& URADNI LIST
- > - J• ■ U / A /‘V. ^'-5 -jr
Leto IX
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
V LJUBLJANI, dne 12. februarja 1953
Številka 3
VSEBINA:
13.	Odlok o razglasitvi ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije.
14.	Odlok o razglasitvi zakona za zvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije.
15.	Zakon o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1953.
16.	Zakon o proračunu LR Slovenije za leto 1953.
17.	Zakon o potrditvi državnega zaključnega računa Ljudske republike Slovenije za leto 1951.
18.	Odlok o potrditvi uredb, ki jih je izdala vlada LRS po zakonu o pooblastilu vlade LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva.
19.	Odlok o imenovanju državnih sekretarjev in podsekretarjev LRS, sekretarjev svetov LRS, direktorja Republi-
škega zavoda za gospodarsko planiranje LRS in Javnega pravobranilca LRS.
20.	Odločba o dopolnitvi odločbe o opravljanju pomočniških Izpitov v vzgojnih zavodih.
—	Zapisnik 1. seje IV. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS drugega sklica dne 28. in 29. I. 1953.
—	Zapisnik 2. seje IV. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS drugega sklica dne 30. I. 1953.
—	Zapisnik 3. seje IV rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS dne 30. I. 1953
Odloki ljudskih odborov:
5. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v mestni občini Vrhnika.
13.
ODLOK
o razglasitvi
ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije
Na podlagi "0. člena ustave Ljudske republike Slovenije z dne 16. januarja 1947 je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji dne 30. januarja 1953 sprejela tale
ODLOK
Razglasi se in začne veljati ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji dne 30. januarja 1913 in ki se glasi:
Da bi se ustavni sistem spravil v sklad z načeli ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije In o zveznih organih oblasti, izdaja Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
USTAVNI ZAKON
o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije
L TEMELJNA NAČELA
1.	Ljudska republika Slovenija
1.	člen
Ljudska republika Slovenija je socialistična demokratična država delovnega ljudstva Slovenije, ki se je prostovoljno združilo z delovnim ljudstvom drugih ljudskih republik v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji kot zvezni državi enakopravnih in suverenih narodov.
2.	člen
Vsa oblast v Ljudski republiki Sloveniji pripada delovnemu ljudstvu.
Delovno ljudstvo izvršuje oblast in vodi družbene zadeve po svojih predstavnikih v ljudskih odborih in v Ljudski skupščini Ljudske republike Slovenije, v delavskih svetili in v drugih samoupravnih organih pa tudi neposredno z volitvami, z odpoklicem, z referendumom, na zborih volivcev, z udeležbo državljanov v upravi in pravosodju in v drugih oblikah.
3.	člen
Družbena lastnina proizvajalnih sredstev, samouprava proizvajalcev v gospodarstvu in samouprava delovnega ljudstva v občini, mestu in okraju so temelj družbene in politične ureditve.
Zagotovljena je samouprava delovnega ljudstva na prosvetnem, kulturnem in socialnem področju.
Samouprava proizvajalcev in samouprava delovnega ljudstva se izvršuje v skladu s splošnimi družbenimi koristmi, kot so izražene v zakonih in drugih sklepih predstavniških teles delovnega ljudstva — Zvezne ljudske skupščine, Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov.
4.	člen
Zagotovljeno je:
svobodno združevanje delovnega ljudstva za uresničenje demokratičnih političnih, gospodarskih, socialnih, znanstvenih, kulturnih, umetniških, strokovnih, športnih in drugih skupnih koristi;
osebne svoboščine in druge temeljne pravice človeka in državljana;
pravica do dela.
5.8 člen
Samouprava proizvajalcev v gospodarstvu obsega zlasti:
pravico delovnih kolektivov, da vodijo gospodarske organizacije neposredno in po delavskih svetih, zborih kmetijskih zadrug in po drugih predstavniških organih, ki jih sami volijo in odpoklicojejo;
pravico proizvajalcev, da so voljeni v predstavniška telesa gospodarskih organizacij;
pravico gospodarske organizacije, da si sama postavlja svoje gospodarske plane; da po izpolnitvi družbenih obveznosti sama razpolaga s svojimi dohodki, pri tem pa se ji zagotavlja z zakonom določeni minimum; da v mejah svojih dohodkov določa zaslužek delavcem in uslužbencem, vendar pa je delovnim ljudem v gospodarskih podjetjih z zakonom zagotovljen najmanjši zaslužek iz družbenih sredstev;
pravico proizvajalcev, da po svojih predstavnikih v zborih proizvajalcev določajo, koliko materialnih sredstev naj se da za družbene potrebe in kako naj se porabijo.
Proizvajalci izvršujejo samoupravne pravice na podlagi ustave in zakonov in v okviru družbenih planov.
Samoupravne pravice pridobijo delovni kolektivi že z ustanovitvijo gospodarske organizacije.
6.	člen
Samouprava delovnega ljudstva na prosvetnem, znanstvenem, kulturnem, socialnem in zdravstvenem področju se izvršuje po samoupravnih zavodih, nadalje s tem, da sodelujejo predstavniki poklicnih in drugih prizadetih družbenih organizacij in državljani v organih državne uprave na teh področjih, ter v drugih oblikah družbenega upravljanja.
7.	člen
Ljudski odbori — kot organi ljudske samouprave — so temeljni organi oblasti delovnega ljudstva Ljudske republike Slovenije in najvišji organi oblasti občine, mesta in okraja.
Okrajni in mestni ljudski odbori so sestavljeni iz okrajnega oziroma mestnega zbora in zbora proizvajalcev.
Odbornike občinskega, mestnega in okrajnega ljudskega odbora volijo kot svoje predstavnike in jih odpoklicujejo prebivalci občine, mesta oziroma okraja; odbornike zbora proizvajalcev okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora pa volijo in odpoklicujejo proizvajalci v mestu oziroma okraju.
Delovno ljudstvo v občini, mestu in okraju sodeluje pri izvrševanju oblasti tudi neposredno z referendumom, na zborih volivcev, z udeležbo državljanov v upravi in pravosodju ter v drugih oblikah
8.	člen
Uresničujoč samoupravo v občini, mestu in okraju, prenaša delovno ljudstvo Ljudske republike Slovenije na republiške organe oblasti izvrševanje tistih zadev, ki imajo splošen pomen za republiško družbeno skupnost.
Pravice in dolžnosti republiških organov oblasti so določene z ustavo.
Samo z zakonom se smejo za opravljanje zadev, ki spadajo v republiško pristojnost, v občini, mestu oziroma okraju ustanoviti upravni organi, ki so podrejeni naravnost republiškim upravnim organom.
9.	člen
Republiški organi oblasti imajo tele pravice in dolžnosti:
zagotavljajo planski razvoj narodnega gospodarstva v Ljudski republiki Sloveniji v okviru enotnega
gospodarskega sistema in družbenega plana Federativne ljudske republike Jugoslavije;
urejajo na prosvetnem, znanstvenem in kulturnem področju in na področjih ljudskega zdravstva in socialne politike vprašanja, ki imajo splošen pomen za Ljudsko republiko Slovenijo, in zagotavljajo temeljne pogoje za razvoj prosvete, znanosti in kulture in za varstvo ljudskega zdravja; zagotavljajo enotnost šolskega sistema in pouka; skrbijo, da se v redu izvršujejo javne naloge na socialnem področju;
skrbijo za to, da se uresničujejo in varujejo samoupravne pravice proizvajalcev v gospodarstvu in samoupravne pravice delovnega ljudstva v občini, mestu in okraju ter v zavodih;
skrbijo za to, da se uresničujejo in varujejo svoboščine in demokratične pravice državljanov in njihova enakopravnost ne glede na narodnost, raso in vero; varujejo pravice narodnih manjšin v Ljudski republiki Sloveniji in jim zagotavljajo enakopravnost v družbenem življenju;
zagotavljajo enotnost pravnega reda v Ljudski republiki Sloveniji ter zakonitost in enotno uporabe zakonov;
skrbijo za organizacijo in delovanje organov oblasti in spravljajo v sklad delo ljudskih odborov z enotnim sistemom oblasti;
organizirajo pravosodje v Ljudski republiki Sloveniji;
zagotavljajo in varujejo javni red na ozemlju Ljudske republike Slovenije;
sodelujejo pri izvrševanju za«ev iz izključne pristojnosti federacije na področju varstva družbene in politične ureditve; opravljajo druge zadeve, ki so jim dane z zveznimi zakoni in drugimi predpisi.
Te pravice in dolžnosti izvršujejo republiški organi oblasti v okviru pristojnosti, ki je določena zanje s tem zakonom.
10.	člen
Razen tistih pravic, ki so z ustavo določene za zvezne in republiške organe oblasti, opravljajo ljudski odbori samostojno vse zadeve, ki imajo splošen pomen za skupnost v gospodarskem, komunalnem, kulturnem in socialnem življenju in razvoju občine, mesta oziroma okraja.
Ljudski odbori izdajajo na podlagi in v mejah pravic, ki so jim dane z zakonom in s splošnimi predpisi višjih državnih organov, dopolnilne predpise za ureditev zadev iz svoje pristojnosti; v zadevah, ki imajo splošen pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj občine, mesta oziroma okraja, pa izdajajo samostojno predpise in druge akte, če te zadeve niso urejene z zakonom.
Ljudski odbori neposredno izvršujejo zvezne in republiške zakone s tem, da izdajajo upravne odločbe in opravljajo druga upravna opravila, kolikor to z ustavo ali zakonom ni dano v pristojnost zveznih oziroma republiških organov oblasti.
Občinski ljudski odbor opravlja vse zadeve, ki imajo splošen pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj občine, kolikor za posamezne zadeve ni določena pristojnost okrajnega ljudskega odbora.
Ljudski odbori volijo sodnike okrajnih in okrožnih sodišč po določbah posebnega zakona.
Svojo organizacijo in delo predpiše ljudski odbor s statutom.
11.	člen
Ljudski odbor izvršuje oblast na podlagi in v mejah ustave in zakonov.
Pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti se opira ljudski odbor na gospodarske in druge družbene organizacije, samoupravne zavode in društva ter na pobudo državljanov; nasproti tem organizacijam, zavodom in društvom ima ljudski odbor samo tiste pravice, ki so določene z zakonom.
12.	člen
Ljudski odbor razpolaga sam s tistim delom dohodkov, ki ga gospodarske organizacije v skladu z zveznim in republiškim družbenim planom oddajo občini, mestu oziroma okraju; ljudski odbor ima pravico do odstotka davkov, določenega z zakonom, in pravico vpeljati lokalno doklado; občinski in mestni ljudski odbor imata tudi pravico vpeljati posebni krajevni prispevek.
Ljudski odbor samostojno sprejme proračun. Mestni in okrajni ljudski odbor samostojno sprejmeta družbeni plan.
Ljudski odbor ima nadzorstvo nad gospodarjenjem s splošnim ljudskim premoženjem; občinski oziroma mestni ljudski odbor gospodarita z vsemi zemljišči in poslopji, ki so splošno ljudsko premoženje, kolikor ta pravica ne pripada drugim državnim organom, gospodarskim organizacijam, zavodom in skupnostim.
13.	člen
Republiški organi oblasti imajo nasproti ljudskim odborom samo tiste pravice, ki so določene z zakonom.
Republiški organi oblasti imajo pravico nadzorovati zakonitost dela ljudskih odborov; okrajni ljudski odbor ima v mejah zakona pravico nadzorovati zakonitost dela občinskih ljudskih odborov.
Ljudski odbof ima pravico podati za varstvo samoupravnih pravic Izvršnemu svetu oziroma Ljudski skupščini ugovor, če misli, da je bila s predpisom ali z drugim aktom višjega državnega organa kršena kakšna njegova z zakonom določena pravica.
2.	Ljudska republika Slovenija in Federativna ljudska republika Jugoslavija
14.	člen
Razen z zvezno ustavo določenih pravic, ki jih delovno ljudstvo poveri federaciji izvršuje Ljudska republika Slovenija oblast samostojno.
15.	člen
Ozemlje Ljudske republike Slovenije je sestavni 'iel ozemlja Federativne ljudske republike Jugosla-vije in njenega enotnega državnega, gospodarskega carinskega območja.
Blagovni promet v Ljudski republiki Sloveniji in ^di blagovni promet med Ljudsko republiko Slovenjo in drugimi ljudskimi republikami Federativne tjudske republike Jugoslavije je prost in se ne more omejiti z nobenim aktom republiških organov ali ljudskih odborov.
16.	člen
Zvezni zakoni in drugi akti zveznih organov veljajo na ozemlju Ljudske republike Slovenije.
Če se zvezni zakon in zakon Ljudske republike Slovenije ne ujemata, se uporablja zvezni zakon.
17.	člen
Upravni in sodni akti in listine državnih organov drugih ljudskih republik Federativne ljudske republike Jugoslavije imajo enako veljavo v Ljudski republiki Sloveniji.
18.	člen
Državljani drugih ljudskih republik Federativne ljudske republike Jugoslavije uživajo na ozemlju Ljudske republike Slovenije enake pravice kakor državljani Ljudske republike Slovenije.
II. REPUBLIŠKI ORGANI OBLASTI A. LJUDSKA SKUPŠČINA
1.	Pravice Ljudske skupščine
19.	člen
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije je predstavnik suverenosti slovenskega naroda in najvišji organ oblasti Ljudske republike Slovenije.
Ljudska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v mejah zvezne ustave, ustave Ljudske republike Slovenije in zveznih zakonov.
20.	člen
Ljudska skupščina izvršuje pravice, ki pripadajo republiškim organom oblasti, neposredno in po Izvršnem svetu kot svojem izvršilnem organu. Nekatere izvršilne zadeve pa opravljajo po smernicah in pod nadzorstvom Izvršnega sveta republiški upravni organi.
Pravice, ki pripadajo republiškim organom oblasti na področju pravosodja, izvršuje Vrhovno sodišče Ljudske republike Slovenije na podlagi zakonov.
21.	člen
Samo Ljudska skupščina je pristojna:
1.	da spreminja ustavo Ljudske republike Slovenije;
2.	da sprejema republiške zakone, republiški družbeni plan in republiški proračun; da potrjuje končni obračun o izpolnitvi republiškega družbenega plana in sklepni račun o izvršitvi republiškega proračuna;
3.	da voli in razrešuje predsednika in člane Izvršnega sveta;
4.	da voli in razrešuje sodnike Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije;
5.	da voli z zvezno ustavo določeno število ljudskih poslancev za Zvezni zbor Zvezne ljudske skupščine in jih odpoklicuje;
6.	da sklepa dogovore z Ljudsko republiko Hrvatsko o teritorialnih spremembah med Ljudsko republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Hrvatsko; take dogovore pa mora predložiti v potrditev Zvezni ljudski skupščini;
7.	da daje smernice za delo Izvršnega sveta;
8.	da ustanavlja samoupravne zavode in posebne šole, ki imajo pomen za vso republiko, ter visoke šole;
9.	da podeljuje amnestijo za kazniva dejanja, ki so določena z republiškimi zakoni;
10.	da odloča o podaljšanju mandata občinskim, mestnim in okrajnim ljudskim odborom največ za eno leto in o razpisu splošnih volitev za ljudske odbore še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni; da odloča o ugovorih, ki jih podajo za varstvo svojih samoupravnih pravic ljudski odbori zoper akte Izvršnega sveta. ,
Skupščina sprejema deklaracije in resolucije o zadevah, ki spadajo v pristojnost republiških organov oblasti, in o drugih vprašanjih, ki imajo splošen pomen za Ljudsko republiko Slovenijo.
Skupščina daje priporočila za delo državnih organov, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij.
22.	člen
Ljudska skupščina samostojno sprejema zakone.
Na področjih, na katerih so izdani zvezni splošni zakoni, sprejema Ljudska skupščina zakone v skladu z načeli, postavljenimi v zveznih zakonih.
Na področjih, na katerih so izdani zvezni temeljni zakoni, sprejema Ljudska skupščina dopolnilne zakone.
Na področjih izključne zvezne zakonodaje lahko sprejema Ljudska skupščina zakone samo, če in kolikor je za to posebej pooblaščena z zveznim zakonom.
