strokovne vesti Sprememba izvozne strukture primarnega sektorja panoge (problematika izvoza hlodovine) avtor Miran ZAGER, ISSR I. UVOD Uspe{nost (u~inkovitost) tako panoge kot tudi posameznih podjetij temelji na zmo`nosti prehoda od ni`jih do vi{jih oblik proizvodov in proizvodenj, skratka od organske rasti. Dr`ave in panoge, ki so v stanju hitro spreminjati strukturo izdelkov od ni`je stopnje predelave do vi{je, so uspe{ne in tudi socialno stabilne. V lesni in pohi{tveni panogi je njen lesni del sestavljen iz ve~ segmentov, vendar pa lahko po zahtevnosti (tudi po vi{ini dose`ene cene za enoto) opredelimo tri sklope: 1. primarni sklop, kamor pri{te-vamo izdelke z nizko stopnjo obdelave (z nizko dodano vrednostjo); sem uvr{~amo produktne skupine, kot so: veje, sekanci, `agovina (CN=4401) oziroma sklop lesne biomase, hlodovina (4403), `agan les (4407); 2. sekundarni sklop, kamor pri{te-vamo izdelke s srednjo stopnjo obdelave (s srednjo dodano vrednostjo); sem uvr{~amo izdelke in produktne skupine: furnir (4408); iverne plo{~e (4410); vlaknene plo{~e (4411); vezane plo{~e (4412); zgo{~en les (4413); 3. terciarni sklop, kamor pri{teva-mo izdelke z visoko stopnjo obdelave (z visoko dodano vrednostjo); sem uvr{~amo produktno skupino: stavbno pohi{tvo (4418). Racionalni cilj dr`ave, panoge in podjetij je, da prete`no surovino (les) predela v ~im vi{jo stopnjo predelave – kon~ni izdelek, torej v produktne skupine terciarnega sklopa. Razlika med iztr`ki ene tone izdelkov so namre~ vse od 50 EUR za lesno biomaso pa do 1.700 EUR za stavbno pohi{tvo. Od pozicije v verigi dodane vrednosti oziroma od stopnje predelave lesa pa so ne nazadnje odvisni tako zaposlitev, dobi~konosnost, akumulativnost, razvoj same panoge kot tudi uspe{nost {ir{e skupnosti in naposled tudi pri-hodkovna stran dr`avnega prora~una. Slovenska podjetja lesne panoge iz sekundarnega ter terciarnega sklopa predelave so predvsem v zadnjih dveh letih soo~ena s pritiskom nara{~ajo~ih cen vhodnih surovin, med katerimi je tudi les v nizki fazi predelave (hlodi, `agan les, lesni ostanki ipd.). Na osnovi preliminarnih podatkov in neformalnih ter neempiri~nih oblik analize je bila postavljena domneva o: »… skokovitemu pove~anju izvoza primarnih oblik lesa (lesna biomasa in hlodovina) v dve sosednji dr`avi (Italija in Avstrija), kar vpliva na zmanj{ano ponudbo lesa za doma~o predelavo oziroma sili predelovalce po uvozu primarnih oblik lesa iz drugih dr`av, kar je povezano z dodatnimi stro{ki.« S ciljem empiri~nega preverjanja gornje hipoteze in kvantifikacije potencialnih ne`elenih vidikov poslovanja (dvig stro{kov surovine) je bila narejena tudi ta kratka analiza. Cilj analize ni v ugotavljanju vzrokov (motivov) za preusmeritev prodaj primarnih (ni`-jih) oblik predelave lesa z doma~ega na tuje trge, ampak v potrditvi samega dejstva. II. PODATKOVNA OSNOVA Osnovni vir podatkov za analizo spremenjene strukture in obsega menjave panoge so uradni zunanjetrgovinski podatki nacionalne statistike (SURS = Statisti~ni Urad Republike Slovenije), pridobljeni iz Banke statisti~nih podatkov. Kot dodatni vir podatkov so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, banka podatkov CRONOS o menjavi dr`av ~lanic EU. Pri obeh podatkovnih virih je bila uporabljena nomenklatura CN (Kombinirana nomenklatura), in sicer na ravni 2- in 4-mestne kode. Kot tretji vir podatkov pa je bil uporabljen {e podatkovni del analize (odgovora) Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano »Pove~an odkup slovenske hlodovine«. Celotna menjava (izvoz in uvoz) je bila analizirana na ravni naslednjih kod kombinirane nomenklature: ijaLeS 58(2006) 6 strokovne vesti Preglednica 1. Vrednostni izvoz skupin (v EUR) Preglednica 