JOSIP VANDOT Kocljeva osveta. Planinska pripovedka. 6. *^^3^^^/] loboko sta že dospela v prostrani gozd. Steza je bila C^^AŠl^' 1 ve<^no širša in je bila vedno bolj izhojena. Nič se ¦~^^^g^\_l ni ganilo po gozdu, še drofona sinica ni nikjer za* m|pS-|5« I šoebetala. Mirno so stale jelke krog in krog in so ^jI^t^^B^ bile vse porasle s sivkastim lišajem. Po tleh pa je ^^^n^p e1 bilo posutth vse polno pisanih, pomladnih rož, ki ^**^¦"< ¦ ¦ so dehtele s čudovitim, prijetniin vonjem. Tih, komaj čuten vetrec je poveval med visokiini, košatimi vejami, da so se polahJco tresli dolgi, tenki lišaji, viseči z močnih vej... Kocelj in Brincelj pa sta molčala in spela neutrudno naprej. Komaj sta čakala, da prideta iz tega tihega gozda. Toda bila sta prepričana, da basta kmalu v dolini in sta zato potrpela. Kar nenadoma pa sta zagledala pred sabo goličavo. Sredi goličave je stala prostorna, lesena hišica, ki pa je bila ograjena okrog in okrog, . z visokim plotom. Kocelj in Brincelj sta se začudila, da sta kar obstala kraj goličave. — »Kaj je to?« je vprašal Brincelj. »Lepa Mšica stoji pred nama, a v hisici 90 gotovo Ijudje. Kruhka mi dajo, dobrega kruhka, d'a ne bo moj želodček nič več sitnaril... Kar v hisico pojdiva!« »Pst — hopsasa!« ga je zavrnil Kocelj. »Tiho bodi! Cemu ti je treba gobezdati, ko pa te nisem prav nič vprasal? Ali misliš, da so dobri Ijudje v onile hišici? O, treba poprej pazvedeti... Ne rečem, da bi se tudi jaz ne branil skorjice kruha. A vendar mi je moja glava Ijitbša nego hlebec kruha. Nemara stanujejo razbojniki v onile hišici. In kaj potem?« Pritlikavec Brincelj se je stresnil, je položil prst na ustna in je molčal. No, Kocelj pa je nadaljeval prav mirno: »Tja do ograje se splaziva. Skozi špranjo pogledava, kako in kaj je z ono hišico in kdo 154 XXVU-6______________________________________________ZVONČEK prebiva v njej. Pa če bova zagledala kaj hudega, pokaževa pete in pofoegneva.« Oprezno sta se splazila do lesene ograje. Tam pa sta počenila na tla in sta oprezovala skozi široko špranjo. In sta videla vso hišico; lepo je bila sezidana iz mecesnovega lesa. Nizka, svetla okenca so gledala prijazno v svet; solnčni žarki so se odbijali od blestečega stekla, in mir je vladal krog in krog; čuti in videti ni bilo žive stvari. Le tam na visokem pragu se je solnčila velika, debela mačka in je predla tako glasno, da sta jo Kocelj in Brincelj prav dobro slišala. »Čudno, čudno!« je sepiiil Kocelj. »To je res lepa, krasna hišica. Tako si sezidava midva za cekine, ki si jih zaradi tvojega storža pri* služiva v mestu... Pa človeka ni nikjer. O, razbojniki ne »tanujejo v tako lepih hišah, še manj' pa drvarji. Pa kdo neki stanuje tu?« Tedaj se je pritlikavec Brincelj polglasno posmejal. S prstom je pokazal skazi špranjo in je rekel: »O, glej! Kako lepa mucika leži tam na pragu! Ali jo slišiš, kako gode in prede? Mucika, ti zlata mucika!« i tg ,1 IJf ' »Pst — hopsasa!« je vzrojil Kocelji in je pritisnil dlan na pritli* kavoeva usta. »Ali ti nisem rekel, da bodi tiho? Ali ini boš tiho, ti rečem še enkrat!« A Kocljev opomin je bil že prepozen. Velika in debcla mačka tam na pragu je že dvignila črno glavo, ker je bila iprav dobro slišala pri* tlikavčevo prikrito hihitanje. — »Mijav^naijavkc!« je zamijavkala. Dvignila se je in je gledala z žarečimi očmi na špranjo, ki sta za njo oprezovala Kooelj in Brinodj. Svoj dolgi, košati rep je privzdignila, za trenutek se ji je nasršila črna dlaka... »Mijav-mijavkc!« je še enkrat zamijavkala. Potem pa je skooila z eniin samim skokom z viso* kega praga. S privzdignjenim repom je šla preko trate in se je naglo bližala visokemu iplotu. Obstala je pred špranjo in je strmela z žare* 15S ZVONČEK___________________________________________ XXVH-6 čimi očmi skozi njo na Koclja in Brinclja, ki sta jo gledala vsa začu« dena. — »Mijav-mijavkc!