Ljudska skupščina sme v zadevah s področja zvezne splošne in temeljne zakonodaje sprejeti republiški zakon tudi takrat, kadar ni zveznega zakona. Ce se pozneje izda zvezni temeljni zakon, prenehajo veljati tiste določbe republiškega zakona, ki se nanašajo na vprašanje, ki je urejeno z zveznim temeljnim zakonom.
23.	člen
Samo z zakonom se smejo urejati zadeve, ki se tičejo: organizacije oblasti in javnih služb, ki so splošnega pomena; republiškega državljanstva; razdelitve Ljudske republike Slovenije na občine, mesta in okraje; volitev in odpoklica ljudskih predstavnikov; društev, zborovanj in shodov; amnestije in pomilostitve; planskega vodstva narodnega gospodarstva; gospodarskih organizacij; prometa, zvez in cest; dobrin, ki so v splošni rabi; proračuna, družbenega prispevka, davkov in drugih davščin; izkoriščanja naravnih bogastev in sil; univerze in visokih šol, splošnih izobraževalnih, posebnih, strokovnih in osnovnih šol; dela; družine, zakonske zveze in skrbništva; zatiranja nalezljivih bolezni; uslužbencev državne administracije in tudi druge zadeve iz izključne pristojnosti republiških organov oblasti. O teh zadevah smejo ljudski odbori izdajati predpise samo, če in kolikor so za to posebej pooblaščeni z zakonom.
Ljudska skupščina postavlja z zakonom samo splošna načela za predpise ljudskih odborov ali pa z zakonom ureja samo temeljna vprašanja o zadevah, ki imajo splošen pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj občine, mesta oziroma okraja, če to zahteva splošna korist republike. Ljudski odbori izdajajo v takih zadevah svoje predpise v okviru splošnih načel, postavljenih z republiškim
zakonom, oziroma dopolnjujejo s svojimi predpisi ustrezne določbe republiškega zakona. Ce ni republiškega zakona, lahko ljudski odbori samostojno izdajajo svoje predpise. Če se pozneje izda republiški zakon, prenehajo veljati predpisi ljudskega odbora, ki se nanašajo na temeljna vprašanja, ki so urejena z republiškim zakonom.
Ce se predpis ljudskega odbora ne ujema s predpisi republiškega zakona, se uporablja republiški zakon.
24.	člen
Z republiškim družbenim planom se zagotovijo republiškim organom oblasti samo tista z zakonom določena finančna sredstva, ki so namenjena za zadeve iz njihove pristojnosti, za pomoč mestom in okrajem in za pomoč zavodom in gospodarskim organizacijam, ki imajo splošen pomen za Ljudsko republiko Slovenijo.
Z republiškim proračunom se določijo in razdelijo finančna sredstva, ki so potrebna za zadeve iz republiške pristojnosti in za delo republiških organov in zavodov.
25.	člen
Ljudska skupščina lahko sklene, da se zakonski predlog — in sicer preden ga skupščina sprejme ali potem ko ga je že sprejela — ali pa tudi kakšno drugo vprašanje iz pristojnosti republiških organov oblasti predloži volilnemu telesu, da o njem odloči (referendum).
Referendum lahko predlaga petina članov enega doma ali Izvršni svet.
Odločitev volilnega telesa je obvezna. Dve leti po referendumu se ne more izdati zakon ali drug akt, ki bi bil v nasprotju z odločitvijo volilnega telesa.
O referendumu bo izdan poseben zakon.
26.	člen
Zakoni se objavljajo v uradnem listu. Zakon začne veljati osmi dan po objavi, če zakon sam ne določi drugače.
27.	člen
Zakon ne more imeti učinka za nazaj, razen če je to v zakonu izrečno določeno.
Zakon, ki določa kazni, ima lahko učinek za nazaj samo, če je za storilca milejši.
28.	člen
Ljudska skupščina se voli za štiri leta.
Skupščina lahko podaljša svoj mandat v vojni ali v drugih izrednih razmerah za čas, dokler tako stanje traja.
Skupščina lahko sklene, da se razpusti, še preden preteče doba, za katero je bila izvoljena.
29.	člen
Volitve v novo Ljudsko skupščino morajo biti razpisane, preden poteče zadnji dan dobe, za katero je bila skupščina izvoljena.
Ce si je Ljudska skupščina podaljšala mandat, morajo biti razpisane volitve brž ko prenehajo okoliščine, zaradi katerih si je podaljšala mandat.
Od dneva, ko se Ljudska skupščina razpusti, pa do dneva volitev v novo Ljudsko skupščino ne smejo preteči več kot trije meseci in ne manj kot dva meseca.
30.	člen
Spremembo ustave lahko predlaga najmanj 20 poslancev enega doma ali Izvršni svet.
Skupščina sklepa najprej v vsakem domu z večino glasov o tem, ali naj se vzame predlog za spremembo ustave v obravnavo.
Sprememba ustave je sprejeta, če glasuje zanjo tri petine članov vsakega doma.
*. Doma Ljudske skupščine
31.	člen
Ljudsko skupščino sestavljata dva doma: Republiški zbor in Zbor proizvajalcev.
32.	člen
Republiški zbor sestavljajo ljudski poslanci, ki jih izvolijo državljani v okrajih in mestih na podlagi splošne, enake in neposredne volilne pravice.
Zbor proizvajalcev sestavljajo ljudski poslanci, ki jih izvolijo tisti proizvajalci, ki delajo v proizvodnji, prevozništvu in trgovini, in sicer v takšnem razmerju, kot so udeležena gospodarska področja pri skupnem družbenem produktu Ljudske republike Slovenije.
33.	člen
Ljudske poslance za Republiški zbor volijo državljani v mestih in okrajih po pravilu: en poslanec na 12.000 prebivalcev.
34.	člen
Ljudske poslance za Zbor proizvajalcev volijo kot predstavnike svojih gospodarskih organizacij delavci in uslužbenci gospodarskih podjetij, člani kmetijskih zadrug ter obrtniki in obrtni delavci.
V	Zbor proizvajalcev se voli toliko poslancev kot ustreza pravilu: en poslanec na 16.000 proizvajalskega prebivalstva.
35.	člen
Ljudske poslance za Zbor proizvajalcev volijo industrijski, kmetijski in obrtni proizvajalci, in sicer vsak posebej v svoji proizvajalski skupini.
Industrijska skupina obsega delavce in uslužbence v industriji, rudarstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, prevozništvu, trgovini, gostinstvu in pri komunalnih delih.
Kmetijska skupina obsega kmete, ki so člani kmetijskih zadrug, ter delavce in uslužbence kmetijskih posestev.
Obrtna skupina obsega delovne ljudi v obrtništvu.
Pravico voliti poslance za Zbor proizvajalcev imajo proizvajalci, ki imajo splošno volilno pravico.
V	vsaki proizvajalski skupini se voli v Zbor proizvajalcev toliko poslancev, kot ustreza razmerju, s katerim je posamezna proizvajalska skupina udeležena pri skupnem družbenem produktu Ljudske republike Slovenije, kot je določen v tekočem republiškem družbenem planu.
V	vsaki proizvajalski skupini se volijo poslanci po pravilu, da se voli po en poslanec na enako število Proizvajalskega prebivalstva.
36.	člen
Za poslanca Republiškega zbora je lahko voljen vsak državljan, ki ima splošno volilno pravico.
Za poslanca Zbora proizvajalcev je lahko voljen vsak proizvajalec, ki ima splošno volilno pravico in pripada proizvajalski skupini, iz katere se voli poslanec. Za poslanca Zbora proizvajalcev je lahko voljen tudi sindikalni funkcionar, ki so ga proizvajalci izvolili za funkcionarja.
Poslancu, ki za trajno preneha biti proizvajalec ali spremeni proizvajalsko skupino, v kateri je bil izvoljen, preneha mandat.
37.	člen
Ljudski poslanci Republiškega zbora pridobijo pravice članov okrajnega oziroma mestnega zbora tistega okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora, na katerega območju so bili izvoljeni.
Člani Zbora proizvajalcev pridobijo pravico članov zbora proizvajalcev tistega okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora, na katerega območju so bili izvoljeni.
38.	člen
Volivci imajo pravico odpoklicati ljudskega poslanca.
39.	člen
O volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev se glasuje tajno.
40.	člen
Republiški zbor in Zbor proizvajalcev sta enakopravna:
1.	kadar odločata o spremembi ustave;
2.	kadar sprejemata republiški družbeni plan in republiški proračun; kadar potrjujeta končni obračun o izpolnitvi republiškega družbenega plana in sklepni račun o izvršitvi republiškega proračuna;
3.	kadar sprejemata zakone s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja;
4.	kadar sklepata o razpisu referenduma o zadevah s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja;
5.	kadar odločata o podaljšanju mandata Ljudske skupščine, o tem, ali so prenehale okoliščine, zaradi katerih je bil podaljšan mandat Ljudske skupščine, in o tem, da se Ljudska skupščina razpusti pred potekom dobe, za katero je bila izvoljena;
6.	kadar odločata o nagradah ljudskih poslancev in o prejemkih predsednika, podpredsednika in tajnika Ljudske skupščine ter predsednika in članov Izvršnega sveta;
7.	kadar sklepata o ugovorih, ki jih podajo ljudski odbori za varstvo svojih samoupravnih pravic na področju gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja;
8.	kadar sprejemata deklaracije in resolucije o vprašanjih s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja.
41.	člen
Republiški zbor in Zbor proizvajalcev zasedata vsak posebej.
Predlog zakona, ki ga enakopravno sprejemata oba doma, se lahko predloži enemu ali drugemu domu.
Doma lahko skleneta, da bosta na skupni seji obravnavala posamezen zakonski predlog ali drugo vprašanje, o katerem odločata oba doma enako-
pravno; vendar glasujeta o zakonskih predlogih vsak dom zase na svoji seji.
42i člen
Na skupni seji obeh domov Ljudska skupščina:
1.	voli in razrešuje predsednika in člane Izvršnega sveta;
2.	voli in razrešuje predsednika, podpredsednika in tajnika Ljudske skupščine;
3.	voli in razrešuje sodnike Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije;
4.	voli in razrešuje člane odborov in komisij Ljudske skupščine;
5.	razglasi spremembo ustave.
43.	člen
Vse zadeve iz pristojnosti Ljudske skupščine, razen tistih, o katerih odločata oba doma enakopravno ali na skupni seji obeh domov, in tistih, o katerih odloča samo Zbor proizvajalcev, opravlja samo Republiški zbor.	Zv*
Člani Zbora proizvajalcev imajo pravico predlagati Republiškemu zboru, naj se spremeni zakonski predlog, o katerem sklepa samo Republiški zbor, in tudi dajati predloge za spremembo zakonov, ki jih je sprejel samo Republiški zbor.
44.	člen
Predlog zakona ali drugega akta, o katerem enakopravno odločata oba doma, je sprejet, če je izglasovan v obeh domih v enakem besedilu.
Vsak dom ima pravico predlagati, naj se spremeni predlog zakona ali kakšnega drugega akta, ki ga je že izglasoval drugi dom. Tako spremenjeni predlog se vrne v pritrditev domu, od katerega je predlog prišel.
Če se doma ne zedinita glede besedila zakona, določita skupno komisijo, sestavljeno iz enakega števila poslancev obeh domov z nalogo, da doseže soglasje.
Če se v komisiji ne doseže soglasje med večine predstavnikov enega in drugega doma ali če doma ne potrdita besedila, ki ga predlaga komisija, se obravnavanje spornega vprašanja preloži za sedem dni.
Po tem roku se na sejah znova obravnavajo vprašanja, o katerih ni bilo doseženo soglasje. Če se tudi po dveh zaporednih obravnavah ne doseže soglasje, se Ljudska skupščina razpusti in razpišejo volitve za novo Ljudsko skupščino.
45.	člen
Spore o pristojnosti med domoma rešuje Ljudska skupščina na skupni seji obeh domov.
46.	člen
Zbor proizvajalcev lahko daje priporočila gospodarskim organizacijam za njihovo delo ter državnim organom in samoupravnim zavodom o vprašanjih s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja.
Zbor proizvajalcev lahko v mejah z zakonom določenih pravic izdaja odloke za delo gospodarskih organizacij, državnih organov in samoupravnih zavodov.
47.	člen
Republiški zbor in zbor proizvajalcev sklepata vsak sam o verifikaciji mandatov svojih članov.
48.	člen
Vsak dom lahko sklene, da se razpusti, še preden preteče doba, za katero je bila Ljudska skupščina izvoljena; vendar pa dela še naprej, dokler ni izvoljen novi dom. Novi dom se razpusti, ko preteče doba, za katero je bila izvoljena Ljudska skupščina.
49.	člen
Vsak dom sprejme svoj poslovnik, oba doma skupaj pa poslovnik za skupne seje.
3.	Predsednik Ljudske skupščine in predsednika
domov
50.	člen
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije si izvoli izmed poslancev predsednika, enega ali dva podpredsednika in tajnika. Izvoli jih za dobo, zs katero je sama izvoljena.
Predsednik, podpredsednik in tajnik ostanejo na svojem mestu tudi še po razpustu skupščine do izvolitve novega predsednika, podpredsednika in tajnika.
Predsednik Ljudske skupščine predstavlja skupščino, podpisuje skupno s predsednikom Izvršnega sveta ukaze o razglasitvi zakonov, vodi skupne seje obeh domov ter skrbi za to, da se dela po poslovniku in da se izvršujejo sklepi skupščine in njenih domov.
Kadar je predsednik skupščine zadržan, ga na-domestuje podpredsednik.
Predsednik oziroma podpredsednik skupščine se ne sme udeleževati obravnave in tudi ne sme glasovati, kadar vodi sejo.
Tajnik Ljudske skupščine skrbi za njeno administracijo.
51.	člen
Vsak dom si izvoli za eno leto izmed sebe vsak svojega predsednika, podpredsednika in po tri zapisnikarje.
Predsednik doma vodi seje doma in skrbi, da se dela po poslovniku.
Predsednik oziroma podpredsednik doma se ne sme udeleževati obravnave in tudi ne sme glasovati, kadar vodi sejo.
4.	Pravice in dolžnosti ljudskih poslancev
52.	člen
Vsak poslanec ima pravico, dajati domu, katerega član je, predloge zakonov, odlokov, priporočil, deklaracij in resolucij. Poslanci imajo tudi pravico dajati predloge takšnih odlokov, priporočil, deklaracij in resolucij, o katerih sklepa Ljudska skupščina na skupni seji obeh domov.
Poslanci imajo pravico sodelovati v vsakem odboru svojega doma, čeprav niso člani odbora: nimajo pa pravice glasovati.
55.	člen
Vsak poslanec ima pravico obrniti se z vprašanji na Izvršni svet. Izvršni svet odgovori na vprašanje na seji doma ali na skupni seji obeh domov ali pa pismeno.
Poslanec, ki je postavil vprašanje, ima pravico predlagati domu oziroma skupščini, naj začne obravnavo o vprašanju, ki ga je postavil.
Vsak poslanec ima pravico zahtevati po svojem domu pojasnila od državnega sekretarja, predsednika sveta ali od sekretarja sveta. Državni sekretar, predsednik sveta oziroma sekretar sveta mora dati zahtevano pojasnilo pismeno, razen če sklene dom ali skup-šična, naj ga da osebno na seji.
54.	člen
Člani Republiškega zbora morajo o svojem delu ter o delu Republiškega zbora in Ljudske skupščine poročati volivcem neposredno ali pa po okrajnem oziroma mestnem zboru tistega ljudskega odbora, v katerem imajo odborniške pravice.
V	zadevah, ki spadajo v pristojnost Republiškega zbora ali Ljudske skupščine, ima okrajni oziroma mestni zbor ljudskega odbora, v katerem ima poslanec odborniške pravice, pravico zahtevati od poslanca, naj sporoči Republiškemu zboru oziroma Ljudski skupščini njegov predlog ali njegovo mnenje; poslanec je pa dolžan to storiti.