2. Dinamika vrednostnega izvoza skupin (bazni indeks) Preglednica 3. Vrednostna struktura izvoza (v %) 44 = les in izdelki iz lesa primarni segment: 4401 = veje, sekanci, `agovina 4403 = hlodovina 4407 = `agan les terciarni segment: 4418 = stavbno pohi{tvo sekundarni segment: kot ostanek (44 - primarni -terciarni) Pri analizi je bila uporabljena ~asovna vrsta podatkov od leta 2000 pa do vklju~no leta 2005. Vrednostni podatki so bili podani v eurih (EUR), koli~inski podatki pa v tonah (t). III. VREDNOSTNI IN KOLIČINSKI IZVOZ V obdobju zadnjih {estih let je slovenski izvoz lesa in lesnih izdelkov (CN=44) narasel s 319,2 mio EUR na 348,3 mio EUR oziroma za 9 odstotkov. Preglednica 1. Vrednostni izvoz skupin (v EUR) Primarni segment: Samo v zadnjem letu je segment 4401 (veje, sekanci, `agovina) narasel s 5,0 mio EUR na 13.4 mio EUR ali za 8,4 mio EUR. Segment 4403 (hlodovina) je narasel s 13,8 mio EUR na 21,8 mio EUR ali za 8,0 mio EUR, segment 4407 (`agan les) pa je padel s 66,1 mio EUR na 65.5 mio EUR ali za 0,6 mio EUR. Kot lahko vidimo, je najbolj dinami~no narasel segment »lesne biomase«, in sicer v {estih letih za kar 5,7-krat. V zadnjem letu je ta segment narastel za kar 2,7-krat. Visoko rast ima v zadnjem letu tudi segment »hlodovina«, medtem ko je bil vrednostni izvoz tega segmenta od leta 2000 pa vse do 2004 dokaj konstanten, in sicer na ravni 14 mio EUR. Preglednica 2. Dinamika vrednostnega izvoza skupin (bazni indeks) Terciarni segment: Stavbno pohi{tvo (4418) v celotnem obdobju izkazuje konstantni padec vrednostnega izvoza, in sicer s 142,3 mio EUR v letu 2000 na 94,2 mio EUR v letu 2005. ^e izrazimo dinamiko z baznim indeksom iz leta 2000, opazimo, da je dosegel izvoz v letu 2005 le 66,2 % izvoza v letu 2000. Vidimo lahko, da v zadnjih dveh letih vrednost izvoza segmenta pada po 12 mio EUR letno. Sekundarni segment: Sklop sestavljajo v bistvu lesne plo{~e (iverne, vlaknene, vezane) in furnir ter kompaktni les. Od leta 2000 pa do leta 2005 je vrednostni izvoz narasel z 99,3 mio EUR na 153,4 mio EUR ali izra`eno z indeksom 154,4, kar ustreza 54,4 % rasti v obdobju. Samo v zadnjem letu je vrednost segmenta narasla za 25,9 mio EUR. Preglednica 3. Vrednostna struktura izvoza (v %) Sprememba vrednostne strukture izvoza lesa in izdelkov iz lesa v zadnjih {estih letih je razvidna iz gornje preglednice. V koloni »nizka« je prikazan skupaj primarni segment, v koloni »srednja« je prikazan sekundarni segment, v koloni »visoka« pa je prikazan terciarni segment. Najve~ji porast je bele`il sekundarni segment, ki je v {estih letih pridobil kar 12,9 odstotne to~ke. Primarni segment je pridobil 4,6 odstotne to~ke, medtem ko je terciarni segment izgubil kar 17,5 odstotne to~-ke. Vrednostni prikaz izvoznega toka sam kot tak ni zadosten, saj ne upo{teva morebitne spremembe cene. Zato je treba analizirati tudi sam koli~inski izvoz po sklopih: ijaLeS 58(2006) 6 strokovne vesti Preglednica 4. Koli~inski izvoz skupin Vidimo lahko, da je celotni koli~inski izvoz lesa in izdelkov iz lesa v obdobju zadnjih {estih let narasel s 666 tiso~ ton na 1 milijon ton, kar pomeni, izra-`eno z indeksom, porast za 156,1 ali za 56,1 %. V zadnjem letu je koli~inski izvoz porasel za 258 tiso~ ton. Preglednica 5. Dinamika koli~inskega izvoza skupin (bazni indeks) Primarni segment: Lesna biomasa (4401) izkazuje v obdobju spremembo s 56 tiso~ ton na kar 261 tiso~ ton, kar je izra`eno z indeksom kar 466. Samo sprememba kode 4401 v zadnjem letu je bila kar 137 tiso~ ton (od 124 tiso~ ton na 261 tiso~ ton). Segment hlodovine (4403) je v obdobju narasel s 169 tiso~ ton na 263 tiso~ ton ali za 54,9 %. V zadnjem letu je ta produktna skupina pove~ala izvoz za 94 tiso~ ton (s 169 tiso~ ton