Naročnina Pnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska izdala celoletno v Jugo-Slavili SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 1 SO lil 2 D, vcCJl oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-30, vellltl po 3 ln 4 Din. v urednltlcem delu vrstica po lO Din □ Pri vedem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKa U\ dneva po praznlKU Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici št. 6/IH Kokoplsl se ne vrača/o, nefranltlrana pisma se ne sprefemafo j- Uredništva telefon štev. 50. upravnlštva štev. 32S Uprava fe vKopltar/evl ul.št.6 Cekoun. račun; Cfublfana štev. 10.050 In IO-149 xa inserate, Sarafevošt. 7563, Zagreb it. 39.011, Vraga ta Duna/ št. 24.797 Od danes do Jutri. Pred meseci je renomirala vlada po svojem časopisju, da bo za saniranje naše gospodarske krize izdelala poseben program in sicer zelo temeljit in dalekosežen program. Razveselilo nas je, da je vlada končno vsaj prišla do spoznanja, da je potreben tak gospodarski program (kar je, mimogrede omenjeno, dr. Korošec že pred dvema letoma poudarjal), v ostalem pa smo bili tu seveda zelo skeptični, ker je bilo vendar od vsega početka jasno, da vlada, ki je v večnih skrbeh iu težavah za svoj obstanek, prvič za tako delo ne bo imela časa, drugič pa da tej nalogi brez sodelovanja vsaj parlamentarnih faktorjev in gospodarskih organizacij sploh nikakor ne more biti kos. In res: čas poteka, vladnega »ekonomskega programa« pa še vedno ni na spregled, a kar se sicer o tozadevnih namerah vlade sliši, je pa tudi malo zadovoljivo. Pravijo, da za izdelavo gospodarskega programa postavljeni odbor ministrov sploh ni nič naredil, — naravno, saj smo videli gg. minister vedno le okoli potovati — in da je vse delo navsezadnje obviselo na ramah enega samega človeka in sicer trgovinskega ministra dr. Krajača. A kako naj minister, ki je že s svojimi tekočimi resornimi posli dovolj obložen, tako ogromno delo zmore, tega si seveda ne moremo predstavljati. Zato pa tudi ni čuda, če bo vladni gospodarski program izpadel zelo, zelo pomankljivo, kar dajejo naslutiti že izjave, ki so jih te dni podali javnosti g. Krajač in njegovi ministrski kolegi v tem vprašanju. Glasom teh izjav namerava vlada v svrho ozdravljenja naše krize postopati po zgledu Francije in drugih dežel, ki so danes tudi v krizah, in kar so naredile vlade tam, to hoče narediti tudi naša vlada. Dobri zgledi naj se vedno posnemajo. .Vendar se nam zdi, da si je dala naša vlada s tem le nekako ubožno spričevalo, ko je čakala^ kaj bo na primer ukrenila Francija. To je ena. Druga je ta, da je veliko vprašanje, če je tisto, kar je za Francijo primerno, primerno tudi za našo državo; razmere tam in tukaj so vendar v marsičem drugačne; ne glede na to, da tudi ukrepi francoske vlade niso absolutno pravilni in da izzivajo dovolj ostre kritike v francoski javnosti. Tretje, kar je glavno, je pa to: če že misli naša vlada posnemati zgled Francije, potem ga mora tudi prav posnemati in ne napačno. Francoska sanacijska akcija obsega namreč dva temeljna principa: 1. štedenje od strani države oziroma državne uprave L j. v državnem budžetu; 2. štedenje od strani prebivalstva. Naša vlada pa se je, po njenih izjavah sodeč, oprijela samo druge strani francoskega vzorca in je čisto prezrla tista velika varčevanja, ki jih je Francija že začela izvajati na vseh poljih državne uprave, pri vojski itd. Naša vlada pa pri sebi očividno ne misli varčevati (o kakem zmanjšanju proračuna noben minister ne črhne besede), ampak hoče k tej čednosti prisiliti le prebivalstvo in poudarja, da treba poskrbeti, da se bodo vse domače življenjske potrebščine lahko krile v deželi sami z domačimi izdelki, pa da se tako uvoz kolikor mogoče zmanjša. To je z narodnogospodarskega stališča gotovo tudi povsem pravilno in saj je aksiom vsakega zdravega državnega gospodarstva: čim manjši uvoz in čim večji izvoz, toda naša vlada gleda tudi to stvar v luči francoskega primera precej napačno. Zakaj zahteva