« je tretjič zamijavkala, a njene velike, rumene oči so zažarele še bolj. »Hibi,« se je posmejal pritlikavec Brincelj, z roko je segel skozi špranjo, da bi pobožal mačko. »Mucika, oj, ti moja lepa mucika!« A glejte! Mačka je povesila re/p, je nasršila črno dlako in je • pokazala bele, ostre zobe. Naglo je okrenila glavo in je čavsnila z gobčkom, da bi prav pošteno ugriznila pritlikavca. No, Brincelj je še pravoeasno potegnil roko iz špranje in je v strahu zavrisnil skoro na glas. »Ojojmene, da je lepa mucika tako hudobna!« je rekel. »Kdo bi si mislill« »Mijav-mijavkc!« je zamijavkala debela, črna mačka in je povo« hala špranjo. Toda naglo se je obrnila in je na vso moč stekla preko trate, Na prag je skočila in je izginila v hišo. »Kaj napraviva zdaj, Koceljček?« je nestrpno vprašal pritlikavec. »Ali stopiva v hišo in poprosiva za kruhek, da si potolaživa glad? Hm, morda nama podarijo celo mlekca in rumenih žgančkov. To bi bilo za naju, ki nisva jedla kdo ve od kdaj... Ali naj greva? Dej, povej in usmili se mojega želodčka!« »Hm — hopsasa!« je menil Kocelj in se je praskal za desnim ušesom. »Stokrat prebita reč! Saj ne rečem, da ne bi rad žgančkov in tudi tega ne rečem, da nisem lačen. A mačka, mačka! Kako grdo ti je gledalal In kako je tekla preko trafe! To ni navadna mačka, ti rečetn, Brincelj! To mora biti nekaj hujšega... Zato se pa kar izmuz* niva iz tega strašnega kraja, da ne bo nesreče...« In Kocelj se je naglo prekrižal in se je dvignil. Toda obstal je kakor prikovan in je zrl s široko odprtimi očmj na žensko, ki je pri* tekla izza vogla. Debela je bila tista ženska, debela, majhna in okTogla. Pisano obleko je nosila, na glavi ji je pa tičal ogramen, zelen slamnik. Ko jo je Kocelj zagledal tako blizu, se je stresel od strahu. Zakaj spoznal je žensko — bila je čarovnica Anja Panja... »Ovbe!« ga je spreletelo. »Zdaj mi bo pa gorje, kakor mi ni bilo še nikoli... Jezna je name teta Anjara Panjara, ker sem jo lani nasukal tako pošteno in je bila zaradi mene zaprta v Črni lopi pri sodniku Vitrancu... Kaj bo zdaj — kaj bo?« Toda Kooelj se je hitro zavedel. Naglo je pograbil pritlikavca Brinclja in ga je dvignil s tal. — »Beži!« je zavpil in je zdrvel preko goličave. Ob gnnovju se je za trenutek ustavil in je pogledal nazaj, da vidi, oe teče pritlikavec za njim. Toda pritlikavca Brinclja je že mikastila Anja Panja. Ko je Kocelj to videl, je vedel, da ne more Brinclju nič več pomagati. — »Beži, Kocelj!« je vetel zato sam sebi. »Beži, da se rešiš vsaj ti!« Pa je Kooelj res poslušal samega sebe. Na vso sapo je zdrvel po ozfci stezi navzdol proti dolini, ki je ležala še gloiboko pod njdm... 156 XXVII—6 ZVONČEK Pritlikavec Brincelj se je sesedel na trato, ko je zagledal tako nenadoma Anjo Panjo pred sabo. Niti besedice ni mogel ziniti in se je tresel po vsem životu kakor trepetlika. Anja Panja pa ga je na vso moč pograbila in ga je pričela prav pošteno mikastiti. In je vpila s piskajooim glasom: »Ha, tu si, ti potvara nemarna? Prišel si vohat za mano, da me zalotiš in poveš Vitrancu za moje skrivališče. Pa si se zmotil, in nič ti ne bo pomagal tvoj lepi nosek. Še nocoj ti ga odrežem, še nocoj, ti rečem... O, glej ga, glej! Za mano ti pride iztikat, da bi me Vitranec zopet vrgel v jeco! O, pa ti pokažem, da ti bo resnično jojl« In ga je mikastila še huje, da so pritlikavcu kar pokale drobne kosti. A tedaj je prišel Brincelj vendarle do sape in do glasu. Zavrisnil je in zavreščal: »Anja Panja, ti si? Ojojmene, kdo bi si bil mislil, da te bom videl že danes? A pusti me, Anja Panja! Saj nisem prišel iztikat za tabo. S Koceljčkom greva v mesto, da si zaradi mojega lepega noska prisluživa rumenih cekinov...#Zato me pa pusti, ljuba Anja Panja, in me nikar ne mikaisti! Saj me je že Vitranec zadosti zmikastil, ker sd mi sinoči ušla iz j«5e... Lepo te prosim, Anja Panja, imej usmiljenje!