na 263 tiso~ ton). Segment »`agan les« (4407) je v obdobju pove~al izvoz z 206 tiso~ ton na 248 tiso~ ton ali za 20,2 % v obdobju. Terciarni segment: Stavbno pohi{tvo (4418) je v zadnjih {estih let zmanj{alo koli~inski izvoz z 69 tiso~ ton na 55 tiso~ ton in je doseglo v zadnjem letu le 79,2 % raven iz leta 2000. V zadnjem letu je koli~inski izvoz padel za skoraj 9 indeksnih to~k. Sekundarni segment: Rezidualna skupina (lesne plo{~e, furnir, kompaktni les) je pove~ala koli~inski izvoz s 163 tiso~ ton na 211 tiso~ ton ali izra`eno z indeksom 129,2, kar ustreza 29,2 % pove~anju v obdobju. Pove~anje v zadnjem letu je bilo skoraj 15 indeksnih to~k, in sicer s 187 tiso~ ton na 211 tiso~ ton. Preglednica 6. Koli~inska struktura izvoza (v %) V {estih letih se je dele` primarnega segmenta pove~al za 9,4 odstotne to~- Preglednica 4. Koli~inski izvoz skupin t V44 V4401 V4403 V4407 V4418 ostalo 2000 666 191 56.051 169.791 206.620 69.754 163.975 2001 676.349 59.167 183.979 202.099 61.759 169.345 2002 750.280 77.839 207.049 215.467 66.011 183 913 2003 769 09? 112 366 210.332 217.628 67 046 i51 321 2004 782.520 124.178 1S9 087 239.493 61.854 187.903 20:5 1.039.830 261.177 253 049 243.446 55.269 21 1.889 Vir SUPS IprSraiUn M.Z ) Preglednica 5. Dinamika koli~inskega izvoza skupin (bazni indeks) Preglednica 6. Koli~inska struktura izvoza (v %) t nizka srednja visoka 2000 64,9 24,6 10,5 2001 65,8 25,0 9,1 2002 66,7 24;5 8,8 2003 70,3 21,0 8,7 2004 68,1 24,0 7,9 2005 74,3 20,4 5,3 Vir: SURS (preračun M.Z.) ke (s 64,9 % na 74,3 %). Dele` sekundarnega segmenta se je zmanj{al za 4,2 odstotne to~ke (s 24,6 % na 20,4 %). Dele` terciarnega sektorja pa se je zmanj{al za 5,2 odstotne to~ke (z 10,5 % na 5,3 %). Kot lahko vidimo, je pridobil le primarni segment, druga dva segmenta pa sta izgubila. Ugotovitev: Najve~ji koli~inski porast izvoza je v zadnjem letu bele`ila pro-duktna skupina 4401 (lesna biomasa), in sicer za kar 137 tiso~ ton. Po obsegu sledi produktna skupina 4403 (hlodovina), in sicer v obsegu 94 tiso~ ton, njej pa skupina 4407 (`agan les) v obsegu 42 tiso~ ton. Skupaj je primarni segment pove~al obseg izvoza v zadnjem letu za kar 273 tiso~ ton. Sekundarni segment je v zadnjem letu po-ve~al obseg izvoza za 24 tiso~ ton, medtem ko je terciarni segment zmanj-{al obseg izvoza za 7 tiso~ ton. IV. CENOVNA USPE{NOST IZVOZA Eden od poglavitnih motivov za spremembo izvozne strukture je sprememba cene pri posameznih produktnih skupinah. ^e je cenovni iztr`ek za enoto (npr. tono) produkta vi{ji na tujem trgu oziroma ~e so prodajni pogoji tam bolj{i (promptnost pla~il ali morebiti tudi mo`nost, da bi se izognili dav~-nemu evidentiranju), potem bodo lastniki tovrstnih produktov le-te plasirali tja, kjer bodo maksimizirali korist (dohodek). Preglednica 7. Izvozne cene skupin (v EUR za tono) ,jaLeS 58(2006) 6 strokovne vesti Preglednica 7. Izvozne cene skupin (v EUR za tono) t V44 V4401 V4403 V4407 V4418 ostalo 2000 479,2 41,6 76.5 301,1 2 040 6 605.8 2001 450,0 40,9 72.6 293,2 1.994 5 626.B 2002 427,6 38.9 73.9 303,2 1.814.6 638,3 2003 404,5 37.6 69,3 277,0 1.773,3 701,2 2004 407,4 40.3 31,7 275,9 1.719.0 678,7 2005 335,0 51,3 83,0 263,5 1.704.9 724,0 Vir SURS 'preračun M.2.) Preglednica 8. Dinamika izvoznih cen skupin Preglednica 9. Razmerje med vrednostjo izvoza in uvoza skupin t V44 V4401 V4403 V4407 V4418 ostalo 2000 1.9 0.5 0.5 1.3 8.8 1.3 2001 1,8 0.5 1.4 S.3 1.3 2002 1.7 0.7 0.5 1.3 7.1 1.3 2003 1,5 0,8 0,5 1,1 7.3 1.1 2004 1,4 1.0 0,4 1,1 6.6 1,1 2005 1,4 1.9 0,7 1,1 4,7 1,2 Vir SURS tprsratunM.Z.) Vidimo lahko, da je iztr`ek slovenskega izvoza za celotno skupino 44 od leta 2000 pa do leta 2005 padal: s 479,2 EUR za tono izdelkov na 335,0 EUR za tono izdelkov. V