francoska vlada od Francozov priprosto in zmerno življenje, pred vsem v hrani? Ker Francija sama v glavnih živilih deloma ne producira dovolj, deloma more le malokaj izvažati. Zato teži njega gospodarska politika najbolj za tem, da bi državi vsaj ne bilo treba več uvažati vsakdanjega kruha. Mi imamo, hvala Bogu, kot agrarna dežela živil nc lo dovolj za potrebo, ampak je v tem tudi naš glavni eksport. Toda naši vladi se pač. dopade francoska pritegnitev želodca in je .sklenila, da bo tudi ona to poskusila — na čisto napačnem koncu seveda: pri uradnikih! Pa je g. minister Krajač mnenja, da bi se, ako bi vsak od 200.000 državnih nameščencev na dan prihranil le po eno kavo, to na leto znašalo najmanj milijon dinarjev. Tu prezre seveda naša dobra vlada celo vrsto važnih malenkosti: prvič da je naš uradnik zadnji, ki bi »i mogel privoščiti luksuriozno življenje; drugič da je francoska vlada svojim uradnikom plače ne le znižala, empak jih celo zvišala in sicer valorazirano, dočim je naša vlada s svojim uradništvom ravno narobe naredila; tretjič da je carina na kavo znaten dohodek za državno blagajno; četrtič da kava v naši državi ne raste; petič, da pri gorenjih dveh številkah, ki ju je navedel g. minister Krajač, ni bistvena druga, ampak prva. 200.000 uradnikov v naši državj! To se pravi, na vsakih 60 prebivalcev en uradnik. Neizmerno preveč! Tukaj je treba, da se prične varčevati, kakor je to storila francoska uprava. Dovolj. Če ima res tako izgledati slavni ekonomski program naše vlade, kakor je v svojih izjavah namignil njegov avtor, potem že lahko vnaprej konstatiramo, da ne bo za nobeno rabo. In da se nam vse zdi, da se vlada tega tako važnega problema, ki zadeva življenjske interese naše države, ni resno lotila in ga tudi resno ne misli rešiti. Kar nam je navsezadnje tudi razumljivo. Vlada, ki se premetava iz ene krize v drugo, ki se zaveda, da je samo od danes do jutri in kateri manjka pred vsem tiste notranje skladnosti, ki šele daje stvarjajočo moč, — kje naj taka vlada vzame časa in eneržije za izvršitev take velikanske in težke naloge, kakor jo danes predstavlja vprašanje saniranja naše gospodarske krize? Zato pa, ker je tej naši vladi vladi od danes do jutri francoska stran tako simpatična, hočemo skleniti tudi mi to kratko premišljevanje o njenem »ekonomskem programu« s francoskim izrekom: Tout com-prendre c'est tout pardonner... zahteva nove volitve. Belgrad, 14. sept. (Izv.) Politična javnost je danes zopet posvetila Jugosl. klubu veliko pozornost. Prvič, odkar se je ustanovila Demokratska zajednica, se je vršila seja članov ožje opozicije. Razen dr. Korošca, Davi d o v i č a in J o v a n o v i č n je bil pri po-svetovanih navzoč tudi dr. S p ah o. Ožja opozicija sodi, da je radi sporov med Radičem in Nikičem sedanji položaj za dalj časa ne-vzdržljiv. Kriza se bo skušala sicer zadržati še preko obiska češkoslovaških parlamentarcev v Jugoslaviji, vendar pa je izključeno, da bi si vlada upala sklicati parlament k stvarnemu delu. Dne 4. oktobra bo v parlamentu samo slavnostna seja. Načelniki opozicije, ki so se sestali dopoldne in popoldne, so zvečer izdali naslednji komunike o svojih posvetovanjih: »Na svoji današnji seji so načelniki opozi-cionalnih strank gg. Davidovič, Korošec, Spaho in Jovanovič pretresali splošen položaj v državi in ugotovili, da se težavno stanje dan za dnem slabša. Vlada v javnosti in v skupščini mnogo obeta, ne izvrši pa niti ene obljube. Ničesar ni storila, da bi se ublažila gospodarska kriza, ki ljudstvo vedno težje pritiska. Na pobijanje korupcije vlada niti malo ne misli. Ze obsojene krivce pušča brez odgovornosti in dopušča, da se korupcija dalje širi. Izpodkopuje temelje oslabljenemu narodnemu gospodarstvu, državnim financam in avtoriteti državnih oblasti. Brezzakonje strankarskega uradništva se nadaljuje v krepkejši meri. Občinska samouprava se brezobzirno gazi. V Bosni, Sloveniji in Vojvodini komisarji še vedno upravljajo občine. Vlada se boji odgovornosti pred narodno skupščino in odlaga njen sestanek prav do poslednjega roka. Načelniki opozic.ionalnih strank so mnenja, da tako stanje v državi zahteva, da se narodna skupščina takoj sestane. Ako ne bo skupščina sposobna, da državo reši neznosne gospodarske krize, da jo reši korup-rjtje in brezzakonitosti, naj se ljudstvu da prilika, da si s svobodnimi volitvami poišče pota, po katerih se bo država tega zla ozdravila.