« Anja Panja pa ni imela usm.iljienja. Za roko je pograbila pritli* kavca in ga je vlekla do ozke lese. Kar po tleh ga je vlekla in ga je brcnila tu pa tam z nogo. Brincelj se je drl na vse grlo in je moledoval: »Nikar, nikar, Anja Panja! Saj ti nisem storil ničesaf žalega ... Usmili se me in me umori ali pa zadavi! Samo mojega lepega noska se usmili in mu ne prizadeni hudega! Prav lepo te prosim — samo na moj lepi nosek pazi in ne zadajaj mu novih ran! Saj je siTomak že tako ves razklan, ker je Vitranec delal prav grdo z njim ...« Anja Panja pa ga ni poslušala, ampak je samo piskala srdite psovke. Vlekla je pritlikavca preko praga; v vežo ga je privlekla, od tam pa po strmih stopnicah v črno klet. Odprla je kamenita vrata, je pograbila pritlikavca okrog pasa in ga je vrgla čez prag. Brincelj je frčal nekaj časa po zraku; potem pa je telebnil na vso moč na mokra tla... »Ojojmene!« je zavrisnil in se je naglo pobral. »Anja Panja, v črno ječo si me vrgla, v kakršni si sedela ti leto dni. A jaz sem skrbel zate in sem ti prinašal kruhka in vodice. Zato pa tudi ti skrbi zame! Če že zame nočeš, pa skrbi vsaj za moj lepi nosek in za moj želod^ček, ki že ni videl kruhka, sam Bog vedi od kdaj... Ali me slišiš, Anja Panja?« Anja Panja je zaloputnila težke duri in jih je zapahnila. Odšla je naglo po stopnicah navzgor in je stopila v prostoTno izbo. Odprla je skrinjo in je vzela iz nje paličico, ki je imela na koncu zlat rogljiček. Trikrat je zamahnila s paličico, na sredo sdbe je stopila in se je trikTat v krogu zavrtela. Debela, črna mačka je skočila izpod klopi na mizo. 157 ZVONČEK_________________________________________ XXVII-4 Hrbet je skrivila, dlaka se ji je nasršila, oči so ji zažarele v čudlaem ognju; bele, ostre zobe je pokazala in je pričela pihati in gosti, da. bi se je človek prav resnično prestrašil in zbežal. Anja Panja se je ustavila. Trikrat je plosknila z debelimi rokami in je trikrat prav naglo in visoko poskočila. Potem pa je sklenila roke nad glavo in je pogledala s strupenimi očmi v strop. Pa je govorila, govorila tako, kakor da poje v njenih ustih dolga, razglašena piščalka: »Čira — čara — kruha hoče; mačka stara; drugi vmieti Anja Panja mora v s^eti. dva preganja: Anja Panja prvi v kleti, se piiklanja: drugi v sveti; glavo — sek, prvi joče, glavo — sekt« Strahotno je zafpihala črna maoka, ko je izpregovorila Anja Panja zadnjo besedo. Še huje so ji zažarele rumene oči, še huje so se ji 158 XXVII—6 - ZVONČEK zasvetili ostri zobje. Rep ji je udaTJal ob inizo, kakor da bi hotel iz nje izkresati tisoč gorečih isker... Anja Panja je zopet pričela vrteti paličico z zlatim rogljičkom. Čudno je skakala sredi izbe in je mrmrala nerazloene besede. Toda naglo je prenehala. Znoj si je obrisala z obraza, paličico z zlatim rogljičkom je položila nazaj v pisano skrinjo. Potem pa je stopila tja v kot, kjer je predel velik, križast pajek debelo mrežo. Zgrabila je pajka in ga je postavila na svojo ploščato dlan. MrmraJa je čudne, nerazumljive besed« in je polagoma pihala v pajka. Pajek pa se je izprehajal mirno po njeni dlani sem in tja, tja in sem, gori in doli. Aiija Panja ga je gledala, in obraz se ji je režal od veselja in od zadovoljnosti. Postavila je pajka nazaj na njegovo mrežo in je stopila k mizi. Mačka se je bila že pomirila. Rep je držala pokonci in je glasno in zadovoljno predla. »Mucika, ti moja lepa mucika!« ji je govoTila Anja Panja. »Pos vprašala sem pajka, 5e bom ulovila danes tistega paglavca, ki mi je prizadejal toliko gorja. Pa mi je Tekel pajek, da ga gotovo ujamem. In začarala sem prej svoje noge in zdaj bam letela, letela kakor veter. Čez urico pa bo Kocelj že moj in privlečem ga semkaji, da mu ti iz* . praskaš hudobne oči... Mucika, ti moja lepa mucika! Na prag sedi in skrbno čuvaj mojo hišico, dokler se ne vrnem in ne privlečem paglavca. Ali si slišala?« »Mijav-mijavkc!« je odgovorila črna niaoka. Z mize je poskočila, iz izbe }e zdTvek1. in je legla na prag. Pa tudi Anja Panja je zdrvela iz izbe, čez trato je hitela in je izginila v gluhem gozdti...