zunanji minister Beneš v spremstvu legacijskega svetnika dr. Kučere. Na postaji ga je pričakoval sam zvezni kancler dr. Dollfuss, 6i ga je prisrčno pozdravil. Na postaji so se zbrali tudi državni tajnik dr. Kanvinslri, generalni tajnik
Dr. Beneš, češkoslovaški zunanji minister
v zunanjem ministrstvu Peter, predsednik dunajske policije Seidel, češkoslovaški poslanik na Dunaju Ždenko Firinger, jugoslovanski odpravnik poslov Stankovtč in romunski zastopnik Brfdr..ianu z vsem osebjem poslaništva. Pozdrav med obema državnikoma je bil prisrčen. Dr. Beneš se je odpeljal v češkoslovaško poslaništvo ter ob U dopoldne v spremstvu poslanika Firingerja obiskal zveznega kanclerja dr. Dollfussa, potem pa je bil sprejet v
"tu dr. M" ' m krogu in so ljevali tudi važni razgovori. Ob 5 popoldne se
avdijenco pri zveznem pred=edniku dr. Miklasu. Ob eni je bilo kosilo v ožjem krogu in so se nada-
vrača dr. Beneš v Prago. Policija je ukrenila obsežne varnostne mere. Na peronu zapadne postaje so smele biti le osebe, ki so jih spustili na postajo s posebnimi legitimacijami. Vsa postaja je bila dobro zasedena po številnih detektivih in stražnikih. Enako je bila dobro zastražena vsa Maria Hilfer-strasse in Ring vse do poslopja kneza Lobkovica, kjer je češkoslovaško poslaništvo. Varnostne mere so bile storjene radi tega, ker so narodni socialisti že ponoči pokazali precejšnjo aktivnost in so vse ulice ob zapadni postaji napolnili s papirnatimi letaki, na katerem je bil natiskan velik kljukasti križ. Zvedelo se je nadalje, da so narodni socialisti nameravali prirediti proti dr. Benešu demonstracije zaradi preganjanja Nemcev na Češkoslovaškem, vendar pa do tega ni prišlo.
V tukajšnjih krogih obširno komentirajo obisk češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša s jx>sebnim ozirom na gospodarska vprašanja, o katerih bo dr. Beneš razpravljal z avstrijskim zveznim kanclerjem. V »Wiener Zeitung« je napisal danes češkoslovaški poslanik Firinger članek, v katerem pravi, da predstavlja obisk dr. Beneša predvsem nadaljevanje razgovorov v Worglu. Govorilo se bo v prvi vrsti o gospodarskih problemih. Obe državi imata namreč eminentne interese, da delata na izgladitvi medsebojnih trgovinskih odnosov. Ni dvoma, da se bo razpravljalo tudi o srednjeevropskih problemih, člankar naglaša, da ni izključeno,
polkovnika Becka zajamčiti Poljski samostojno vlogo v medn nrodnopol i lični igri bodočnosti, med tem, ko so jo velesile hotele potisniti na sedež drugovrstne, male države.
Ta trditev ni pretirana. »Independence Rou-mnine«, polurndno glnsilo zunaniegn ministrstva Rumnnije piše namreč k varšavskemu sestanku, da je predznak za živahnejšo politično razgibanost vzhodne Evrope, ki naj opozori državnike velesil, da kažejo male države, kljub zaničevanju, ki ga žanjejo od strani velesil, čedalje več prebrisanosti.
O razcepu med evropskim vzhodom In za-padom ne smemo govoriti, ker bi to bilo pretirano, a ozračje, v katerem se je vršil Titulescov obisk v Varšavi, ostro napoveduje, dn so se potrgale nekatere niti z zapndom, ko se je začeln uveljavljati pol iska vzhodna politika. Poljsko nrndno glasilo »Gazeta Polskn« je takoj po odhodu Titulesca zapisnln nvnževnnjn vredno resnico, ko je priznala, »da Poljska v bodočnosti ne mara igrati nobene vloge obrambnega zidu ali žične ovire proti komurkoli, dn bi se zn n jim skrivali drugi.« ker hoče v prvi vrsti živeti sama in skrbeti za svoj lasten obstoj in za svoj lastni blagor.
Titulescov ohisk v Varšavi odkriva, to je res. mirovne obrambne načrte ogromnih obsegov, a podčrtava v prvi vrsti željo Poljske, da se udejstvujc vodilno in samostojno*
da bo italijanski podonavski načrt služil kot podlaga za pogajanja.
Veliko fiozornost je vzbudila vest »Prager Tag-blatta«, da bo dr. Beneš govoril z dr. Dollfussom tudi o eventuelni skupni fronti za pobijanje narodnega socializma. Ta vest pa se komentira zelo različno, po večini pa zelo neugodno. Naglaša se, da je pobijanje narodnega socializma v Avstriji njena notranja zadeva ter da Avstrija v tem vprašanju ne sme stopiti v nobeno zvezo s komerkoli. Razlogi, zaradi katerih nastopa Avstrija proti narodnim socialistom, so popolnoma drugačni, kakor pa oni, zaradi katerih se bori Češkoslovaška proti narodnim socialistom.
THuteSCU proslavita Ankaro
Ankara, 18. oktobra. AA. Anatolska agencija poroča: Romunski zunanji minister Titulescu in turSki zunanji minister Tevfik Ruždi-bej sta vče-čaj ob 16.30 podpisala pogodbo o prijateljstvu, arbitraži, nenapadanju in spravi med kraljevino Romunijo in turško republiko.
Turško-romunska pogodba vsebuje uvodni odstavek in 22 členov. V uvodu se naglaša, da sta obe pogodbeni stranki enako prepričani o potrebi svojega medsebojnega sodelovanja za ohranitev in okrepitev vzajemnega prijateljstva.
ČL 1. pravi, da bosta med obema državama podpisnicama in njunima narodoma vladala popoln
Titulescu, zunanji minister Romunije
mir in iskreno prijateljstvo za vse čase. V čl. 2 se potrjujejo obveze, ki sta jih obe podpisnici prevzeli na podlagi pariškega pakta in londonske konvencije o razlagi pojma napadalca, ter se vnaprej obsoja vsak napad, udeležba pri napadu ali dogovor o napadu na katero izmed obeh podpisnic. Po določilih ČL 3 pride vsak morebitni spor med podpisnicama bodisi pod sodni postopek bodisi pod spravni postopek ali pa v arbitražno presojo, toda brez škode za suverenost podpisnic in ob izključni pristojnosti vsake podpisnice na njenem teritoriju, kakor to izvira iz te suverenosti.
V čl. 4 do 22 se navajajo podrobnosti o pre) navedenih postopkih.
Pogodba je sklenjena na 10 let in stopi v veljavo po izmenjavi ratifikacijskih listin, kar se mora izvršiti v najkrajšem času. Če nobena izmed podpisnic ne bi odpovedala pogodbe 6 mesecev pred potekom navedenega roka 10 let, se pogodba avtomatski podaljSa za nadaljnjih 5 let in pod istimi pogoji tudi po preteku vsakih nadaljnih petih let.
Romunski zunanji minister Titulescu je izjavil zastopniku anatolske agencije: »Iz Ankare odhajam poln občudovanja nad toli stvarnimi in uprav velikanskimi rezultati, ki jih je Turčija dosegla v zadnjih 10 letih. Pri turških voditeljih sem naletel na popolno razumevanje in na duha človečanstva, ki se kaže tudi v miroljubni politiki turške vlade. Pogodba, ki smo jo včeraj podpisali, pomeni prvo etapo za organiziranje trajnega miru na Balkanu.« Titulescu je s svojo gospo odpotoval iz Ankare.
Ankara, 18. oktobra. AA. V Carigrad je prispela sovjetska eskadra treh križark, dveh rušij-cev in treh podmornic. V carigrajskih vodah bo ostala 3 dni.
Gombos s1avi Sofijo
Sofija, 18. okt. AA. Madjarski min. predsednik in vojni minister Gombos in zunanji minister Kanya sta na potu v Ankaro prispela danes ob 11.50 v Sofijo.
Na sofijski postaji so madjarskega premierja in zunanjega ministra sprejeli in pozdravili predsednik bolgarske vlade Nikola Mušanov, vojni minister general Kišov, adjutant kralja Borisa polkovnik Panev turški poslanik Tevfiik Camil-bej, italijanski poslanik Cora. Madjarske državnike je pozdravila tudi skupina madjarskih otrok v madjarski narodni noši in jim izročila šopke cvetlic
Po pozdravu sta se gg. Gombos in Kanya od peljala v zunanje ministrstvo, kjer so jima priredili prigrizek. Razgovori med gg. Gombosom, Kanyo in g. Mušanovim v zun. ministrstvu so trajali dobre pol ure, nakar so madjarski gostje nadaljevali vožnjo v Ancaro.
Na bolgarski obmejni postaji v Dragomanu je dal g. Gombos bolgarskim časnikarjem tole izjavo:
Srečen sem, da morem obiskati sorodno nam državo. Med Bolgari in Madjari ni nikakih sporov. Mislim, da se bomo 'tudi v gospodarskih vprašanjih sporazumeli. Prepričan sem o tem, ker med Bolgari in Madjari ni nikakih nesoglasij. Na železniški postaji v Budimpešti me je pozdravila tudi skupina bolgarskih študentov. Ti študentje so govorili madjarski. Želel bi, da bi tudi madjarski študentje govorili bolgarski. Madjarski je mnogo do prijateljstva in bratskega razmerja z Bolga-iijo. Ko se vrnemo iz Ankare, bomo imeli več priložnosti za razgovore.
Predsednik madjarske vlade Gombos in zun. minister Kanya se bosta na povratku iz Ancare zopet ustavila v Sofiji; prispela bosta 26. t. m. ob 6 zjutraj. V Sofiji bosta takrat ostala dva dni in se bosta 28. t. m. ob 20 vrnila v Budimpešto.
V Sofiji se že zdaj vrše priprave za prihod madjarskih državnikov. Pooblaščeni bolgarski po-lanik v Budimpešti Ivan Popov bo odpotoval v Sofijo 20. t. m., ker bo tudi on prisostvoval razgovorom med Gombosom, Kanyo in Mušanovim.
Nemški vulkan
Izstop Nemčije iz Zveze narodov je spravil iz ravnotežja ves svet
Berlin, 18. okt. AA. Wolfov urad poroča: Kancler Hitler je imel na sestanku voditeljev na-cijonalno socijalislične stranke velik govor v katerem se je najprej ukvarjal z zunanjepolitičnim položajem, ki je v ozki zvezi z notranjo politiko in z bližajočimi sc volitvami. Zunanjepolitični boj za enakopravnost, ki je stopil za nemški narod v odločilno fazo, je neločljivo zvezan z bojem za novi gospodarski povzdig, z bojem za vsakdanji kruh, ki ga bojtije nemški narod sistematski že več ko 8 mesecev. Politična pomiritev sveta, je izvajal Hitler, je glavni pogoj za gospodarsko ozdravljenje. Velika zmota nemških vlad od novembra 1918 je bila, da niso imele pred očmi tegale načela: dokler ne dobi Nemčija priznanja enakopravnosti, je neplodna in brez pomena njena udeležba na mednarodnih konferencah. Moji predniki na vladi so, da se tako izrazim, vsi bolehali za ženevsko boleznijo, ki jih je delala črnoglede v stvareh, ki so sc tikale naroda, in optimiste v stvareh, ki so bile v zvezi z Zvezo narodov. Jaz pa pravim: Optimist sem za svoj narod in pesimist glede Ženeve in Zveze narodov.
Nemčija ni bila nikoli bolj miroljubna kakor v trenotku, ko je obrnila hrbet ženevski ustanovi. Ves nemški narod je strjeno za vlado, ko le-ta izjavlja spričo ponižujočih predlogov: Hočemo mir, toda ne damo s seboj ravnati kakor z narodom drugega reda. Z isto odločnostjo, ki Jo je naci-Jonalni socijalizem pokazal zadnjih 14 let v Nemčiji, da si pribori svoje pravice, z isto odločnostjo bo Nemčija tudi na področju zunanje politike neumorno vztrajala na svoji pravici do enakopravnosti
Kaj so obljubili Nemcem?
London, 18. oktobra, b. V nekem članku zahtevajo >Times«, da se objavi vse otio, kar se je na razorožitveni konferenci v Ženevi ponujalo Nemčiji ter odločno izjavlja, da je enakopravnost v oboroževanju predpogoj za svetovni mir. To enakopravnost so velesile Nemčiji tudi obljubile. Niti britanska vlada, niti vlada kake druge države tega ni odrekla Nemčiji, samo so vse naglnšale, da se določi rok za to enakopravnost. Nemški zunanji minister pa je bil menda ogorčen zaradi tega. kei se je hotela uvesti poskusna doba ter je zapustil razorožitveno konferenco.
Mesto parlamenta:
Svet voditelja države
Pariz, 18. okt. AA. Berlinski dopisnik »Jour-nala« Je zvedel iz popolnoma zanesljivega vira, da nameravajo nacijonalno socijalistični voditelji preurediti novi nemški državni zbor v »Svet iiihrerja države«. Če sc ta reforma izvede, bo posebnega pomena, ker bo ta »Reichsfiihrerrat« imel nalogo, izglasovati ustavo In upravno reformo. Kakor dopisnik doznava, bo ta reforma temeljila na ukinitvi vseh dežel, vseh deželnih vlad in vseh stathalterskfh mest. Nova Nemčija bo potem imela 20 okrožij. Druga naloga »Reichsfuhrer-rata« bo pa izbrati Hindenburgu naslednika, če bi se želel svojemu mestu odrcčL
Zagrebška vremenska napoved: Po večini ob lačno in nestalno s plohami, hladno in vetrovna
Anglija odgovarja Nemčiji
London, 18. okt. b. V svojem snočnjem govoru, ki ga je imel po radiu angleški zunanji minister sir John Simon, je zelo izčrpno odgovoril nemškemu zunanjemu ministru von Neurathu. Tako je izrazil med drugim svoje globoko obžalovanje, ker ga je njegov nemški tovariš pred zastopniki inozemskega tiska direktno obtožil zaradi neiskrenosti v vprašanju če sme Nemčija imeti že od vsega začetka takozvano ofenzivno orožje. Da dokaže krivično stališče Nemčije, je sir John Simon izjavil, da (e pripravljen objaviti vse tozadevne dokumente. Nobenega dvoma ni, da to nemško stališče, ki ga je zavzela tik pred izstopom iz Zveze narodov, predstavlja le poostritev spora in da je radi tega naloga Nemčije v tem vprašanju končana. Nemčija bo zahtevala od nas, je rekel John Simon, da verujemo, kako se je nemška vlada odločila za umik z razorožitvene konference zaradi moje izjave pred 14. oktobrom dopoldne. Kar se tiče te moje izjave, je dovolj, če samo ugotovim, da so jo odobrili ugledni člani ameriške delegacije ter me podpirali v vsem, kar sem rekel. Poudariti moram, da je popolnoma absurdna trditev, da se je Nemčija umaknila z razorožitvene konference samo iz tega vzroka. Britanska vlada nikakor ne more priznati od Nemčije navedenega argumenta. Končno je v svojem govoru sir John Simon še izjavil: »Namen britanske politike je, da se Izvrši razorožitev. Trudili smo se in trudili se bomo tudi v bodoče, da omogočimo sodelovanje med narodi, ki imajo dobro voljo. Govorim v imenu vsega britanskega naroda in vlade, ko izjavljam, da Angliji noben trud ne bo
prevelik, da najde polteno in častno rešitev velikega vprašanja, na katerem temeljijo nade vsega človeštva, ki upa na mir v bodočnosti.
In ftaj meni Lloyd George?
London, 18. oktobra c. Lloyd George je napisal v >Ne\vs Cronicle« članek pod naslovom »Neizpolnjene obljube«. V tem članku govori o razorožitvi s svojo znano brezobzirnostjo in hoče dokazati, da
države sploh ne mislijo razorožiti se. Tako pravi: »Bil bi skrajni čas, da bi se našel nekdo, ki bi ustavil razorožitveno konferenco. V Ženevi se ni nič delalo, temveč samo tratil čas z razpravami o nepotrebnih predlogih in z edinim ciljem, da se izognejo problemu razorožitve. To je privedlo Evropo na rob nove vojne.
Za sklicanje konference štirih velesil
Rim, 18. oktobra, b. Mussollni intemivno nadaljnjo svojo akcijo za sklicanjo konference štirih velesil. Kakor se čuje na kompetentnem mestu, bi imol biti sestanek zunanjih ministrov štirih zapad-nih velesil bodisi v Stresi, ali pa v kakšnem drugem mostu severno Italije. Italijanska vlada bo poslala uradni poziv na to konferenco šele po končanih diplomatskih razgovorih, ker ji jo mnogo na tem, da pridobi za to konferenco tudi Združeno države, kar pa je po včerajšnji odločni izjavi Normana Davisa le malo verjetno.
Seja Narodnega predstavništva
Japonska želi mir z vsem svetom,
posebno pa z Rusijo, Ameriko, Kitajsko in Anglijo
Tokio, 18. okt. c. Na seji ministrskega sveta je imel zun. minister velik ekspoze o zunanji japonski politiki. Minister je naglašal, da je sedaj glavna briga japonske zunanje politike rešitev obstoječih sporov z nekaterimi državami, potem okrepitev državne obrambe in ureditev državnih financ. Japonska zunanja politika je miroljubna, navzlic temu pa smatra japonska vlada, da bo ta miroljubnost zavarovana pred Lznenadenji samo tedaj, če bo državna obramba na svojem mestu. Zato bo Japonska še nadalje vodila miroljubno politiko, zato pa ne b\o zanemarila brige za državno obrambo. Glavni cilj japonske zunanje politike je, da ugotovi to miroljubnost nasproti trem državam: ameriškim Združenim državam, Rusiji in Kitajski. Potrebno je tudi, da Japonska še nadalje nadaljuje isto miroljubno politiko tudi nasproti Angliji, nekdanji močni zaveznici Japonske, ki je v zadnjem času radi gospodarskih interesov stopila
na stran onih držav, ki odrekajo Japonski mnoge pravice. Da pa se mora taka miroljubna politika zares izvesti, je potrebno likvidirati mnoga sporna vprašanja. Predvsem je tu spor radi vzhodne kitajske železnice, minister za izraža upanje, da bo ta spor kmalu likvidiran, če bo razumevanje na drugi strani. Kar se tiče ameriških Združenih držav, ni neposredne nevarnosti za sedanje odnošaje, potrebno pa je, da se Japonski priznajo na Pacifiku take pravice, ki ji bodo omogočile njeno boljšo zaščito. Glede Kitajske se bo Japonska še nadalje prizadevala, da likvidira vse spore iz zadnje dobe. Čc se zares želi mir na Pacifiku, bi bilo potrebno, da se med Japonsko in Zedinjenimi državami sklene arbitražna pogodba. Japonska bo še nadalje vodila pogajanja v tej smeri, ker bo samo s tem problem Pacifika izgubil ostrino, katero ima sedaj.
Zakon o verskem pouku v šolah
»Službene novine« od 17. oktobra razglašajo zakon o verskem pouku v ljudskih, meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah v kraljevini Jugoslaviji, ki se glasi:
§ 1. Verski pouk je obvezen v narodnih, meščanskih, sredn jih in učiteljskih šolah, predava pa se samo učencem iz priznanih veroizpovedi.
§ 2. Verski pouk v narodnih in meščanskih šolah pri pripadnikih svoje vere opravljajo stalni veroučitelji, krajevni duhovniki ali njihovi duhovni zastopniki. Krajevne duhovnike ali njihove zastopnike predlaga pristojna verska oblast ban-skim upravam v imenovanje ali razrešitev. Duhovnikom ali njihovim zastopnikom more občina dati primerno nagrado. Verski pouk v srednjih in učiteljskih šolah pri pripadnikih svoje vere predavajo osebe, ki imajo predpisano kvalifikacijo po zakonu o srednjih in po zakonu o učiteljskih šolah. Pristojna verska oblast za učitelje verouka pri postavljanju daje svoje soglasje.
§ 3. Ako je veroučitelj v narodnih ali meščanskih šolah uradno ali na kak drug način zadržan, da bi opravljal svojo veroučiteljsko dolžnost, je pristojna verska oblast dolžna predlagati mu namestnika. Ta zamena more biti stalna. Ako se pristojna verska oblast ne pobriga za versko vzgojo v narodnih in meščanskih šolah in ako ne poda potrebnih predlogov za imenovanje vero-učitelja, tedaj bo na prošnjo zainteresiranih staršev banska uprava za narodne, ministrstvo pa za meščanske šole izdalo potrebne naredbe. V narodnih in meščanskih šolah se morejo postaviti tudi posebni učitelji vere s pravico napredovanja učitelja osnovnih šol, ako jc v teh šolah najmanj 20 ur tedensko, računajoč od 20 učenccv v vsakem razredu ali oddelku. Te veroučitelje postavlja minister prosvete iz vrst kandidatov, ki so dovršili bogoslovske nauke in ki mu jih predloži pristojna verska oblast. V srednjih in učiteljskih šolah bodo imenovani stalni veroučitelji samo tedaj, če je dovolj ur na teden za ta predmet, sicer se pa imenujejo honorarni učitelji.
§ 4. Učitelji verouka, bodisi da so v uradniški lastnosti ali brez nje, so dolžni pri svojem šol-ikem delu, kakor tudi vsi drugi učitelji, držati se šolskih zakonov in naredb, posebno pa šolskega in učnega reda. Učitelje verouka v narodnih in meščanskih šolah more minister prosvete na predlog banske uprave razrešiti veroučiteljske dolžnosti, če njihovo delovanje v šoli ni v skladu s pedagoško metoidškimi načeli, ali čc njihovo obnašanje v šoli in izven šole ni v skladu s splošnim ciljem le šole. O taki svoji rešitvi bo minister prosvete obvestil vedno tudi pristojno versko oblast.