55.	člen
Člani Zbora proizvajalcev morajo o svojem delu ter o delu Zbora proizvajalcev in Ljudske skupščine poročati volivcem neposredno ali pa po zboru proizvajalcev tistega ljudskega odbora, v katerem imajo odborniške pravice.
V	zadevah, ki spadajo v pristojnost Zbora proizvajalcev ali Ljudske skpuščine ima zbor proizvajalcev ljudskega odbora, v katerem ima poslanec odborniške pravice, pravico zahtevati od poslanca, naj sporoči Zboru proizvajalcev oziroma Ljudski skupščini njegov predlog ali njegovo mnenje; poslanec je pa dolžan to storiti.
56.	člen
Poslanci Republiškega zbora imajo pravico do stalne mesečne nagrade.
Dolžnost poslancev Zbora proizvajalcev je častna; poslanci pa imajo pravico do povračila stroškov, ki jih imajo zaradi opravljanja svojih poslanskih dolžnosti in tudi pravico do povračila izgubljenega zaslužka za čas, ko opravljajo svoje poslanske dolžnosti.
57.	člen
Poslanec ne sme biti poklican na odgovornost, ne sme se mu vzeti prostost in tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali izraženo mnenje v skupščini.
Poljancu se brez dovoljenja doma, katerega član je, ne sme vzeti prostost in se proti njemu ne sme začeti kazenski postopek, razen če je bil zaloten pri takem kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora nad pet let ali hujša kazen. V takem primeru mora državni organ, ki je poslancu vzel prostost ali začel zoper njega kazenski postopek, to takoj naznaniti predsedniku Ljudske skupščine; ta predloži zadevo ustreznemu domu, da odloči, ali Daj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odvzetje prostosti v veljavi.
Kadar dom ni zbran, da mandatno-imunitetni odbor ustreznega doma dovoljenje za to, da se sme Poslancu vzeti prostost in začeti oziroma nadaljevati zoper njega kazenski postopek; potrebna pa je oaknadna potrditev doma.
58.	člen
Ljudski poslanec ne more biti obenem uslužbenec v državni upravi in tudi ne sodnik.
5.	Seje
59.	člen
Ljudska skupščina stalno zaseda vso dobo, za katero je bila izvoljena, in dela na ločenih sejah domov, na skupnih sejah obeh domov ter v stalnih ia drugih odborih in komisijah.
Nova Ljudska skupščina se zbere najpozneje trideseti dan po volitvah.
60.	člen
Sejo posameznega doma skliče predsednik Ljudske skupščine na podlagi sklepa doma, na predlog predsednika doma, posameznega odbora, petine članov doma ali Izvršnega sveta ali sam od sebe ali pa kadar to določa ta zakon.
Skupno sejo obeh domov skliče predsednik Ljudske skupščine na podlagi sklepa skupščine ali na predlog enega doma, posameznega odbora ali Izvršnega sveta ali sam od sebe ali pa kadar to določa ta zakon.
Če predsednik skupščine ae skliče seje, kadar je to predpisano ali predlagano, se skupščina oziroma njen dom zbere na povabilo dvajsetih poslancev ali Izvršnega sveta.
61.	člen
Republiški zbor oziroma Zbor proizvajalcev veljavno sklepa z večino glasov na seji, na kateri je navzočih večina poslancev enega oziroma drugega zbora.
Ljudska skupščina na seji obeh domov veljavno sklepa z večino glasov, če je navzočih večina poslancev enega in drugega doma.
6.	Odbori in komisije
62.	člen
Republiški zbor in Zbor proizvajalcev imata vsak kot svoja stalna odbora: zakonodajni odbor in mandatno-imunitetni odbor.
Vsak dom lahko ustanovi stalne odbore tudi za druge zadeve iz svoje pristojnosti, anketne odbore ter druge odbore in komisije za opravljanje posebnih nalog.
Ljudska skupščina ima kot stalni komisiji: komisijo za razlago zakonov in komisijo za ljudske odbore.
Če je potrebno, se lahko ustanovijo tudi odbori in druge komisije Ljudske skupščine.
63.	člen
Člani Izvršnega sveta ne morejo biti funkcionarji Ljudske skupščine ali domov in tudi ne člani odborov in komisij.
Predsednik ljudske skupščine ne more biti član odbora ali kot? jije.
64.	člen
Odbori proučujejo zakonske predloge, obravnavajo vprašanja, ki jih sprožijo odborovi člani in druga vprašanja iz pristojnosti doma in dajejo svojemu domu poročila in predloge.
Vsak zakonski predlog mora biti obravnavan v ustreznih odborih doma, preden se da v obravnavo domu, razen če dom sklene, naj se obravnava po hitrem postopku.
Vsak član odbora ima pravico predlagati, naj se dajo na dnevni red odborove seje vsa vprašanja,
ki se nanašajo na uporabo zakonov, na delo državnih organov, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij ali na druge zadeve, ki imajo splošen pomen ali pa pomen za volilno enoto, v kateri je bil izvoljen, kolikor to spada v področje odbora, ali pa načeti taka vprašanja kar med obravnavanjem v odboru.
Poslanec, ki ni član odbora, ima pravico, da v odboru svojega doma sproži vprašanje iz odborovega področja. Odbor odloči, ali se tako vprašanje da na dnevni red.
65.	člen
Odbori lahko sprejemajo resolucije in dajejo v mejah svojega delovnega področja priporočila za delo državnih organov, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij.
66.	člen
ljudskih odborov, za katera je pristojna Ljudska skupščina ter daje domoma oziroma Ljudski skupščini predloge za rešitev teh vprašanj.
Člane komisije voli izmed ljudskih poslancev Ljudska skupščina na skupni seji obeh domov.
Komisija za ljudske odbore dela tudi še po razpustu skupščine, dokler se ne izvoli nova komisija.
70.	člen
Odbori in stalne komisije delajo po poslovniku. Poslovnik sprejme vsak odbor oziroma komisija, potrdi pa ustrezni dom oziroma Ljudska skupščina.
Vsak odbor oziroma vsaka stalna komisija ima svojega predsednika in tajnika, ki ju izvoli sama.
Odbori enega doma in odbori obeh domov in komisije imajo lahko tudi skupne seje, če je to potrebno.
Odbori lahko zahtevajo od Izvršnega sveta, naj jim odgovori na vprašanja in da pojasnila o svojem delu.
Člani Izvršnega sveta se lahko udeležujejo od-borovih sej in lahko sodelujejo pri obravnavi, nimajo pa pravice glasovati.
Izvršni svet lahko predlaga, naj se dajo na dnevni red odborove seje posamezna vprašanja in tudi. naj se skliče odbor zato, da mu razloži svoje stališče o takih vprašanjih. Odbor taka vprašanja lahko obravnava, sprejema resolucije in da priporočila.
Odbor lahko zahteva od državnih sekretarjev, predsednikov svetov, sekretarjev svetov, podsekretarjev, direktorjev in drugih uslužbencev in strokovnjakov, naj mu ustno ali pismeno odgovorijo na vprašanja ali dajo poročila in pojasnila.
Odbor lahko zahteva od poslanca, naj mu poroča o stanju v svoji volilni enoti oziroma v gospodarskih organizacijah, ki so ga izvolile.
67.	člen
Odbori lahko opravljajo ankete in zaslišanja. V ta namen smejo zahtevati od vseh državnih organov, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij potrebne podatke, spise in listine.
68.	člen
Komisija za razlago zakonov daje obvezne razlage republiških zakonov.
Predlog za razlago zakona lahko da vsak ljudski poslanec, odbor doma, Izvršni svet in Vrhovno sodišče Ljudske republike Slovenije.
Obvezne razlage mora komisija predložiti pozneje
B. IZVRSNI SVET
71.	člen
Ljudska skupščina poveri Izvršnemu svetu predstavljanje Ljudske republike Slovenije, skrb za izvajanje zakonov, nadzorstvo nad delom republiške uprave, nadzorstvo nad zakonitostjo dela ljudskih odborov in določenih samoupravnih zavodov, ter opravljanje drugih izvršilnih zadev iz pristojnosti republiških organov oblasti.
72.	člen
Izvršni svet:
1.	skrbi, da se izvršujejo zakoni, republiški družbeni plan in republiški proračun ter drugi akti Republiške ljudske skupščine. Zveznega izvršnega sveta in Zvezne ljudske skupščine; izdaja predpise in ukrepe za njihovo izvrševanje; izdaja ukrepe za izvrševanje zadev iz pristojnosti republiških organov oblasti; opravlja splošno nadzorstvo nad uporabo zakonov;
2.	pripravi predloge republiškega družbenega plana, republiškega proračuna in drugih zakonov in jih predloži Ljudski skupščini;
3.	nadzoruje v mejah zakona zakonitost dela ljudskih odborov; potrjuje statute ljudskih odborov okrajev, mest in mestnih občin; odloča v mejah zakona o ugovorih, ki jih za varstvo svojih samoupravnih pravic podajo ljudski odbori zoper akte republiških upravnih organov, občinski ljudski odbori pa tudi zoper akte okrajnih ljudskih odborov;
4.	določa smernice za delo republiških upravnih organov ter smernice za delo ljudskih odborov v
.	.	,	.	,	.	upravnih zadevah, ki spadajo v pristojnost republi-
V P°Kr(miisI'^z^razk11 zakouo^šteje^d^et^člano^' :!ških or»anov oblastL kateril1 izvršitev pa je bila pre-
Komisija za razlago zakonov šteje izvoli jih Ljudska skupščina izmed ljudskih poslan- ČL cev na skupni seji obeh domov.
Komisija za razlago zakonov dela tudi še po razpustu
nesena na ljudske odbore;
5. ustanavlja republiške upravne organe, razen državnih sekretariatov in svetov; predpisuje organiza-
skupščine, dokler se ne izvoli nova ~ komisija. ^ ciJ° ,in delo republiških upravnih organov; izdaja
<- temeljne predpise za organizacijo m delo upravnih 69. člen	^ organov ljudskih odborov in izdaja ukrepe za zboljša-
Komisija za ljudske odbore odloča o sporih med okrajnim oziroma mestnim zborom in med zborom proizvajalcev okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora.
Komisija za ljudske odbore preučuje ugovore, ki jih podajo za varstvo svojih samoupravnih pravic ljudski odbori zoper akte Izvršnega sveta, in obravnava druga vprašanja s področja organizacije in dela
jČ' nje dela administracije ljudskih odborov; skrbi za izva-janje uslužbenskega sistema;
6. razveljavlja in odpravlja akte republiških upravnih organov, izdane izven upravnega postopka, če so v nasprotju z zveznimi ali republiškimi zakoni ali s predpisi zveznega ali republiškega izvršnega sveta ali s predpisi zveznih upravnih organov; odloča v upravnem postopku v mejah, ki jih določa zakon;
?. ustanavlja podjetja; izdaja temeljne predpise za organizacijo in delo samoupravnih zavodov, ki jih Ljudska skupščina ustanovi z zakonom;
8.	razpolaga s proračunsko rezervo Ljudske republike Slovenije;
9.	imenuje in razrešuje državne sekretarje, sekre-
tarje svetov, podsekretarje, republiškega javnega pravobranilca in druge višje uslužbence, za katere to določa zakon;	RVl-	/87/fg •
10.	izda ukaz o razpustu Ljudske skupščine, če se doma ne sporazumeta glede besedila zakona; razpisuje volitve za Ljudsko skupščino;
11.	razglaša z ukazom zakone; skrbi za objavo republiških zakonov in drugih predpisov;
12.	daje pomilostitve v skladu s posebnim zakonom;
13.	opravlja druge z zakonom določene zadeve.
Izvršni svet lahko predloži Ljudski skupščini
vsako vprašanje iz svoje pristojnosti, da ga obravnava in o njem odloči.
Izvršni svet mora predložiti v pritrditev pristojnim odborom Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev osnutke svojih predpisov o ustanovitvi in o organizacijskih spremembah organov državne uprave, kolikor so s takimi predpisi zvezani izdatki, ki niso določeni s proračunom, ali izdatki, ki naj se krijejo iz proračunske rezerve.
73.	člen
Pri opravljanju nadzorstva nad delom ljudskih odborov ima Izvršni svet v mejah zakona pravicu razveljaviti ali odpraviti nezakonite akte ljudskih odborov; v zadevah, ki niso urejene z zakonom ali s splošnim prodpisom višjega državnega organa, pa ima pravico razveljaviti ali odpraviti tudi take akte ljudskih odborov, s katerimi so p-rizadete splošne koristi.
Ljudski odbor, katerega akt je razveljavljen ali odpravljen, ima pravico pritožiti se Ljudski skupščini zoper odločbo Izvršnega sveta.
Izvršni svet lahko razpusti vsak ljudski odbor na območju Ljudske republike Slovenije ali pa samo okrajni ali mestni zbor ali samo zbor proizvajalcev, če je njihovo delo v očitnem nasprotju z ustavo ali zakonom. Člani razpuščenega odbora oziroma zbora imajo pravico do ugovora na Ljudsko skupščino.
74.	člen
Izvršni svet lahko izdaja uredbe za izvrševanje republiških zakonov, v drugih zadevah iz svoje pristojnosti pa odloke, navodila in odločbe. Izvršni svet sme izdajati predpise za izvrševanje zveznih zakonov in zveznih uredb samo, če je z zveznim zakonom ali zvezno uredbo za to pooblaščen. HAftCi* 3 ti - /o
Izvršni svet izda uredbo o svoji organizaciji in delu, mora jo pa predložiti Ljudski skupščini v potrditev.
75.	člen
Izvršni svet dela na podlagi in v mejah zvezne in republiške ustave, zveznih in republiških zakonov in zveznih uredb.
76.	člen
Izvršni svet šteje dvajset do trideset članov.
Predsednika in druge člane Izvršnega sveta voli Ljudska skupščina izmed poslancev Republiškega zbora.
Izvršni svet ima enega ali več podpredsednikov. Podpredsednike voli izmed sebe Izvršni svet in jih razrešuje.
Kandidate za člane Izvršnega sveta lahko predlaga 20 ljudskih poslancev.
Ljudska skupščina izvoli Izvršni svet na prvi skupni seji obeh domov.
77.	člen
Izvršni svet je izvoljen za isto dobo, za katero ja izvoljena Ljudska skupščina. Skupščina pa lahko razreši ves Izvršni svet ali posamezne njegove člane še pred potekom te dobe.
Izvršni svet dela tudi še po razpustu Ljudske skupščine, dokler ni izvoljen nov Izvršni svet.
78.	člen
Izvršni svet je za svoje delo odgovoren Ljudski skupščini.
Izvršni svet mora poročati Ljudski skupščini o svojem delu.
Ljudska skupščina lahko vsak čas zahteva od Izvršnega sveta, da ji poroča o svojem delu ali pa o posameznih zadevah iz svoje pristojnosti.
Ljudska skupščina obravnava poročilo Izvršnega sveta. Po obravnavi lahko sprejme resolucije in da priporočila.
Ce ugotovi skupščina pri obravnavanju, da kakšen akt Izvršnega sveta ni v skladu z zakonom, ga lahko razveljavi.
Te pravice izvršuje skupščina na skupni seji obeh domov ali pa na seji posameznega doma, če gre za zadevo, za katero je pristojen samo en dom.
79.	člen
Na čelu Izvršnega sveta je predsednik.
Predsednik Izvršnega sveta predstavlja Izvršni svet, vodi njegove seje, poroča v imenu Izvršnega sveta Ljudski skupščini o njegovem delu, podpisuje uredbe in skupno s predsednikom Ljudske skupščine ukaze o razglasitvi zakonov.
Predsednik Izvršnega sveta ima pravico zadržati izvršitev takšnih aktov Izvršnega sveta, s katerimi se ne strinja, mora pa sporna vprašanja takoj predložiti Ljudski skupščini v odločitev. V tem primeru mora predsednik Ljudske skupščine takoj sklicati sejo skupščine.
Ce je predsednik Izvršnega sveta zadržan, ga nadomestuje tisti podpredsednik, ki ga določi Izvršni svet.
80.	člen
Zadeve iz svoje pristojnosti rešuje Izvršni svet na seji.
Izvršni svet odloča z večino glasov.