zadnjem letu smo tako iztr`ili za tono izdelkov le 69,9 % cene iz leta 2000. Preglednica 8. Dinamika izvoznih cen skupin Primarni segment: Pri produktni skupini 4401 (lesna biomasa) je vrednost tone narasla z 41,6 EUR na 51,3 EUR. Samo v zadnjem letu je vrednost tone narasla za 11 EUR, tako da je imela le-ta v primerjavi z izhodi{~nim letom vi{jo vrednost za 23,2 %. Pri segmentu 4403 (hlodovina) je vrednost tone narasla s 76,5 EUR na 83,0 EUR ali za 8,4 % v obdobju. Kot lahko vidimo, je bil poglavitni skok cene med letoma 2003 in 2004, ko je vrednost tone narasla z 69,3 EUR na 81,7 EUR ali za 12,4 EUR po toni. V zadnjem letu je bila rast vrednosti le 1,3 EUR po toni. Tretji segment (4407= `agan les) je v obdobju tenden~no izgubljal ceno, in sicer s 301,1 EUR za tono na 263,5 EUR za tono. Padec cene v zadnjem letu je dokaj visok, kar 12,4 EUR pri toni. Terciarni segment: Stavbno pohi{tvo je konstantno letno izgubljalo iztr`ek za tono proizvodov. Kot lahko vidimo, je bil iztr`ek v letu 2000 kar 2.040,6 EUR in je v zadnjem letu padel na 1.704,9 EUR. Izra`eno z indeksom, to pomeni, da smo v zadnjem letu dosegli le 83,5 % ravni iz leta 2000. Sekundarni segment: Cena izdelkov produktnih skupin, ki sestavljajo ta segment, je v zadnjih {estih letih zrasla s 605,8 EUR za tono na 724,0 EUR za tono. V obdobju je povpre~na cena torej narasla za 19,5 %, kar je le ne- koliko manj kot najbolj dinami~na CN=4401. V zadnjem letu je cena narasla s 678,7 EUR na 724,0 EUR oziroma za 45,3 EUR pri toni. Ugotovitev: Dvig cen pri 4401 in 4403 na tujih trgih prav gotovo vpliva na spremenjeno koli~insko ponudbo tovrstnih izdelkov na doma~em trgu oziroma dviguje doma~o ceno (dvig stro{kov vhodnih komponent). V. NETO IZVOZ PRODUKTNIH SKUPIN Za celovito oceno vpliva izvoznih gibanj primarnih produktnih skupin (4401, 4403 in 4407) na poslovanje sekundarnega in terciarnega sklopa je treba podati {e informacijo o »neto izvozu« oziroma o pokrivanju uvoza z izvozom na isti produktni skupini. Smisel tovrstnega kazalca je v tem, da vidimo »neto« u~inek. Namre~, ~e imamo opravka z izredno izvozno dinamiko, imamo na drugi strani tudi mo`nost izredne (vi{je) uvozne dinamike. ^e podamo torej samo sodbo na osnovi izvoza, smo lahko storili napako in pristransko ocenili vpliv izvozne dinamike. Preglednica 9. Razmerje med vrednostjo izvoza in uvoza skupin Slovenija je pri vrednostni menjavi produktne skupine 44 (les in proizvodi iz lesa) neto izvoznik in v letu 2005 za 1,4-krat ve~ izva`a kot pa uva`a (razmerje med izvozom in uvozom). Kot lahko vidimo, je Slovenija to razmerje vseskozi od leta 2000 slab{ala, saj je bilo razmerje v letu 2000 kar 1,9. Zanimivo je razmerje pri produktni skupini 4401 (lesna biomasa), kjer je bila Slovenija vse do leta 2003 neto uvoznik, {ele v letu 2004 se je razmerje izena~ilo, nakar je v letu 2005 razmerje pre{lo v korist 1,9-krat ve~jega izvoza od uvoza. Pri produktni skupini 4403 (hlodovina) je Slovenija v celotnem ijaLeS 58(2006) 6 strokovne vesti obdobju neto uvoznik in v povpre~ju 2-krat ve~ uva`a kot pa izva`a. V zadnjem letu je razmerje 0,7, kar pomeni, da Slovenija izvozi 70 % tega, kar uvozi. Pri produktni skupini 4407 (`agan les) je Slovenija {e vedno neto izvoznik, ~eprav se je razmerje poslab{alo z 1,3 v letu 2000 na 1,1 v zadnjem letu. V terciarnem sektorju se razmerje med izvozom in uvozom slab{a (ni`a), in sicer z 8,8 v letu 2000 na le 4,7 v zadnjem letu. V ozadju tak{nega gibanja je prav gotovo padec vrednosti izvoza na eni strani in tudi rast uvoza tovrstnih izdelkov na drugi strani. V sekundarnem segmentu se razmerje med izvozom in uvozom po~asi zni`uje, vendar je Slovenija {e vedno neto izvoznik tovrstnih proizvodov. Za celovito razumevanje