§ 5. Učni načrt in program iz verouka predpisuje minister prosvete v sporazumu z vrhovnim predstavništvom posameznih veroizpovedi v kraljevini Jugoslaviji (za katoličane: predsedstvo škofovskih konferenc), a po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta.
§ 6. Nižji in višji tečajni izpit, kakor tudi dopolnilni izpiti se morejo delati tudi v zasebni srednji šo-. f§ 58 zakona o srednjih šolah) in so od strani ministra prosvete lahko priznani, čc to predlaga odposlanec ministra prosvete.
§ 7. Suplcnli za verouk bodo delali strokovni del profesorskega izpita za srednje šole (§ 73 zak. o srednjih šokih) po programu, ki ga ugotavlja minister prosvete, katerega pa, kakor tudi izpraševalce za ta del programa predlagajo ccrkvenc »blasli. Veroučitelji v narodnih šolah bodo delali posebni strokovni veroučiteljski državni izpit po § 5. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o narodnih šolah, veroučitelji meščanskih _ šol pa po § 45 zakona o meščanskih šolah.
§ 8. Enkrat na leto more predstavnik pristoj-Bc verske oblasti pregledati, kako se vrši verouk.
§ 9. Veroučitelji se prestavljajo na ta način: L Za premestitev na prošnjo v druge škofije jc prosilec dolžan predložiti soglasje svoje verske oblasti; 2. za premestitev na proSnjo in po potrebi v isti školiii ni ootrebna soglasnost verske
oblasti; 3. za premestitev po potrebi službe v drugo škofijo bo minister prosvete dobil soglasje verske oblasti obeh škofij; 4. premeščanje, odpuščanje in upokojitve po storjeni krivdi od strani ministrstva prosv. se vrše po uradniškem zakonu.
§ 10. Odredbe za opravljanje verskih dolžnosti učencev bo predpisal minister prosvete v sporazumu s pristojno versko oblastjo.
§ U. Združenja zgolj učencev ne morejo biti na plemenski ali verski podlagi. Zunaj šole učenci morejo biti člani verskih združenj svoje verske skupnosti samo za negovanje verskih čuvstev in moralnih naukov.
§ 12. Ta zakon stopa v živlejnje, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobiva, ko bo proglašen v »Službenih novinah«.
Za poplavljence
Darilo Nj. Vel. kralja za poplavljence dravske banovine je bilo razdeljeno na sledeči način: sreskemu načelstvu Brežice Din 5000, v Celju Din 15.000, v Gor. gradu Din 4000, v Kočevju Din 40.000, v Krškem Din 5000, v Laškem Din 3000, v Litiji Din 3000, v Ljubljani Din 10.000 in v Logatcu Din 5000, nadalje mestnemu načelstvu v Ljubljani in v Celju po Din 5000.
V »Sklad osrednjega pomožnega odbora za poplavljence dravske banovine« so darovali; Hranilnica in posojilnica Sv. Tomaž pri Ormožu Din 300, Hranilnica in posoj. učiteljskega konvikta, Ljubljana, Din 200; dr. Zvonko Zemljič, drž. pogr. veterinar, Vel. Kikinda, Din 200; Emil Berger i sin, Bjelovar, Din 100; Državna osnovna šola Sv. Marko niže Ptuja Din 66; Drž. nar. šola v Kan-čevcih, p. Križevci, Prekmurje, Din 50; šolski upr. Rustja Josip, Artiče pri Brežicah (zbirka učitelj-stva) Din 45; Maširevič M. Marija, učiteljica, Čo-noplja, dunavska banovina, Din 26.
Nadalje so darovali še: Privil. agrarna banka, Belgrad, Din 25.000; uslužbenci mestnega načel-stva Maribor Din 35CO; Gsnovna šola Sv. Rok ob Sotli Din 250; Uprava nar. šole Centiba 115,50 Din; okr. sodišče, Kočevje, Din 62; Kmet. poskusna in kontrolna postaja Maribor Din 30; Oddelek fin. kontrole v Kozjem Din 25; Leon Patik, Radovljica, Din 20. — Iskrena hvala!
Konferenca obrtnih zbornic
Belgrad, 18. oktobra. AA. Na poziv sarajevske obrtne zbornice se bo vršila v Sarajevu 22. t, m. konferenca vseh obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic iz vse države, Na tej konfe-renoi bodo določili skupno stališče obrtnih zbornic o pristojnosti glede vprašanj," naslalih pri izvajanju obrtnega zakona in pa socijalnega zavarovanja obrtnikov.
Zveza iugoslovans^ih mest
Novi Sad, 1R. oktobra, m. Tu se že pripravljajo za kongres Zveze jugoslovanskih mest, ki bo od 21. do 24. t. m. V Novem Sadu govorijo, da se bo tega važnega kongresa udeležilo okoli 100 delegatov iz vse države. Na kongresu bodo razpravljali o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo naša mesta. Med drugim se bo razpravljalo tudi o predlogu pravilnika za ustanovitev urbanističnega centralnega urada Zveze mest kraljevine Jugoslavije, katerega sedež bo v Belgradu.
Nezaposlenost v Ameriki
Pariz, 18. oktobra. AA Iz \Vashingtona poročajo, da je ameriško delovno ministrstvo izdalo včeraj poročilo, da je meseca septembra t. 1. v 17 industrijskih in kmetijskih strokah našlo dela 020.000 nezaposlenih delavcev in dn je v dobi od 1. miren do 1. oktobra t. !. vsega skupaj dobilo I dela 2,700.000 delavcev, ki so bili poprej brez dela.
Seja Narodne skupščine
Belgrad, 18. okt. m. Današnja skupščinska seja se je pričela ob 11 dopoldne. Po prečitanem zapisniku včerajšnje seje je dobil besedo notranji minister Lazič, ki je v krajšem govoru odgovoril na včerajšnja izvajanja poslanca dr. Lončareviča. Notranji minister je izjavil, da trditev poslanca Lončareviča, da bi bila izdala banska uprava v Zagrebu omenjena navodila, ne odgovarja resnici, pač pa je res, da je banska uprava izdala vsem okrajnim načelnikom navodila v tem smislu, da postopajo napram vsem kandidatom F,oP°'n0nla korektno. O tem, da je bil svoječasno obveščen tudi poslanec dr. Nikič, je minister Lazič dejal, da so bili pri zadnjih občinskih volitvah poleg volilnih odborov navzoči tudi zastopniki vseh kandidatnih list, ki so lahko kontrolirali potek volitev. (Poslanci, člani Hodžerovega. Prekinega in Nikiče-vega kluba kričijo: »Ni resi« — poslanci večine pa burno ploskajo in pritrjujejo notranjemu ministru.)
Radi osebnega pojasnila se je nato javil k besedi dr. Nikič, ki je izjavil, da obžaluje, da notranji minister ni podal že včeraj svoje izjave, za kar ga je prosil poslanec dr. Lončarevič. V svojih nadaljnih izvajanjih se bavi s posameznimi slučaji na raznih voliščih. Predsednik skupščine ga poziva, naj se strogo drži predmeta, namreč razpisa banske uprave v Zagrebu. Dr. Nikič se nato ponovno bavi s potekom volitev v nekMerh krajih savske banovine, nakar mu je predsednik po večkratnem opominu odvzel besedo.
Potem se prečitajo poročila odbora, ki je proučeval konvencije, ki so bile postavljene na dnevni red današnje seje. Tu pada v besedo poslanec dr. Kešeljevič in vpije: »Kaj je z interpelacijami?« Predsednik skupščine mu odgovori, da vodi on sejo in ne dr. Kešeljevič. Sporočilo se je tudi, da bodo nekateri ministri odgovorili na interpelacijo poslancev takoj, ko zberejo potrebne podatke.
Kešel evič interpelira
Nato se je prečitala interpelacija dr. Keše-ljeviča o zadnjih občinskih volitvah v donavski
in dravski banovini. Ker je interpelant zahteval za svojo interpelacijo nujnost, mu je podal predsednik skupščine takoj besedo. Dr. Kešeljevič je pričel nato govoriti o posameznih slučajih pri zadnjih občinskih volitvah. Predsednik skupščine ga takoj opominja in poziva, da obrazloži samo nujnost za svojo interpelacijo, nikakor pa je ne sme razčlenjevati. Dr. Kešeljevič je kljub opozorilu predsednika Narodne skupščine še naprej govoril ter je navedel posamezne slučaje, zaradi česar mu predsednik Narodne skupščine po trikratnem opominu odvzame besedo ter pozove, da zapusti govorniški pult.
De. Kešeljevič: »Ne morem se odstraniti, ker imam pTavico govoriti 5 minut.«
Dr. Kumanudi: »Morate oditi!«
Dr. Kešeljevič: »Imam pravico govoriti, to pravico pa mi krati predsednik Narodne skupščine!«
Dr. Kumanudi: »Prekinjam sejo.«
Seja je bila torej prekinjena ob pol 12, ob 11.40 pa se je zopet nadaljevala. Dr. Kumanudi je takoj izjavil, da je poslanca dr. Kešeljeviča zaradi neposlušnosti in zaradi govora, s katerim je izzval splošen nemir in prerekanje, kaznoval z izključitvijo od petih sej Narodne skupščine. Večina poslancev je izrečeno kazen odobrila. Dr. Kešeljevič je nato v svojo obrambo spregovoril še par besed ter je zaključil svoj govor, kakor včeraj dr. Lončarevič, da je ponosen, ker je kaznovan zaradi takega prestopka.
Interpelacija Hodžere
Nato se je prečitala interpelacija poslanca Svetislava Hodžere na notranjega ministra o postopanju komandirja orožniške postaje v občini Moravče. Ker je zahteval Hodžera za svojo interpelacijo nujnost, mu je predsednik Narodne skupščine takoj podelil besedo. Hodžera je nato podrobno opisal slučaj, ki se je pripetil njemu na dan občinskih volitev v Moravčah, kamor je prispel s kamniškim odvetnikom dr. Potokarjem.
Nato je izjavil notranji minister, da ne sprejme nujnosti za predloženo interpelacijo.
Po prečitanju nekaterih prošenj in pritožb se je takoj prešlo na dnevni red, na proučevanje zakonskega osnutka o trgovinskem sporazumu med kra-| ljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo. Poročilo j odbora je podal poslanec dr. Cirič, ki se je takoj i v začetku bavil tudi s potovanjem našega kraljev-i skega para po inozemstvu in izjavil, da je bil to j praznik v naši zunanji politiki. Nato je podal po-! drobno poročilo tudi o ostalih konvencijah, ki so | bile na dnevnem redu.
Gocor trgovinskega ministra
Po ekspozeju jxiročevalca odbora je govoril trgovinski minister dr. šuiucnkovič, ki je med dru-■ gim izjavil, da je v letu 1032. v primeri z vsemi prejšnjimi leti najbolj padla zunanja trgovina na
vsem svetu. Zmaajšanje trgovskega prometa je bilo približno za dve tretjini. To znižanje pri izvozu, kakor tudi pri uvozu se je pojavilo tudi pri nas. Naša trgovinska politika je v teh časih zasledovala cilj, da izkoristi vse možnosti za prodajo naših proizvodov. Ti napori so se posebno stopnjevali v letu 1932, in 1933. V prvem polletju 1933 smo napram prvemu polletju I. 1932. izvozili več blaga. Naša trgovinska bilanca je aktivua. V prvem polletju smo izvozili blaga za eno milijardo 44 milijonov dinarjev, uvozili pa smo ga za 906 milijonov dinarjev. Potemtakem smo aktivni za 138 milijonov dinarjev. Radi tega moramo tudi v naprej paziti, da ne postanemo pasivni. Mnogokrat se pogajamo z državami, v katerih veljajo sistemi, ki jih pri nas ni, kakor so na primer ostre prepovedi, kontingentiranja itd. Te neenakosti so pri pogajanjih zelo neredne in je zato treba delati na to, da se odstranijo. Radi tega moramo tudi misliti na gotovo preusmeritev našega izvoza in spremembo naše proizvodnje. To so problemi, o katerih razmišlja in ki so vedno na dnevnem redu kraljevske vlade. Po teh splošnih opazkah je trgovinski minister prešel na poganiezne konvencije.
Za trgovinskim ministrom sta še govorila po-i slanec Milan Lazarevič in Milutin Stanojevič, ki zamešata vladi, da se v delegacijah za sklepanje trgovinskih pogodb nahajajo vedno eni in isti ljudje ter zahtevata, da se v vsako delegacijo imenujejo zares le strokovnjaki.
Za tem so bile sprejete vse konvencije, razen one o likvidaciji dvolastninskih jjosestev med Jugoslavijo in Bolgarijo. Poročilo odbora, ki je pretresal to konvencijo, je podal Mita Dimitrijevič, nakar je govoril še notranji minister Lazič. Konvencija je bila potem sprejeta z aklamacijo. S tem je bil dnevni red današnje seje izčrpan.
Prihodnja seja narodne skupščine bo jutri dopoldne ob 10 s sledečim dnevnim redom: Poročilo imunitetnega odbora radi izročitve nekaterih poslancev sodišču.
Šefa senata
Belgrad, 18. okt. m. Današnja seja senata se je pričela ob 7 zvečer. Po opravljenih formalnostih je bil prečitan kraljev ukaz, po katerem se postavlja dr. Peter Zec iz Ogulina za senatorja. Nalo se je predsednik senata dr. Pavlič s toplimi besedami spomnil umrlega člana senata dr. Emila Gavrile. Prečitala je tudi brzojavna zahvala poljskih senatorjev za vse usluge in naklonjenosti, ki so jih bili deležni na svojem potovanju po Jugoslaviji. Predsednik poljskega senata obvešča predsednika našega senata, da bo preproga, ki jim jo je poklonil naš senat, obešena na vidnem mestu v prostorih poljskega senata. Prečitano je tudi poročilo verifikacijskega odbora, na podlagi katerega je pozvan na delo v senat na mesto umrlega senatorja dr. Gavrile senator Ljubomir Vida-kovič, predsednik smederevske občine. Tajnik senata je nato prečital dopis Narodne skupščine, v katerem se obvešča senat, da je Narodna skupščina poslala senatu v nadaljnji pretres vse konvencije, ki so bile sprejete na dopoldanski seji Narodne skupščine. Ker zahteva vlada za pretres teh konvencij nujnost, sta bila takoj izvoljena dva odbora, ki morata jutri do 11 dopoldne predložiti senatu svoje poročilo.
Nato se je tako-j prešlo na dnevni red in sicer na pretres poročila odbora za prošnje in priioSBe. Na dnevnem redu je bil tudi zakonski predlog o določitvi dosmrtne pokojnine književniku in časnikarju Andreju Gaberščku iz Ljubljane. O delovanju odbora za prošnje in pritožbe je podal poročilo senator dr. Alkalaj. Ker radi tehničnih zaprek ni mogoče še v tem zasedanju urediti tega vprašanja, je poročevalec odbora dr. Alkalaj naprosil senat, naj se vse prošnje, ki so dospele temu odboru in ki še niso rešene, kakor tudi prošnja književnika in časnikarja Andreja Gaberščka prenesejo na prihodnje zasedanje. Senat je to soglasno odobril. Tako se bo prošnja Gabrščka rešila na eni prihodnjih sej senata. Seja je bila nato zaključena.
Prihodnja seja senata bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu bodo konvencije, ki so bile danes sprejete v skupščini.
Osebne vesti
Belgrad, 18. oktobra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog pravosodnega ministra so povišani:
V 4. skupino 1. stopnje Franc Srečko, sodnik okrožnega sodišča v Celju; Žilbert Zupančič, starešina sreskega sodišča na Brdu; Ivan Tratnik, sodnik sreskega sodišča v Laškem — vsi v 4. skupini 2. stopnje;
v 4. skupino 2. stopnjo Fran Slabe, sodnik sreskega sodišča v Mokronogu; Kari Potrato, sodnik sreskega sodišča v Kamniku; Stanko Š vaj-ger, sodnik sreskega sodišča v Gornji Radgoni — vsi v 5. skupini;
v 5. skupino Marin Pavlo v ič, sodnik sreskega sodišča v Gornjem gradu v 6. skupini;
v 6. skupino Mihael T a v z e s in Leo Primožič, voditelja zemljiške knjige v 7. skupini na sreskem sodišču v Ljubljani.
,Utrinki.
KATOLIŠKA PO Z RT V0 VALNOST V ameriškem visokošolskem almanahu beremo: *V zadnjih dveh letih je ameriška katoliška akcija zbrala med akademsko mladino 8 milijonov dolarjev. S tem denarjem je ameriški katolicizem izboljšal svoje katoliške univerze. V Duquesnu so dozidali poslopja v vrednosti 7liO.OOO dolarjev, Notre-damska univerza je dobila novo tehniino fakulteto za 300.000 dolarjev, katoliška univerza v San Fran-ciscu se je povelnla :a .'ti0.000 dolarjev, r Oreponu je dobil katoliški institut 400.000 dolarjev za razširjenje zgradbe, Oeorgeloim pa dobi katoliško medicinsko fakulteto za 2 milijona dolarjev. Na ta nalili so katoliški visokošolski zavodi v Ameriki narasli na 17(1, kjer poučuje 7C>00 profesorjev in študira 120.000 akademikov.':
ALI PAVK1 DK7A S KAPITALIZMOM? te pred kratkim omenjeni cislercijanski opat dr. Wiesingcr je r svojem sociološkem predavanju na Dunaju dokazal, da papeževa okrožnica r(Jua-dragesima anuo« absolutno odklanja kapitalistični sistem. Takole dokazuje: a) Okrožnica odklanja tako zcatio pridobitno gospodarstvo ter hoče le tako gospodarstvo. ki ustreza potrebam. Le tako gospodarstvo ima pomen, (e je blago vsem in vsakemu na razpolago, K apitalizem pa je gospodarstvo, katero rodi interes dobička. Pridobitnost je tedaj smoter kapitalistične'!u gospodarskega sistema, tir pa po. treba, b) Okrožnica odklanja svobodno gospodar-i stvo, posebno pa svobodno konkurenco, ki nikakor I ne more biti urejajoče načelo gospodarstva. Pač pa zahteva, da se mora vpeljati pravni in družabni red. katerega bo vodila pravičnost. Kapitalizem pa. ki ima za iirljenjskl iirec svobodno kanl,ure>ic<>, i uničuje slabejitga. c) Okrožnica jc pruti lanu, da bi
gospodarstvo postalo premogočno. Kapitalizem pa hoče kopičenje premoženj, hoče kartele in truste, da poveča dobiček, č) Okrožnica zahteva v smislu najstrožje pravičnosti za delavca tako mezdo, ki je v skladu z vrednostjo njegovega dela. Tudi to je v kapitalističnem gospodarstvu nemogoče, d) Poleg tega zahteva papež osvoboditev proletarijata, kar je v današnjem sistemu nemogoče. V smislu papeževe okrožnico rQuadragesimo anno« jo dolžnost katoličanov boriti se proti tisti lastnini, ki noče priznati dolžnosti. Tisti, ki nič nimajo, hočejo vsako lastnino odpraviti. Oni, ki imajo, pa branijo lastnino, češ, da je po naravnem pravu nedotakljiva. Papeževa okrožnica pa odklanja obe naziranji: lastnina in lastninska pravica nista neomejeni, ampak imata osebni in socialni značaj. Lastninska pravica je omejena po socialni dolžnosti. Vsaka zloraba lastninske pravice je greh proti socialni pravičnosti. S tega stališča katoličanov sledi, da državni oblasti katoličani prisojamo pravico, da nastopa proti oderuitvu z obrestmi in dividendami, proti previsokim plačam in dvojnim zaslužkom. Da obdavči luksus ter uvede progresivne davke. Državi priznavamo tudi pravico, da sme zaseči premoženje, če je to potrebno ta splošno korist. Pričakujemo od države, da prepreči žensko delo izven doma in delo otrok. Premoženje in dohodki naj se omeje, uvede naj se družinska plača ter javna kontrola vsega gospodarskega življenja. kar pa bo najložje mogla izvršili lista družba, ki bo organizirana na temelju stanovske države. Kajpada država ne sme iti tako daleč, da bi odpravila sploh' vsako lastnino, ker za to zopet nima pravice. Mora pač tudi v tem vprašanju veljali načelo. da si nadrejena družba ne sme lastiti področja p tistih stvareh, ki jih podrejene družbe lahko opravijo,
Kongres Edinstva slovanskih žena
Svečan sprejem zastopnic kongresa »Edinstva slovanskih žena« na dvoru na Dedinju. Nj. Vel. kraljica Marija v razgovoru z zastopnicami kongresa. Desno od kraljice dvorna dama gospa
Grujičeva.
V Belgradu se je te dni vršil, kakor smo že poročali, Kongres »Edinstva slovanskih žena«, ki je bil v torek končan. Delegatinje so se na kongresu posluževale vsaka svojega jezika in ie bilo na ta način likvidirano vprašanje, v katerem jeziku se naj razpravlja. Poljska dele-gatinja je namreč predlagala Francoščino, bolgarska delegatinja pa ruščino. Predsednica »Edinstva« gospa Čapkova je izjavila, da edin-stvo slovanskih žena ni nobena feministična organizacija, marveč zveza slovanskih žena, či-je cilj je slovanska vzajemnost in čim ožje sodelovanje. Ko so bile prebrane in sprejete resolucije, ki so jih izdelali posamezni odbori, je gospa Čapkova predlagala v upravo »Edin-
stva slovanskih žena« dvorno damo Grujičevo kot predsednico, gospe Hubicko, Ivanovo in Čapkovo kot podpredsednice in po pet zastopnic iz vsake države. Službena doba predsedništva bo trajala do prihodnjega kongresa, ki se bo vršil leta 1935 v Sofiji. Poročilo o kongresu bo natisnjeno v vseh slovanskih jezikih.