81.	člen
Izvršni svet lahko iz svojih članov sestavi odbore in komisije za preučitev posameznih vprašanj, za pripravo zakonskih predlogov, uredb in drugih aktov Izvršnega sveta in pa za izdajanje odločb o določenih zadevah iz pristojnosti Izvršnega svete
82.	člen
Izvršni svet izvoli izmed svojih članov sekretarja in ga razreši.
Sekretar skrbi za administracijo Izvršnega sveta in opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti Izvršni svet.
C. REPUBLIŠKA UPRAVA
83.	člen
Za neposredno opravljanje določenih izvršilnih zadev iz pristojnosti republiških organov oblasti se ustanovijo državni sekretariati in drugi republiški upravni organi.
Za zadeve družbenega upravljanja, ki imajo na področjih prosvete, znanosti in kulture ter zdravstva in socialne politike splošen pomen, ter za opravljanje upravnih zadev iz republiške pristojnosti na teh področjih se ustanovijo sveti.
Republiški upravni organi so za svoje delo odgovorni Izvršnemu svetu.
84.	člen
Republiški upravni organi samostojno opravljajo zadeve iz svoje pristojnosti na podlagi in v mejah zveznih in republiških zakonov, predpisov zveznega in republiškega izvršnega sveta in predpisov zveznih upravnih organov, izdanih v mejah pristojnosti federacije, ter v skladu s smernicami Izvršnega sveta.
85.	člen
Republiški upravni organi izdajajo upravne odločbe in opravljajo druga upravna opravila samo v tistih zadevah, ki so z ustavo, zakonom ali uredbo dane v njihovo pristojnost.
Z republiškim zakonom, s katerim se postavijo splošna načela za predpise ljudskih odborov ali se. uredijo temeljna vprašanja v zadevah, ki imajo splošen pomen za življenje in razvoj občine, mesta ali okraja, se izdajanje upravnih odločb in opravljanje drugih upravnih opravil lahko da v pristojnost republiškim upravnim organom samo takrat, kadar je to splošnega pomena za republiko.
Razen v tistih zadevah, katerih izvrševanje je dano v pristojnost zveznim ali republiškim upravnim organom, izdajajo ljudski odbori na podlagi zveznih in republiških zakonov in drugih predpisov upravne odločbe in opravljajo druga upravna opravila.
86.	člen
Državni sekretariati in sveti se ustanovijo za zadeve ene ali več upravnih panog iz republiške pristojnosti.
Samostojne uprave, upravni zavodi in drugi samostojni republiški upravni organi se ustanovijo za opravljanje posameznih vrst upravnih zadev iz republiške pristojnosti.
Državni sekretariati in sveti se ustanovijo, združijo ali odpravijo z zakonom, drugi samostojni republiški upravni organi pa z uredbo.
87.	člen
Državni sekretariati so: Državni sekretariat za notranje zadeve, Državni sekretariat za pravosodno upravo, Državni sekretariat za gospodarstvo ter Državni sekretariat za proračun in državno administracijo.
Sveta sta: Svet za za prosveto in kulturo ter Svet za zdravstvo in socialno politiko.
88.	člen
Na čelu državnih sekretariatov so državni sekretarji. Državni sekretarji samostojno izvršujejo pravice, ki jih imajo državni sekretariati na podlagi zakonov in drugih predpisov.
Državni sekretarji so za svoje delo odgovorni Izvršnemu svetu.
Državni sekretarji prisežejo pred predsednikom Izvršnega sveta. Besedilo prisege določi Izvršni svet.
89.	člen
Državni sekretar ima pravico izdajati pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje uredb in drugih predpisov Izvršnega sveta. Državni sekretar lahko izdaja pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje zakona ali zvezne uredbe samo na podlagi posebnega z zakonom ali z zvezno uredbo danega pooblastila.
Z zakonom ali uredbo se lahko predpiše, da mora državni sekretar posamezne pravilnike ali odredbe predložiti Izvršnemu svetu v pritrditev, preden jih izda.
90.	člen
Državni sekretariati in sveti imajo v okviru svoje pristojnosti in v mejah, ki jih določi zakon, pravico nadzorovati zakonitost dela upravnih organov ljudskih odborov in tistih zavodov in gospodarskih organizacij, za katere je to določeno z zakonom ali uredbo.
V	izvrševanju tega nadzorstva ima državni sekretar oziroma svet pravico razveljaviti ali odpraviti njihove nezakonite akte.
Državni sekretar oziroma svet ima pravico zadržati izvršitev nezakonitih aktov okrajnih in mestnih ljudskih odborov in jih predložiti Izvršnemu svetu, da jih razveljavi ali odpravi.
V	zadevah, ki niso urejene z zakonom ali s predpisi drugih državnih organov, ima državni sekretar oziroma svet pravico in dolžnost, da opozori Izvršni svet na take akte ljudskih odborov, s katerimi so prizadete splošne koristi in da v mejah pristojnosti državnega sekretariata oziroma sveta predlaga Izvršnemu svetu ustrezne ukrepe, ki naj jih Izvršni svet odredi v mejah svoje pristojnosti.
Upravni organ ljudskega odbora, zavod in gospodarska organizacija imajo pravico pritožiti se Izvršnemu svetu zoper odločbe državnega sekretarja oziroma sveta, s katero je bil njihov akt razveljavljen ali odpravljen.
Državni sekretar oziroma svet lahko razveljavi, spremeni ali zadrži odločbe, izdane v upravnem postopku, samo po predpisih oziroma načelih upravnega postopka.
91.	člen
V	državnem sekretariatu je lahko eden ali več podsekretarjev.
Državni sekretar sme s pritrditvijo Izvršnega sveta prenesti posamezne pravice na podsekretarje.
92.	člen
Svet je kolegijsko telo.
Svet sestavljajo predstavniki samoupravnih zavodov, strokovnih in družbenih organizacij ter državljani, ki so se izkazali s svojim delom na področjih iz pristojnosti sveta.
Predsednika sveta ter člane sveta izmed državljanov imenuje in razrešuje Izvršni svet, druge člane sveta pa delegirajo določeni zavodi in organizacije.
Izvršni svet lahko razreši posamezne delegirane člane in zahteva od njihovih zavodov oziroma organizacij, naj delegirajo druge predstavnike.
Zavod oziroma organizacija lahko vsak čas odpokliče člana, ki ga je delegirala v svet, in delegira drugega člana.
Svet je za svoje delo odgovoren Izvršnemu svetu.
93.	člen
Pri opravljanju upravnih zadev iz republiške pristojnosti svet lahko izdaja pravilnike, odločbe in navodila za izvrševanje republiških uredb; za izvrševanje zakona ali zvezne uredbe sme izdajati te preklice samo, če je z zakonom ali zvezno uredbo za to pooblaščen. Upravne zadeve opravlja svet v skladu s smernicami Izvršnega sveta.
Svet sme izdajati priporočila za delo samoupravnih zavodov, obvezne odloke pa samo, če mu je dana ta pravica s posebnim zakonom.
94.	člen
Na čelu sveta je predsednik. Predsednik sklicuje, pripravlja in vodi seje sveta, podpisuje pravilnike, odredbe, navodila in obvezne odloke sveta in opravlja druge zadeve, ki so dane v njegovo področje z zakonom ali uredbo.
Svet ima sekretarja. Sekretar vodi delo administracije sveta in izvršuje sklepe sveta.
Sekretar sveta je državni uslužbenec in samostojno opravlja tiste upravne zadeve, ki so mu dane z zakonom ali predpisom Izvršnega sveta.
Sekretar ima pravico sodelovati pri delu sveta, nima pa pravice glasovati.
Za vse zadeve iz pristojnosti sveta je sekretar odgovoren svojemu svetu, za zadeve, za katere je posebej pooblaščen, pa Izvršnemu svetu.
95.	člen
Na čelo drugih samostojnih republiških upravnih organov se postavijo direktorji ali drugi uslužbenci, ki samostojno izvršujejo pravice, ki so dane tem upravnim organom.
Ti republiški upravni organi imajo pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela upravnih organov ljudskih odborov enake pravice kot državni sekretarji. Kar se tiče aktov ljudskih odborov, imajo samo pravico in dolžnost opozoriti Izvršni svet na njihovo nezakonitost in mu predlagati, naj izda ustrezne ukrepe v mejah svojih pristojnosti.
Izvršni svet lahko prenese na te vodilne uslužbence posebne pravice, ki jih imajo državni sekretarji, samo če je z zakonom za to pooblaščen.
Z zakonom in s predpisi Izvršnega sveta se lahko da vodilnim uslužbencem v državnih sekretariatih, svetih in v drugih republiških upravnih organih pravica, da izdajajo odločbe v določenih zadevah.
96.	člen
Zoper upravne odločbe državnih sekretariatov, svetov in drugih republiških upravnih organov je mogoče sprožiti upravni spor po določbah posebnega zakona.
Zoper upravne odločbe državnih sekretariatov, svetov in drugih republiških upravnih organov, izdane na prvi stopnji v takih zadevah, v katerih upravni spor ni mogoč, se lahko poda pritožba Izvršnemu svetu, če
ni z zakonom ali z uredbo določeno, da gre pritožba na kakšen drug državni organ.
97.	člen
Uslužbenci republiških upravnih organov so odgovorni za škodo, ki jo napravijo državi z nezakonitim delom.
Država je odgovorna za škodo, ki jo napravijo uslužbenci s svojim nezakonitim delom državljanom ali pravnim osebam. Država ima pravico terjati povračilo plačane odškodnine od uslužbenca, ki je s svojim nezakonitim delom napravil škodo.
Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi glede odgovornosti predsednika in članov Izvršnega sveta.
Končne določbe
98.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta ustavni zakon, prenehajo veljati VI., VIL, Vlil., IX. in XII. poglavje ustave Ljudske republike Slovenije z dne 16. januarja 1947 in tudi druge določbe ustave, zakonov in drugih predpisov, ki so v nasprotju z določbami tega zakona.
99.	člen
Ta zakon začne veljati, ko ga Ljudska skupščina razglasi, izvrši se pa po določbah posebnega zakona.
ŠL LS 24/1-53
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Tajnik:	Predsednik:
Edo Mavrič 1. r.	Dr. Ferdo Kozak 1. r.
14.
ODLOK o razglasitvi
zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije
Na podlagi 70. člena ustave Ljudske republike Slovenije z dne 16. januarja 1947 je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji dne 30. januarja 1953 sprejela tale
ODLOK
Razglasi se in začne veljati zakon za izvršitev Ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji dne 30. januarja 1953 in ki se glasi:
ZAKON
za izvršitev ustavnega zakona
o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije
PRVI DEL
1.	člen
Ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije, ki ga je Ljudska skupščina Ljudske repu-
bilke blovenije sprejela in razglasila na svoji seji dne 30. januarja 1953, se izvrši po določbah tega zakona.
2.	člen
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije bo delala v sedanji sestavi, dokler ne bo izvršila nalog, ki so ji naložene s tem zakonom.
Stalni odbori sedanje Ljudske skupščine delajo v sedanji sestavi do razpusta skupščine.
Predsednik, podpredsednik in en tajnik Ljudske skupščiue, ki ga določi Ljudska skupščina, ostanejo na svojem mestu do sestanka nove Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije.
3.	člen
Sedanja Ljudska skupščina sprejme zakon o volitvah ljudskih poslancev v Ljudsko skupščino Ljudske republike Slovenije ter zakon o odpoklicu ljudskih poslancev.
4.	člen
Sedanja Ljudska skupščina izvoli stalno komisije za razlago zakonov in stalno komisijo za ljudske odbore, ki sta določeni z 68. oziroma 69. členom ustavnega zakona.
5.	člen
Sedanja Ljudska skupščina izvoli predsednika in člane Izvršnega sveta po določbah ustavnega zakona.
Ko bo izvoljen Izvršni svet, prenehata Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije in vlada Ljudske republike Slovenije.
Izvršni svet bo izvrševal svoje dolžnosti, dokler nova Ljudska skupščina, ki bo izvoljena v skladu z določbami ustavnega zakona, ne bo izvolila novega Izvršnega sveta.
6.	člen
Izvršni svet organizira v skladu z določbami ustavnega zakona državne sekretariate in svete in imenuje državne sekretarje in sekretarje svetov. Dokler ne bodo izdani predpisi po tretjem odstavku 92. člena ustavnega zakona, imenuje predsednike in elane svetov Izvršni svet. Izvršni svet določi dan, ko začno delati državni sekretariati in sveti.
Ko začno delati državni sekretariati in sveti, prenehajo sedanja ministrstva in sveti in drugi organi vlade Ljudske republike Slovenije, razen tistih, ki ostanejo še naprej po določbah tega zakona.
7.	člen
Obstoječi republiški organi in zavodi, ki niso bili v sestavu odpravljenih ministrstev in svetov, kakor tudi zavodi, ki so bili v sestavu odpravljenih ministrstev in svetov, delajo še naprej, razen če Izvršni svet drugače ne določi.
Državna republiška arbitraža pri vladi Ljudske republike Slovenije ostane še naprej kot Državna arbitraža Ljudske republike Slovenije.
8.	člen
Za znanstveno proučevanje razvoja in problemov narodnega gospodarstva, za opravljanje periodičnih analiz gospodarskega razvoja in analize o izpolnitvi plana, za pripravo gospodarskih planov in za dajanje predlogov s področja narodnega gospodarstva se ustanovi Republiški zavod za gospodarsko planiranje.
9.	člen
Ko izvrši sedanja Ljudska skupščina naloge, ki so ji dane s tem zakonom, izda odlok o svojem razpustu in se razpišejo volitve za novo Ljudsko skupščino po določbah 29. člena ustavnega zakona,
DRUGI DEL
10.	člen
Dokler ne bodo izdani ustrezni republiški zakoni in drugi predpisi, bodo izvrševali pravice Prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, vlade Ljudske republike Slovenije in njenih organov ter opravljali zadeve iz njihove pristojnosti z ustavnim zakonom določeni republiški organi po določbah tega zakona.
11.	člen
Zadeve, ki so po zakonih in drugih predpisih spadale v pristojnost Prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, vlade Ljudske republike Slovenije ter predsednika oziroma predsedstva vlade Ljudske republike Slovenije, preidejo na Izvršni svet, kolikor to ni v nasprotju z določbami ustavnega zakona ali ni za posamezne zadeve s tem zakonom drugače določeno.
12.	člen
Zadeve odpravljenih ministrstev, svetov in drugih organov vlade Ljudske republike Slovenije preidejo, kolikor ne spadajo v pristojnost Izvršnega sveta ali ni sicer s tem zakonom za posamezne zadeve drugače določeno, v pristojnost spodaj naštetih republiških organov, in sicer:
1.	zadeve, ki so spadale v pristojnost Ministrstva za notranje zadeve, preidejo na Državni sekretariat za notranje zadeve;
2.	zadeve, ki so spadale v pristojnost Ministrstva za pravosodje, preidejo na Državni sekretariat za pravosodno upravo;
3.	od zadev, ki so spadale v pristojnost Ministrstva za finance, preidejo na Državni sekretariat za proračun in državno administracijo tele zadeve: pripravljanje osnutkov republiškega proračuna; nadzorstvo nad izvrševanjem republiškega proračuna; izdelava sklepnega računa o izvršitvi republiškega proračuna; zadeve, ki se tičejo republiških proračunskih izdatkov; zadeve republiškega javnega pravobranilstva; nadzorstvo nad uporabo dotacij, danih iz republiškega proračuna ljudskim odborom, samoupravnim zavodom in družbenim organizacijam; izravnavanje likvidacijskega postopka zavodov in gospodarskih organizacij ter odločanje o finančnih prekrških, storjenih v zvezi z zgoraj naštetimi zadevami; vse druge zadeve, ki so spadale v pristojnost Ministrstva za finance, preidejo na Državni sekretariat za gospodarstvo;
4.	zadeve, ki so spadale v pristojnost naslednjih svetov vlade Ljudske republike Slovenije: Gospodarskega sveta, Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, Sveta za industrijo. Sveta za gradbene in komunalne zadeve in Sveta za blagovni promet, preidejo v pristojnost Državnega sekretariata za gospodarstvo, razen zadev iz 8. člena tega zakona; te zadeve preidejo na Republiški zavod za gospodarsko planiranje;
5.	zadeve, ki so spadale v pristojnost Sveta vlade Ljudske republike Slovenije za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti, preidejo na Izvršni svet, razen
sistemizacije delovnih mest; ta preide v pristojnost Državnega sekretariata za proračun in državno administracijo;
(j. zadeve, ki so spadale v pristojnost Sveta vlade Ljudske republike Slovenije za prosveto in kulturo, preidejo v pristojnost novega Sveta za prosveto in kulturo;
?. zadeve, ki so spadale v pristojnost Sveta vlade Ljudske republike Slovenije za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, preidejo v pristojnost novega Sveta za zdravstvo in socialno politiko;
8.	zadeve, ki so spadale v pristojnost Sekretariata vlade Ljudske republike Slovenije za personalno službo, preidejo v pristojnost Državnega sekretariata za proračun in državno administracijo;
9.	zadeve, ki so spadale v pristojnost Komisije vlade Ljudske republike Slovenije, ustanovljene na podlagi 42. člena temeljne uredbe o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov, preidejo na poseben organ, ki ga bo ustanovil Izvršni svet.