problematike je treba prikazati {e razmerje med koli-~inskim izvozom in uvozom po posameznih produktnih skupinah (segmentih). Vidimo lahko, da je to razmerje pri CN=44 skoraj 1 (izena~ena tokova), kar pomeni ob dejstvu, da je vrednostno razmerje vi{je, da izva`amo dra`je produkte, kot pa jih na drugi strani uva`amo. Preglednica 10. Razmerje med koli~inami izvoza in uvoza skupin Podobno kot pri vrednostnem razmerju je tudi pri koli~inskem razmerju med tokovoma zaznati pri skupini 4401 (lesna biomasa) in 4403 (hlodovina) porast razmerja. Pri prvi v zadnjem letu z 0,8 na 1,5, kar pomeni, da je postala Slovenija tudi koli~inski neto izvoznik. Pri drugi pa z 0,5 na 0,8, kar pomeni, da se izvozni tok pribli`uje uvoznemu. Preglednica 11. Razmerje med cenami izvoza in uvoza skupin Kako drage izdelka uva`amo oziroma uva`amo, je razvidno iz razmerja med izvoznimi in uvoznimi cenami oziroma dose`enimi vrednostmi za eno tono Preglednica 10. Razmerje med koli~inami izvoza in uvoza skupin t V44 V4401 V4403 V4407 V4418 ostalo 2000 1,0 0,5 0.5 1,6 6,4 1,4 2001 1.0 O.S 0,6 1,9 6,5 1,3 2002 1.1 0.7 0.7 1.8 6.8 1.2 2003 0.9 0.8 0.6 1.6 7.0 0.8 2004 0,9 0,S 0,5 1,6 6,2 0,9 2005 1.1 1,5 0.8 1,8 4,5 0,9 Vir. SORS (preračun M.Z.) Preglednica 11. Razmerje med cenami izvoza in uvoza skupin t V44 V4401 V4403 V4407 V4418 ostalo 2000 1.9 1,2 1.0 0,8 1,4 0,9 2001 1,7 1,2 0,9 0,8 1,3 1,0 2002 1,5 1,1 0,7 0,7 1,0 1,1 2003 1.6 1,0 0,7 0,7 1,0 1,3 2004 1,5 1,1 0.3 0,7 1,1 1,2 2005 1,2 1,3 0,9 0,6 1,0 1.3 Vir SURS {preračun M.Z) Preglednica 12. Koli~inski izvoz 4401 (v tonah) t SKUPAJ IT AT ostali 2000 56.051 55.484 413 154 2001 59.167 58.470 558 139 2002 77.839 75.805 539 1.496 2003 112.366 110.340 666 1.359 2004 124.178 121.965 1.744 469 2005 261.177 256.135 4.918 124 Vir. SURS 'preračun M.Z.) izdelkov. Gornja preglednica ka`e, da se nam to razmerje za CN=44 od leta 2000 pa do danes ni`a, in sicer z 1,9 na 1,2. V zadnjem letu je torej tona izvoza le za 20 % dra`ja od tone uvoza, medtem ko je bila v letu 2000 za skoraj 2-krat dra`ja (vi{ja). Ugotovitev: Slovenija je postala v zadnjem letu pri produktni skupini 4401 (lesna biomasa) neto izvoznik, in sicer tako po vrednosti kot tudi po koli~ini. Pri produktni skupini 4403 (hlodovina) je Slovenija {e neto uvoznik, vendar se razmerje hitro spreminja v korist izvoza in ob nadaljevanju tak{nega trenda bo Slovenija v obdobju prib-li`no 2 let postala neto izvoznik tudi v tem produktnem sklopu. Pri produkt-nem sklopu 4418 (stavbno pohi{tvo) Slovenija izgublja izvozni naskok! VI. DINAMIČNI IZVOZNI TRGI Ključno vprašanje pri analizi je: Na katere izvozne trge je bil usmerjen povečan vrednostni in količinski izvoz primarnih produktnih segmentov, torej skupin 4401, 4403 in 4407? Po domnevi je bil poglavitno povečanje usmerjeno na trg Avstrije in trg Italije, tako da bomo v nadaljevanju preverili vrednostni in količinski izvoz na oba trga. D Preglednica 12. Količinski izvoz 4401 (v tonah) Pri produktni skupini CN=4401 (lesna biomasa) je bilo količinsko povečanje izvoza v zadnjem letu 137 tisoč ton (s 124 tisoč ton na 261 tisoč ton). Kot lahko vidimo, je bilo v zadnjem letu povečanje količinskega izvoza v Italijo s 122 tisoč ton na 256 tisoč ton oziroma ,jaLeS 58(2006) 6 strokovne vesti Preglednica 13. Koli~inski izvoz 4403 (v tonah) t SKUPAJ IT AT ostali 2000 169.791 143.552 11.475 14.764 2001 183.979 151.335 17.163 15.481 2002 207.049 151.077 41.075 14.897 2003 210.832 165.231 28.407 17.194 2004 169.087 112.406 32.429 24.252 2005 263.049 131.795 S0.03S 51.216 Preglednica 14. Koli~inski izvoz 4407 (v tonah) t SKUPAJ IT AT ostali 2000 206.620 96.952 24.968 84.700 2001 202.099 84.745 13.435 103.919 2002 215.467 70.858 12.188 132.422 2003 217.628 