V ponedeljek po|M>Idiie je sprejela na dvoru na Dedinju Nj. Vel. kraljica Marija zastopnice češkoslovaške, poljske in bolgarske sekcije »Edinstva slovanskih žena«. Zastopnice je Nj. Vel. kraljici predstavila dvorna dama gospa Grujičeva. Kraljica je nagovorila visako zastopnico posebej. Nato je bil serviran čaj. Zastopnice so ostale na dvoru nad eno uro.
Volitve v Delavsko zbornico HELENA
Glasovnica naših nameščencev je	■
V	soboto in nedeljo, t. j. 21. in 22. oktobra se bodo vršile volitve v Delavsko zbornico.
V	soboto se bodo vršile volitve na obratnih voliščih. Vsi delavci in nameščenci obrata, ki ima svoje volišče, morajo voliti na svojem obratnem volišču.
V	nedeljo pa se bodo vršile volitve na rednih voliščih. Kdor je zahteval glasovnico do 14. oktobra, ta bo mogel voliti pismeno, vsi drugi pa bodo morali voliti osebno.
Volitve so tajne.
Glasuje se na ta način: Volivec stopi pred vo-livno komisijo in se legitimira. Vsak nameščenec mora brezpogojno imeti s seboj kako legitimacijo. Ko se je legitimiral, dobi štiri glasovnice in kuverto. Nato stopi v zaprt prostor, kjer opravi vo-livno pravico in dolžnost na ta način, da raztrga vse glasovnice razen zelene in nato celo zeleno in raztrgane koščke drugih glasovnic vtakne v kuverto, jo zalepi in izroči predsedniku volivnega odbora.
V	nameščenski skupini nastopajo pri teh volitvah naslednje liste:
1.	Narodno socialistična lista »Zveze društev privatnih nameščencev in Saveza bančnih uradnikov (nosilec Joško Zemljič) — plava glasovnica.
2.	Marksistična lista Saveza privatnih namje-štenika (nosilec Petejan) — rdeča glasovnica.
3.	Krščansko socialistična lista »Strokovne zveze privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije« (nosilec ing. Žumer) — bela glasovnica.
4 Naša lista »Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije« (nosilec Rudolf Smersu) — zelena glasovnica.
Uradni volivni odbor nam je določil zelene glasovnice.
Kandidiramo te-le tovariše in tovarišice:
KANDIDATI:
1.	Smersu Rudolf, uradnik OUZD v Ljubljani.
2.	Zebot Franjo, zastopnik Vzaj. zavarovalnice v Mariboru.
3.	Sitar Alojzij, trg. sotrudnik pri Mayer I. C., Ljubljana.
4.	Klinar France, tovarniški uradnik pri K1D, Jesenice.
5.	Kadunc Lovro, rudarski nameščenec TPD, Trbovlje.
6.	Virant Karel, organist, Braslovče.
7.	Munda Josip, ravnatelj Ljudske posojilnice, Novo mesto.
8.	Pelicon Leopold, industr. uradnik pri PEKO, d. z o. z., Tržič.
9.	Masič Vida, uradnica Zadruž. zveze, Ljublj.
10. Hvale Jože, uradnik Zadruž. gosp. banke v
Ljubljani.
NAMESTNIKI:
1.	Vafovec dr. Fran, urednik »Slovenca« v Mariboru.
2.	Košir ing. Vinko, uradnik Gospodarske zveze, Ljubljana.
3.	šarlah Jože, trgovski poslovodja, Konjice.
4.	Zdešar Ivan, organist, Ljubljana.
5.	Pcčkaj Jakob, trg. poslovodja. Dol. Logatec.
6.	Resman Ludvik, poslovodja Kmet. zadruge, Radovljica.
7.	Snoj Franc, posojil, uradnik, Gor. Radgona.
8.	Šerjak Anton, trgov, sotrudnik pri A. Kri-sfierju, Ljubljana.
9.	Poliar Mara, nameščenka v tiskarni sv. Cirila, Maribor.
10.	Cuderman Vilko, knjigovodja I. del. kon-sumnega društva, Ljubljana.
Vsi na delo za čim lepšo zmago stanovske zavesti in katoliškega prepričanja!
Za glavni volivni odbor v Ljubljani: Kremžar Franc, urednik »Slovenca«; Masič Vida, uradnica Zadružne gospodarske zveze; Novak Avgust, uradnik Vzajemne zavarovalnice.
Za volivni odbor v Mariboru: Pohalr Mara, nameščenka Cirilove tiskarne; dr. Va-tovec Franc, urednik »Slovenca«; Zebot Franjo, zastopnik Vzajemne zavarovalnice.
NAŠA GLASOVNICA JE ZELENA!
Kovačnica srebrnikov
Sarajevo, 17. oktobra.
Te dni so vušegradski orožniki v vasi Lasimih vdkrili kovačnico srebrnikov po 10 in 20 Din. Orožniki so opazovali hiše nekaterih kmetov in videli, da se v hiši Mustafe Hadžiča zbira mnogo sosedov in to v času, k žensk ni bilo doma. Vdrli so nepričakovano v hišo in našli falizifikatorje ravnu pri delu. V hiši je bila prava kovačnica srebrnikov. Zasačeni kmetje so priznali, da kujejo novce, da pa ne vedo, koliko srebrnikov so falzificirali in spravili v promet. Orožniki so aretirali Mustafo Hadiiča, dva njegova sinova in še pet drugih kmetov ter jih odpeljali v zapore okrajnega načelstva v Višegradu. Zaplenili so tudi ves materijal in priprave za ponarejanje novcev.
Prav oprano - ostane, dolgo kakor novo
Rajši kakor da perilo krtačite in mencate, ga kuhajte 15 minut. Na milijone kisikovih mehurčkov, ki se jih razvije v raztopini Schichtovega Radiona, požene milno peno skozi tkanino, ne da bi ji kaj škodovalo. Tako operete perilo hitro, lepo in prizanesljivo, če redno uporabljate Schichtov Radio n. °
Škoda po povodnji
v dobrepoljski dolini
Dobrepolje, 17. oktobra.
Cenilna komisija, ki je ocenjevala škodo po povodnji v naši dolini, je zdaj končala s svojim delo. Škoda znaša samo v tej dolini 1,300.000 Din. To vsoto je podeliti takole: uničenih je sto vagonov krompirja, kar bi zneslo 500.000 Din, na obleki in pohištvu znaša 45.000 Din, posevki na polju in v shrambah se cenijo na 250.000 Din. Škoda na njivah, iz katerih je voda prst popolnoma odplavila, tako da so docela uničene, znaša 45.000 Din. Škoda na cestah je precenjena na 50X00 Din, na stavbah pa 50.000 Din. Vse skupaj torej en milijon in tristo tisoč Din.
Glavni pridelek dobrepoljske doline je bil že od nekdaj krompir. Dobrepoljci v jeseni krompir prodajo in z izkupljenim denarjem poplačnjo davke, bodisi državne, banovinske ali občinske. Kar jim ostane, gre za najnujnejše potrebe, obleko in obutev. Letos pa je vse uničeno in ljudje ne bodo imeli krompirja niti zase. kaj šele za prodajo. Morali ga bodo kupiti za hrano in za saditev spomladi. Sploh se je sedaj naselila v dobrepoljsko faro največja revščina. Prejšnja leta so dobivali ljudje denar za fižol, krompir in les. Krompirja in fižola letos sploh ni, za les pa je kupčija zelo slaba. Ljudje zato po pravici upajo, da bo davčna oblast in kraljeva vlada upoštevala to strašno nesrečo in odredila odpis davkov, čeprav so zamudili rok za cenitev
Zadnja poplava je za merodajne oblasti pokazala nujno in neobhodno potrebo, da se dolini oskrbi reden odvod vode. V zadnji poplavi so bili vsi požiralniki zadelani in že desetletja se ni zanje nihče pobrigal, da bi jih očistil. V glavnem požiralniku potoka Rašice v Ponikvah se nahajajo veje, trami in razna druga navlaka, tako da požiralnik ne more požirati vode v taki množini, kakor bi jo sicer, če bi bil očiščen. Pokazalo se je tudi, da je dobila Rašica sedaj razne odtoke pod zemljo, ki jih preje ni bilo. Vsled teh požiralnikov se voda ob navadnem deževju prehitro odleče. Mlini in žage ob Rašici še sedaj stoje, ker nimajo potrebne vode za pogon. Neobhodno potrebno bi bilo, dn se struga te ponikalnice temeljito pregleda in da se požiralniki, ki odvajajo vodo v podzemlje, zamaše, glavni
- Bodi kjerkoli poosodi
v zgornjih predelih pa skrbno očistijo. Regulacija tega potoka je zelo važna za spodnji del veliko-laške doline, kakor tudi za vso dobrepoljsko dolino. Sicer bo treba tudi vse mline in žage ob Rašici podreti. Potrebno bi bilo najiraviti pri požiralnikih betonirane jaške, po katerih bi voda le tedaj odtekala, kadar jo je preveč. Regulacija te vode naj bi bila za merodajne oblasti sedaj prva skrb!
Letos smo imeli samo v dobrepoljski kotlini trikrat povodenj. Trikrat so imeli kmetje veliko škode na svojih njivah. Te njive pa se nahajajo v najvišjih davčnih razredih. Ker pa so te njive stalni inundacijski teren, prosimo, da bi se kmetom zemlja v tem terenu prestavila v nižji davčni razred.
Ob zadnji poplavi se je pokazala ponovno neobhodna potreba po modernem vodovodu za dobrepoljsko kotlino in vso Suho Krajino, počenši s Strugami. V zadnjem času so namreč v Kompoljah, kjer je voda znatno pustošila, izčrpali iz zalitih vodnjakov vso vodo. Uporabljali so motorno gasilsko črpalko. Spravili so na dan razne golazni, mrtve miši, gliste, krte, črve in celo gade. Ubogi ljudje so morali uživati tako vodo. Trideset let se že gradi vodovod po dobrepoljski in st ruški dolini in še danes smo ostali le pri načrtu. Nujno je. da se po zadnji katastrofalni nesreči, ki je zadela tuk. prebivalstvo, začne z realizacijo tega načrta. Potreba je velika in nujna!
Iz navedenih dejstev o škodi v dobrepoljski dolini se ponovno obračamg na dobra srca s prošnjo, da pomagajo. Škoda jp ogromna, dosedaj pa je nabranega komaj pol milijona Din za vse poplavljence v dravski banovini! Darove pošiljajte nn pomožni odbor za poplavljence v Dobrepoljah!
V Delavsko zbornico volite:
Delavci - belo! Nameščenci - zeleno!
F. S. P.
Poezija albanskih gora
(Nadaljevanje)
Novi Skadar je svojo prvotno romantiko zgubil in vse preveč sliči naši zapadni kulturi (ki je pa čeisto le civilizacija).
Mesto je središče albanskih katolikov. V verskem pogledu imajo v Albaniji večino Moha-medanci. Teh je zadnje ljudsko štetje izkazalo okrog 320.000 duš, pravoslavnih bi bilo 126.000, v sredi med obemi pa bi tvorili drugo glavno skupino katoliki, ki jih je po statistiki okrog 139 tisoč duš. Katoliki so tudi edina verska skupina, ki je sistematično organizirana.
V vsej državi so porazdeljeni na pet škofij. Primas Albanije stoluje sicer v Draču, a pravi cen-trum albanskih katolikov ostane vedno Skadar. Tu stoluje apostolski delegat, tu je obenem sedež nadškofije. Sedanji nadškof M e d n a n je po rodu Albanec, a govori nekoliko tudi srbski. Pred leti je bil škof v Skoplju v Jugoslaviji. Za razmere jugoslovanskih katolikov se še vedno silmo zanima. V mestu samem je pet krasnih katoliških cerkva. Tik pod utrjenim hribom Tarabošem stoji monu-mentalna stavba: »Mater boni consilii«. Cerkovnik, ki se sprehaja pred cerkvijo, ima okrog glave ovit iz mogočnih jagod sestavljen velik roini venec.
Glavno žarišče, odkoder je izhajala in še izhaja blagodejna luč na vso Albanijo, in to v verskem pa tudi v prosvetnem oziru, so albanski frančiškani. Zgodovina albanskih katolikov je v eaioiji zvezi z delovanjem tamošnjih frančiškanov.
Frančiškovi sinovi so bili edini, ki so v težkih pre- I izkušnjah, ki so jih doživljali albanski katoliki, na- 1 rod tolažili in mu kazali pot k boljšim časom. Ta- I ko močno sličijo našim bosanskim franjevcem. V ' Skadru izdajajo edini katoliški albanski časopis j »Stella m a t t u t i n a«. Izhaja vsak mesec in je j za tamošnje razmere dosti dobro urejevan. Tam so j vodili do zadnjega časa edino katoliško gimnazijo j v vsej Albaniji, ki je pa sedaj zaprta. Ne oziraje j se na versko plat je v prosvetnem oziru v vseh stoletjih Cerkev igrala vlogo, ki bi zaslužila drugo mesto, kot ga sedaj uživa. Za vzgojo duhovskega naraščaja pa skrbe jezuiti, ki imajo v Skadru moderno urejeno bogoslovje. Tu se vzgaja okrog 40 mladih oseb, ki bodo kot duhovniki porazdeljeni med vseh petero škofij. Frančiškani sami in prav tako seveda jezuiti pa dobivaio svojo bogoslovsko izobrazbo po inozemskih katoliških univerzah, zlasti v Strassbourgu, in je zato razumljivo, da najdemo med njimi izborne moči.
Vsekako položaj katoliške Cerkve v Albaniji zaenkrat ni rožnat. Tajne masonske sile so na delu in temu je pripisovati, da so katolike v novejšem času zadeli tudi udarci: konfesionalne šole so zatrte, s čimur je posebno prizadeta katoliška frančiškanska gimnazija v Skadru. O kakih prosvetnih katoliških gimnazijah pa sploh ni govora. Kakor so že prestali težke preizkušnje, bodo še to: venient
dies ... In te Domine speravi...
★
V religioznem oziru si Albanci niso edini. Pri vsem tem se še delijo na mnogo plemen, ki se tudi jezikovno dosti razlikujejo. V severni Alba-
niji prebivajo Gegi, ki v njih prevladuje srbski element in bi jih lahko imenovali »albanizirane Srbe«. V tem delu Albanije je srbski element sploh močno viden in kmalu ni človeka, ki bi vsaj nekoliko ne govoril srbski. Še prav v notranjosti države, v glavnem mestu Tirani, si v sili pomagaš s srbščino Staroilirska kri pa se preliva v T o s k i h, ki prebivajo na jugu države. Ti bi bili torej pra-prebivalci dežele, »Škjipetari« Vsa ta plemena se pa zopet delijo na razne plemenske skupine in te zopet na rodove. Tako je vsa Albanija velik mozaik najrazličnejših elementov.
★
Suhoparno meditacijo prekine rezek glas šoferjev: »V Tirano?«
»Da. Koliko?«
»Sedem frankov.«
»Štiri bo dosti.«
»Štiri.«
»Dobro.«
Vožnja nc bo draga. Štirje zlati albanski franki pomenijo v jugoslovanski valuti 60 Din. Razdalja pa znaša 125 km. Avtomobilska vožnja jc v Albaniji sploh silno poceni. Je pa obenem nadomestilo za železnice, ki je zaenkrat v Albaniji ni nobene. Po polurni zamudi, ki je tu običajna in bi se narod čudil, ako bi se odpravila, sta tujca nadaljevala svojo pot.
Cesta iz Skadra v Tirano je zaenkrat samo projektirana, pa drzni albanski šoferji že kljub te- | mu vzdržujejo redni promet. Zato ;c pa to potova j nje jako neprijetno. Nekdo, ki je bil svoj čas bogo-slovec in je znal prav dobro, odkod prihaja he- I
brejska oblika »Koreš«, je napravil ob koncu vožnje zaključno sodbo: »V mojem želodcu je pravi tohn abolin.« In ni čudno: kot bi ga premetavali morski valovi, se je zdelo, in ko so sc odprle za-tvornice neba, se je potnikom zdelo, da so v sredini neizmernega atlantskega occana.
Pot od Skadra proti Tirani vodi po ravnini, ki je zelo rodovitna, a slabo obdelana, ker je ljudstvo leno. Gore so porastlc z gozdovi. Glavno bogastvo je živina. Po travnikih se pasejo črede volov in krav, črnih bivolov, močnih mul in konj, največ pa ovac in koz.
Od časa do časa se opaža vitki minaret, oči-vidno znamenje, da postaja dežela vedno bolj mo-hamedanska, čim globlje prodiramo v notranjost. Cesta sama se pa lepša in sc ob koncu pogrezne v ravno črto, kot da gre v neskončnost: prestolnica Albanije nt more biti več daleč.
Tirana je majhno mestece, saj šteje le kakih 10.000 prebivalcev, a dokaj moderno in v Zgornji Albaniji sploh najlepši kraj. .Valovi rečice Lane se podijo skoz njo, kot bi se čudom čudili, kdaj so na mestu starih barak zrastle moderne palače, ki bi delale čast i zapadnim velemestom. Krasna so vladna poslopja. V njih zboruje narodna skupščina, ki šteje 50 poslancev. Za šolstvo je že dokaj pu-skrbljeno. Kazen gimnazije obstoja v Tirani tudi tehnična srednja šola. Šole obstojajo že tudi po vaseh in sicer albanske, dočim pred vojno albanskih šol sploh ni bilo, marveč samo nekai italijanskih. Za higieno skrbi v Tirani moderna bolnišnica in — o čudo! — velika radio-postaja priča, da se Alba.nc. vzbujajo iz stoletnega &na in strumno korakajo kulturi nasproti.	(Dalje prih.)
Ljubljanske vesli:
Velika množina
zelja in krompirja na trgu
Ljubljana, 18. okt.
Tedenski tržni dan je danes na Šentpeter-tikem nasipu dosegel vrhunec. Ves prostor je bil dobesedno zabasan z vozovi zeljnatih glav in krompirja. Zima pritiska. Danes goduje Luka, >ki repo puka in v prste liuka«. Pritisnil je res jesenski mraz. Davi je bilo +7.9°C, opoldne pa +10 °C. Ljudje so se začeli oblačiti v toplejše obleke in tudi zimske suknje so jim že dobrodošle. Ni čudno torej, da je bil današnji trg v znamenju preskrbe hrane, zlasti krompirja in zelja, zn zimo. Kmetje so pripeljali velike množine krompirja in zelja. Marljivo zasledujejo tedenske tržne cene, osobito se inte-resirajo za gros-cene krompirju. Na današnjem krompirjevem trgu pa so bile kupčije srednje. Gospodinje so se res .skušale preskrbeti z večjimi zalogami krompirja, toda tudi njim prede trda za denar. Kmet na drugi strani opravičeno in upravičeno skuša pošteno in dobro vnovčiti svoje poljske pridelke, kajti denar bo itak šel za kritje davkov, drugih bremen in za zimsko obleko, odnosno obutev. Na trg je bilo pripeljanega 45 velikih in malih voz krompirja iz raznih krajev Gorenjske, celo od Vodic in Kranja, s Posavja, dobrunjske okolice in grosupeljskih krajev. Bilo je na trgu do 25.000 kg krompirja, kar predstavlja vrednost najmanj 20.000 Din. Cene krompirju so bile splošno 80
do 85 par, zelo fine vrste pa po 90 par kg na debelo. Nakup krompirja je šel počasi od rok iu so še opoldne stali mnogi vozovi polni vreč.
Še slabše je bilo z zeljnatimi glavami. Zaradi velikih povodnji v mnogih krajih je veliko pomanjkanje zelja in ga prihajajo kupovat v Ljubljano celo s kmetov, da se morejo preskrbeti s kislini zeljem. Na trgu je bilo 55 voz lepih iu zdravih zeljnatih glav v povprečni vrednosti 3000 Din. Glave so bile po 0.65 do 0.75 Din za kg, posamezna glava pa večjidel 0.75 Din. Tudi kupčije z zeljem so bile srednje. Bilo je mnogo barantanja, predno se je kmetu posrečilo prodati voz zelja. Nekateri so ga odpeljali, da ga proda jo Tmovčanom na debelo. Mnogi pa so ostali na trgu celo do 2 popoldne. Odpeljali so zelje domov, kar je pač tragika kmečkega truda in dela.
Gob je bilo na trgu mnogo manj ko prejšnji teden. Podražile so se ter je stala merica 3—5 Din po kakovosti, male gobe za vlaganje pa tO—12 Din kg. Sadja, zlasti jabolk je še vedno obilo na trgu. Prihaja sedaj sezona za lepa jabolka, dočim je sezona za fine hruške že nekoliko pojenjala. Grozdja je bilo prav obilo na trgu. Bosanske slive pojenju jejo. Na trgu ie bil tudi domači kostanj iz okolice liter po 3 Din. Cene sadju so ostale v splošnem ne-lzpremenjene.
zimske
zadnje mode in najboljšega kroja dobite le pri Drago Gorup & Co., Ljubljana, Miklošičeva c. 16 prvo nadstr
Ljubljanica zaprta
Ljubljana, 18. okt.