13.	člen
Splošna pooblastila, ki so bila z zveznimi in republiškimi zakoni dana posameznim ministrom, svetom in predsednikom svetov vlade Ljudske republike Slovenije, da izdajajo predpise za izvrševanje zakonov, prenehajo veljati z dnem, ko začno delati državni sekretariati in sveti (1. odstavek 6. člena tega zakona).
Pooblastila ki so bila dana v prvem odstavku naštetim organom z zveznimi ali republiškimi zakoni, uredbami, odredbami in navodili, da urejajo posamezna vprašanja, preidejo na državne sekretarje ustreznih državnih sekretariatov in na ustrezne svete, kolikor po določbah ustavnega zakona izdajanje takih predpisov ne spada v pristojnost Izvršnega sveta.
14.	člen
Pravice in dolžnosti odpravljenih ministrstev, svetov in drugih organov vlade Ljudske republike Slovenije nasproti državnim zavodom, ki so bili v njihovem sestavu, preidejo na ustrezne državne sekretariate oziroma svete, če Izvršni svet drugače ne določi.
Izvršni svet določi, kateri republiški organi bodo v bodoče izvrševali nasproti republiškim zavodom tiste pravice in dolžnosti, ki so jih do zdaj izvrševali s tem zakonom odpravljeni organi vlade Ljudske republike Slovenije.
15.	člen
Izvršni svet imenuje poleg uslužbencev, naštetih v 9. točki 72. člena ustavnega zakona, tudi uslužbence, ki imajo položaj podsekretarja, starešine samostojnih uprav, upravnih zavodov in drugih samostojnih republiških upravnih organov ter predsednika in člane Državne arbitraže Ljudske republike Slovenije.
16.	člen
Pristojnost v zadevah službenih razmerij, ki je bila z zakonom o državnih uslužbencih dana članom TIade. Ljudske republike Slovenije, preide na državne sekretarje in sekretarje svetov, pristojnost, ki je bila dana starešinam drugih republiških organov in republiških zavodov, pa preide na starešine samostojnih uprav, samoupravnih zavodov in drugih samostojnih republiških upravnih organov.
Pravice, ki so bile z zakonom o državnih uslužbencih dane predsedniku vlade Ljudske republike Slovenije, da daje pritrditev k odločbam o službenih razmerjih državnih uslužbencev prve vrste, da odloča o premestitvah državnih uslužbencev in da daje dovoljenje za sprejem tujega državljana v državno službo, preidejo na Izvršni svet.
O službenih razmerjih uslužbencev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije odloča tajnik skupščine. O službenih razmerjih uslužbencev izvršnega sveta, kolikor jih ne postavlja Izvršni svet sam, odloča sekretar Izvršnega sveta, vendar je za postavitev uslužbencev prve vrste potrebna pritrditev Izvršnega sveta. Zaradi take odločbe tajnika Ljudske skupščine in sekretarja Izvršnega sveta je mogoč samo upravni spor.
17.	člen
Državni sekretarji in sveti imajo pravico izdajati predpise o prekrških in o kaznih za prekrške v mejah, v katerih je ta pravica po temeljnem zakonu o prekrških pripadala ministrom, svetom oziroma predsednikom svetov vlade Ljudske republike Slovenije.
Senat za prekrške, ki je bil po temeljnem zakonu o prekrških ustanovljen pri Ministrstvu za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije, bo odslej pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve
18.	člen
Izvršni svet sme posamezne upravne zadeve, ki so po 11. in 12. členu tega zakona dane v njegovo pristojnost, prenesti na svoje odbore in komisije, dajanje pritrditev in odločanje po 2. in 3. odstavku 16. člena pa na enega od svojih podpredsednikov.
Izvršni svet sme tudi posamezne upravne zadeve, ki so po 12. členu tega zakona dane v njegovo pristojnost, prenesti v pristojnost drugih državnih organov.
19.	člen
O pritožbah zoper upravne odločbe državnega sekretariata, sveta ali samostojnega republiškega upravnega organa izdane na prvi stopnji v zadevah, v katerih upravni spor ni mogoč, in o pritožbah zoper upravne odločbe, ki jih izdajo ti organi na prvi stopnji, pa je po določbah posebnih zakonov ali uredb zoper nje možna pritožba, odloča Izvršni svet, če z zakonom ali z uredbo ni pristojen za odločanje o pritožbi kakšen drug organ.
Zaradi upravne odločbe odborov in komisij Izvršnega sveta in zaradi odločbe podpredsednika Izvršnega sveta (18. člen tega zakona), izdane na prvi ali drugi stopnji, je mogoč samo upravni spor, razen če j9 po zakonu upravni spor izključen.
Zaradi upravne odločbe Izvršnega sveta upravni spor ni mogoč.
TRETJI DEL
20.	člen
Izvršni svet je pooblaščen:
1. da do začetka dela nove Ljudske skupščine lahko ureja posamezna vprašanja iz republiške pristojnosti, če je to potrebno zaradi uveljavitve nove ustavne ureditve in gospodarskega sistema; take uredbe mora Izvršni svet predložiti v potrditev novi Ljudski skupščini obenem s poročilom o uporabi tega pooblastila;
2.	da pripravi predloge zakonov za izravnavo obstoječih zakonov z ustavnim zakonom in da do začetka dela nove Ljudske skupščine v nujnih primerih s svojimi uredbami izravna obstoječe zakone z ustavnim zakonom; take uredbe pa mora predložiti v potrditev Ljudski skupščini;
3.	da do začetka dela nove Ljudske skupščine spreminja povprečne stopnje akumulacije in skladov, določene v družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1953, s tem pa ne smejo biti prizadeti temeljni proporci o razdelitvi narodnega dohodka;
4.	da izda natančnejše določbe o pristojnosti državnih sekretariatov, svetov in drugih republiških upravnih organov ter da posamezne zadeve, ki so dane z zakonom v pristojnost republiških organov, prenese na ljudske odbore;
5.	da določi, kateri samostojni organi in komisije, ki so bili v sestavu odpravljenih organov vlade Ljudske republike Slovenije, se odpravijo ter na koga preidejo zadeve iz njihove pristojnosti; da določi, kateri republiški organi bodo nasproti tistim samostojnim upravnim organom in komisijam, ki ostanejo, izvrševali pravice in dolžnosti, ki so jih nasproti njim imeli odpravljeni organi vlade;
6.	da republiške zavode združuje in odpravlja in da prenaša pravice in dolžnosti nasproti tem zavodom od enega republiškega organa na drugega.
21.	člen
Dokler ne bo nova Ljudska skupščina določila prejemkov predsedniku in članom Izvršnega sveta, jim določi prejemke Izvršni svet.
22.	člen
Uslužbenci odpravljenih državnih organov, ki jih ne bodo prevzeli novi republiški organi, se dajo na razpolago Izvršnemu svetu.
23.	člen
Ta zakon velja z dnem, ko ga razglasi Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije.
Št. LS 25/1-53
Ljubljana, dne 30. januarja 1953.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Tajnik:	Predsednik:
Edo Mavrič I. r.	Dr. Ferdo Kozak 1. r.
iS.
UKAZ
Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1953, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na svoji seji dne 29. januarja 1953 in ki se glasi:
ZAKON
O DRUŽBENEM PLANU LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1953
1.	člen
Potrjuje se družbeni plan Ljudske republike Slovenije za leto 1953, ki se glasi:
I. DEL
DRUŽBENI BRUTO PRODUKT, NARODNI DOHODEK IN NJEGOVA
TEMELJNA RAZDELITEV
1.	Skupni družbeni bruto produkt, ki bo dosežen v 1. 1953 po tem planu znaša skupno
milijonov dinarjev 161.954.
Od tega skupnega družbenega bruto produkta bo dosežen v posameznih gospodarskih panogah družbeni produkt v naslednjih zneskih in strukturi:
Gospodarska panoga
Skupno gospodarstvo LR Slovenije Industrija in rudarstvo Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina
Gostinstvo in turizem Obrt
Družbeni bruto produkt	S t r u k t Amorti- zacija	ura Narodni dohodek
161.954	18.194	143.760
105.670	10.927	94.743
28.921	1.165	27.756
450	50	400
5.415	706	4.709
10.294	4.966	5.328
3.321	70	3.251
1.611	118	1.493
6.272	192	6.080
2. Skupni narodni dohodek, ki bo dosežen v letu 1953 po tem planu znaša skupno
milijonov dinarjev 143.760.
Od tega skupnega narodnega dohodka bo dosežen v posameznih gospodarskih panogah narodni dohodek v naslednjih zneskih in strukturi:
Gospodarska panoga	Narodni dohodek	Struktura Potrošni	Akumulacija sklad	in skladi		Stopnja akumulacije in skladoT
Skupno gospodarstvo LR Slovenije	143.760	46.131	97.629	211,6
Industrija in rudarstvo	94.743	12.362	82.381	666,4
Kmetijstvo	27.756	23.095	4.661	20.2
Gozdarstvo	400	227	173	76,2
Gradbeništvo	4.709	2.266	2.443	107,8
Promet	5.328	2.226	3.102	139,4
Trgovina	3.251	1.527	1.724	112,9
Gostinstvo in turizem	1.493	780	713	91,4
Obrt	6.080	3.648	2.432	66,7
3. Temeljna razdelitev narodnega dohodka se bo izvršila takole:
		Znesek	•/.
I. Potrošni sklad v gospodarstvu		46.131	32,91
Sklad za plače delavcev in uslužbencev v gospodarstvu državnega sektorja in v podjetjih družbenih organizacij	20.308		
Potrošni sklad kmetov	22.613		
Potrošni sklad obrtnikov in ostalih	3.210		
II. Družbeni skladi		21.707	15,49
Sklad socialnega zavarovanja in dodatkov za otroke	13.162		
Skladi podjetij	292		
Zadružni skladi	420		
Proračunski izdatki iz akumulacija in skladov za prosveto, znanost in kulturo, ljudsko zdravstvo, socialno skrbstvo, državno upravo, sodstvo in rezerve	7.833		
III. Investicije		18.870	13.46
Temeljna investicijska graditev	14.303		
Druge investicije	4.567		
v tem: iz sredstev podjetij	2.000		
iz zadružne in privatne akumulacije 1.571 \			
TV. Skupna razdelitev		86.708	61,86
V. Narodni dohodek		140.168	100,00
VI. Razlika		+53.460	38,14
Razlika med skupnim narodnim dohodkom LR Slovenije in njegovo temeljno razdelitvijo v znesku 53.460 milijonov dinarjev se bo uporabila za kritje splošnih državnih potreb.
Narodni dohodek v višini 140.168 milijonov dinarjev, ki je porazdeljen na posamezne oblike potrošnje ne vsebuje bančnih obresti, ki predstavljajo v celoti zvezni dohodek. Skupni narodni dohodek, ki vsebuje tudi bančne obresti pa znaša 143.760 milijonov dinarjev.
n. DEL
TEMELJNI PROPORCI 1. poglavje
STOPNJE AKUMULACIJE IN DRUŽBENIH SKLADOV PO GOSPODARSKIH STROKAH IN SKUPINAH PODJETIJ
(v 1000 dinarjev)
INDUSTRIJA IN RUDARSTVO
1. Po gospodarskih strokah
Stroka	Amorti- zacija	Sklad za plače	Akumulacija iu skladi	Povprečaa stopnja akumulacije in skladov
111 Proizvodnja in razdeljevanje električne energije	870.000	340.922	3,187.430	933
112 Proizvodnja in predelava premoga	1,003.000	1,873.708	4,522.750	241
113 Proizvodnja in predelava nafte	1,030.000	143.000	229.200	160
114 Crna metalurgija	2,443.000	1,085.000	8,296.000	765
115 Metalurgija barvastih kovin	1,144.000	618.536	4,588.385	742
116 Proizvodnja, oplemenitenje in predelava nekovin	278.050	466.760	2,312.000	495
117 Kovinska industrija	1,443.604	2,217.076	11,971.059	540
119 Elektroindustrija	212.446	375.743	1,367.660	364
120 Kemična industrija	441.746	307.529	2,460.065	800
121 Industrija gradbenega materiala	95.474	402.448	454.630	113
122 Lesna industrija in eksploatacija gozdov	633.551	1,264.933	1,954.968	155
123 Industrija lesovine, celuloze in papirja	128.530	306.197	5,083.931	1.007
124 Tekstilna industrija	778.440	1.986.595	31,861.458	1.604
123 Industrija usnja in obutve	125.270	506.515	3,437.404	679
126 Industrija gume	39.500	56.200	408.550	727
127 Živilska industrija	125.729	221.038	1,056.597	478
128 Grafična industrija	54.547	138.263	175.340	127
129 Tobačna industrija	80.000	52.000	1,014.000	1.950
Skupaj:	1	10.926.887	12.362.463	82,381.427	666
2. Po skupinah podjetij	Povprečna stopnja AS
Otroka 111 Proizvodnja in razdeljevanje električne energije	
Elektroenergetski sistem*	1.364
Stranske delavnosti podjetij	Elektroenergetskega
sistema**	156
Stroka 112: Proizvodnja in predelava premoga	
Rudnik črnega premoga	100
Rudniki rjavega premog	230
Rudnik lignita	333
Plinarne	50
* V osnovni delavnosti je zajet Elektroenergetski sistem ^ vsemi	vključenimi proizvodnimi in distribn*
tivnirm podjetji	
** V tem so zajete postranske delavnosti posameznih proizvodnih in distributivnih podjetij Elektro-	
energetskega sistema.	