86.495 13.161 117.971 2004 239.493 110.278 13.377 115.838 2005 248.446 105.187 17.508 125.750 Vir: SURS 'preračun M.Z.) Preglednica 15. Dinamika italijanskega koli~inskega uvoza skupin t V44 V4401 V4403 V4407 2000 100,0 100,0 100,0 100,0 2001 94,3 101,7 90,6 92,7 2002 94,6 106,6 85,0 94,8 2003 96,5 129,6 81,3 94,3 2004 101,3 153,2 84,2 93,6 2005 96,0 151,3 76,8 87,3 Vir: EURO STAT (preračun M.Z) za kar 134 tiso~ ton ali skoraj 98 % celotne pove~ave. Ugotovitev: Italijanski trg je tako absorbiral kar 98 % pove~anega izvoza, oziroma je generiral skokovito pove~anje izvoza. V ozadju izvoza je skokovit dvig cene! Preglednica 13. Koli~inski izvoz 4403 (v tonah) Pri produktni skupini CN=4403 (hlodovina) je bilo koli~insko pove~anje izvoza v zadnjem letu 94 tiso~ ton (s 169 tiso~ ton na 263 tiso~ ton). Kot lahko vidimo, je bilo v zadnjem letu pove~anje koli~inskega izvoza v Italijo s 112 tiso~ ton na 132 tiso~ ton oziroma za 20 tiso~ ton ali za 21 % celotne po-ve~ave. V zadnjem letu je bilo pove-~anje koli~ine pri izvozu v Avstrijo 48 tiso~ ton ali od 32 tiso~ ton na 80 tiso~ ton, kar pomeni 51 % celotnega pove~a-nja. Na druge dr`ave (trge) odpade torej 26 tiso~ ton ali 28 % celotne spremembe. Ugotovitev: Najve~ji del pove~anega koli-~inskega izvoza je sprejel avstrijski trg, in sicer kar 51 % ali 48 tiso~ ton. Italijanski trg je absorbiral 21 % pove~anega izvoza, oziroma 20 tiso~ ton. Preostanek pove~anega izvoza (28 %) so sprejeli drugi trgi. Tudi pri produktni skupini 4403 je za skokovito pove~anje izvoza na oba ključna trga v ozadju skokovit dvig cene, in sicer predvsem med letoma 2003 in 2004. D Preglednica 14. Količinski izvoz 4407 (v tonah) Pri produktni skupini CN=4407 (žagan les) je povečanje količinskega izvoza v zadnjem letu le 9 tisoč ton, vendar pa je bilo povečanje od leta 2003 večje, in sicer približno 31 tisoč ton. Italija je od 2003 pa do 2005 povečala odjem žaganega lesa za 19 tisoč ton ali za 61 % celotnega povečanja izvoza. Avstrija je v obdobju zadnjih dveh let povečala odjem za 4 tisoč ton ali za 13 % celotne povečave. Drugi trgi so bili pri povečanem odjemu udeleženi z 26 %. Ugotovitev: Največji del povečanega količinskega izvoza je sprejel italijanski trg, in sicer kar 61 % ali 19 tisoč ton. Avstrijski trg je sprejel 13 % povečanega izvoza, preostanek (26 %) pa so sprejeli drugi trgi. VII. KAKO DINAMIČEN JE UVOZ ITALIJE IN AVSTRIJE Z izvoznimi podatki Slovenije smo lahko za kritični produktni skupini (4401 in 4403) ugotovili, da se je v zad-njem letu oziroma dveh skokovito povečal izvoz v Italijo in Avstrijo. Ali je tovrstno povečanje skladno z uvozno dinamiko obeh držav pri analiziranih produktnih skupinah oziroma je odsev tižnega repozicioniranja obeh držav na uvoz iz Slovenije, bomo ugotovili, če analiziramo uvoz obeh držav. D Preglednica 15. Dinamika italijanskega količinskega uvoza skupin Dinamika količinskega izvoza Slovenije v Italijo za produktno skupino 4401 (lesna biomasa) je bila bistveno višja, kot pa je bila dinamika uvoza Italije za to produktno skupino. V zadnjem letu je imel bazni indeks slovenskega izvoza vrednost 461,6, medtem ijaLeS 58(2006) 6 strokovne vesti ko je imel bazni indeks italijanskega uvoza vrednost 151,3; tako lahko ugotovimo, da je Italija intenzivneje uva-`ala to produktno skupino iz Slovenije kot pa iz drugih dr`av. Pri produktni skupini 4403 (hlodovina) bele`imo pri slovenskem koli~in-skem izvozu v Italijo v zadnjem letu porast za 13,5 indeksne to~ke, medtem ko je pri italijanskem koli~inskem uvozu te produktne skupine opazen padec za 7,4 indeksne to~ke. Ugotovimo lahko, da se je uvoz Italije iz Slovenije ve~al, in sicer ob dejstvu, da se je celotni uvoz te skupine manj{al. Italija je o~itno