Voda je na Barju že toliko upadla, da sedaj popolnoma zadostuje Gruberjev prekop sam, da more voda normalno odtekati. Ljubljanska gradbena družba, ki izvršuje razna nujna dela na Ljubljanici, kakor zavarovanje Čevljarskega mostu in trimostja, je dala danes dopoldne zapreti zapornico v Trnovem, tako da se more struga izprazniti. Voda pa je v zaprti strugi še vedno polclrug meter višja, kakor je bila pred povodnijo. Če ne bo med tem dežja, se bo voda iz struge odtekla približno v enem tednu, nato pa bo Ljubljanska gradbena družba dokončala utrditvena dela pri obeh opornikih obeh ogroženih mostov, tako, tla bosta potem mostova kljubovala vsaki povodnji.
Kakor čujeino. bodo v kratkem razpisana nadaljnja regulacijska dela na Ljubljanici v znesku 1.200.000 Din. Ta regulacijska dela, ki sc bodo vršila po možnosti že pozimi, bodo obsegala poglobitev'in tlakovanje dna med tri-mostjem in Bregom.
Kai bo danes?
Drama: »V agoniji.« Red Četrtek.
Opera: »01-01.« »Začarani ptič.« Premijeri. —
lled C.	, ... ,.
Jakopičev paviljon: Razstava mladih arhi-
Icklov
Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5, in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4.
V Delavsko zbornico volite:
Nameščenci - zeleno! Delavci - belo!
© »Ljubljana« ima drevi ob 8 pevsko vajo. Udeležba nujna. — Pevovodja.
0 Pevsko društvo »Zvon« iz Trbovelj, ki kon-certira v soboto, dne 21. t. m. ob 20 v ljubljanski unionski dvorani, vodi pevovodja g06p. Oskar Moli. V moškem zboru zapoje naslednje skladbe: Mirk: Katrica, Prelovec: Zapoj mi pesem, Adamič: Bog daj. V mešanem zboru pa Adamič: Ptički lepo pojo in Tajčevič Vesele popevke. Poleg »Zvona« nastopijo še pisatelj Mrzel in Klopčič, pianist prof. Cirila Ličar in mladinski zbor Trboveljski slavček. Vstopnice v Matični knjigarni.
© Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani bo priredil v petek 20. oktobra ob 19 v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti predavanje: »Sodobna medicina v borbi proti tuberkulozi«. Predaval bo strokovnjak šef-zdravnik zdravilišča na Golniku g. dr. Neubauer Robert. Isti večer bo nakratko predaval predsednik k. o. RK v Ljubljani g. dr. Fet-tich Oton o novem zakonu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Za samaritane Rdečega križa v Ljubljani je predavanje obvezno, vabljeni so pa tudi vsi prijatelji Rdečega križa in samaritanstva.
© Simfonični koncert v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika bo v petek, dne 27. t. m. v veliki Unionski dvorani. Pretežni del koncerta izvaja operni orkester. Natančni program javimo. Vstopnice bodo koncem tedna že v predprodaji v Matični knjigarni.	_
© Vodstvo »Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani sklicuje na zahtevo številnega članstva dne 22. t. m. ob 2 popoldne izredni občni zbor v dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Ker se bo na tem zborovanju razpravljalo o važnih društvenih zadevah, prosimo članstvo, da se s članskimi irkaznicami tega zborovanja številno udeleži in prinese s seboj članske izkaznice. — Akcijski odboT.
© Pomoč poplavljencem. Gosp. Volk Avgust, veletrgovec v Ljubljani, Resljeva cesta je daroval za poplavljence v Strugah 3 vreče — 255 kg moke. Za to velikodušno pomoč se iskreno zahvaljuje Oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani.
© Komorni večeri Nar. žel. glasbenega dru-Itva »Sloga« v Ljubljani. Kakor že nekaj let sem, tako bo tudi letos naše agilno glasbeno društvo .Sloga« imelo celo vrsto komornih večerov, n» kar opozarjamo že sedaj naše občinstvo. Za mesec november je nameravan koncert klavirskega tria. Temu bodo sledili koncerti klavirskega in
godalnega kvarteta, pihalnega kvinteta, nadalje pevski solistični in zborovski ter instrumentalni solo-koncert. Vsi komorni večeri se bodo vršili v dvorani kina-Dvor, ki bo v to svrho nekoliko preurejena. Namen prireditev, ki ga zasleduje društvo, je privabili k tem predavanjem, ki bodo umetniško gotovo prvovrstna, najširši krog občinstva in ga polagoma zainteresirati za to gotovo najvažnejšo kulturno panogo. Društvo se ne straši nikakih izdatkov, samo da doseže ta vsesplošni cilj. Zato tudi nizke, vsakomur dosegljive cene vstopnine.
© Dražba. Davčna uprava Ljubljana-okolica razglaša prodajo radi davčnih zaostankov zarub-ljenih predmetov na dan 21 oktobra od 8 do 12 v mestni baraki Jcgličeva cesta 10. Na prodaj bo razno pohištvo, avto, motorni čoln, konjska oprema, slike, obleka, vijolinčelo itd.
© Motorno kolo podrlo dekle. Resna moto-ciklistična nesreča se je zgodila včeraj dopoldne na Gosposvetski ccsti pred Kolizejem. Čez ccslo je hotela okoli 11 Frančiška Cepinova, stanujoča na Glincah XIII, 3. Prav tedaj pa je prihitel po cesti neki motociklist, ki je dekle podrl na (ia. Dekle je obležalo nezavestno na tleh. Ljudje so jo prenesli v vežo gostilne »pri Levu« ter telefonirali po reševalni avto. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je Cepinova le nekoliko raniena na glavi. Cepinova se je med tem že zavedla in kmalu odšla iz bolnišnice. Kdo je nesrečo zakrivil, bo ugotovila preiskava.
© Še ena motociklistična nesreča. Predsnoč-niim ob 11 sta se peljala z motornim kolesom po Bleivveisovi cesti mr. Trošt in 29 letni šofer Jernej Mlinar, stanujoč na Šmartinski cesti 14. Na cestnem križišču pa sta se na ovinku prebrnila. Mr. Troštu se ni pripetilo nič hudega, pač pa je bil hujše ranjen Mlinar, ki se je potolkel po telesu in dobil resne notranje poškodbe.
Radio
t*roQram1 Radio-Lhthftanai
Četrtek, 19. oktobra: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 13.00 Cas, plošče. 18.00 Otrok in učenje (Marija Kmetova). 18.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). 19.00 Srbohrvaščina (dr. Rupel). 19.30 Plošče po željah poslušalcev. 20.00 Glasbeno oblikoslovje (dr. Dolinar), ilustrirano z Radioorkestrom. 20.45 Klavirska harmonika, izvaja g. Breznik mi. 21.15 Pevski koncert ge. Zorke Levičnikove. 21.45 Cas, poročila. 22.00 Radio orkester.
Petek, 20. oktobra: 11.15 Šolska ura; Pot gline do kamenite posode (Žabkar) 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče 18.00 Plošče 18.30 Kulturno predavanje 19.00 Sokolstvo 19.30 Izleti za nedeljo 20.00 Pred avanje o orgelski literaturi (Ran-čigaj) 20.30 Samospevi ge. Čampa 21.00 Ura uvertur, Radio orkester 22.00 Čas, poročila, radio-jazz.
t>KfcD*VEI1
!
TRIOJLRON-tm!
tir	OMU^.'
Mariborske vesti:
Prenovitev mestnega kopališča
V torek zvečer je imel upravni odbor Mestnih podjetij sejo, na kateri je bilo v razpravi nekaj važnih vprašanj. Predvsem se je razpravljalo o preuredhah v mestnem kopališču. Kurilne naprave v kopališču so zastarele. Preurejene so liile svoječasno iz nekdanje livarne ter še nahajajo predaleč iz kopališčnega poslopia. Radi tega prihaja para v kopališče preveč ohlajena. Pravtako se nahajajo kotli za vrelo vodo v podstrešju, kjer so izpostavljeni prepihu in ohlajevanju. K temu poteče prihodnje leto še 30 let, odkar se nahaja parni kotel v obratu in po tem razdobju se morn po predpisih znižati atmosferski pritisk od 10 na 7 atmosfer, kar ne
___/
Zastopnik za Jugoslavijo:
K. L. Knscnfeld. Beograd, Zeleni venac 8.
Druffi programi •
Petek, 20. oktobra;
Belgrad: 20.00 Iz Zagreba: Slehernik, drama, Hoffmannslhal. — Dunaj: 17.20 Beethovnova sonata za klavir in violino — 19.00 Priljubljene uverture. — Budimpešta: 13.30 Klavirska skladba — 17.30 Ciganska kapela — 19.25 Prenos iz opere. — Leipzig: 13.30 Novejša komorna glasba za violino in klavir — 20.00 Car in tesar, opera, Lortzing. — London: 20.30 Kvintet — 22.00 Komorna glasba. — Milan: 17.10 Ruska komorna glasba — 20.30 Simfonični koncert na ploščah. — Miinchen: 21.05 Simfonični koncert: Wagner. — Praga: 17.05 Godalni kvartet — 19.30 Svetiljske, opera, Novak. — Varšava; 16.55 Solisti — 20.15 Simfon. koncert varšavske filharmonije.
Poizvedovanje
Izgubljena je bila srebrna damska zupeslna ura od nebotičnika do Glavnega trga. Najdilelja prosimo, da odda najdeno uro v naši upravi.
□	Nove orgle v stolnici. Popolnoma prenovljene orgle v stolni in mestni župnijski cerkvi bodo v nedeljo po pridigi pred pozno službo božjo slovesno blagoslovljene. Cerkveno predstojništvo se ob tej priliki najprisrčneje zahvaljuje za vse dosedanje prispevke in darove v ta namen in se priporoča še za nadaljne. Darovi se sprejemajo tudi v stolni župnijski pisarni.
□	Ogromen križ — spomin odrešenja. Pri Gor. Sv. Kungoti so imeli v nedeljo prelepo slovesnost
v spomin 1900 letnice smrti Gospodove. Na gorski planoti grofa Pachta-Rayhofen je bil blagoslovljen ogromen, 17 metrov visok križ. Blagoslovitev, ki jo je izvršil stolni kanonik, dekan in župnik msgr. Umek ob asistenci domačega župnika Frančiška Magdiča, je privabila na kungoško »Kalvarijo«, kakor ljudstvo sedaj to planoto naziva, ogromne množice iz domače in sosednjih župnij, vršilo se je pod križem sv. opravilo, pri katerem je imel msgr. Umek globoko občuteno pridigo o Križanem. Izvršila se je tudi posvetitev cele župnije presv. Srcu Jezusovemu. Za postavitev križa, ki je viden kot mogočen spomenik daleč naokrog, so si pridobili največ zaslug poleg domačega g. župnika grof in grofica Pachta, ki sta velika mecena kungoške cerkve, ter cerkveni ključar Gamser ter rodbina Hlepova.
□	Šentlenarčani pridejo. V nedeljo 22. t, m. igrajo ob 8 zvečer v Zadruž. gospodarski banki igralci Prosvet. društva »Zarja« iz Št. Lenarta v Slov. goricah dramo »Črni križ pri Hrastovcu«. Po dr. Ilaunigovi povesti jo je dramatiziral g. Petan-čič. Pri Sv. Lenartu in okolici je žela uspeh, upamo, da bo enako tudi v Mariboru.
□	Seznam o davčnih osnovah. Mestno načel-stvo razglaša: Od 19. do 26. oktobra bodo v vložišču mestnega načelstva med 8 in 12 razgrnjeni seznami o davčnih osnovah zavezancev, o katerih predmetih bo razpravljal davčni odbor. Dan razprave bo dne 2„ 3., 4., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 13. z začetkom ob 8. uri.
□	Mariborci držimo rekord! Tekma med Mari-borci in Ljubljanci v drobni pisavi se nadaljuje. Rekord se je zopet preselil v Maribor. Rudolf Murko, dijak 8. gimnazijskega razreda je potolkel rekord g. Gabrijela Usenika, kajti na dopisnico je napisal z navadnim peresom in brez umetnih pripomočkov besedilo 35 strani iz Finžgarjevega romana »Pod svobodnim solncem«. Skupno 316 vrst in 58.956 črk, — torej za 5 vrst in 10.272 črk več, kakor jih je spravil na istovelik prostor g. Usenik!
□	Pred oltar. V mariborskih cerkvah so se te dni poročili: Ivan Kelbič, trgovec in Vilja-mitia Auer, zasebna naiiieščenka. — Zej Zlatko, učitelj, in Jug Marija, učiteljica. — Teršavec Ivan, tovarniški sluga, in Kroj« Zofija, tkalka. — cernec Janez, zidar, pomočnik, in Rupnik Marija služkinja. — Potočnik Jakob, strugar, in Merčnik Terezija, šivilja. — Kos Alfred, me-ščanskošol. učitelj, in Gajšek Kristina, hči gostilničarja. — Šedlbauer Vinko, profesor glasne, in Ilinterlechner Vida, učiteljica mešč. šole. — Sclnvarz Feliks, viničar, in Knjšler Anastazija, viničarka. Mladim parom obilje sreče!
□	Nagla smrt. Srčna kap je zadela na poti iz Ilaidine v Ptuj mariborskega posestnika in tesarskega mojstra Aniona Škrobarja, starega 64 let. Blagega pokojnika so prepeljali včeraj v Maribor, danes popoldne ob 4 pa ho pogreb iz mestne mrtvašnice na pobrežkem pokopališču. Svetila pokojnemu večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje.
□	Pregled mestnih stanovanj. Posebna komisija, v kateri so predsednik ravnateljstva M P g. SalKitliy, član ravnateljstva inž. Jelene, predstavnika mestnega gradbenega urada in mestnega fizikata pregleduje stanovanja v mestnih hišah ter ugotavlja njihovo uporabnost.
□	še ena tekstilna tovarna. Kakor dozna-vamo, nameravata solastnika tovarne »Jugo-svilac g. Rosner in g. Loebl zgraditi v Melju poleg dosedanje tkalnice svile še tekstilno tovarno za bombažne izdelke. Z gradbo podjetja, ki bo imelo večji obseg, 6e naj bi pričelo v najkrajšem času.
□	Poselska zveza ima redni sestanek v nedeljo ob pol petih popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke.
□	Magdalenci. Drevi ob 20 je sestanek dramskega odseka Magdalenske kongregacije na odru.
□	Premog za plinamiške delavce. Delavci mestne plinarne so dobivali svoječasno brezplačno gotovo količino premoga za kurjavo. Lani, ko so se ukinjale razne bonitete mestnih uslužbencev, med drugim tudi deputatna kurjava, ki ie ostala le še šolskim slugam, so izgubili to ugodnost tudi delavci plinarne. Letos so iznova zaprosili zanjo. Upravni odbor mestnih podjetij jim jo je zopet priznal. Upoštevale so se pri tem težke delovne okoliščine v plinarni ter bodo dobivali zopet prejšnji deputat, ko je 1400 kg pekleniškega premoga na leto.
□	Most na Mariborski otok. Na torkovi seji MP so se vzeli v pretres tudi načrti mostu na Mariborski otok. Upravni svet je priporočal, da sc zgradi na dosedanjem mestu fnostna konstrukcija, ki bo prenosljiva. V načrtu je namreč, da bi se kedaj kasneje zgradila na otok z obeh nabrežij mostova. Oba mosta bi stala južneje od dosedanjega, da bi se stikala pri spodnjem otokovem rtu. Vzporedno s tem bi se zgradila tudi nova dovozna cesta do mostu in sicer naravnost od Koroške ceste ob obrežju Drave, da bi odpadli vsi dosedanji ovinki. Pri gradnji novega mostu bi se potem enostavno prenesla stara mostna konstrukcija na novi prostor.
f ' Pariški trio koncertira. V soboto koncertira v veliki kazinski dvorani znameniti »Pariški trio«, ki sc nahaja na turneji po srednji Evropi. Igra moderne francoske skladbe. Predprodaja vstopnic | pri Hoferju in Brišnlkovi. _ V ponedeljek predavanje znanega planinca Janka Mlakarja o turi na Veliki Klek.
□	Bogat plen vlomHcev. Izredno drzen vlom je bil izvršen v noči na sredo. Žrtev vloma jc urar in draguljar Peteln na Grajskem trgu. Zli-kovci so preplezali železno ograjo pred vbodnimi vrati ter jih odprli s ponarejenim ključem. Iz Irgo-
bi več zadostovalo za parno kurjavo. Obrat dosedanje kotlarne ie radi zastarelih naprav sil« drag ter je kopališče baš radi tega vedno vi-> soko pasivno. Z preureditvami kurilnih napra / bo mogoče znižati obratne stroške za 50% t« r se bodo investicije v najkrajšem času amortizirale. Načrti za prenovo kurišča so že i/.go tovljeni, potrebni pa 6o še za obnovo kotlarne. Vzporedno s temi nameravanimi preureditvami
{>a vodi mestna občina še vedno pogajanja s 'okojninskiin zavodom radi morebitne zgradbe novega kopališča, ki ga je imela že svoječasno v načrtu.
vine so obnesli: 32 moških ur (2 zlati, 6 srebrnil., ostale iz niklja), 30 ženskih in 20 moških zapest-nih ur, 50 zlatih verižic in žensikh ovratnic, 100 verižic iz double-zlata, 70 srebrnih verižic in 8 srebrnih c garetnih doz" Škoda še nt ugotovljena, vsekakor pa je znatna. Lastnik je bil proti vlomu zavarovan. Tatvino so opazili šele včeraj zjutraj pri odpiranju trgovine. Takoj je bilo o njej obveščena policija, ki je pričela s preiskavo.
□ Usmiljena srca! V Dajnkovi baraki živi družina brezposelnega invalida Malija, v kateri so trije mali otroci, v veliki bedi in pomanjkanju. Potrebna bi bila nujna pomoč usmiljenih ljudi. Darila (obleka in denarni prispevki) sprejema tudi naša tukajšnja uprava.
— Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Franz-Josef« grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najtopleje priporočati rabo Franz-Josef« vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga.
Celje
& Osebna vrst. G. Jože Peršuh, uradnik javne bolnišnice v Celju, je premeščen v javno bolnišnico v Brežicah.
& t Gračner Marija. V torek pop. je postalo v čakalnici zobozdravnika dr. Sadnika ge. Grač-nerjevi nenadoma slabo. Splavili so jo domov, kjer jo pa ob 5 že izdihnila svojo dušo. Pokojnica zapušča soproga in 3 otroke, katerim je vsem bila najboljša mati. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Naj ji sveti večna luč! G. soprogu in otrokom pa izrekamo iskreno sožalje! — V celjski javni bolnišnici je umrl Vrane Ivan, kolar in posestnik iz Razdel pri Novi cerkvi, star 40 let. Včeraj je bil prepeljan v Novo cerkev. Naj počiva v miru!
& Še k železniški nesreči med Sv. Petrom in Žalcem. Žrtev železniške katastrofe pri Žalcu, v torek zvečer, je poslal 32-letni hlapec Radišek Miha, uslužben pri g. Al. Štravsu, lastniku žage in posestniku v Vrbju. Radišek ima na glavi 7 ran, dalje ima počeno lobanjo in je tudi dobil pretres možganov. Radišek je še vedno v nezavesti.
& Iz obupa v smrt. V torek okrog 10 zvečer se je obesil na svojem stanovanju, v jedilni sobi, Kralja Petra cesta 22, Anion Arzenšek, star 66 let, lastnik realitetne pisarne v Celju. Zapustil je več pisem, v katerih se poslavlja od raznih znancev in kjer pravi, da mu ni mogoče več živeti, ter da ne ve, zakaj je tako nesrečen. Včeraj bi moral biti tudi deložiran. Mož, ki je bil tudi sicer precej čudaške narave, je gotovo storil to dejanje v duševni zmedenosti, zato naj mu bo Bog milostljiv.
J3- Nagradno tekmovanje v dekoriranju izložbenih oken priredijo celjski trgovski aranžerji v nedeljo, dne 5. novembra 1933. To tekmovanje obeta biti zelo zanimiv dogodek za celjsko občinstvo. Udeležijo se ga skoraj vsi trgovci z izložbenimi okni na prometnejših krajih mesta. Ogled izložb bo trajal ves dan. Zvečer jih bo pa ocenila posebna komisija, sestavljena iz poklicnih dekora-terjev, oblikovnih umetnikov in interentov iz občinstva. Aranžerji najboljših oken bodo nagrajeni.
& Krajevni odbor Protitiiberkulozne lige v Celju ima po daljšem času drevi ob 8 zopet sejo v Zdravstvenem domu. Med drugimi točkami je na dnevnem redu tudi pogovor glede akcije za zgrado azila.
& Izgubljeno. Dne 14. t. m. se je na vožnji od Ptuja do Celja izgubila evid. tablica tovornega avtomobila št. 2—386-33. — Dne 17. t. m. dopoldne je bil v mestu izgubljen zavitek, v katerem je bilo 8 strani dolgo nemško pismo in koncept drugega pisma. Zavitek je izgubil neki brezposelni pomočnik in se pošten najditelj naproša, da ga odda pri kroj. mojstru g. Selišku v Ljudski posojilnici.
0 Sestanek SK Jugoslavije bo drevi ob 8 v Domu.
<3 Odpovedan lahkoatletski meeting. SK Jugoslavija odpoveduje lahkoatletski meeting, ki ira je nameravala prirediti dne 29. t. m., in sicer zaradi odpovedi Glazlje.