Stroka 113: Proizvodnja in predelava nafte
Proizvodnja nafte in plina
Stroka 114: Crna metalurgija
Železarne
Stroka 113: Metalurgija barvastih kovin
Rudniki in flotaeije svinčene in cinkove rude, topilnice, rafinerije in valjarne svinca in cinka Valjarne bakra, aluminija in zlitin, žičarne in žične vrvarne
Rudnik m topilnica živega srebra Tovarna glinice in aluminijevih soli
Stroka llb: Proizvodnja, oplemenitenje in predelava nekovinskih rudnin
Rudniki nekovin Steklarne
Proizvodnja nezgorljivega materiala in keramike
Cementarne
Izdelki iz nekovin
Stroka 117: Kovinska industrija in predelovanje kovin
Podjetja za izdelavo kamionov in motorjev z notranjim izgorevanjem
Podjetja za izdelavo investicijske opreme za rudarstvo, industrijo, gradnje in železniški proniet Podjetja za izdelavo kmetijskih strojev in orodja Podjetja za izdelavo proizvodov precizne mehanike Podjetja	za	izdelavo	predmetov	široke potrošnje
Podjetja	za	izdelavo	osialih proizvodov
Stroka 119: Elektroindustrija
Podjetja	za	izdelavo	električnih	strojev,	transformatorjev	in	razklopuo razdelilne	opreme
Podjetja za izdelavo instalacijskega pribora in opreme
Podjetja za izdelavo ostalih proizvodov elektroindustrije
Stroka 120: Kemična industrija
Podjetja velike kemične industrije Podjetja elektrometalorgije in elektrokemične industrije
Tovarne barv, lakov, emajla, pigmentov in firneža Tovarne mila in kozmetičnih sredstev Tovarna farmacevtskih surovin, dietnih preparatov in zdravil
Proizvodnja ostalih neomenjenih izdelkov
Stroka 121: Industrija gradbenega materiala
Opekarne in tovarne strešnikov Apnenice
Proizvodnja kamna Cementni izdelki Ostali izdelki
Stroka 122: Lesna industrija in Stroka 313: Eksploatacija gozdov
Povprečna ;topnja AS
157
714
251
2.351
415
96
115
415
165
8S6
358
207
560
580
230
1.010
454
485
410
190
530
947
1.065
1.250
400
515
92 j 114 : 114 150 189
btroka 123: Industrija celuloze, lesovine in papirja		Povprečna •stopnja AS
	Celuloza	1.220
	Lesovina in lepenka	554
	Papir in karton	1.292
	Papirni izdelki	131
otroka 124: Tekstilna industrija	Predilnice in tkalnice konoplje, lanu in jute s tkalnicami bombažnih tkanin	540
	Predilnice in tkalnice bombaža — kombinati	2.160
	Predilnice bombaža in vigogne predilnice	1.890
	Tkalnice bombaža in svile	2.070
	Tkalnice sanitetnega materiala in konfekcije	920
	Tkalnice bombaža, svile, volne-specialne tkanine	910
	Predilnice in tkalnice volne	1.625
	Predilnice in tkalnice volnenih odej	500
	Predilnice in tkalnice volne in vigogne	950
	Tkalnice bombaža in filca	1.450
	Trikotaža — bombažna, svilena in volnena	110
	Konfekcije	110
	Ostala tekstilna industrija	110
Stroka 125: Industrija usnja in obutve		
	Usnjarne težkih kož	1220
	Usnjarne težkih kož in kož drobnice	1.000
	Usnjarne težkih in svinjskih kož	900
	Tovarne čevljev	285
	Usnjarne svinjskih kož	100
	Tovarne konfekcije — galanterije	100
Stroka 12fv Industrija gume	Tovarna pnevmatike in tehnične gume	600
Stroka 12?: Živilska industrija	Oljarne	285
	Mlini	110
	Tovarne testenin	115
	Tovarne bonbonov in čokolade Tovarne za industrijsko predelovanje mleka, kon-serviranje in predelovanje sadja in zelenjave, pre-	480
	delovanje mesa	85
	Pivovarne	445
	Industrijska proizvodnja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, kisa	120
	Tovarne kavovin	377
	• Ostalo	284
Stroka 128: Grafična industrija	Podjetja grafične industrije	110
Stroka 129: Tobačna industrija	Podjetja tobačne industrije	1.365
	KMETIJSTVO	
	Državna kmetijska posestva	55
	GOZDARSTVO	
Stroka 311: Vzgoja gozdov	GRADBENIŠTVO	76
	Gradbena podjetja	100
	Projektivna podjetja	100
PROMET
		Amortizacija	Sklad za plače	Akumulacija in skladi	Povprečna stopnja
Stroka	511: Železniški promet	4,430.000	1,608.000	2,407.000	150
Stroka	515: Cestni promet	259.834	243.686	263.572	108
	Podjetja za prevoz blaga in potnikov v medkrajevnem prometu in za prevoz potnikov v mestnem prometu				108
Stroka	516: Poštni promet	276.000	375.000	431.000	115
TRGOVINA
Za državna podjetja velja stopnja akumulai ije	M
GOSTINSTVO IN TURIZEM
Za držravna podjetja velja stopnja akumulacije	55
OBRT
Stopnja akumulacije in skladov se določi z družbenim planom okraja (mesta).
Opomba: V masi in stopnji akumulacije in skladov po gospodarskih strokah je zajet tudi prometni davek in obresti. V stopnjah akumulacije in skladov po skupinah podjetij prometni davek in obresti niso zajete.
2.	poglavje
INVESTICIJSKA GRADITEV
Vrednost investicijske graditve bo znašala v letu 1953
skupaj milijonov dinarjev	18.870
od tega:
temeljna investicijska graditev	14.303
druge investicije (iz sredstev za samostojno razpolaganje podjetij, iz kreditov, iz sredstev zadružne in privatne akumulacije)	4.567
Temeljni investicijski objekti:
Stroka 111: Proizvodnja in razdeljevanje električne energije
HC Vuzenica HC Vuhred
Študije, raziskovanja in projektiranje HC Krško in drugih novih hidrocentral
Stroka 114: Crna metalurgija Železarna štore
Stroka 115: Metalurgija barvastih kovin
Tovarna glinice in aluminija, Strnišče
Stroka 123: Industrija lesovine, celuloze in papirja
Tovarna celuloze in rotacijskega papirja, Videm-Krško
Stroka 511: Železniški promet
Gradnja objektov na železniških progah
Dovršitev nekaterih temeljnih investicijskih objektov družbenega plana za leto 1952
3.	poglavje
RAZDELITEV AKUMULACIJE EN SKLADOV
L. Znesek akumulacije in skladov se deli tako:
A.	Del za samostojno razpolaganje podjetij (v odstotkih od skupnega zneska akumulacije m skladov), ki znaša:
v panogi industrije in rudarstva	2,8
od tega:
za prvo skupino podjetij (Rudnik rjavega premoga, Zagorje Rudnik lignita, Velenje Proizvodnja nafte, Lendava Železarna, Jesenice Železarna, Štore Železarna, Ravne
Tovarna metalnih konstrukcij »Fr. Leskošek«,
Maribor
Titovi zavodi »Litostroj«, Ljubljana Tovarna avtomobilov, Maribor
Strojne tovarne »Miha Marinko«, Trbovlje	6,0
za drugo skupino podjetij
(podjetja tekstilne in tobačne industrije)	1,4
za tretjo skupino podjetij
(vsa druga podjetja)	2,8
v panogi kmetijstva	7,2
v panogi gozdarstva	8,0
v panogi gradbeništva	6,3
v panogi prometa	6,4
v panogi trgovine	16,6
v panogi gostinstva in turizma	18,2
v panogi obrti	10,0
De! akumulacije za samostojno razpolaganje pri industrijskih in rudarskih podjetjih, ki so navedena v prvi skupini, se mora predvsem uporabiti za zagotovitev dograditve kapacitet, ki so predvidene v temeljni investicijski graditvi na osnovi določil družbenega plana LR Slovenije za leto 1933,
B.	Prispevek za zdravstveno zaščito (v odstotku od sklada za plače delavcev in uslužbencev), ki znaša za vse panoge	10,0
C.	Prispevek za zvezne sklade (v odstotku od preostalega zneska akumulacije in skladov),
ki znaša za vse panoge	66,6
D.	Preostali znesek akumulacije in skladov se deli za vse panoge tako: (v odstotkih)
sklad za socialno zavarovanje sklad za investicije po odbitku sklada za socialno zavarovanje in sklada za investicije se izdvaja za republiški proračun po posameznih okrajih (v odstotkih)			38,7 57,5
Celje mesto	—	Maribor okolica	50
Celje okolica	49	Murska Sobota	50
Črnomelj	—	Novo mesto	40
Gorica	40	Postojna	—
Kočevje	—	Ptuj	48
Kranj	60	Radovljica	60
Krško	48	Sežana	—
Ljubljana mesto	,50	Slovenj Gradec	40
Ljubljana okolica	48	Šoštanj	60
Ljutomer	50	Tolmin	—
Maribor mesto	40	Trbovlje	—
E. Okrajni (mestni) ljudski odbori določijo v svojih družbenih planih za posamezna gospodarska podjetja takšne stopnje akumulacije in skladov, s katerimi bodo zagotovljene njihove obveznosti po družbenem planu LR Slovenije. Obveznosti posameznih okrajnih (mestnih) ljudskih odborov glede akumulacije in skladov državnih gospodarskih pod-
jetij in podjetij družbenih organizacij (v tisočih dinarjev)		(brez prometnega davka in obresti) so naslednje:	
• Celje mesto	5,007.738	Maribor okolica	4,930.289
Celje okolica	5,162.463	Murska Sobota	439.151
Črnomelj	133.035	Novo mesto	808.660
Gorica	2,001.272	Postojna	523.561
Kočevje	798.534	Ptuj	1,367.029
Kranj	12,661.043	Radovljica	6,789.130
Krško	1,489.385	Sežana	310.005
Ljubljana mesto	7,879.231	Slovenj Gradec	2,752.596
Ljubljana okolica	5,612.571	Šoštanj	1,859.523
Ljutomer	242.397	Tolmin	739.020
Maribor mesto	17,811.685	Trbovlje	5,007.987
Če se po sporazumu	delovnih kolektivov in ljudskih odborov		določijo v okrajnem (mest-
družbenem planu stopnje akumulacije in skladov, s katerimi ;			se preseže znesek akumula-
cije in skladov, ki je naveden v prejšnjem odstavku kot absolutna obveznost za posamezni okrajni (mestni) ljudski odbor, ostane celotni presežek na razpolago delovnim kolektivom in ljudskim odborom. Razdelitev tega presežka med podjetja in ljudske odbore se določi z okrajnim (mestnim) družbenim planom.
Če se v okrajnih ali mestnih družbenih planih določijo stopnje akumulacije in skladov, ki niso v skladu s temeljnimi proporci republiškega družbenega plana, lahko Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije oziroma republiški organ, ki bo za to pristojen po ustavnem zakonu, popravi take stopnje.
II. Obresti in razlike pri cenah blaga v prometu s tujino se plačuje v zvezne sklade.
III. A. Od prometnega davka in davka na dohodek kmetijskih gospodarstev izdvajajo okraji v republiški proračun (v odstotkih):
Celje mesto	od prometnega davka	od davka na dohodek kmetijskih gospodarstev
Celje okolica	76	50
Črnomelj	—	—
Gorica	41	20
Kočevje	—	—
Kranj	70	50
Krško	52	50
Ljubljana mesto	45	40
Ljubljana okolica	47	50
Ljutomer	53	30
Maribor mesto	14	10
Maribor okolica	57	40
Murska Sobota	24	20
Novo mesto	35		
Postojna	—	—
Ptuj	51	30
Radovljica	73	60
Sežana	_		
Slovenj Gradec	23	—
Šoštanj	81	50
Tolmin		_
Trbovlje	—	—
B. Ostali dohodki (davek na dohodek zadrug in zadružnikov, davek na dohodek obrtniških gospodarstev, davek na dohodek od ostalih poklicev, od premoženja in premoženjskih 'ravic in takse) ostanejo v celoti okrajnim (mestnim) ljudskim odborom.
4.	poglavje
DOTACIJE LJUDSKIM ODBOROM
Z dotacijo iz republiškega proračuna se pokrijejo presežki izdatkov nad dohodki v proračunih naslednjih okrajnih (mestnih) ljudskih odborov:
v tisočih dinarjev
Celje mesto	* 26.000
Črnomelj	4.000
Kočevje	13.000
Postojna	14.000
Sežana	70.000
Tolmin	65.000
Trbovlje	8.000
2.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. U 1-53
Ljubljana, dne 7. februarja 1953.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine:	Predsednik Izvršnega sveta:
Dr. Ferdo Kozak 1. r.	Miha Marinko 1. r.
16.
UKAZ
Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1953, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na svoji seji dne 29. januarja 1953, in ki se glasi:
ZAKON
o proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1953
1.	člen
Republiški proračun za leto 1953 s posebnimi prilogami obsega:
I.	REPUBLIŠKI PRORAČUN: z dohodki v znesku .	. . din 3.285.000.000
in izdatki v znesku	. rof.ir. >. din 3.285.000.000
II.	PREDRAČUNE ZAVODOV S SAMOSTOJNIM FINANSIRANJEM
z dohodki v znesku .	. din 13.669.625.720
in izdatki v znesku .	r.) t. ,. din 13.598.109.850
in presežkom dohodkov ..	. din 235.321.000
in presežkom izdatkov r., r.3 s. din 163.805.130
2.	člen
Primanjkljaje v predračunih zavodov s samostojnim finansiranjem, ki znašajo skupaj din 163,805.130, se krije z dotacijami iz republiškega proračuna. Presežki dohodkov v znesku din 235,321.000 pa se oddajo v proračun.
3.	člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS je pooblaščen, da razdeli izdatke, ki so v predračunu Ministrstva za finance LRS določeni za razne organe državne uprave
na novoustanovljene republiške organe in da določi njihove predračune kakor tudi, da ob odpravi, spojitvi ali spremembi republiških organov enako ravna s sredstvi, ki so določena v njihovih predračunih. Tako določene predračune republiških organov pošlje Prezidij Ljudske skupščine LRS v potrditev odboru za gospodarski plan in finance.
4.	člen
Minister za finance LRS je pooblaščen, da sme pregledovati osebne in materialne izdatke v predračunih republiških organov in zavodov in kontrolirati uporabo dotacij iz republiškega proračuna.
5.	člen
Osnutke pravnih predpisov organov vlade LRS, katerih izvajanje predvideva nove ali večje proračunske izdatke, je treba poslati poprej v potrditev ministru za finance LRS.
6.	člen
Kolikor še ni izdana dokončna odločba o sistemizaciji, se sme število usiužbenskih mest v republiških organih in zavodih povečati samo s potrditvijo predsednika Sveta vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti in ministra za finance LRS. Nove postavitve so dovoljene samo v mejah potrjene sistemizacije, če so v ta namen zagotovljena v proračunu potrebna finančna sredstva.
7.	člen
Minister za finance LRS lahko ustavi izplačevanje osebnih izdatkov, ki niso v skladu z zakonitimi predpisi. Če se pristojni odredbodajalec ne strinja z ustavitvijo, odloči o tem vlada LRS.
8.	člen
Pravice in dolžnosti, ki so dane s tem zakonom Prezidiju Ljudske skupščine LRS, vladi LRS in ministru za finance LRS, bodo izvrševali tisti republiški organi oblasti, na katere preidejo zadeve iz pristoj-
nosti naštetih organov po ustavnem zakonu o organih oblasti v Ljudski republiki Sloveniji oziroma po zakonu za izvršitev ustavnega zakona o organih oblasti v Ljudski republiki Sloveniji.
9.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1953.
Št. U 2—51
Ljubljana, dne 7. februarja 1953.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik	Predsednik
Ljudske skupščine:	Izvršnega sveta:
Dr. Ferdo Kozak 1. r.	Miha Marinko 1. r.
17.
UKAZ
Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o potrditvi državnega zaključnega računa Ljudske republike Slovenije za leto 1951, ki ga 'je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na svoji seji dne 29. januarja 1953 in ki se glasi:
ZAKON
6 potrditvi državnega zaključnega računa Ljudske republike Slovenije za leto 1951
1.	člen
Potrjuje se državni zaključni račun za leto 1951, sestavljen po predpisih 37. člena temeljnega zakona o proračunih in 39. člena uredbe o Izvajanju proračuna.
2.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po državnem zaključnem računu v proračunskem letu 1951:
dohodki	.	•	,	g.,	i.i	.... 3.2	p,	din	7,734.562.274'
izdatki	.	'.■	-.	-.5	3	/.j	j.j	... ,,3	f,	din	7,9?i.361.550
presežek izdatkov nad dohodki r.-, din 216.799.276
3.	člen
Državni zaključni račun za leto 1951 obsega dosežene dohodke in izvršene izdatke po državnem proračunu za leto 1951:
a)	po republiškem proračunu:
dohodke. ,.	.	. ,.	. ,. din 4,930.212.428
izdatke . . . .. .	■. din 5,351.265.881
presežek izdatkov nad dohodki .	. din 421.053.453
b)	po proračunih ljudskih odborov:
dohodke	.	.	.., t..	din	2,804.349.846
izdatke	i.:	-.i	c»i	e.i	p.j	r.<	j-.a i.t	r,■	din	2,600.095.669
presežek dohodkov nad izdatki r.> t. din 204.254.177
4.	člen
Obveznosti po državnem proračunu za leto 1951 v znesku din 5,694.219.073 so krite iz vračil proračunskih sredstev, ki izvirajo iz proračuna za leto 1951, iz presežkov lastnih obratnih sredstev gospodarskih podjetij in iz drugih dohodkov iz gospodarstva, ki niso
bili planirani v proračtmu za leto 1952, ter iz sredstev zveznega računa za likvidacijo obveznosli.