repozicionirala svoje nabavne trge in Slovenija je pridobila na pomenu. Preglednica 16. Italijanske uvozne cene skupin (v EUR za tono) V zadnjem letu so italijanske uvozne cene za skupino 4401 narasle z 41,6 EUR za tono na 42,8 EUR za tono. Kot pa smo lahko videli, so slovenske izvozne cene v Italijo narasle z 39,9 EUR na 50,8 EUR za tono. Tak{no neskladje v korist slovenskim cenam ka`e ali na bistveno spremenjeno kvaliteto produktne skupine ali pa na cenovno preferiranje Slovenije iz drugih razlogov. Povpre~na italijanska uvozna cena za produktno skupino 4403 je bila v zadnjem letu 108 EUR za tono. Slovenska izvozna cena v Italijo pa je bila v zadnjem letu nekaj manj kot 67 EUR. Pri cenovni razliki gre o~itno za kvalitetni razpon (npr. iglavci proti listavcem oziroma tropom). Cena kot taka o~itno ni bil zna~ilni vzvod za pove~anje ko-li~inskega izvoza Slovenije v Italijo. Ugotovitev: Italijanski uvoz skupine 4401 (lesna biomasa) je iz Slovenije intenzivnej{i kot iz drugih dr`av, in sicer ob bistveno vi{ji ceni za tono. Vpra{amo se lahko, kje se produkt (veje, sekanci, `agovina) poleg energetske namembnosti {e uporablja, in Preglednica 16. Italijanske uvozne cene skupin (v EUR za tono) Preglednica 17. Dinamika avstrijskega koli~inskega uvoza skupin t V44 V4401 V4403 V4407 2000 100,0 100,0 100,0 100,0 2001 94,5 115,8 91,1 98,3 2002 91,9 116,3 87,4 103,6 2003 95,3 117,0 88,6 112,8 2004 104,9 133,9 99,8 102,8 2005 104,1 140,5 98,5 96,7 Vir: EUROSTAT (preračun M.Z.j Preglednica 18. Avstrijske uvozne cene skupin (v EUR za tono) ali ni cilj pove~anega uvoza odvzeti surovino drugim. Preglednica 17. Dinamika avstrijskega koli~inskega uvoza skupin Podobno kot Italija tudi Avstrija izredno dinami~no pove~uje uvoz produkt-ne skupine 4401 (lesna biomasa), vendar ni med klju~nimi izvoznimi trgi Slovenije za ta produktni sklop. Domnevamo lahko, da je v ozadju pove-~anega koli~inskega uvoza Avstrije intenziven prehod na uporabo lesne biomase za energetske namene, oziroma pove~ana uporaba dolo~enih segmentov (npr. `agovina) pri proizvodnji lesnih plo{~. Pri analizi avstrijskega uvoza je za Slovenijo bistveno bolj zanimiva produkt-na skupina 4403 (hlodovina), kajti izvozni podatki Slovenije ka`ejo, da se je ta sklop izvoza pove~al v Avstrijo v letu 2004 in predvsem v letu 2005. Kot lahko vidimo, se je tudi koli~inski uvoz Avstrije pri hlodovini pove~al prav v letu 2004, saj je bazni indeks od leta 2003 narasel za kar 11,2 indeksni to~ki. V naslednjem letu pa bele`imo rahel padec koli~inskega uvoza. Pove~an uvoz hlodovine je bil o~itno potreben, saj je Avstrija med letoma 2003 in 2004 za skoraj 10 indeksnih to~k pove~ala celotni izvoz lesa in izdelkov iz lesa in je surovinski deficit pokrivala pri naj-bli`jih sosedih (Slovenija, Nem~ija). ,jaLeS 58(2006) 6 strokovne vesti Preglednica 18. Avstrijske uvozne cene skupin (v EUR za tono) Povpre~na uvozna cena Avstrije za tono izdelkov skupine 4403 je bila v zadnjem letu 66,5 EUR. Pri izvozu Slovenije v Avstrijo za to produktno skupino pa smo videli, da je Slovenija dosegla za tono ceno 97,7 EUR. Od leta 2003 je ta cena narasla z 81,7 EUR na 97,7 EUR, kar ka`e na preferiranje slovenskega proizvoda pri avstrijskih kupcih oziroma so v ozadju drugi razlogi, ki prevladajo pri vi{ji ceni. Ugotovitev: Avstrijski uvoz hlodovine se je med letoma 2003 in 2004 pove~al za 800 tiso~ ton. Skokovit porast uvoza je bil namenjen pove~ani predelavi in izvozu lesa in lesnih izdelkov. Iz Slovenije je Avstrija dodatno uvozila za 50 tiso~ ton hlodovine ali za 6 % celotnega pove~anega uvoza. Za dodatni uvoz iz Slovenije je bila Avstrija pripravljena pla~ati dokaj visoko ceno po toni hlodovine. VIII. SKLEP Izhodi{~na predpostavka o »skokovitem