Ptu i
Tatvine čebel in medu so na dnevnem redu. Pri tem zločinskem poslu pa postopajo skrajno barbarsko. Nedavno so odnesli posestniku Ivanu Klajnšku v Doklecih pri Ptujski gori večje število rojev s panji in medom vred. Da bi prišli čimprej do medu, so panje in čebele kratkomalo sežgali. Na pogorišču so našli neštevilo mrtvih čebel, ki so sicer ušle plamenu, poginile pa so od vročine. Orožniki so storilcem že na sledu in je upati, da pridejo v roke pravice.
Umrla jc Marija Kos roj. Kotnik, vdova, za-sebnica iz Ptuja, v visoki starosti 86 let. Naj v miru počiva!
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
Drama
Začetek ob 20 Četrtek, 19. oktobra: »V agoniji«. Red Četrtek. Petek, 20. oktobra ob 15: »Pohujšanje v dolini
šcntflorjanski«. Dijaška predstava po globoko
znižanih cenah. Izven.
Opera
Začetek ob 20 Četrtek, 19. oktobra: »01-01.«
Premijeri. Red C. Pelek, 20. oktobra: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 20. oktobra: Zaprto.
Sobota, 21. oktobra ob 20: ROKSI. Znižane
— »Začarani ptič.»
cene.
Nedelja, 22. oklobra ob 15: PASTIRČEK Pt' , I KK IN KKALJ BRII.JANTlN. Otroška predstava. 1 1'remijera. Ob 20: ROŽE V SNEGU.
Sprehod po poplavljenih zemljiščih
Št. Vid pri Stični. 16. oktobra.
Voda se je večinoma izgubila v zemljo skozi vidne in nevidne požiralnike. Po njivah vidimo proso, ki je bilo že zrelo, pa leži sedaj kakor da bi šel valjar čez njega. Ajda je vsa blatna in zrnje, kolikor ga je še ostalo, je mehko. Ker ni več zelenih listov, tudi ne more dozoreti. Koruza, ki je bila v vodi, ima tudi suha stebla in liste. Zrnje je mlečnato. Po višje ležečih njivah vrane v številnih jatah klestijo koruzo. Poplavljene koruze se pa nobena vrana ne loti. Prav tako ne marajo kokoši ne prosa, ne ajde, ne koruze z njiv, ki so Bile pod vodo.
Poljske miši
Tečaj SPD za gorske vodnike
Slovensko planinsko društvo že nekaj let se<m opaža, da so glavna izhodišča v naših Alpah, tako Kranjska gora, Bohinj, Dovje, Kamnik, Luče itd. brez izvežbanih gorskih vodnikov. Domači ter tuji turisti pogosto zaman vprašujejo po primernih spremljevalcih. Zato se je društvo odločilo, da priredi letos med 13. in 19. novembrom v Ljubljani tečaj za gorske vodnike. V tem tečaju bodo naši znani alpinisti podučili kandidate o vseh vedah in spretnostih, ki jih mora kandidat za vodniški posel obvladati. SPD poziva zato tako v Ljubljani kakor tudi izven Ljubljane bivajoče planince, nosače in druge osebe, ki bi se za ta poklic zanimali, da naslove na društveno vodstvo prošnjo, v kateri navedejo svojo starost, predizobrazbo, domovinsko pravico ter sporoče, v katerih predelih našiih Alp se tako dobro spoznajo, da bi mogli tam vršiti vodniške posle. V prošnji je navesti tudi, ali je bil prosilec že vojak ali ne. Izmed prijavljenih aspirantov bo SPD izbralo okrog 20 kandidatov, ki bodo pravočasno pozvani v Ljubljano, kjer bodo prisostvovali poduku v omenjenem tečaju. Izbranim vodniškim aspiran-tom, ki so doma izven Ljubljane, bo društvo nudilo tekom bivanja v Ljubljani brezplačno hrano in stanovanje in povrnilo stroške za vožnjo v Ljubljano in nazaj domov.
SPD opozarja tudi vse podružnice, ki v svojem področju čutijo pomanjkanje svojih vodnikov, da prijavijo Osrednjemu društvu primerne aspi-rante za ta tečaj. V tečaju se bodo podučevali sledeči predmeti: geografija in geologija (dr. Valter Bohinec), meteorologija (dr. Oskar Reya), kartografija in orientacija, rastlinstvo, živalstvo (Ka-pus Vladimir), somatologija, fiziologija in higijena človeka (dr. Bogdan Brecelj), prva pomoč za nezgode z demonstracijami in praktičnimi poizkusi tečajnikov (dr. Bogdan Brecelj), nevarnost v gorah (dr. Mrak Anton), zimska turistika (Kveder Janez), plezalna tehnika z razkazovaniem orodja (Hudnik Stanko), obnašanje gorskih vodnikov (dr. Anton Mrak), raba orodja pri plezanju in reševanju v težkem terenu, s plezalnimi vajami in vajami v reševalni akciji (dr. Bogdan Brecelj, Hudnik Stanko). Zato je upati, da bodo vodniški aspiranti, ki bodo dovršili ta tečaj in se tudi praktično iz-vežbali v smučanju in plezanju, saj približno razpolagali z onim znanjem in onimi spretnostmi, ki ,.,jih moderni alpinist zahteva od svojega vodnika.
Posamezni kandidati naj se prijavijo društvu najkasneje do 1. novembra. Poznejših prijav društvo ne bi moglo več upoštevati.
Do 800.000 Din za sodne takse v septembru
Apelacijsko sodišče v Ljubljani je sedaj sestavilo mesečni pregled o sodnih taksah in kolkih, plačanih septembra pri okrajnih in okrožnih sodiščih. Slovenija je septembra izdala za sodne takse 778.993 Din. dočim avgusta 758 tisoč 698 Din, torej za 20.297 Din več septembra ko avgusta. Pri nekaterih okrajnih sodiščih so bili plačani prav neznatni zneski, kar je znn-inenje, da se ljudje neradi pravdajo. Pri drugih nasprotno so vsote sodnih take dosegle prav čedne številke.
Na območju ljubljanskega okrožnega sodišča je bilo septembra plačanih 314.321 Din, samo pri okrožnem sodišču v Ljubljani 55.473 Din. Veliki zneski so bili dalje plačani pri okrajnih sodiščih: Vrhnika 16.7li, Radovljica 23.554 in Kamnik 17.040 Din. Pri okrajnem sodišču Tržič samo 3756 in v Ložu 6636 Din.
V območju novomeškega okrožnega sodišča je bilo septembra plačano za takse 102.168 Din, pri okrožnem sodišču samem 7530, pri okrajnem sodišču v Novem mestu pa 17.734 Din.
Veliko vsoto za kolke izkazuje tudi območje mariborskega okrožnega sodišča. Plačanih je bilo 225.450 Din. Pri okrožnem sodišču v Mariboru samem 33.752. pri mariborskem okrajnem sodišču pa 74.219 Din. Murska Sobota je plačala 27.997, Ptuj pa 21.595 Din.
Celjsko okrožno sodišče z vsemi podrejenimi okrajnimi sodišči je za takse prejelo 137 tisoč 52 Din, okrožno sodišče samo 26.369 Din, celjsko okrajno sodišče pa 33.306 Din.
Dol. Lendava, 17. okt.
V veliki množini so se pojavile miši po naših poljih. Res je sicer, da je skoraj ves letošnji pridelek pospravljen, vendar lahko naredijo veliko škodo na posevkih. Zatiranje teh škodljivcev se je organiziralo. Za zadevo se je zavzelo tudi okrajno načelstvo, ki je poskrbelo strup za miši. Ta strup se bo razdeli med naše kmetovalce, da bodo s tem poskusili uničiti ali pa vsaj omejiti to zalego.
Požar v tovarni cementa
Split, 17. oktobra.
Danes ponoči je izbruhnil velik požar v tovarni cementa sv. Kajo pri Solinu in sicer v delavnici za sode, v katerih izvažajo cement. Ker je bilo v delavnici veliko lesa, se je ogenj hitro razširil in kmalu je bila vsa zgradba v plamenih. Požar je bil tako silen, da so plameni švigali visoko v zrak in jih je bilo videti celo iz Splita. Uprava tovarne je takoj alarmirala vse delavstvo, ki je nemudoma začelo z gašenjem. Iz Splita je bila pozvana gasilska četa, ki je takoj odhitela v Solin, Ko so prišli splitski gasilci, je zgorela že tretjina delavnice. Skupnemu naporu gasilcev in delavcev se je posrečilo po nekaj urah zadušiti ogenj. Sreča je bila, da ni bilo vetra, sicer bi požar gotovo zajel tudi sosednje zgradbe. Ogenj je nastal v vzhodnem delu zgradbe, ne ve se pa, kako. Zanimivo je, da je pred petimi meseci na enak način zgorel zahudni del delavnice. Ves materija!, ki je bil v delavnici, je zgorel. Škoda je krita t. zavarovalnino.
Po travnikih je na stotine in stotine mrtvih deževnikov (glist). Da bi ušle vodi, so se prerile skozi zemljo, a voda jih je zadušila. Kolika škoda toliko pridnih živalic, ki so nam kulturno zemljo preskrbele! Na drevesih vidimo sledove poplave. Kolikor visoko je voda segla, so se listi posušili. Marsikje je stala voda 4 m visoko. Ponekod so kvatrni teden že sejali pšenico. Morali bodo vnovič sejati, ker je seme segnilo. V petih občinah naše župnije je voda napravila nad 300 000 Din škode. Kmetovalci zopet orjejo in sejejo, kjer so se njive dovolj osušile.
Koledar
Četrtek, 19. oktobra: Peter Alk., spoznavalec; Etbin. — Mlaj ob 6.45. Herschel napoveduje spremenljivo vreme.
Osebne vesli
—	Poroka, šolski upravitelj iz Pinc v Slov. Krajini g. Viher Miroslav se je poročil v Dol. Lendavi z gdč. Albino Karel, zasebnico. Novopočenca sta Primorca. Priljubljenemu učitelju in njegovi nevesti želimo obilo sreče in blagoslova v zakonu.
D Jk H	aparate, svetovne znnmke
>« U> a vf Philips orodaia samo
M. WACHTER, urar, NOVO MESTO
Ugodni plačilni pogoji.
Oslale vesti
—	Epilog večinskega boja pri d. d. Lj. Marx, tovarna lakov v Domžalah. Dne 14. t. m. se je pri okrožni sodniji v Ljubljani končala kazenska razprava zoper vodjo manjšinskega sindikata gospoda Kippla z Dunaja na obtožbo člana uprave g. dr. Benkoviča radi žaljenja časti. Obtoženec je bil pogojno za dve leti obsojen na sedem dni zapora in 1200 Din globe.
—	V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine št. 84 od 18. t. m. je objavljen »Pravilnik o opravljanju izpita za vozaču motornih vozil in o izdajanju vozaških listin« dalje »Pojusnilo o iznašali ju denarja v obmejnem prometu«, »Odredba o imenovanju komisije za opravljanje izpita za posluževalce parnih motorjev in kotlovskih naprav«, Odredba o imenovanju komisije za opravljanje izpita za posluževalce električnih naprav« in »Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v I. 1933 «
—	Vaja za ženski zbor Učiteljskega pevskega zbora bo v soboto 21. in v nedeljo 22. oktobra v Glasbeni Matici ob 9. Točno vsel
—	Razpis. Dne 3, novembra t. 1. ob 11 se bo vršila v inženjerskem oddelku poveljstva dravske divizijske oblasti v Ljubljani prva ofertalna licitacija za razna dela v Novem mestu kakor instalacija električne razsvetljave, naprava žične ograje, zgraditev ene šupe itd. Skupna proračunska vsota ]e 178.368 Din. Dela, ki so razpisana in pogoji so razvidni v inž. oddelku gornjega poveljstva in sicer vsak dan med 10 in 12.
—	Tri ceste na Velebit bodo zgradili. Služile bodo izvozu lesa. Stroški bodo znašali okrog Din 300.000. Ceste bodo izpeljali z Ličkega polja (SCO metrov nad morjem) do nadmorske višine 1300 m. Doslej so iz obširnih kompleksov velebitskih gozdov les večidel nosili na ramenih, ko bodo ceste dograjene, bodo les lahko izvažali. Ceste bodo uporabne tudi za avtomobilski promet.
—	Po krivem obdolženi sodnik oproščen. Zagrebške »Novosti« poročajo iz Mostarja: »Pretekli ponedeljek se je pred sodnikom pOedin-ceni g. dr. Ivaniševičeni vršila glavna razprava proti gosp. Erdi Jengiču, bivšemu predstojniku okrajnega sodišča v Ljubinji. Obtožen je bil po § 4 zakona o zaščiti države in pred petimi meseci odpuščen iz državne službe. Razprava je bila tajna in je bila končana O|>oldne, ko je sodnik g. Ivaniševič raz,gla6il oprostilno ruz.sod-bo. V utemeljevanju sodbe je s<xliiik poudaril, da ni bilo niti enega dejstva, na podlagi katerega bi mogel obsoditi g. Jengiča, ker se vsa obtožnica naslanja na imaginarno pismo, ki je bilo zaseženo na pošti, prijavo pa je podal okrajni načelnik. Ta afera je svoj čas dvignila obilo prahu, ker je g. Jengič znan tudi v zagrebških pravniških krogih kot odličen pravnik iu je služil okrog deset let v naših krajih. Zato je bila oprostilna sodba sprejeta z zadovoljstvom.«
—	Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuie telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno
—	Kri med otroci. Ko so se v Slavonskem Brodu proti večeru vračali otroci iz šole domov, je opazil učenec 5. razreda ljudske šole Dinko Arar, kako neki gimnazijci mečejo kamenje. Prišel je bližje in se norčeval iz prvošolca Mirka Radiča. da ne zna metati kamenja. Radič ga je udaril z ravnilom, bojaželjni Dinko je pa izvlekel nož in ž njim Radiča sunil v ledja.. Poškodba je huda, sreča pa je, da je nož zadel na lopatico, sicer bi bila rana smrtonosna.
—	Žena ubila inoža. V Tiborjancih pri Val-povu se je Nikola Pavokovič spri s svojo ženo. Med prepirom je žena navalila na moža z nožem in ga ubila.
_ — Zastonj so se hoteli peljati v Alžir. Iz Splita poročajo: Pred odhodom trgovskega parni-ka »Mosor« v Alžir jc kapitan parnika našel v skladišču tri potnike brez voznega listka. Takoj jih je izročil policiji, k-i je ugotovila, da so potniki, ki so se hoteli brezplačno prepeljati v Alžir: Zvo-nimir Kostič, kleparski pomočnik iz Ljubljane, Mi-hajlo Papo iz Sarajeva in Mario Stemper iz Trsta. Policija jih je zaslišala in kaznovala, po prestani kazni jih bodo pa odvedli v pristojne občine.
—	14 konj ukradenih. Po bosanskih vaseh v okolici Broda je bilo zadnji čas izvršenih mnogo konjskih tatvin. Zdi se, da so se konjski tatovi, ki so nedavno kradli konje po slavonskih vaseh, sedaj preselili v Bosno. Skoraj gotovo so na delu ciganske tolpe. V noči na 17. oktober je bilo v več vaseh ukradenih 14 konj, a za konjskimi tatovi ni sledu. Kmetje so sami organizirali straže, pa tudi orožniki so pridno na delu, da tzslede tatove.
—	Reši me I (Priloga zadnjega C. Gl.) Harm. dr. Franc Kimovec, se dobi tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, cena izvodu 1.50 Din.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Dr. Konrad Algeriiiissen: Dan sostiale Konigtum Christi. 170 strani, nevez. 04 Din. — Clemens Bettenliurg: Gedanken zn Prrdiglon liher ilas Komgtuni Jesti Christi. 04 str., nevez. 30 Din.
Internntionnlr CliristkHnigs Tirnim? zii tlerlin
Vom 28. bis 31. Aiigust ia32 zn Berlin. 205 strani, nevez. 40 Din. — Christi Kijnigstag. Neun Gele-
genheitspredigten und Standesansprachen. 72 str., vezano 55 Din. — Kari Faustmann: Christkonigs-fest. Sechs Vortrfige naeji den Gedanken der
Christkonigs-Enzjklika Pius XI. 87 str. nevezano 13 Din. — Ferdinad Frodl: Das Konigtiini Christi. Erlihiterungen zu den beiden Rundschreiben Pius XI tiUber das Konigtum Christi und tiber den Frieden, mit einer rbersetzung der beiden Rundschreiben. tf.O str., vez. 55 Din. — Dr. J. Gmelrh: Der A n ta n g und das Ende. Christus Predigten. 112 strani, nevezano 42 Din. — P. J. HHttensehwiller: Christus-Koiiig. 31 Lesutigen tiber das KSnigtum Christi. 143 strani, nevez. 10.50 Din. — A. Meyen-berg: .Testis der Ktinig und sein Kiinigreirh in der HI. Stlirift. Ein Deitrag zimi Verstiindnis des Rundsrhreibens Pius XI. und des Festes Jesti Christi dos Kiinigs. 64 str., nevez. 28 Din. — Phi-lippus Oppenheini: Das Konigtum Christi in der Liturgie. 77 strani, nevez. 27 Din. — W. Srhu-mucher: Christus, Unser Kiinig. Zeitgemiisse Gedanken tiber das Konigtum Christi. 02 str. nevez. 30 Din.
— Pri poapnenju arterij v možganih in srcu doseženn pri vsakdanji uporabi male množine iFranz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska
Sgu&ijen
je ta zob, če ga takoj ne zalijemo. Ostanek jedi se je zajedel med zobe. ustvarja se mlečni, kislina in razkraja zobno sklenino. Posledica lega je majhna luknjica. Dnevna nega ■ Chlorodont zobno pasto ščiti zobe pred prezgodnim razpadanjem, ohranjuje jih zilrave iu i}fla sjujne bele. Tuba Din. 8.-, velika tuba Din. 1 3.-.
Spoti
Smučarska gimnastika
O potrebi gimnastike za smučarje smo že zadnjič govorili. Danes bi pa obdelali one vaje, ki jih smučar najbolj rabi in ki bodo popolnoma zadostovale za one, ki jih bodo vsaj dvakrat na teden temeljito predelali, vsako jutro ali večer pa jih bodo izvajali najmanj 10 minut še sami doma.
Pri izvajanju teh vaj je paziti predvsem na pravilno dihanje. Glede tega si je zapomniti to-le: Kadar se prsni koš razširi, tedaj vdihamo, kadar se zoži, tedaj izdihavamo. Dalje se opozarjajo vsi oni, ki se bodo bavili s to gimnastiko, da izvajajo vaje pravilno, da bodo res nekaj zalegle. Tako jih moramo izvajati, da se začnemo potiti, ker se edino na ta način dodobra predela vsa muskulatura, ki pride pri smučanju v poštev. Ce kar tja v en dan mahamo z rokami ali nogami, ne da bi količkaj pretegnili mišice, je taka gimnastika brez pomena in je prav vseeno, če je ne gojimo.
Danes bomo predelali splošno in specialno smučarsko gimnastiko, ki je najbolj važna, prihodnjič se bomo pa seznanili še z drugimi vajami, ki so tudi zelo koristne, a vendar lažje pogrešljive kakor gimnastika.
A) Splošna gimnastika
1.	vaja. Teci 3—5 minut okrog. Pri tem pazi, da tečeš lepo — naravno. Napravi se velikega, korak naj bo dolg. Z rokajna mahaj nalahno, pesti imej nalahno skupaj!
2.	vaja. Vadi ležno oporo za rokama — telo je stegnjeno kakor deska, roki napeti — idi počasi dol, pri tem skrči roki, da prideš s trupom skoraj do tal, nato se pa povrneš j>očasi nazaj v stegnjeno oporo. Vajo ponovi desetkrat.
3.	vaja. Iz temeljne sloje (t. j. stoja, v kateri sta stopali vporedni in za širino dvojnih dlani oddaljeni druga od druge) poskakuj visoko v zrak. Na vsak tretji poskok napravi v najvišji točki naslednje: a) nogi obdrži skupaj; b) nogi močno raznoži; c) desno nogo močno prednoži, levo za-noži; č) levo nogo močno prednoži, desno zanoži in začni vajo zopet od začetka. Vso vajo ponovi desetkrat.
4.	vaja. Napravi raz.koračno stojo, desno roko vzroči — izvedi predklon, da prideš s prsti desnice do prstov leve noge, upogneš se predvsem v kolku, da ostane desnica s trupom kar najbolj v eni črti. Nato se zopet vzravnaš in nadaljuješ gib v zaklon, da se dotakneš s prsti desnice tal za desno peto. Pri zaklonu pomakneš kolk in stegno naprej, kolena pa upogneš. Pri izvedbi moramo paziti, da enakomerno nihamo nazaj in naprej. Isto ponovi z levico. Vsako vajo izvedemo po šestkrat.
5.	vaja. Razkoračna stoja; desnico v bok, levico pa sločimo pod glavo. Izvedi močan odklon v desno, pri čemur naj bo levica napol mrtva. Isto vajo ponovi obratno Vsako vajo izvedi po osemkrat.
6.	vaja. Izvedi razikoračno stojo — roki vzroči: Vadi predklon kar najnižje. Pri tem moramo paziti, da sta roki res ves čas v vzročenju in napoti. Nato se zopet povrnemo v prvotni položaj. Vajo ponovimo osemkrat v kar najhitrejšem tempu.
7.	vaja. Razkoračna stoja — predroči not, roki v pesteh: suvaj z rokama vodoravno in precej močno v odročen.je (vstran) ter se istočasno vzpni na prste nog, nato se pa z rokama in nogama povrni v začetni položaj. Vajo ponovi osemkrat.