5.	člen
Presežek izvršenih izdatkov nad doseženimi dohodki v znesku din 216,799.276 je bil pokrit iz zveznega računa za likvidacijo obveznosti.
6.	člen
Odobravajo se izvršena prekoračenja kreditov po republiškem proračunu za leto 1951, ki so nastala zaradi izrednih ukrepov vlade FLRJ ob prehodu na nov gospodarski sistem.
7.	člen
Državni zaključni račun za leto 1951 skupno z obračunom poravnanih obveznosti po državnem prOr računu za leto 1951 je sestavni del tega zneska.
8.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. U 3—53
Ljubljana, dne 9. februarja 1953,
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik	Predsednik
Ljudske skupščine:	Izvršnega sveta:
Dr. Ferdo Kozak 1. r.	'diha Marinko 1. r.
18.
ODLOK
o potrditvi uredb, ki jih je izdala vlada LRS po zakonu o pooblastilu vlade LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva
Potrjujejo se uredbe, ki jih je izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu vlade LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva z dne 23. januarja 1947, in sicer:
L uredba z dne 7. julija 1952, št. II576/1-52 o odpravi uredbe o obvezni sečnji in oddaji lesa ter postranskih gozdnih proizvodov iz nedržavnih gozdov (Uradni list LRS, št. 20-101/52);
2.	uredba z dne 11. julija 1952, št. II 6S8/1-52 o spremembi uredbe o dela prostih dnevih v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 20-104/52);
3.	uredba z dne 15. avgusta 1952, št. II 4S5/3-52 o spremembi in dopolnitvi uredbe o ureditvi prometa z lesom (Uradni list LRS, št. 23-126/52) ;•
4.	uredba z dne 1. oktobra 1952,• št. II 926/1-52 o prepovedi Manja plemenske goveje živine (Uradni list LRS, št. 28-154/52);
5.	uredba z dne 10. novembra 1952, št. II 904/1-52 o spremembah in dopolnitvah uredbe o omejitvi paše koz (Uradni list LRS, št. 34-197/52).
Št. LS 20/2-55
Ljubljana, dne 28. januarja 1953.
Ljudske skupščina Ljudske republike Slovenije Tajnik:	Predsednik:
Inž. Pavle Žaocer 1. r.	Dr. Ferdo Kozak 1. r.
19.
Na podlagi 9. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti LR Slovenije in 6. členu zakona za izvršitev navedenega ustavnega zakona izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
ODLOK
o imenovanju državnih sekretarjev in podsekretarjev LRS, sekretarjev svetov LRS, direktorja Republiškega zavoda za gospodarsko planiranje LRS in javnega pravobranilca LRS
I
1.	V državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS se imenuje:
za državnega sekretarja Šilih Niko, dosedanji pomočnik ministra za notranje zadeve LRS, in
za podsekretarja Ribiči č Mitja, dosedanji javni tožilec LRS, ter Zorko Peter, dosedanji pomočnik ministra za notranje zadeve LRS.
2.	V državnem sekretariatu za pravosodno upravo LRS se imenuje:
za državnega sekretarja Knez Rihard, dosedanji pomočnik ministra za pravosodje LRS, in
za podsekretarja dr. K o n v a 1 i n k a Kost ja, dosedanji načelnik v Ministrstvu za pravosodje LRS.
3.	V državnem sekretariatu za gospodarstvo LRS se imenuje:
za državnega sekretarja Vipotnik Janez, dosedanji predsednik Sveta za gradbene in komunalne zadeve LRS, in
za podsekretarja Dermastia Mara, dosedanji direktor »Slovenija-les«, ter ing. Kremžar Ludvik, dosedanji svetnik Gospodarskega sveta vlade LRS.
4.	V državnem sekretariatu za proračun in državno administracijo LRS se imenuje:
za državnega sekretarja dr. D o u g a n Danilo, dosedanji javni pravobranilec LRS, in
za podsekretarja Dekleva Janko, dosedanji pomočnik ministra za finance LRS.
5.	V Svetu za prosveto, znanost in kulturo LRS se imenuje za sekretarja Kimovec France-Žiga, dosedanji namestnik predsednika Sveta za prosveto in kulturo.
6.	V Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LRS se imenuje za sekretarja Male Žič Matija, dosedanji org. sekretar Izvršnega odbora OF Slovenije.
7.	Za direktorja Republiškega zavoda za gospodarsko planiranje LRS se imenuje Smole Janko, dosedanji pomočnik predsednika Gospodarskega sveta vlade LRS, ift za namestnika direktorja ing. Tepina Marjan, dosedanji pomočnik predsednika Gospodarskega sveta vlade LRS.
8.	Za javnega pravobranilca LRS se imenuje Košir Fedor, dosedanji namestnik predsednika Državne arbitraže pri vladi LRS.
II
Imenovani prevzamejo svoje posle takoj.
Št. U-4/53
Ljubljana, dne 31. januarja 1953.
Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS:
Miha Marinko 1. r.
20.
Na podlagi 8. člena pravilnika o opravljanju pomočniških izpitov (Uradni list LRS, št. 41-194/51) in v sporazumu s Svetom vlade LRS za prosveto in kulturo ter na predlog Sveta vlade LRS za ljudsko zdravstvo in socialno politiko in Obrtne zbornice LRS izdaja Gospodarski svet vlade LRS
ODLOČBO
o dopolnitvi odločbe o opravljanju pomočniških izpitov v vzgojnih zavodih
1.	Odločba o opravljanju pomočniških izpitov v vzgojnih zavodih (Uradni list LRS, št. 35-202/52) se v 1. točki dopolni:
»f) v Domu slepih v Stari Loki — iz pletarstva in ščetkarstva«.
2.	Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. III/1-794/6-52.
Ljubljana, dne 10. januarja 1953.
Podpredsednik vlade LRS in predsednik Gospodarskega sveta:
Ivan Maček 1. r.
Odloki ljudskih odborov
5,
Ljudski odbor mestne občine Vrhnika je na svoji seji dne 14. I. 1953 na podlagi 13. in 88. člena zakona o volitvah In odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sprejel tale
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
I
Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti št. 1, ki obsega: Švabičevo cesto, Kolodvorsko cesto, Klodičevo cesto, Jelovškovo cesto, Cankarjev trg, Novo cesto, Novo vas, Sušnikovo cesto, Maroltovo cesto in Stanovanjski blok, ker je prenehal mandat tov. Verbič Andreju, odborniku ljudskega odbora mestne občine, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
Volitve bodo v nedeljo dne 1. marca 1953.
II
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v volilni enoti št. 1.
Vrhnika, dne 1-t. januarja 1953.
Predsednik LQ MO:
Ivan Kenk 1. r.
ZAPISNIK
i.	seje IV. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS drugega sklica dne 28. in 29. januarja 1953 Predsedoval: dr. Ferdo Kozak, predsednik. Tajnik: inž. Pavle Žaucer.
Predsednik prečita ukaz Prezidi ja Ljudske skupščine LRS (U št. 171 z dne 19. januarja 1953) o sklicanju Ljudske skupščine LRS k IV. rednemu zasedanju drugega sklica, prične 1. sejo ob 10.30 uri ter določi, da bo zapisnik 1. seje vodil tajnik inž. Pavle Žaucer.
Pred prehodom na dnevni red objavi predsednik, da je Ljudska skupščina prejela naslednje predloge:
1.	Predsednik vlade LRS je dostavil skupščini v razpravo in sklepanje:
predlog zakona o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1953 z dokumentacijo in vladne spremembe in dopolnitve k temu zakonskemu predlogu;
predlog zakona o praračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1953;
predlog zakona o potrditvi državnega zaključnega računa Ljudske republike Slovenije za 1. 1951;
predlog ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o republiških organih oblasti Ljudske republike Slovenije ter vladne spremembe in dopolnitve k temu zakonskemu predlogu in
predlog zakona a izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o repu bliskih organih oblasti Ljudske republike Slovenije.
Navedeni zakonski predlogi so bili po določbah poslovnika dostavljeni odboru za gospodarstvo in finance oziroma zakonodajnemu odboru. Oba odbora sta o zakonskih predlogih razpravljala in sklepala ter dostavila skupščini poročila.
Vsi navedeni zakonski predlogi z obrazložitvami in poročili so bite razmnoženi in razdeljeni ljudskim poslancem.
2.	Predsednik vlade LRS je dostavil Ljudski sisupščini v potrditev uredbe, ki jih je izdala vlada LRS po zakonu o pooblastilu vlade LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva v času med lil. in IV. rednim zasedanjem Ljudske skupščine LRS.
3.	Prezidij Ljudske skupščine LRS je dostavil ljudski skupščini v potrditev:
ukaz o odpravi Glavnih direkcij in Glavnih uprav (U št. 77 z dne 4. julija 1952) in
ukaz o razrešitvi ministra — predsednika Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo (U št. 86 z dne
9.	julija 1952).
Vse to pride na dnevni red, če tako sklene skupščina.
Nato je skupščina sprejela poročilo mandatno-imunitetnega odbora tn potrdila:
1.	Odločbo Prezidija Ljudske skupščine LRS, s katero je bila dana odobritev za uvedbo kazenskega postopka proti ljudskemu poslancu Karlu Notarju. Imenovanemu poslancu se mandat ne odvzame, ker gre za kaznivo dejanje, ki po obstoječih zakonitih predpisih nima za posledico izgube mandata.
2.	Odločbo Prezidija Ljudske skupščine LRS, s katero je bila dana odobritev za uvedbo kazenskega postopka proti ljudskemu poslancu Cirilu Majcnu.
3.	Odločbo Prezidija Ljudske skupščine LRS s katero je bila dana odobritev za uvedbo kazenskega postopka proti ljudskemu poslancu Heliodorju Grudnu.
4.	Ker je ljudski poslanec Anton Raušer umrl dne 30. septembra 1952 in je s tem njegovo mesto poslanca v Ljudski skupščini izpraznjeno, je skupščina, na predlog mandatno-imunitetnega odbora pozvala njegovega namestnika Draga Markoviča, ki je bil po ugotovitvi Republiške volilne komisije izvoljen za namestnika umrlega ljudskega poslanca Antona Raušerja v 250. volilni enoti XXVIII. volilnega okraja Slovenj Gradec.
Poročevalec odbora je bil ljudski poslanec Bogomil Vižintin.
Prav tako je skupščina sprejela poročili administrativnega odbora in odbora za prošnje in pritožbe 0 delu odborov med III. in IV. rednim zasedanjem.
Poročevalca sta bila ljudska poslanca Ivo Krevs oziroma Stane Bobnar.
Okrajni ljudski odbor Postojna in Kočevje sta dostavila Ljudski skupščini poročili o gospodarskem stanju v preučitev. Ker sta bili pri Gospodarskem svetu vlade LRS ustanovljeni posebni komisiji, ki bosta preučili gospodarsko stanje v vseh okrajih, sta bili ti poročili izročeni navedenima komisijama, da jih preučita in o tem poročata na enem izmed prihodnjih zasedanj Ljudske skupščine.
Nato je skupščina odobrila zaprošeni tridnevni dopust naslednjim ljudskim poslancem: Tonetu Tomanu, Darinki Gregoretič, Jauku Markiču, Borisu Kidriču, Francu Carlu, Edvardu Kocbeku, Dragi Humek, Milki Rogan, Edvardu Kardelju in Albinu Vipotniku. Prav tako je skupščina odobrila enodnevni dopust dr. Heliju Modicu, ki je službeno zadržan.
Prehod na dnevni red.
Glede na v uvodu objavljena sporočila je skupščina, na predlog predsednika, sprejela soglasno tale dnevni red:
1.	potrditev ukazov Prezidija Ljudske skupščine LRS, izdanih v času med III. in IV. zasedanjem Ljudske skupščine LRS;
2.	potrditev uredb, ki jih je izdala vlada LRS na področju narodnega gospodarstva v času med III. in IV. zasedanjem Ljudske skupščine LRS;
3.	Razprava In sklepanje o predlogu zakoaa o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1953;
4.	Razprava in sklepanje o predlogu zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1953;
5.	razprava in sklepanje o predlogu zakona o potrditvi državnega zaključnega računa Ljudske republike Slovenije za leto 1951;
6.	razprava in sklepanje o predlogu ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o republiških organih oblasti Ljudske republike Slovenije;
7.	razprava in sklepanje o predlogu zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene tn politične ureditve in o republiških organih oblasti Ljudske republike Slovenije;
8.	izvolitev Izvršnega sveta Ljudske skupščine
LRS.
Pri prvi točki dnevnega reda, to je potrditev ukazov Prezidija Ljudske skupščine LRS, izdanih v času med III, in IV. rednim zasedanjem Ljudske skupščine LRS je skupščina soglasno potrdila:
1.	Ukaz o odpravi Glavnih direkcij in Glavnih uprav (U št. 77 z dne 4. julija 1952) in
2.	Ukaz o razrešitvi ministra-predsednika Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo (U št. 86 z dne 9. julija 1952).
Pri drugi točki dnevnega reda, to je potrditev uredb, ki jih je izdala vlada LRS po zakonu o pooblastilu vlade LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva v času med III. in IV. rednim zasedanjem Ljudske skupščine LRS, je skupščina soglasno potrdila navedene uredbe in bo izdala ustrezajoči odlok.
Pred prehodom k naslednji točki dnevnega reda, je skupščina sprejela predsednikov predlog, da se vrši skupna razprava o predlogu zakona o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1953 in o predlogu zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1953.
Po poročilih poročevalcev odbora za gospodarstvo in finance inž. Alojza Poharja In Andreja Petelina je predsednik prekinil sejo ob 11. uri in je napovedal, da se bo seja nadaljevala ob 15.30 uri.
Ob 15.50 se je seja nadaljevala in je predsednik objavil, da je vlada LRS na svoji seji dne 28. januarja 1953 sprejela nekatere dopolnitve in spremembe ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije ter nekatere spremembe v predlogu zakona o izvršitvi ustavnega zakona.
Te spremembe in dopolnitve so bile izročene zakonodajnemu odboru v razpravo in sklepanje.
Ta dodatni predlog vlade je bil razmnožen in razdeljen ljudskim poslancem.
Nato sta podala ekspoze o družbenem planu Ljud-ske republike Slovenije za leto 1953 Ivan Maček, podpredsednik vlade LRS in predsednik Gospodarskega sveta vlade LRS ter o proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1953 Zoran Polič, minister za finance LRS.
V	razpravi o obeh zakonskih predlogih so govorili naslednji ljudski poslanci — vsi »za«, in sicer:
Janez Žunič, ki je predlagal amandma k predlogu zakona o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1953, ki se glasi: »v četrtem poglavju pod naslovom ,Dotacije ljudskim odborom' naj se znesek dotacije, ki je predviden za Okrajni ljudski odbor Črnomelj od dosedanjih predvidenih din 4 milijone zviša na din 14 milijonov s tem, da se za ustrezni znesek znižajo dotacije tistim ljudskim odborom, ki jih v tolikšni meri ne potrebujejo kot je to primer pri Okrajnem ljudskem odboru Črnomelj,« inž. Alojz Hrovat, Alojz Ribič, ki je predlagal amandma k predlogu zakona o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1953 in ki se glasi: »Rudniku Trbovlje — Hrastnik naj se poviša fond za samostojno razpolaganje od predloženih 2.8% po predloženem osnutku družbenega plana — na 6 % ostvar-jene akumulacije podjetja, dalje Vinko Hafner, Marija Šme, ki je predlagala amandma k predlogu zakona o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1953, da se v tretjem poglavju pod naslovom »Razdelitev akumulacije in skladov« v točki III. A v panogi industrije in rudarstva, in sicer za podjetja tekstilne industrije in rudarstva zviša odstotek skupnega zneska akumulacije in skladov od 1.4 % predvidenega po zakonskem osnutku na 2.8 %, ter Alojz Benko in Pepca Skubic.