pove~anju izvoza primarnih oblik predelave lesa (lesna biomasa in hlodovina) v letu 2005 v Italijo in Avstrijo« je bila v okviru analize potrjena z empiri~nimi podatki. V zadnjem letu je produktna skupina 4401 (veje, sekanci, `agovina) pri vrednostnem izvozu narasla s 5,0 mio EUR na kar 13,4 mio EUR ali za 168 %. ^e izvoz produktne skupine izrazimo ko-li~insko, potem je bil porast v zadnjem letu za 137 tiso~ ton ali za 110 %. Ve~inski del pove~anja izvoza produkt-ne skupine – in sicer kar 98 odstotkov – gre na ra~un pove~anega izvoza v Italijo. Vzvod (razlog) za nenadno pove-~anje izvoza blagovne skupine je prav gotovo v izrazitem pove~anju cene (vrednosti) izvo`ene tone proizvodov, kajti pri izvozu v Italijo se je le-ta po- m ve~ala z 39,9 EUR na 50,8 EUR ali za 27 odstotkov. Koli~inski izvoz produktne skupine 4403 (hlodovina) je v zadnjem letu narasel za 94 tiso~ ton ali za 55 %. Naj-ve~ji del pove~anega izvoza je sprejela Avstrija, in sicer kar 51 %, tako da je bila rast koli~inskega izvoza v Avstrijo v zadnjem letu kar 147 odstotna. Del pove~anega izvoza je sprejela tudi Italija, in sicer 21 %. Rast koli~inskega izvoza v Italijo je bila 17 odstotna. Tudi pri produktni skupini 4403 imamo opravka z izrazitim pove~anjem cene (vrednosti) za izvo`eno tono izdelkov. V zadnjih dveh letih je le-ta narasla pri izvozu v Avstrijo z 81,7 EUR na 97,7 EUR ali za kar 19,5 %. In kak{ne so lahko posledice? Slovenija je v zadnjem letu postala pri koli~in-skem izvozu produktne skupine 4401 (lesna biomasa) neto izvoznik in izvozi za 1,5-krat ve~, kot pa tega produkta uvozi. Produkt (veje, sekanci, `agovi-na) se poleg energetske namembnosti uporablja tudi v proizvodnji nekaterih lesnih plo{~. Na pomanjkanje surovine oziroma na poslab{anje dobavnih pogojev (dvig cene) `e opozarjajo proizvajalci tovrstnih plo{~. Le-ti apelirajo na smotrno razmerje med energetsko uporabo tovrstnega lesa in nadaljnjo predelavo v sekundarne produkte (les- ne plo{~e). ^e se bo trend pove~anega izvoza skupine 4401 nadaljeval, in sicer ob visoki ceni, potem lahko z veliko verjetnostjo pri~akujemo poslab{a-nje pogojev poslovanja pri nekaterih proizvajalcih lesnih plo{~. Ocenjujemo, da je lahko dvig cen vhodne surovine (lesni ostanek) tudi med 10 in 20 % za tono. Predvsem v zadnjem letu pove~an koli-~inski izvoz hlodovine (4403) vpliva na to, da postaja Slovenija od koli~in-skega neto uvoznika tega produktnega sklopa vse bolj neto izvoznik. Tak{na preusmeritev in dvig cene (vrednosti) na tono proizvodov negativno vpliva na pogoje poslovanja slovenskih `a-garskih obratov in tudi vseh nadaljnjih ~lenov v predelavi. Vhodna surovina (les) postaja dra`ja, v zadnjih dveh letih pa se slab{ajo tudi pogoji poslovanja v predelovalni industriji, ki uporablja `agan les. Zaenkrat lahko doma~i predelovalci cenovni (stro{kovni) dvig {e kompenzirajo s cenej{im uvozom hlodovine in `aganega lesa iz Bosne in Slova{ke ter Hrva{ke in Mad`arske, vendar pa ocenjujemo, da bo demonstracijski u~inek vplival tudi na dvig cen uvo`ene hlodovine in `aganega lesa. ^e se bo trend pospe{enega izvoza hlodovine {e nadaljeval, bo to po na{i oceni v dveh letih pove~alo stro{ke surovine pri predelovalcih za med 5 in 10 odstotkov. In kaj lahko storimo? Nelojalno konkurenco (napihnjene cene) lahko le s te`avo doka`emo, ~eprav je o~itno, da pri obeh (Italiji in Avstriji) uvozne cene za Slovenijo bistveno odstopajo od pov-pre~nih cen. [e te`je je dokazati morebitne nelegalne transakcije izogibanja dav~ne prijave transakcij. Slovenskim predelovalcem tako ostane na dalj{i rok le intenzivnej{e obvladovanje nabavne verige, in sicer v smeri dobavnih pogodb oziroma kapitalskega obvladovanja dobaviteljev surovine! ijaLeS 58(2006) 6