8.	vaja. Poskoči visoko v zrak ter obenem v najvišji točki izvedi prednos na la način, da se v kolkih močno upogneš. z nogama pa suneš predse.
B) Specialna smučarska gimnastika
1.	vaja. Temeljna stoja (nogi vzporedni in oddaljeni druga od drugo za širino dveh dlani) — vadi nizek počep, pri čemer ne smeš dvigniti peta od tal. Nato se povrni zopet v temeljno stojo. Roki visita mrtvi ob kolenih. Vajo ponovi 10-krat.
2.	vaja. Temeljna stoja — desna noga nekoliko naprej pomaknjena (nogi vzporedni in oddaljeni druga od druge za širino dveh dlani). Vadi visok počep! Isto vajo ponovi s to razliko, da imaš levo nogo spredaj. Križ mora bili pri tem zleknjen. Vsako vajo ponovi po 20-krat.
3.	vaja. Iz temeljne stoje podrsaj nogi močno narazen, prsti nog obrnjeni na not (plug). Pri tem imaš koleni upognjeni. Prenesi težo telesa na desno nogo ter se nagni na desno nogo, levo nogo pa prinoži h desni. Nato ponovi vajo s to razliko, da preneseš težo telesa nn levo nogo in da desno nogo prinožlš k levi. Vajo izvedi 10-krat.
4.	vaja. Izvedi velik izpad (KORAK) z desno nogo naprej (položaj za telemark. nogi vzporedni!) leva noga nn prstih in pokrčena — nato s poskokom zamenjaj nogi, da pride leva naprej. Vajo ponovi 10-krat.
5.	vaja. Iz temeljne stoje skoči do 2 m naprej ter izvedi obenem v zraku polobrat (90 slopinj) na levo. Isto vajo napravi z obratom na desno. Vsako vajo ponovi po 4-krat.
0. vaja. Dvigni desno nogo v prednoženje ter I>ojdi v nizek počep (samo na levi nogi!) — v počepu prestopi z leve lin desno nogo in se povrni v prvotni položaj. Nato dvigni levo nogo v prednoženje ter pojdi n« desni nogi v počep, prestopi na levo nogo ter se povrni v prvotni položaj. Tako ponovi vajo 6-kral
7.	vaja. Iz ležne opore za rokama (roki akr-
čeni) skočimo do počepa med roki, ki jih medtem stegnemo — nato zopet odsunemo z nogama nazaj v ležno oporo za rokama, pri čemer roki zopet skrčimo. Vajo ponovimo 10-krat.
8.	vaja. Izvedi visok počep ter z zamahom rok in s poskokom v zrak napraviš cel obrat (180 stopinj) v levo okrog svoje podolžne osi. Nato izvedi dvojni obrat (960 stopinj) okrog svoje podolžne osi v levo. Isto vajo ponovi v desno. Vsako vajo napravi po 3-krat.
9.	vaja. Izvedi poklek na desno koleno, levo nogo pomakni stegnjeno naprej, stopalo leve nogo pripogni nazaj — izvajaj predklone ter suvaj z rokama obenem naprej. Isto vajo ponovi s to razliko, da klečiš na levem kolenu ter imaš desno nogo naprej. Vsako vajo ponovi po 8-krat.
10.	vaja. Levo nogo prednoži (visoko), desnico pa zaroči pred trupom — precej močno suvaj 7, levo nogo nazaj, z desnico pa gor. Obenem izvedi vzpon na desni nogi (na prstih). Isto vajo napravi nasprotno! Vsako vajo izvedi po 8-krat.
It. vaja. Izvedi nizek počep (nogi vzporedni in oddaljeni druga od druge za širino dveh dlani, peti na tleh!) — zibaj se v nizkem počepu (kakih 20-krat) prav nalahno gor in dol ter pazi, da imaš pri tem kolikor mogoče mehki koleni. Vaja doseže svoj namen tedaj, če ostaneš ves čas v nizkem počepu.
12. vaja. Prednoži (visoko) desno nogo ter pojdi na levi nogi počasi v nizek počep. V nizkem počepu hitro preskoči iz leve na desno nogo. lovo pa prednoži in zopet preskoči nazaj na levo nogo ter desno prednoži (kozaški ples). To ponovi kar najhitreje 15-krat. Nalo so povrni na desni nogi s prednoženjem leve v osnovno stojo. I. K-er.
Nedeljski nopomrt
Maribor, 18. sept.
V nedeljo, dne 22. t. m. se vrše sledeče tekme: V čakovcu prvenstvena tekma SK Gradjanski : SK SVOBODA (Maribor). V Murski Soboti: Pa-nonija : Ptuj. V Mariboru: ISSK Maribor : SK Ra-pid. V slučaju, da se tekma Maribor : Rapid ne vrši, igra Maribor proti SI a v i j i iz Maribora. Vse tekme sc vršijo ob 15.
Hotens>o prvenstvo Jut*oslavie
Prva finalna tekma se odigra to nedeljo v Zagrebu med našo Ilirijo in dolgoletnim državnim prvakom, zagrebško Concordijo. Takoj naslednjo nedeljo se pa vrši rcvanž-tekma v Ljubljani. Rezultat obeh tekem je merodajen za prvaka za lelo 1933.
★
Akademiki smučarji! V petek 20. oktobra 1933 bo ob 17 na univerzi v fizikalni dvorani sestanek smučark in smučarjev, na katerem bo odbor Jug. akademske smučarske organizacije poročal o delu v pretekli sezoni; dalje se bo na njem razpravljalo o sestavi programa za bodočo zimsko sezono in o določitvi terminov tekem ter koopliralo nove odbornike in poverjenike, ki bodo vodili organizacijo do prihodnjega občnega zbora. Akademska smučarska organizacija, katere namen jc združevati vse akademike smučarje, prirejati tekmovanja, kakor tudi udeleževati sc mednarodnih akademskih tekem, je v svojem delovanju pokazala do sedaj precej uspeha ter tako dvignila čast akademske mladine Aleksandrove univerze v Ljubljani, nc samo v domovini, ampak ludi v inozemstvu, kjer smo žc dvakrat z uspehom sodelovali pri akademskih mednarodnih tekmah. Da nadaljujemo to naše započelo delo ter vzgajamo akademski smučarski naraščaj, s katerimi uspehi se bomo usporedili današnji akademski srednjeevropski »klasi«, je Vaša dolžnost, da prijateljsko in složno sodelujete. To naj dokaže obisk sklicanega sestanka, katerega se udeležite polnoštevilno. — Smuk! — Jug. akademska smučarska organizacija.
Najboljši strelci v državni ligi. Najboljši stre-lec v državni ligi je dosedaj Kragič (Hajduk), ki vodi s 15 goli, sledita mu Marjanovič in Vuja-dinovič (Bask) s 14 goli, nato pride Tomaševič (Bask) s 13 goli, sledi mu Erman (Primorje) z 12 goli. Od Primorja so zabili še ti-le igrači gole: jež 6, Bertoncelj 5, Slapar 3, Jug, Slamič, Šemic in Uršič po 2, Janežič in Zemljič po 1, in 1 avto. gol od Piška.
Dvoboj francoskih in angleških internacionalnih tenis klubov je končal v korist Francije v razmerju 8 : 7. Največja senzacija je bila vsekakor zmaga Francoza Borolre-ja nad Austinom 1 : 6, 9 : 7, 6 : 3.
Ainerikanec lames Gilhula pa se je spravil na svetovni rekord WejBmfillerja na 440 jardov. Kakor poročajo iz Delroita, je zrušil Wei0tn(llleriev rekord (4:52) in postavil novega s časom 4:48.6.
Svetovno prvenstvo v dviganju uteži se vrši prihodnje leto v Italiji. Kakor znano je tezkoatlet-ski kongres leta 1932 v Los Angelesu sklenil da se vrši svetovno prvenstvo v dviganju uteži leta 1033 v Egiptu, evropsko prvenstvo za I. 1934 pa v Italiji. Sedaj pa poročajo, da Egipčanom ni do tega, da bi se letos vršila tekmovanja za svetovno prvenstvo pri njih. Radi tega mislijo Italijani, da naj bi evropsko prvenstvo prihodnje leto odpadlo, mesto tega naj bi se na vršilo tekmovanje za svetovno prvenstva
Stavke vseh mogočih barv
Tudi pri izvajanju stavk v dosego svojih zahtev so delavci dostikrat zelo iznajdljivi in originalni. Tako so v nekem avstrijskem premogokopu rudarji uspeli s povsem svojevrstno stavko. Prišli so redno na delo in se dali spustiti v rov. Tu pa ni niti eden prijel za delo, a tudi iz rova niso marali. Sedeli so globoko doli pod zemljo in razpravljali o svojem položaju. Kljub temu, da jim je pohajala hrana, posebno pa pitna voda, so vztrajali in dosegli, da so bile njih zahteve od vodstva premogovnika sprejete.
Pred tremi leti je neki japonski tovarniški delavec splezal na vrh 70 metrov visokega dimnika in tam gori ostal kar 130 ur, dokler ni vodstvo tovarne zopet sprejelo v delo nekaj njegovih tovarišev, ki so bili odpuščeni. Ta uspeh pa je bil drago plačan, kajti japonski delavec je bil tako izčrpan, da so ga morali z velikim naporom v košari spustiti na tla, nato pa so ga oblasti povrhu 5e zaprle.
Celo v športu se dogodi, da pride do stavke. V Angliji ni nič novega, ako ta ali oni nogometaš ne mara igrati, ker je na nasprotni strani njegov nasprotnik, katerega »ne moreč. Posebno pri cri-ketu, ki je pri nas še docela neznan, se zelo pogosto pripeti, da pride do športnega štrajka. IPred kratkim je pet članov takega criketskega-kluba
stavkalo in niso prej igrali, dokler ni bilo nasprotno moštvo izmenjano	i
Prav jiosebne vrste stavka je bila pred dvemi leti v neki angleški bolnišnici, kjer je osemintri-deset liolniških strežnic odpovedalo delo, ker je bila njih toverišicn iz neutemeljenega vzroka odpuščena iz službe. Ta stavka pa je trajala samo en dan. ker si vodstvo bolnišnice ni znalo drugače [Kunagati, kakor da je zahtevi ugodilo ter odpoved ; preklicalo
V Jnssyju v Romuniji so pred par meseci stavkale redovnice nekega pravoslavnega samostana, Utr je bila njih prednica premeščena drugam Uprle so se novi prednici in ji niso hotele izkazovati pokorščine. Gotovo je bil to edini slu-čai samostanske stavke.
Najstrašnejše pa so gotovo
gladovne stavke,
katere so bile posebno pri Ircih skoraj na dnevnem redu Saj nam je še v spominu primer irskega župana Cooka, ki je živel 74 dni, ne da bi bil užil kakoršnokoli hrano I Vse prošnje svojcev, ; kakor tudi neštetih prijateljev niso j>omagale, j vztrajal je v započeti stavki in vsled popolne onemoglosti in izčrpanosti umrl, še predno je mogel i dočakati osvobojenja svoje ljubljene Irske.
54 komunistov na zatožni klopi
Pred berlinsko jx>roto se je začel proceis proti komunistom, ki so obdolženi, da so v noči nacionalističnega preobrata ubili hitlerjevca Maikovvskega in policijskega narednika Zauritza. Na obtožni klopi sedi kar 54 komunistov. Obravnava bo trajala tri mesece.
- V Liinebergu na Nemškem je bil te dni 19. mednarodni kongres pristašev bajanice (čarodejnc-'šibicc). »Čarodejniki« iščejo na sliki izvir vode. Prepričani so, da jih bajanica popelje k izvirku. Za. kongres so ualušč izbrali mesto Liiuebcrg, ker je taui mnogo vode.
Hollywood - mesto filmskih zvezd
izumira
Hollywood, ki je bil leta in leta ideal marsikaterega filmskega igralca oziroma igralke in o katerem je sanjala mladina, hrepeneča po sreči na tem svetu, je pričel propadati. To lahko vidiš z dneva v dan, posebuo v okolici mesta v takozva-nem Beverly Hills, to je v okraju, kjer so stanovali filmske zvezde ženskega iu moškega spola v naj-luksuznejših stanovanjih. To je okraj vil, ki jih krasijo krasni vrtovi s stebričjem, z vodometi in umetnimi skalami. Vsaka izmed teh vil je bila nekako kraljestvo zase, v katerem so igralci v miru preživljali proste ure in se pripravljali na nastope. Večina teh vil bo kmalu zapuščena. Napoveduje se propad vsemu okraju. Že na vrtovih se vidi, da se zanemarjajo, saj ni vrtnarjev, ki naj bi jih plačevale zvezde. Da, da, v času konjunkture se je tudi vrtnarjem tako dobro godilo, da si je lahko vsak nabavil avtomobil, v katerem se pripeljal pred vrt. Že j>ogled na ta okraj te prepriča, da ni daleč čas, ko bo mesta najrazkošnejših prireditev konec.
Hollywood sam polagoma propada. Američanom je pričela tudi v filmski obrti konkurirati Evroj>a, posebno pa Angleži. Pokazalo se je, da je obratovanje v IIoJlywoodu predrago. HoIlywood ima tudi to pomanjkljivost, da je preveč oddaljen od New Yorka. Filmska podjetja so se pričela seliti
proti New Yorku, ker računajo, da bodo tam obratni stroški manjši. Filmovanje samo se je tehnično tako izpopolnilo, da režiserji danes ne rabijo niti več čudovitega podnebja ob kalifornijski obali. Snimanje se vrši že v zaprtih prostorih, kjer ustvarjajo umetne pokrajine, gradove in mesta.
Kar je ostalo še umetnikov v Hollywoodu, se po večini selijo iz okraja Beverly Hills v Holly-\vood sam. kjer stanujejo ceneje. Na vsak način se Hollywoo<lu obetajo silno slabi časi.
Enoten jezik za vso Kitajsko
Iz Kantona poročajo, da namerava kitajska vlada v najkrajšem času sklicati odbor, kateremu bo dala nalog, da ustvari enotni jezik za vso Kitajsko. Za podlago bo odbor vzel glavno narečje, ki se govori v kantonski okolici. Kakšna razrva-nost je v kitajskem jeziku, kaže prav dejstvo, da v kantonski okolici sami Kitajci govore kar tri različna narečja. Vlada je prepričana, da bo z novo reformo, ki bo dala Kitajski enotni jezik, zelo pospešila trgovino in splošno vse poslovanje. Gotovo jo za vso Kitajsko ta sklep izredne važnosti. V zadnjem času vstaja pod pritiskom Japoncev tudi na Kitajskem nacionalizem, ki se hoče nastaliti tudi na enotni jezik.
Z bajanico hočejo razložiti, odkod razpoke v
zidu! *
Po 18 letih se mu je vrnil spomin
Kmet Adam Janošik je 1. 1. 1915 bil poklican k vojakom. Ujeli so ga na karpatskem bojišču v Rusiji. Našli so ga ranjenega. Zadel ga je namreč šrapuel. Janošik je pri tem zgubil sjjomin. Rusi so ga izročili Avstriji v zameno za ruskega ranjenca. Ko se je vrnil v Avstrijo, ni več vedel, kdo je, pozabil je tudi na svojo prošlost. Mnogo let je preživel na češkoslovaški meji v mestecu Kittsee, kjer je delal kot delavec.
Nedavno se mu je nenadoma vrnil spomin. Spomnil se je, kako se imenuje, nadalje na svojo družino in svojo občino. Šel je v češkoslovaško carinarnico in prosil uradnika, naj javi njegovi ženi, da je še živ.
Kakšno presenečenje za ženo in za otroke, ki so bili prepričani, da je njihov oče že davno v grobu. Janošik je bil namreč službeno proglašen za mrtvega. V ponedeljek je prišla v Kittsee žena z otroci. Takoj je spoznala svojega moža, ki ima danes že 54 let. Janošik je seveda takoj ves srečen odšel na svoj dom'.
Iz ribičev so
Reliefni film je izumil
Iz Londona prihaja vest, da se je inženjerju Ayveu, ki je deset let delal v delavnici Company Bell v New Yorku, posrečilo iznajti reliefni film. S tem vprašanjem se je bavil nič manj, kakor 12 let. Osnova njegove iznajdbe je zakrivljeno zrcalo, ki je razdeljeno s tankimi črtami v vrsto vertikalnih trakov. Slika se s pomočjo tega zrcala prenaša na prozorno platno, ki je prav tako pokrito z vertikalnimi trakovi. Tako nastaja iluzija, da gre za reliefno podobo, tnženjer Ayve je napravil več javnih poskusov, h katerim je jx>vabil predstavnike angleškega časnikarstva. Vsi so priznali, da se je iznajdba popolnoma posrečila.
Izvedenci so prepričani, da bo ta iznajdba povzročila še večjo revolucijo v filmski industriji, kakor zvočni film sam.
Hiša jih ie pokopala
V	predmestju Cento Celle blizu Rima se je nenadoma zrušila hiša. Doslej so iz razvalin potegnili dva mrtva in tri ranjene. Splošno domnevajo, da so še tri osei,e pod razvalinami.
Žrtev časnikarskega poklica
V	Pragi je te dni izvršil samoumor časnikar Edvard Havlak, ki je bil zelo znan v češki družbi in seveda med svojimi stanovskimi tovariši. Vrgel se je skozi okno. Bil je na mestu mrtev. Havlak je bil star komaj 41 let. Izdajal je več publikacij, med temi tudi »Gospodarsko korespondenco«. V 'zadnjem času je postal hudo nevrasteničen in pod dojmom te bolezni, ki si jo je nakopal v časnikarski službi, storil strašno dejanje.
»Kaj bolj verjameš neumni uri, kakor svojemu možu?«
postali hmetie
Prcbivalci mesteca Hnlligen so bili doslej no večini ribiči. Todn rib ji lov ne nese \ ee ker ie riba nrc.Doceni. Zato so se ribiči ooprijeli zopet pluga in brane, ker upajo, da jih bo zemlja
lažje hranila.
Avtcmiobilsko razstavo v Ix>ndonu sta obiskal« nekdanii š-pnn«ki kralj Alfonz in princ Jurij
(desno), četrti oin angleškega kralja.

ifIRPs

Gospodarstvo
Nova železniška larila
S 1. novembrom stopi v veljavo nova železniška tarifa, ki bo nadomestila staro, ki je bila v veljavi od 1. marca 1928. Stara_ tariia je bila poleg tega spremenjena letos s H- febr. z uvedbo dodatkov na ceno voznih kart.
Prva novost, ki pride v poštev. je sprememba dosedanjih daljin. Doslej je bila za proge do 10 km ista tarifna stopnja, po novem pa dobimo novo sknpitlo 1—5 km, druga skupina je pa 6—10 km. V prvi skupini 1—5 km bodo iarile znatno znižane. S tem namreč namerava železniška uprava izločiti konkurenco motornih vozil na kratkih progah, ki se je občutno poznala zlasti pri dohodkih. 'I o velja za vse tri razrede. V ostalem so pa izpremembe se tele: splošno so znižane cene za I. razred, ki je bil sedaj zelo drag. za drugi rnzfed osebnih vlakov so tarife do razdalje 150 km neznatno znižane, od 151—300 km. ostanejo pa iste. na večje razdalje pa se polagoma znižujejo. Za
tretji razred so razen pri začetnih kilometrih cene zvišane do razdalje 950 km, nad 950 ktn pa so znatno znižane.
Pri brzo\lakih so do 50 km ostale cene skoro neizpremenjene, odnosno znaša tarifa za t. razred 5<), II. "■> in III. 32. dočim so bile doslej tarife različne. Za ostale razdalje od 51 km dalje pa so cene za vse tri razrede postopoma znižane.
Ker bi na prvi pogled izgledalo, da so prizadeti ravno oni. ki se vozijo na kratke proge, moramo poročati, da se bodo za kratke proge uvedli bloki po znižani Ceni za tja in nazaj, poleg lega pa se bodo za postaje, katerim konkurira avtobusni promet, uvedle posebne karte z znižanimi konkurenčnimi cenami. Važno je tudi nadalje, da je sedaj razlika med I. in II. razredom še bolj znižana v korist I. razreda, kar bo gotovo povečalo promet v I. razredu, ki je bil doslej nekako zanemarjen.
KULTURNI OBZORNIK
Stanje Narodne hanhe
Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke za 15. oktober kaže tele postavke (vse v milj. Din, v oklepajih izpremembe v primeri z izkazom za 8. oktober);
Aktiva: zlato 1.794.9 (—3.95), valute o. 28 (-^o. 08), devize 118.2 (plus 4.3), skupaj 1.913.4 (plus 1.25), devize izven podlage 42.9 (—0.4), kovani denar 191.4 (plus 24.66), posojila menična 1.894.16 (—1.45), lombardna 309.7 (—0.1), prejšnji predujmi državi 1.718.1 (—0.13), razna aktiva 197.2 (plus 4.3).
Pasiva: bankovci v obtoku 4.322.0 (—25.14), drž. terjatve 5.94 (—1.1),' žiroračuni 624.3 (plus 33.9), mešani računi 382.6 (plus 17.8), skupaj obveznosti po vidu 1.012.9) (plus 50.6), obveznosti z rokom 1.164.0 (—34.85), razna pasiva 338.16 (plus 38.6).
Obtok in obveznosti po vidu 5.334.86 (plus 25.46), Odstotek skupnega kritja se je zmanjšal od 36.01 na 35.86, samo zlato kritje pa od 33.86 na 33.64%.
Iz izkaza je razvidno, da se je zopet zmanjšal obtok kovanega denarja, posojila še vedno padajo. Važne izpremembe pa so med pasivi, kjer se stalno zmanjšujejo obveznosti z rokom, dočim žiroračuni naraščajo in ravno tako razna pasiva.