Nato je predsednik opozoril ljudske poslance, da naj te amandmaje po določilih poslovnika pismeno preti lože skupščini.
Od 19.15 uri je predsednik prekinil sejo in je objavil, da se bo 1. seja nadaljevala jutri, to je 29. januarja 1953 ob 10. uri z nadaljevanjem razprave o predlogu zakona o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1953 in o predlogu zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1953.
Dne 29. januarja 1953 se je ob 10.30 uri 1. seja IV. rednega zasedanja nadaljevala.
Uvodoma je predsednik objavil, da je ljudski poslanec inž. Alojz Hrovat vložil amandma k predlogu zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1953, in sicer:
V	partiji 285 naj se vstavi še pozicija 5 — posebni izdatki — din 1,300.000—,
v partiji 2—86 naj se vstavi pozicija 7 — dopolnitev inventarja din 1,000.000.—,
v partiji 2—87 naj se vstavi pozicija 2 — izdaja učbenikov, objava disertacij, znanstvenih del in publikacij — din 1,500.000_____
v partiji 2—87 naj se glasi pozicija 7 A) obvezne vaje na terenu din 1,500.000.—,
v partiji 2—87 naj se vstavi pozicija 8 — elektro-inštitut, šibki tok — din 6,000.000.—.
Po prečltanju amandmajev je predsednik objavil, da se je ljudski poslanec Janko Markič opravičil za 28. I. 1953, ker je bil službeno nujno zadržan.
V	nadaljevanju razprave so govorili naslednji ljudski poslanci — vsi »za«: Miran Košmelj, Karel Mikulič, ki je predlagal amandma k družbenemu planu Ljudske republike Slovenije za leto 1953, da se od določene dotacije Mestnemu ljudskemu odboru Celje v znesku din 26,000.000.— prenese na okraj Ivočevje znesek din 16,000.000—, nato Karel Grm, ki je predlagal amandma k družbenemu planu Ljudske republike Slovenije za leto 1955, da se zniža akumulacijska stopnja tekstilni tovarni v Kočevju od 1.500 % na 1.100 % in da se poviša amortizacija rudnika Kočevje od 49,000.000 na 61,000.000 din za nujne investicije, dalje inž. Alojz Pohar, Stane Bizjak, Andrej Stegnar, Franc Novinšek, Jaka Avšič, Anton Dolničar, ki je predlagal amandma k zakonu o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1953, da se stopnja akumulacije za Tobačno tovarno zniža od 1.300 % na 1.074%, — Karel Šterban, Ivan Kurinčič in Bogomil Vižintin, ki je predlagal amandma k proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1953, da se spremeni participacija pri prometnem davku In davku na dohodnini v korist obnove podeželja okraja Gorica v znesku din 111,593.000— in da se za pomoč Primorskemu gledališču v Postojni odvzame Slovenskemu narodnemu gledališču v Ljubljani od določene subvencije din 63,000.000.— — 6,000.000.— za Primorsko gledališče.
Ob 12.45 uri je predsednik prekinil sejo in je napovedal, da se bo seja nadaljevala ob 16. uri.
Ob 16.30 uri se je prva seja nadaljevala.
V	nadaljevanju razprave sta govorila ljudska poslanca Janko Smole in Stane Bizjak — oba »za«.
Nato je minister za finance LRS Zoran Polič v imenu vlade LRS po obrazložitvi izjavil, da vlada ne sprejema predložene amandmaje. Prav tako je poročevalec odbora za gospodarstvo in finance izjavil v imenu tega odbora, da ne sprejema predložene amandmaje.
Ker so ljudski poslanci Janez Žunič, Marija Šme, Alojz Hrovat, Karel Mikulič, Bogomil Vižintin in Anton Dolničar izjavili, da vztrajajo pri amandmajih, je predsednik dal na glasovanje posamezne amandmaje, ki jih je skupščina z večino glasov zavrnila. — Ljudska poslanca Karel Grm in Alojz Ribič sta pa izjavila, da umikata predložene amandmaje. Amandma ljudskega poslanca Antona Dolničarja pa je neumesten in spada v pristojnost Mestnega ljudskega odbora Ljubljana.
Nato je skupščina soglasno sprejela predlog zakona o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1953 in predlog zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1953, nakar predsednik objavi, da bosta oba sprejeta zakona razglašena na predpisani način.
Pri peti točki dnevnega reda, to je razprava in sklepanje o predlogu zakona o potrditvi zaključnega računa Ljudske republike Slovenije za leto 1951,
je skupščina, po poročilu poročevalca odbora za gospodarstvo in finance Ivana Trojarja, soglasno sprejela predloženi zakon, kt bo prav tako razglašen na predpisani način.
Nato je predsednik, po odobritvi skupščine, zaključil 1. sejo IV. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS in je objavil, da bo 2. seja IV. rednega zasedanja 30. januarja 1953 ob 9. uri z nadaljevanjem že sprejetega dnevnega reda.
Št. LS 23/1-53
Ljubljana, dne 29. januarja 1953.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Tajnik:	Predsednik:
Inž. Pavle Žaucer 1. r.	• Dr. Ferdo Kozak 1. r.
ZAPISNIK
2. seje IV. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS drugega sklica dne 30. januarja 1953
Predsedoval: dr. Ferdo Kozak, predsednik.
Tajnik: Edo Mavrič.
Predsednik prične 2. sejo IV. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS drugega sklica ob 9.25 uri in določi, da bo zapisnik 2. seje vodil,tajnik Edo Mavrič.
Nato je tajnik inž. Pavle Ž.aucer prečital zapisnik 1. seje. Ker ni bilo nobene pripombe k zapisniku, je bil zapisnik odobren in podpisan.
Pred prehodom na dnevni red objavi predsednik, da je skupščina sprejela 6 pozdravnih brzojavk raznih delovnih kolektivov.
Pred nadaljevanjem dnevnega reda, to je razprava in sklepanje o predlogu ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o republiških organih oblasti Ljudske republike Slovenije in razprava in sklepanje o predlogu zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o republiških organih oblasti Ljudske republike Slovenije, je skupščina, na predlog predsednika, sklenila, da se razprava o navedenih predlogih vrši skupaj.
Po poročilih zakonodajnega odbora, ki ga je prečital o predlogu ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o republiških organih oblasti Ljudske republike Slovenije dr. Jože Pokorn in o predlogu zakona za izvršitev ustavnega zakona dr. Teodor Tominšek, je podal ekspoze o ustavnem zakonu in zakonu o izvršitvi ustavnega zakona dr. Marijan Brecelj, podpredsednik vlade LRS in predsednik Sveta vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti.
Nato je predsednik odredil 15 minutni odmor.
Ob 10.35 se je seja nadaljevala.
V razpravi so govorili naslednji ljudski poslanci —vsi >za«: jaka Avšič, Sergej Kraigher, Jakob Der-nač in dr. Miha Potočnik, nakar je podal v zvezi z razpravo še neka pojasnila dr. Marijan Brecelj, podpredsednik vlade LRS.
Po zaključkru razprave je skupščina soglasno sprejela predlog ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije in je izdala
ODLOK o razglasitvi
ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije
Na podlagi 70. člena ustave Ljudske republike Slovenije z dne 16. januarja 1947 je Ljudska skup-
ščina Ljudske republike Slovenije na 2. seji dne 30.
januarja 1953 sprejela tale
ODLOK
Razglasi se in začne veljati ustavni zakon o te-z-.eljih družbene in politične -'reditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na svoji 2. seji dne 30. januarja 1953.
Ljubljana, dne 30. januarja 1953.
Prav tako je skupščina soglasno sprejela predlog zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene iu politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije in je izdala
ODLOK o razglasitvi
zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije
Na podlagi 70. člena ustave Ljudske republike Slovenije z dne 16. januarja 1947 je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na 2. seji dne 30. januarja 1953 sprejela tale
ODLOK
Razglasi se in začne veljati zakon za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in'o organih oblasti Ljudske republike Slovenije, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na 2. seji dne 30. januarja 1953.
Ljubljana, dne 30. januarja 1953.
Nato je predsednik, po odobritvi skupščine, zaključil 2. sejo IV. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS in je objavil, da bo 3. seja dne 30. januarja 1953 ob 16.30 uri.
Št. LS 26/1-53
Ljubljana, dne 30. januarja 1953.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Tajnik:	Predsednik:
Edo Mavrič 1. r.	Dr. Ferdo Kozak 1. r.
ZAPISNIK
5.	seje IV. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS dne 30. januarja 1953
Predsedoval: dr. Ferdo Kozak.
Tajnik: Marija Fifolt.
Predsednik Ljudske skupščine LRS začne 3. redno sejo IV. rednega zasedanja ob 16.45 uri in določi, da bo zapisnik 3. seje vodila tajnica Marija Fifolt.
Po odobritvi zapisnika 2. seje je skupščina, v zvezi s sprejetjem ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije in zakona za izvršitev ustavnega zakona, na predlog predsednika, sprejela dopolnitev k že sprejetemu dnevnemu redu tako, da sledijo še naslednje točke dnevnega reda:
8.	predlog za postopek pri volitvah Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS;
9.	izvolitev Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS in
10.	izvolitev stalne komisije za razlago zakonov in izvolitev stalne komisije za ljudske odbore, ki sta določeni po 68. oziroma 69. členu ustavnega zakona.
Nato je skupščina soglasno sprejela naslednji postopek za izvolitev Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS:
»Po določbi 3. točke 21. člena ustavnega zakona voli Ljudska skupščina predsednika in druge člane Izvršnega sveta. Skupno število članov Izvršnega sveta znaša 20 do 30, ki se volijo izmed članov Ljudske skupščine, in sicer tako, da lahko predlaga kandidate za člane Izvršnega sveta 20 poslancev (76. člen ustavnega zakona in 5. člen zakona o izvršitvi ustavnega zakona).
POSTOPEK
PRI VOLITVAH IZVRŠNEGA SVETA
1.	Izvršni svet se voli z javnim glasovanjem o predloženih kandidatnih listah.
Vsaka kandidatna lista mora obsegati najmanj dvajset, največ pa trideset kandidatov, izmed katerih mora biti posebej označen eden izmed njih kot kandidat za predsednika Izvršnega sveta.
2.	Ko je predlaganje kandidatnih list končano, sporoči predsedujoči skupščini imena predlagateljev ter kandidate z vsake kandidatne liste.
3.	O vsaki listi se glasuje kot o celoti.
Na glasovanje se dajo posamezne kandidatne liste po vrstnem redu, v katerem so bile predložene.
Glasuje se tako, da se po imenu poklicani poslanci Izjavljajo za posamezno listo s tem, da navedejo priimek in ime prvega predlagatelja liste in prvega kandidata, ali proti listi ali da se glasovanja vzdržijo.
4.	Ko je glasovanje o vseh predloženih kandidatnih listah končano, razglasi predsedujoči za izvoljene kandidate z liste, ki je dobila največ glasov.
Če dobita dve listi enako število glasov, se glasuje ponovno.
5.	Če je predložena samo ena kandidatna lista, se ne glasuje poimensko. Predsedujoči da listo na glasovanje in vpraša navzoče poslance, kdo je za listo in kdo proti njej oziroma kdo se glasovanja vzdrži.
Predsedujoči razglasi, da so kandidati s te liste izvoljeni, če je zanjo glasovala večina navzočih poslancev.
Nato preide skupščina na izvolitev Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS.
Po objavi predsednika, da je bila vložena samo ena kandidatna lista za izvolitev Izvršnega sveta, je ljudski poslanec Rudolf Janko v imenu predlagateljev prečital to kandidatno listo in ki se glasi:
»Podpisani ljudski poslanci, člani Kluba poslancev OF Ljudske skupščine LRS
predlagamo
za izvolitev predsednika Izvršnega sveta in člane Izvršnega sveta naslednjo kandidatno listo:
I.	za predsednika Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Miha Marinka,
II.	za člane: Viktorja Avblja, Jožeta Borštnarja, dr. Marijana Breclja, Toma Brejca, Toneta Fajfarja, Janeza Hribarja, Alberta Jakopiča, Staneta Kavčiča, Borisa Kraigherja, Vlada Krivica, Ivana Mačka, Vlada Majhna, Zorana Poliča, Franca Popita, dr. Jožeta Potrča, Ivana Regenta, Jožeta Rusa, Vido Tomšič, Josipa Vidmarja, Borisa Ziherla.
Predlagatelji :
1.	Rudolf Janko
2.	Miha Berčič 5. Stane Bobnar
4.	Rozika Bohinc
5.	Inž. Miloš Brelih
6.	Franc Černe
7.	Alojz Diacci
8.	Anton Dolničar
9.	Karel Grm
10.	Ivan Janžekovič
11.	Jože Klanjšek
12.	Albin Kovač
13.	Vlado Kozak
14.	Franc Krese
15.	Maks Krmelj
16.	Anton Labura
17.	Dr. Božidar Lavrič
18.	Karel Levičnih
19.	Janko Markič
20.	Angela Ocepek
21.	Dr. Anton Melik
22.	Danilo Petrinja
23.	Inž. Alojz Pohar
24.	Stane Potočar
25.	Franc Primožič
26.	Stane Repar
27.	Alojz Ribič
28.	Franc Simonič
29.	Pepca Skubic
30.	Andrej Stegnar
31.	Lidija Šentjurc
32.	Marija Šme
33.	Anton Šušteršič
34.	Bogomil Vižintin
35.	Jože Zemljak
Nato je skupščina z dolgotrajnim in splošnim odobravanjem soglasno izvolila:
predsednika Izvršnega sveta Miho Marinka
in za člane: Viktorja Avblja, Jožeta Borštnarja, dr. Marijana Breclja, Toma Brejca, Toneta Fajfarja, Janeza Hribarja, Alberta Jakopiča, Staneta Kavčiča, Borisa Krajgherja, Vlada Krivica, Ivana Mačka, Vlada Majhna, Zorana Poliča, Franca Popita, dr. Jožeta Potrča, Ivana Regenta, Jožeta Rusa, Vido Tomšič, Josipa Vidmarja, Borisa Ziherla.
Po čestitki, ki jo je Izrekel predsednik skupščine izvoljenemu Izvršnemu svetu s predsednikom Mihom Marinkom na čelu, je spregovoril predsednik Izvršnega sveta, ki se je v svojem imenu in v imenu Izvršnega sveta zahvalil za izrečeno čestitko in za izkazano zaupanje.
V zadnji točki dnevnega reda je skupščina izvolila, na predlog ljudskega poslanca Mirana Košmelja 9 člansko stalno komisijo za razlago zakonov, in sicer: dr. Helija Modica, Miho Berčiča, Slavico Božič, Jožeta Gričarja, Milka Goršiča, dr. Franceta Hočevarja, Leopolda Kreseta, dr. Miho Potočnika, Danila Vojsko;
ter na predlog ljudskega poslanca Ivana Novaka llčlansko stalno komisijo za ljudske odbore: Borisa Kocijančiča, Jakoba Grma, Ivana Janžekoviča, inž. Jožeta Levstika, Antona Laburo, Jožeta Primožiča, Mirka Remca, Viktorja Stoparja, Marijo Šme, Ivana Štucina, Jakoba Žena.
Kar je bil s tem dnevni red izčrpan, je skupščina sprejela predlog predsednika o zaključitvi 3. seje ter je pooblastila predsednika in tajnika, da podpišeta zapisnik.
Ob 17.45 je predsednik zaključil 3. sejo in tudi IV. redno zasedanje Ljudske skupščine LRS drugega sklica.
Št. LS 29/1-53
Ljubljana, dne 30. januarja 1953.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Tajnik:	Predsednik:
Marija Fifolt 1. r.	Dr. Ferdo Kozak 1. r.
Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor in odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik — tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« — vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 540 din. — Posamezna številka: 8 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, po pošti 8 din več —* Uredništvo in uprava: Ljubljana, Kidričeva (prej Gajeva) ulica 5, poštni predal 336. — Telefon uprave
23-579 — Čekovni račun: 601-»T«-157.