Pofemalm denar (Schwundge!d)
II. Worgl.
Praktično je bil zgled v Worglu naslednji:
V tirolski občini je konec leta 1931 prevzel županstvo socialni demokrat Michael Unterguggen-berger na podlagi sporazuma med meščanskimi strankami in socialisti, kajti obe skupini sta bili enako močni, Občinsko gospodarstvo je bilo radi redukcij industrij na psu. Mestece ima 4000 prebivalcev, od tega ena tretjina kmetje in obrtniki, ostalo delavci in nameščenci. Brezposelnih je bilo Ittfub izseljevanju iz občine okoli 400. Obrestna mera za občinska posojila je naraščala, dohodki pa so bili vedno manjši.
Tedaj je v sredi leta 1932 dosegel župan pri občinskem svetu, da so mu dovolili izvršiti posebno važna nujna javna dela in sicer za 32X00 šilingov. Župan ie proglasil rajfajznovko v mestu za svojo emisijsko banko, kjer je morala občina kupovati svoj pojemalni denar za prave šilinge. Kupna vsota je šla na zaprt konto, ki ni nosil obresti in je služil kot 100% kritje za izdajo zasilnega denarja. Ta denar je služil za plačilo delavcem, ki so izvrševali javna nujna dela. Župan je imenoval ta denar A. B. note (Arbeitsbesta-tigungsscheine). Nominala je bila 1, 5 in 10 šilingov in izgubi vsak novec po enem mesecu 1% na svoji vrednosti. Če ga hoče posestnik obdržali v njegovi nominalni vrednosti, mora konec meseca prilepiti nanj znamko, ki je enaka vsoti, katero bi moral i novec izgubiti na vrednosti. Te znamke se kupijo | pri občini, ki donos daje za socialno skrb. Novci so vsak čas vnovčljivi za šilinge pri rajfajznovki, pri tem pa je treba plačati 2%, svojčas v začetku jih je bilo treba plačati 5. Da pa bi se novi novec dal porabiti, se je zgovoril župan z nekaterimi trgovci, ki so ta denar vzeli v plačilo za svoje blago. Tem nekaterim so morali nujno slediti konkurenti in vsa občina je začela živeti z novim denarjem. Poleg tega sprejemajo ta denar tudi obrtniki v mestu in pa občina za občinske davščine.
Novce so začeli izdajati julija 1932 in jih je bilo v kratkem času v prometu za par tisoč šilingov, največ jih je bilo v prometu za par tisoč šilin-šilingov. Meseca maja jih je bilo v obtoku še za 6000 šilingov. Na ta način je občina zaposlila skozi vse leto okoli 30—60 brezposelnih delavcev, ki jih je zaposlila s temi novci. Poleg tega je občina tudi od plač občinskih uslužbencev in brezposelnih podpor izplačala s temi novci nadalje še del dobav občini itd.
Pristaši tega denarja pravijo, da je občina v telu 1932 dala 1TO.OOO šil. za asfaltiranje, gradbo kanalov in električno mestno razsvetljavo. Poleg tega je vterjala 7.000 šil. davčnih zaostankov, tekoči občinski davki pa so prinesli 74.000 šil. v primeri s 56.000 šil. v letu 1931, proračun je bil zaključen skoro z ravnotežjem. Bistveno pa je k temu ugodnemu položaju pripomoglo dejstvo, da jc župan izkopal iz aktov že pohabljeno terjatev 70.000 šilingov na 19 sosednih občin, ki je izhajala Iz neke skupne cestogradnje.
V kesnejši debati o uspehih tega eksperimenta je bilo ugotovljeno, da je k omenjeni visoki vsoti občinskih investicij prispevala polovico zveza (produktive Arbcitslosenfiirsorge) in dežela s takozvanini Nolslandskredito-m. Vse to pa nc iz-preminia dcjslva, da je občina iz svojega dala res velike vsote za javna dela in obenem držala svoj proračun v redu. Zato so tudi lahko govorili naravnost o gospodarskem čudežu.
Kaj je bilo v stvari, povedo naslednji članki. *
Pokojninsko zavarovanje obrtnikov v savski banovini, ledni jc bila v Zagrebu plenarna seja Obrtne zbornice, na kateri so med drugim zahtevali, da se ukinejo izredni ukrepi v našem gospodarstvu kot 11. pr .zakon o zaščiti kmeta in uredba o posredovalnem postopanju. Ugotovljeno jc bilo nadalje, da je bilo doslej prijavljenih 1111 teritoriju zngreMke zbornice v iveh mesecih nad 4.200 šu Šmarje v. Za socialno ui varovanje obrtništvu je bilo sklenjeno uvesti »varovanje na vsem področju savske banovine. Mesečni prispevek bi znašal "0, 50 ali 100 Din, na podlagi česar bi obrtniki imeli pravico po "50 letih na pokojnino mesečno 390. 530 in <50 Din. Uvrščanje bi se uredilo po davčni stopnji. V savski banovini je 35.000 obrtnikov in bi fond že. raznolaeal v začetku z velikimi
svotami. Te svote bodo prišle v korist obrtništvu, ker sc bodo osnovale obrtniške kreditne zadruge, ki bodo dajale iz. obrtniškega denarja obrtništvu poceni kredite.
Izmenjava blaga. Francoske letalske tvornice so ustanovile posebno dr. z o. z., ki bo posredovala zamenjavo francoskih letal in motorjev za blago iz držav, ki imajo vpeljane devizne in druge omejitve.
Vpisi v trgovinski register: Elektrofon, dr. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova c. 4 (100.000 Din, poslov. Križanec Dragotin iz Zagreba, aport Vol-benk Albine 10.000 Din); Mariborska industrija svile, dr. z o. z. Maribor (500.000 Din, poslov, inž. Himmler Adolf, Kavčič Franc, prok. Močivnik France), Škrbinc & Co., stavbeno in pohištveno mizarstvo na tovarniški način, dr. z o. z. Vižmarje (100.000 Din, poslov. Škrbinc Jakob).
Cenitve sladkorne produkcije se objavljajo te dni v evropskih listih. Mednarodna zveza za sladkorno statistiko ceni evropsko letino na 3,680.000 ton, Mikusch na 3,745.000 ton, Licht pa na 3,826.000 ton. Pretekla kampanja je dala 3,553.000 ton. Ti podatki so seveda brez Rusije. Za Jugoslavijo pravi mednarodna statistična zveza, da bo dala tekoča kampanja 63.000 ton sladkorja, ravno tako cenitev podaja Mikusc, Licht pa ceni produkcijo na 67.000 ton. Pretekla kampanja je dala 84.000 ton.
Dobave. Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 250 kub. 111 kisika in 120 kub. m Disous-plina ter glede dobave 50 komadov vodokaznih stekel in 200 komadov rezervnih tesnil za ista stekla. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave t trofaznega eleklroinotoria in 2000 kg bencina. — Ravn. drž. rudnika Vrdnik sprejema do 2. nov. ponudbe glede dobave cevi brez šiva in 10 komadov flanš. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarili Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Oddaja dnevne dobave mesa za čas od 1. oktobra 1933 do 31. tnarca 1934 se bo oddala z javno ustno pogodbo dne 20. okt. pri Komandi dravske div. obl. v Ljubljani. (Oglas je ua v|>ogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isli komandi.)
B
orro
Dne 18. oktobra 1933. 1
Denar	J
Danes sla najbolj |X)jiiistila marka 111 dolar, sla-bejši pa so bili tudi Amsterdam, Bruselj, London, Praga in 1 rst. Neizpreinenjena sta ostala Pariz in Curili.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen jx> 8.75, na zagrebški jx> 8.58 in na bel-grajski j>o 8.60. 8.55
Grški boni so notirali v Zagrebu 40.50—41 (40.50, 41), v Belgradu 40 den. (39.50).
Ljubljana. Amsterdam 2305.96-2317.32. Berlin 1352.91 — 1363.71, Lruselj 796.63—800.57, Curih 1108.35—1113.85, London 178.19—179.79, Newyork 3858.27—38t6.53, Pariz 223.88—225, Praga 170.01
—	170.87, Trst 300.57—302.97.
Curih. Pariz 20.1975, London 16 10, Ncvvvork 351, Bruselj 71.825, Milan 27.17, Madrid 43.20, Amsterdam 208.05, Berlin 122.30, Luuaj 72.75 (57), Stockholm 83, Oslo 80.90, Kopenhagen 71.90, Praga 15.33, Varšava 57.85, Atene 2.95, Carigrad 2.50, BukHrcšls '3 OD
Pariz. Ob 11.45. Newyork 17.40, London 79/80. j
Zlato v Londonu 132/— in pol.
Vrednostni papirii
Tendenca za državne papirje je ostala v glavnem neizpreinenjena in luui v tečajih ni bilo znatnejših izprememb. Na zagrebški borzi je prišlo do zaključkov samo v vojni škodi: 800 kom.
Ljubljana. 7% inv. jxis. 50 den., agrarji 27 bi., vojna škoda 241—243, begi. obv. 36—37, 8% Bler. pos. 35 den., 7% Bler. pos. 32—35, 7% pos. DIIB
45	den.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 50—52, agrarji 27 den., vojna škoda 241—241.50 (241, 242), 10. in 11. 242 den., 12. 241-242 (243), 6% begi. obv. 36 -37.50, 7% Bler. pos. 32—35. — Delnice: Priv. agr. banka 221-223 (222, 224 50), Sečerana Osjek 135—170, lmpex 50 den., Trboveljska 80
—	100.
Belgrad. Narodna banka 3636 -3650 (3630), Priv. agr. banka 221—222 (221, 219), 1% inv. pos. 51.50 52.50, agrarji 27—27.50, vojna škoda 240 241 (240), 10. 240-241 (240), 12. 242 den. (243.50), 6% begi. obv. 36.65 -36.85 (37, 36.30), 8% Bler. jx>s. 37—37.50 (37), 7% Bler. pos. 34—35.50.
Žitni trsi
Položaj na žitnem trgu je v znamenju popolnega mrtvila. Glavno dejstvo, ki vpliva na trg, je pomanjkanje dovozov, saj so kmetje v žitorodmh krajih za|x>sleni skoro vsi pri branju koruze. Zaradi tega kažejo cene celo lanno nagibnost navzgor. Danes so notacije naslednje: pšenica ban. 77/78 kg 92.50, srem. 78 kg 97.50, bač. 79/80 kg 102.50, koruza umetno sušena Ruma 00—62.50, lndjija 60, stara 67.50, moka stane od 195—205, slavonsko blago pa je cenejše: od 185 dalje.
Novi Sad. Koruza bač. okol. Sombor 64— 66, slav. 66-68, bač. bela 77.50—80, bač. in srem. nova, sušena, za okt., pariteta lndjija 57—59, ban. 60-62, bač. ladja Sava 64—65, bač. ladja Bcgej, Tisa in Donava 65 - 66, otrobi bač., srem. v juta vrečah
46	—48, ban. v juta vrečah 43—45. Ostalo neiz-premenjeno. Tendenca prijazna. Promet: 52 vag.
Živina
Ljubljanski sejem 18. oktobra. Dogon je znašal (v oklepajih število prodanih glav): 93 (16) konj, 37 (18) volov, 39 (8) krav. 20 (12) telet in 260 (170) |irašičkov za rejo. Sejem je bil srednje-dobro obiskan 111 so cene oslale v glavnem neiz-premciijene.
Simfonični koncert v Unionu
Prvi simfonični koncert v letošnji sezoni je po svoji mikavni vsebini zavzel prav upoštevano mesto. Pomnožen operni orkester je pod vodstvom opernega ravnatelja Mirka Poliča in s sodelovanjem skladatelja in pian:sta Aleksandra Čerepnina izvedel vrsto slovanskih kompozicij 6odobne smeri in odprl pogled na našo novo simfonično produkcijo na eni strani ter rusko v skladatelju Čerepnina na drugi. Koncert se je vršil v ponedeljek zvečer v Unionski dvorani.
Spored je obsegal Osterčevo Klasično ouver-turo za veliki orkester, Čerepninov Klavirski koncert a-mol v treh stavkih, I-eskovičevo Veliko etu-do za orkester, Bravničarjevo Slovensko plesno grotesko in končno vrsto klavirskih skladb Čere-pninovih, ki jih je izvedel skladatelj sam.
Osterčeva Klasična ouvertura je orkestralna skladba kratke razsežnosti, z učinkovitim enoglasnim zaporedno ponovljenim motivom, ki se pa nato v snovno vedno nanovo raztoči motiviki sicer pretežno dialonično, vendar dognanim harmoničnim zakonom protivno razpleta do konca; oklepa se predvsem lormalne zaključenosti in izbegava programsko snov. — Čerepninov Klavirski koncert za klavir in orkester je glasbena inkarnacija prirodne elementarnosti. V treh, neprekinjeno sledečih si stavkih IVivo — tema con variationi, Allegro mo-derato, Presto) se prede samonikla, iz ruskih tal rojena, zdrava, sočna presenetljivo prevzemajoča motivika, polna kontrastujoče iznajdljivosti. V naturalističnem stilnem pojmovanju osnovana rast elementarnih domislekov ima največjo moč v svoji prirodni neposrednosti, ki brez jasne vzročne zavesti in razumskega doumevanja prevzema z neubranljivo silo. Ta velika moč potiva v prvi vrsti v orientalsko živi, neugnani in sunkovito prožni ritmiki, v posameznih že drzovito razpredenih in vendar nepopušajočih gradacijah, ki kod vzmet napenjajo poslušavčevo občutje in ga prožijo prav pri skrajnih mejah, v zavzemajoči kontrastnosti, ki te mahoma meče v najbolj nasprotna občutja in končno v motivični in akordični živi barvitosti enako kol v presenetljivi pestri instrumentaciji. Celotna slika tako ne kaže z druge perspektive enotne rasti in postopne gradnje, a je prav v tej svoji nazorni osnovi tako silna in pristna, da povsem prepriča in daje stvaritelju priznanje kot velikemu, močnemu in samoniklemu umetniku. — Leskoviceva Velika etuda za orkester priča na eni strani o mladem talentu in na drugi o pridnosti in dobri šoli. Osnovana je pretežno na poli-fonski gradnji fugatne tvorbe in diatonični melodi-ki svobodne harmonike. Pogreša pa še arhitektonske jasnosti, notranje napetosti (vsled česar zapušča vtis prerazvlečenosti )in stilne enotnosti, v kolikor se s strogo polifonijo družijo le na zunanji efekt preračunani akordični ritmični sukoviti momenti. Instrumentacija je dobra in zanimiva. — Bravničarjeva Slovenska plesna groteska je za veliki orkester zložena skladba bolj nagajivega značaja, osnovana na slovenskem narodnem motivu; precej se poslužuje harmonične in instrumentalne barvitosti in ima marsikak zaVzeten domislek. — V končnem delu nam je skladatelj Čerepnin pokazal kos svojega klavirskega ustvarjanja. Vse skladbe (Nocturno, Ples, Toccata, Mala suita in Tri slovanske transkripcije), ki zahtevajo mimogrede izredne tehnične spretnosti, dokazujejo njegovo veliko tvorno silo, usmerjeno bolj v zunanjo ekspan-zivnost, kot notranjo zazrtost. V doslednem oblikovanju iz tihe preprostosti naraščajoče v kričečo razgibanost učinkujejo nekoliko monotono in zapuščajo vtis malce pretiranega iskanja zunanjih učinkov.
Izvedba je bila sorazmerno dobra. Orkester je svojo nelahko nalogo izvedel z vnemo, dasi se je tu in tam iavila potreba dališega in podrobnejšega študija. Dirigent je vodil sigurno, se pri Čerepni-novem koncertu prav podredil ognjeviti sili skladateljevi, ki je vodila celoto. V polifonskih stavkih pa je še vedno plastiko premedlo izdelal. Piani-stično izvajanje skladatelja Čerepnina vzbuja vso pozornost. Predvsem niegova popolna sigurna in samonikla tehnika izva>anja, živa in ostra ritrnič-nost in elementarna sila, ki mestoma celo pretirano vre, a kljub temu muzikalna prefinienost, ki pa žal na uporabljenem instrumentu vsled negove nevrednosti ni mogla vselej do veljave
Dvorana je bila razmeroma dobro zasedena; občinstvo je skladateljem nud lo toplo priznanje, sk oro entuzijastično pa je poklanjalo svoje simpatije in priznanje gostu, skladatelju in pianistu Če-repninu.	V. U.
Liub^anska drama: Za ec
Po petih tehtnih literarnih delih, ki jih je naša drama odigrala letos skoraj v zaporedni vrsti, smo dobili lažje delo, izvirno hrvaško vojno igro »Zajec«, katere avtor je Miroslav Feldman. Pa se moti, kdor govori ob tem delu o »Švejku«, o smešnih vojnih anekdotah, na katerih leži kakor na-šarjena maska krohotajoč se človeški obraz, da prikrije upor razžaljenega človečanstva. Res stoji ludi pri »^ajcu« v ospredju komedija; vojno trpljenje je postavljeno v lahkotnejše okolje, v perspektivo drobeče se vojne teže, v čas, v katerem že gleda mir, zato ga skoraj ni mogoče patetično privzdigniti v inonunientalno obliko, ampak se mu še najbolje prilegajo majhne dimenzije in skoraj linearna razporedba vojne tipike; zakaj tudi ljudje v tej drami so majhni, realistično odbrani za psihološko studijo neke opredeljene vrste bitij, ki v življenju kljub svoji omejenosti odločilno posegajo v obči red, Take vrste ljudje, kakor sta zlasti stotnik v. Doringer in generalmajor v. Waldstat-ten, dobe v okvirju velikih dogodkov svoj j>oscbno paradoksen poudarek in prav z njimi, s temi majhnimi ljudmi, se zamaje zgradba vseh etičnih paradoksov, kakor smo jih v svetovni vojni videli v vsej odporni smešnosti. Pri nas je podobno ogledal na vojno edini Hinko Smrekar s svojo avtobiografsko skicirko: »H. S. črnovojnik«, dočim so Cankarjeve »Podobe« in vse drugo, kar imamo vojne literature, postavljene na tragično katarzo in kljub svojemu tesnemu okvirju stoje kot splošno-človeški in narodni dokumenti in jih moramo drugače opredeliti.
Pri »Zajcu« pa problem v strogem pomenu niti vojni ni, problem je bolj stanovski, njegova komika in tragika sla zadeva stanu in sta z vojno samo postavljeni v močnejšo dramatično nujnost. Zdi pa se, da jc avtor stal v precepu, ali naj piše analizo takih ljudi, kot je stotnik v. Doringer, prazna in nesrečno zgrešena duša, ki govori 5e o ofenzivi 1919 in se s svojim prijateljem general-majorjem huduje na premirje, otrok, ki so ga postavili, da streže ogromnemu stroju, slep za življenje in nesposoben za službo, dokler som v svoji otročji naravi žalostno ne konča — aH naj piše domačo vojno dramo, nekako ljudsko igro, kjer bi v pestri tipiki avstrijsko-ogrske mešanice narod videl tudi kos sebe in vojno življenje svojih sinov. Dočim sc jc pisalelju dobro posrečila psihološka analiza stotnika v. Dnrinileria in ic naoravil ob
njem j>ravo kabinetno igro bridko smešnega življenja, je imel manj sreče z domačo vojaško igro. ki je k sreči ostala zadaj, nerazvita in se je v drami ohranila samo v osebi poročnika Kotroma-niča. Feldmanov »Zajec« ije dobro delo zaradi človeške komedije, ki jo je nazorno in ekonomično razvil, in ne zaradi skoraj virtuozno nanizane vojaške zgodbe, ki nam je oživila zgodovinsko okolje in tipiko preteklih dni. Kljub navideznim ne-literarnim ambicijam jc pisatelj bolj in bolj segal v osrčje umetniškega snovanja in pokazal, da ima vsaka še tako komična neskladnost svojo tragiko. Feldman je iz pomilovanja vrednega neznatnega človeka Doringcrja napravil tirana, ki končno ustvari blazno nevarno situacijo in ugonobi samega sebe, vse samo zaradi nedolžnega zajčka, ob katerem je njegova prazna duša prvič našla resnično vsebino.
O skladnosti ljudske igre, v kateri vidimo zagorske domobrance, tujega generala, stotnika, praporščaka itd. na isti jezikovni ploskvi, bi se dalo mnogo govoriti in bi kljub simpatijam za Zagorce lahko ugovarjali s Shawovim kaplanom v »Sveti Ivani«: »Ne, to ni bil zagorski, to je bil dunajski smeh!«
Igro je pripravil g. O. Šest. Po slikah, ki jih ima hrvaški original, se naša scena dobro krije z zagrebško, igranje samo pa je šele pri drugi vpri-zoritvi (v ncdel;o) doseglo popolno skladnost pri skupinah in posameznikih. Središče igre je g. Že-leznik kot stotnik v. Doringer, prav kabinetna stvaritev, zadeta v osnovnem Ionu in niansah, poleg njega pa zlasti močno karakterno podčrtan general g. Skrbinška in mirno postavljen poročnik g. Jermana. Prav dobre tipe so postavili g. Kralj (korporal), g. Lipah (kuhar), g. Bratina (stotnikov sluga).
Pri prvi predstavi je bil navzoč tudi avtor, ki ga je občinstvo živahno pozdravljalo. Igra bo brez dvoma našla lep odziv.	F. K.
Kulturne zanimivosti
Glavne smeri v jugoslovanski literaturi. Pod
tem naslovom prinaša zagrebški »Morgenblatt« (18. oktobra) ponatis članka iz bernskega lista »Der Bund«, kjer razpravlja neki M. A. T. o sodobnih literarnih tokovih v Jugoslaviji. Pisec analizira literarno kipenje od povojnih let do današnjih dni, francoski povojni vpliv in nemški ekspresionistični na jugoslovanske mlade leposlovce; poslednji s svojimi socialno-revolucijskimi komponentami posebno na hrvatske pisatelje (Krleža, Cesarec, Šimič), Nastala so trenja med umirjenimi starimi in kipečo mlado krvjo in šele leta 1925 je nastopila nekaka umirjena zbranost. Toda kakor se je takoj po vojni kot reakcija na zmaterializirano dobo čudovito razbohotila lirika, tako se je poslej lirika zmerom bolj umikala prozi in kar je še posebej značilno, romanu. Umetnik se je vrnil k zemlji, k domači grudi in človeku, k problemom vsakdanjega življenja in družbe sploh. Svojevrstno znamenje jugoslovanske povojne dobe je tudi čezmerno prevajanje iz tujih literatur, posebno s socialnega sveta. Berejo se največ prevodi »iz socialnega leposlovja, mimo tega pa še biografi e. memoarji, potopisi in naravoslovna dela. Čista beletristika je v splošnem izgubila tla...« Borba se je začela' v alternativi posameznih družb: ali nai prevLiduje lirika ali proza, tendenoiozna umetnost ali politična ali socialna ter končno narodna ali mednarodna literatura. Med svetom leh duhov še danes plameni ogenj, ki pa še dolgo ne bo ugasnil.
Med najmočnejše podobe sodobne jugoslovanske literature šteje pisec Miroslava Krležo, naipo-membnejšo osebnost levice. »Močno svojstvo kaže (mimo Ce-sarca) le še Miško Kranjec, eden izmed najboljših mladih slovenskih pripovednikov,« Izmed pisateljev, ki imajo idejni poudarek na narodni literaturi, imenuje neznani avtor posebno srbske pisatelje, Andriča, Crnjanskega, Kašanina in Krsti-ča, med slovenskimi prozaisti pa Kozaka in Ma-gajno. Da vlada v jugoslovanski literaturi — pravi pisec — trenutno kriza, ne dvomijo niti najboljši jugoslovanski duhovi: toda ta ima svoj pomen le kot prehodna perioda v boljše dni. Nova generacija vseh treh jugoslovanskih narodov (o tem priča predvsem socialni roman na domačinski podlagi) pač izpričuje bodočo pot in njena žetev ne bo slaba . . . Sicer piše »Morgenblatt«, da je ta članek o jugoslovanski l.teraluri boljši kot katerikoli podobni članek v raznih »Svetovnih literaturah«, vendar je tudi ta na mnogih mestih pomanjkljiv in neizdelan. Kljub temu pa smo kajpada veseli, da se nas tuji listi spomnijo, četudi ne s točnim pregledom.
Slovenica v srbski reviji. V zadnji številki >.Srp-skega književnega glasnika« (SKG je, kot smo že nekoč povedali, izredno naklonjen slovenskim kulturnim pojavoml) je med mnogimi zanimivimi članki tudi daljša ocena Javornikovega »Črnega brega«, kjer riše Polokar najprej književno življenje slovenske povojne generacije, nato pa preide na analizo Javornika in njegove knjige »Črni breg«. Oceno končuje: »Črni breg« je ena izmed najsimpatičnej-ših knjig v slovenski povojni književnosti. Javor-nik je dvignil interes za rudnik in sicer vprav v easu gospodarskega zastoja in težavnega položaja, v katerem danes živita najštevilnejša in za Slovenijo najpomembnejša stanova: kmetski in delavski. To dejstvo še povečuje soča.snost knjige in dviga njeno vrednost... Mimo tega je tu tudi beseda o knjigah »Slovenske Malice« in Bevkovi »Gmajni«.
*
NemSke knjige izhajajo v Amsterdamu. Amsterdamska založnica Allert de I.ange je pridobila celo vrsto nemških izgnanih pisateljev, ki bodo i/.daiali pri njej avoje knjige. Mimo teh pa bo v kratkem izšla »Grmada«, zbirka še neobjavljenih pripovednih del nemških avtorjev, katerih knjige so bile t Nemčiji sežgane. Zbirka bo vsebovala med drugim Felixa Sallena, Frnsta Tollerja, Jakoba Was-sermanna, Franca Werfla, Štefana in Arnolda Zvveiga itd.
V nedeljo bodo razstavili svoja dela na drug jesenski razstavi v Sarajevem umetniki ii Drinske banovine. Zastopanih bo 13 umetnikov z 91 deli.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št 5 (paviljon)
lahko plačate naročnine za »Movenci«. .Doino Ipiba« in »Bogoljuba« naročale in.sera It in Jobitt
razne informacije — Poslovne ure Su pol 8 £|U-trai Jo pol I popoiJne ir od ? do 6 popoldne Telefonska štev. 3030.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ieni-tovanjski oglasi Din 2 — Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 8"50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko.
tlužbodobe
Dekle
pridno in pošteno, iz dobre krščanske družine, starejšo, ljubiteljico otrok, za vsa dela, ki ima tudi veselje do trgovine in zna Šivati, za v Ljubljano — lakoj sprejmem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Čedna zunanjost« štev. 12346._(b)
Tovarna
kovinskih izdelkov v Savski banovini — išče sposobne izdelovalce rezov in izdelovalce orodja (Schnitt- u. Stanzenma-cher). Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 12361. (b)
Trgovski pomočnik
začetnik, dobro izvežban v trgovini z mešanim blagom, se sprejme takoj v trgovino E. Zdolšek, Sv. Jurij ob j. ž. Prijave se upoštevajo pismene in lastnoročno pisane. (b)
i	m		21
Družabnika
t kapitalom do 100.000 D. išče dobro idoče trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Vpeljana trgovina« št. 12384 v upr. .Slovenca«.	(b)
Pletilje
prvovrstne moči, se takoj sprejmejo za stalno. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 12374.	(b)
tPOVSOD
Kuharica
ki bi opravljala tudi vsa hišna dela, išče službo k manjši krščanski družini. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12348.	(a)
Stanovanja
Stanovanje
se odda v Rudniku št. 57 — najraje upokojencu, (č)
Stanovanje
enosobno in dvosobno, se odda. Dunajska cesta 97.
Posestva
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiini
Droben oglas v »SLovencu. posestvo ti hitro proda; če že ne t gotovim denarjem oai kupca ti t knjižico da iiiiimmiiiiimiiiiiiimiimiiiMimiiiii
Visokopritllčna hiša
z dvema trisobnima sta-novanjima prodam iz proste roke. — Vprašati pri lastniku, Stražišče št. 280, Kalvarija.	(p)
Črne pike, zrastki!
Razširjene znojnice!
Popolnoma novo koio dobite v treh dneh I
Nova lahka metodal
Dandanes ni več potrebno, da bi gdo trpel nedostatke na svoji koži. Novo odkritje, ki obnavlia kožo — krema Tokalon, hrana za kožo, Ibele barve), ki ni mastna, prodre takoj, razkroji vso nesnago na dnu znojnic ter odstranjuje črne pike in vse izrastke To sredstvo umiri razdražene kožne žleze, zo-žire razširiene zno niee ter napravi najod-porneišo in najtemnejšo kožo tako nežno in belo. da dobi v treh dneh nepopisliivo mladostno lepoto in divno polt ki «e na noben drug način ne more doseči To Vam pove vsak dober 'ekarnar
Zakaj
toliko trpi?
Olajšanje bi bila lahko dosegla v 3 minutah, če bi bila Saltrat Rodell dodala vodi v toliki meri, da bi dobila
voda videz mleka, potem pa v tej kopeli skopala svoje bolne noge. Žulji bi se omehčali do korenin in za vedno bi se lahko odstranili s korenino vred. Odrgnjena mesta bi se zacelila in otekline bi splahnela. Lahko bi nosila čevlje ta celo številko manjše, kakor pa poprej.
Saltrat Rodell se dobiva v vseh drogerijah in strokovnih prodajalnah.
Polenovko
namočeno in suho, priznano najboljšo nudi spe-cerija F. R. Kovačič, Miklošičeva cesta 32. (1)
Parcelo
pod Šmarno goro, na lepem kraju, prodam. Pripravna za letoviško zgrad-pravna za letoviško zgradbo. Ponudbe pod »Ugodna naložba« št. 12329 na upravo »Slovenca«. (p)
Parcelo
ob Ižanski cesti prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12349.	(p)
inrmTn
Pianino
kupim. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Dobro ohranjen« št. 11548. (g)
P3B5E1I
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah. za stroino pletenje in ročna dela po nainižiib cenah pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana — Židovska ul. in Stari trg.
Vino in vinski mošt
sladekl Osrednje vinarske zadruge za Jugoslavije — Kongresni trg št. 2. (1)

Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša srčno ljubljena mamica, sestra, teta, gospa
Marija Gračner
roj. Bellina
na dan 17. oktobra 1933 ob 5 popoldne, po kratkem, mučnem trpljenju za vedno zaspala.
Pogreb predrage rajnice se bo vršil danes ob pol 5. uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča.
Maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 20. oktobra ob pol 7 v farni cerkvi v Celju.
V Celju, dne 19. oktobra 1933.
FRANC GRAČNER, soprogi ERVIN, FRANJO, WALLI, otroci
Med
la., cvetlični, garantiran, naraven, kante 10 kg po 150 Din, 30 kg 400 Din, la. suhe slive, 10 kg 70 D. 50 kg 265 Din. Razpošilja franko kupčeva postaja; G. Drechsler, Tuzla. |1)
Pravi ogrski
Golaž-
ekstraht
zopet proda aio v špeceri-jah. delikalesah. Komad ■n 6—8 oseb Din 4 — E.CSTRAKT dr. z o. z. i. uiiijana. (i0N|)0Nvet«ka S/l
Specialno iibiro
modnih hlač in pumparc
dobite najceneje pri Preskerju, St. Petra e.
Zaradi preselitve
je več sobne in kuhinjske oprave naprodaj. Marija Gaberšek, Sredina 8/III. 1

Kašo
leSprcnj, ajdovo moko »edini svežo oddaia na debelo veletrgovina
A VOLK LJUBLJANA
Rnijevs resi* 1*
Suhe gobe
kupujem razen lepih tudi črne odbrane, po najboljši ceni. Povzorčite in navedite količino! P. Setina, Radeče.	(k)
Vsakovrstne
zlato
fcapnte
po naivteiib cenah
CERNE. juvelir. Ljubljana, Wollov« ulica »t %
Širile »Slovenca«!
PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
Kupirem
izbran
natiški in nizki fižol
po najvižjih dnevnih cenah - Ponudbe z vzorci je poslati na naslov
F. VAGO - NOVISAD
Petra Zrinskog ulica štev. 83 Brzo.iavi: Vagoseme - Telelon: 28-11
FOTOAPARATI
loetoonih ivrdk /.eiss lkon, Roden-s točk, Voigtlander. IVetta. Certo I.1, d. i. t. d ima oedno o zalogi
FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE
o Ljubljani. Miklošičeva cesta 5

Iskrena zahvala
Šivalni stroj »Singer«
dobro ohranjen — ter krojaški — ugodno naprodaj. Hrenova 14. (1)
Čevljarji!
Prodajo se otroška, ženska in moška kopita, čistilni stroj in razni drugi stroji, vse v dobrem stanju — po zelo nizki ceni. Vprašati: Obuča, Zagreb, Martičeva ulica 35/11. (1)
Več stavbnih parcel
v Trbovljah ob glavni cesti, prodam. Plačljivo v hranilnih knjižicah. Istotam naprodaj tudi gozdno posestvo 7 hekt. 30 let nasajenega smrekovega gozda, 6 hekt. njiv in travnikov, 14 hekt. bukovega dozorelega lesa za sečno, 2 in pol ure od postaje, za ceno 45.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12367.	(1)
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se v dneh težke bolezni in trpljenja spominjali našega najmlajšega sina in brata.
Posebej se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, zlasti čč. gg. Šavlju in Kolencu, dr. Angeliku in dr. Romanu Tomincu za vso tolažbo in lepo pripravo na smrt, dalje gospodom zdravnikom, zlasti g. primariju dr. Minaru za vso izredno skrb in poinoč ter častitim sestram usmiljenkam, v prvi vrsti č. s. Serapiji, katere se je rajni Franci s tolikim zaupanjem oklenil, ko mu je s svojo brezprimerno požrtvovalnostjo in nego lajšala telesno in dušno trpljenje do zadnje minute.
Končno se najlepše zahvaljujemo dobrim darovalcem cvetja in vencev, vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili po očiščujočem križevem potu tega trpljenja k večnemu miru, in vsem, ki so kakorkoli sočuvstvovali z nami.
Bog povrni vsem!
Peta sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 21. oktobra ob pol 7 v župni cerkvi sv. Petra.
V Ljubljani, dne 18. oktobra 1933.
Jegličevi
Aleksandra Rahmanova:
Dijaštvo, ljubezen, 10 Čeha in smrt
>To mi je čisto nepojmljivo! Sedemnajst let Ima, prvikrat s takim moškim kot sem jaz, in brezpomemben? To ne inore biti k
Njegove besede bi se zdele samo drzne, če bi se ne dalo iz njih odločno posneti, da se je prav zares čudil.
»Nasprotno, celo nevšečni sle mi,< sem rekla fn ga ponovno odločno pogledala. »Do treh Vas spoštujem, potem pa Vas ne-le ne sjK>štujem, ampak za.. .«
Umolknila sem, ker nisem našla pravega izraza, ki bi bil dovolj točen, ne da bi ga naravnost žalila.
»Zaničujete me torej?« je nadaljeval vzhičen. »To je sijajno, izborno, krasno! Veste, to je še bolj zanimivo, kot če bi bili zaljubljeni v me! Le še naprej me zaničujte, Aleksandra Lvovnal Toda ali mi kljub temu dovolite, da zvečer včasih z Vami pokramljam. Z nikomer ne morem biti popolnoma odkrit kol z Vami. Tu sem pravzaprav čisto sam. Toda Vam lahko odkrijem vso svojo dušo!«
Na ta način sem postala, kakor se je moja mati zelo prostaško izrazila, »smetišnica za dušne odpadke« tudi tega človeka. Moja mati je zelo uevoljnn, da mi veduo vsak »odkriva svojo dušo«.
Vstala sem.
»Moram iti spat«, sem rekla in odšla.
»Moj Bog! Kako naivna odkritost! Aleksandra Lvovna, Vi ste naravnost očarujoča dekle! Mogel bi Vas spoštovati. Izmed prvih žensk, ki bi jih spoštoval!«
Menda je bilo vendar le nes[>amelno, da smo sobo oddali. Toda, kdo je vzel mojo fotografijo? Profesor Weidle?
21. oklobra 1916.
Danes je bil guverner pri nas na obedu; do-čim je sicer zelo vesel, je bil danes čemern in raztresen. Rekel je, da ga vznemirja razpoloženje delavcev in dijakov.
»Ali niste ničesar opazili, Aleksandra Lvovna? Ali ne poznate revolucijonarnih dijakov?«
Takoj sem se domislila Marusje Petuliove in nekih dijakov, toda rekla sem:
»Ne, ničesar nisem opazila.«
»O, ko bi mogla sedaj menjati: Vi guvernerka in jaz dijak! Kako lepo bi bilo to!« je dejal z milim, žalostnim nasmehom.
Sočutje me je obšlo do tega moža.
Potem je pogovor nanesel na Lizočko Vasi-ljevsko, ki še zmerom ni vedela, ali ji bodo dovolili, da vstopi na gimnazijo zaradi »romana« z avstrijskim vojnim ujetnikom. Guverner se je zelo razvnel in je odločno nasprotoval, dn hi Lizočko nazaj sprejeli.
»Ne vem, kako daleč je prišel »roman«, toda dejstvo je, da se je Lizočka, ruska deklica, zanimala za Avstrijca, našega sovražnika. Zanjo ni mesta med našo mladino!«
Te krivične besede so me zelo raztogotile in rekla sem:
»Saj ni več naš sovražnik, ko je ujet. Daleč je od svoje domovine, zapuščen, morda bolan, in če kdo z njim ravna po Človeško, to vendar še ni zločin! Kadar se zoj>et y>ovrne v domovino, vsaj ne bo mogel reč.i, da znamo Rusi samo sovražiti!«
Komaj sem izgovorila, sem uvidela, da moje besede niso bile samo neumestne, ampak tudi naravnost nevljudne. Našemu docentu je zaigral na obrazu očarljiv smehljaj, mati je prebledela. Skušala je omiliti vtis mojih besed in je rekla:
»Ekscelenca, morate vedeti, da ima moja hči Lizočko strahovito rada. In Lizočka v resnici ni nič zakrivila; še govorila ni z njim. Menim, da je bila deklica vendar-le prehudo kaznovana. Pravkar delam na to, da bi ji izprosila ponovni spre-
jem na gimnazijo, in hotela sem tudi Vas prositi pomoči.«
Guverner se je potolažil, po obedu pa je pristopil k meni in rekel:
»Dovolite, Aleksandra Lvovna, da Vam dam dober svet.«
Mislila sem, da mi bo svetoval, da naj v bodoče jezik držim za zobmi ali kaj podobnega; toda prijazno se je smehljal in nadaljeval:
»Ogibajte se revolucionarnih dijakov!« Tedaj se je zresnil. »Ti bi radi vse razrušili, toda ne bodo imeli moči, da hi iznova kaj zgradili. V slepi ljubezni do domovine bodo domovino neogibno pahnili v pogubo.«
Globoko je vzdihnil in me pustil. Materi je obljubil, da se bo zavzel za Lizočko.
Ko so gostje odšli, me je mati poklicala k sebi v sobo. S težkim srcetn sem šla, kajti pričakovala sem, da me bo temeljito oštela zaradi vojnega ujetnika. Toda ni ga niti omenila, ampak je rekla vsa v skrbeh:
»Čuj, Alja! Ti veš, da ti v vsem zaunam. SmeS iti, kamor hočeš, smeš sklepati znanje, s komer hočeš, smeš povabiti, kogar hočeš, zanesem se popolnoma na tvojo razumnost in na tvoje čisto srce. Srce te ne bo izdalo. Samo enega te prosim iskreno: Ne hodi nikoli na nobeno prepovedano dijaško zborovanje! Tam se lahko pripete aretacije, in ti bi jo lahko čisto po nedolžnem skupila, da bi te zaprli ali celo odgnali in vse življenje bi se bi zrušilo. Revolucijo delati in vladati, to ni za dijake. Dijaki naj se uče in ne uganjajo politike. Ali mi obljubiš to?«
»Da, obljubim,« sem rekla odločno. Zvečer je prišel kot po navadi naš docent k meni v sobo. Bil je nenavadno razburjen, radosten videti. Usedel se je na veliko tahto, od veselja so mu sijale oči, ko je rekel:
»O kako sle se danes pri obedu razvneli, Aleksandra Lvovna! Vi boste nekoč še sijajna govornica! Samo ono napako imate: preveč mladostil Odkritost je res lepa stvar, toda samo v romanih
za deklice v zrelejši doba. V življenju ne potrebujemo odkritosti, ampak vljudnosti! In vljudnost nas sili, da prikrivamo svoje misli. Angleži imajo dober pregovor: vljudnost ne stane nič, pa lahko mnogo donese...
Dal Vam bom nekaj nasvetov, kako je treba Sveti. In morda bom tudi sebi samemu svetoval,« se je zamislil in nadaljeval. »Najtežje je biti vljuden in uslužen proti ženski, ki je zaljubljena, pa je ne moremo videti... Veste kaj, Aleksandra Lvovna, raje se nikoli ne zaljubite! To se pravi, ne ljubite nikogar! Vsaka ženska postane dolgočasna in nezanimiva, če v resnici ljubi. Mična je samo zaljubljenost, dražestna, elegantna, če je vse samo v namigavanjih, če ni nič jasnega, če je vse še zavito v globoko tajnost, ki se morda nikoli ne odkrije.
Ženske delajo skoro vse isto pogreško: prehitro začenjajo ljubiti in premalo nas mučijo. Nikakor nočejo razumeti, da je najzanimivejši, nepozaben začetek ljubezni: dolgi pogledi, obotavni stisk rok, nenadno zardevanje, melanholija, dvom, veste, igranje, ki zahteva oduševljenja, ki je polno nenadnih možnosti... Ne, o veliki, resni, globoki, vedno dolgočasni ljubezni ne maram nič slišati 1 Zame ženska neha biti interesantna v tistem tre-notku, ko mi prizna: Ljubim tel... Da, biti vljuden do ženske, ki je rekla, ljubim te, to je najtežje! Svetujte mi, Aleksandra Lvovna, kaj naj storim z gospo Kallinikovo, ona mi je dane« rekla te besede; ta večer mi je že postala odurna.«
Ko je končal, je vzel z mize zvezek in vprašal. če sme napisati vanj nekaj besed. Ni čakal mojega odgovora in je zapisal nekaj franoosnih verzov, ki jim je bil zmisel približno takle: Kljuv. tvojemu odporu bom zmagal. — Radovedno me je motril, ko sem brala te verze.
»Precenjujete svojo moč!« sem rekla hladno.
Naredil se je užaljenega, mi želel lahko noi in odšel ie sobe. Prebrala sem še enkrat njegove verze, se nasmehnila in ai mislila: Ne, motiš g« jaz ne bom nikoli »plavolaskica«!
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce&
Izdajatelj: Iran Rakove«
Urednik; Lojze Golobii.