« itičen bol m bosenske Hrvate. Sarajevo, 14. sept. (Izv,) Vesti o spojitvi klubov JMO in DS je naletela v vrstah bosen-skih Hrvatov na velik odpor. Posebno se smatra, da se je s tem oslabila hrvatska fronta v Bosni. Mnogi ugledni pristaši JMO z velikim nezadovoljstvom razpravljajo o spojitvi in so mnenja, da do končne spojitve obeh strank ne bo tako lahko prišlo, ker je računati z velikim odporom v obeh skupinah. Najbolj so nezadovoljni tisti Hrvati, ki se približujejo hrvatskim strankam. V Bosni vlada poslednje čase v političnem življenju velika živahnost. Radičeva stranka doživlja zlasti v Bosni velik polom. Skoro vse RadiČeve organizacije so med seboj sprte. Ene so za Nikiča, druge še za Radiča, tako da je položaj Radičeve stranke v Bosni pač kar najmanj zavidanja vreden. Vsi napori Stje-pana in Pavla Radiča, da bi stranko dvignila do poprejšnje veličine, se krhajo. Nekateri Radičevi poslanci poskušajo sklicevati sestanke. Tako sta Pavle Radič in minister Ivan Pucelj v nedeljo v Vitezu sklicala shod, na katerem sta doživela popolen polom. Politični krogi tudi Nikiču v Bosni ne pripisujejo bodočnosti. Bosanci so v splošnem av-tonomistično orientirani, Nikič pa je centra-list. Zato se bosenska inteligenca nagiba k programu bivše Bosenske težaške stranke, ki je bila precej krepka, pa je morala v času, ko je pričel Radič prodirati v Bosno, likvidirati. Razgovori v Ženevi. Berlin, 14. sept. (Izv.) »Vossische Zeitung« poroča iz Londona, da se v angleških krogih v Ženevi razpravlja o tem, da bi se decem-bersko zasedanje Društva narodov vršilo v Berlinu pod predsedstvom dr. Strescmanna. London, 14. sept. (Izv.) Iz Carigrada prihajajo poročila, da angorska vlada ni ukrenila še ničesar za vstop v Društvo narodov. Obisk turških diplomatov v Ženevi je popolnoma privatnega pomena. Ženeva, 14. sept. (Izv.) Države, ki so podpisale lokarnske pogodbe: Nemčija, Anglija, Francija, Italija, Belgija. Češkoslovaška in Poljska, so danes dopoldne predložile ratifi-kacijske listine tajništvu Društva narodov. S tem postanejo pogodbe končnoveljavno pravomočne. Ženeva, 14. sept. (Izv.) V razgovorih italijanskega ministra Grandija s Chambcrlainom, ki so včeraj vzbujali veliko pozornost, sta oba diplomata obravnavala tudi celo vrsto izven-evropskih problemov. Med drugim sta raz-p -»vljala tudi o abesinskem vprašanju in pa \ išanju Tangerja. Ženeva, 14. sept. (Izv.) Pri volitvi nestalnih mest v Svetu Društva narodov, ki se bo vršila v četrtek bodo dodeljena mesta sledečim državam: Čile, Kolumbija, Uruguay, Ho-landija, Romunija, Belgija, Poljska in Kitajska. Odločitev o devetem mestu v svetu še ni padla. Ženeva, 14. sept. (Izv.) Francoska vlada je Briandu častitala k njegovemu spravnemu govoru in izrazila željo, da svojo realno politiko nadaljuje. Ženeva, 14. septembra. (Izv.) Pravni odbor skupščine Društva narodov je sprejel sklep, da se more v slučaju odstopa kaVe države, preden poteče mandatna doba, izvršiti nova izvolitev. Ta izvolitev pa velja le tako dolgo, kot je trajal mandat odstopivše države. Ženeva, 14. sept. (Izv.) Generalni tajnik Društva narodov Sir Drummond je včeraj priredil vsakoletni sprejem glavnih delegatov Društva narodov. Sprejema se je udeležil tudi dr. Strescmann s soprogo. Deputacija s!ov. rudarjev v Belgradu. Belgrad, 14. sept. (Izv.) V Jugosl. klubu se je danes vršilo posvetovanje slovenske rudarske delavske deputacije pod vodstvom g. Č o b a 1 a v navzočnosti članov Jugosl. kluba dr. Korošca, Smodeja in Pušenja-k a. Razmoirivali so nevaren položaj rudarskega delavstva po poravnavi spora med vlado in rudniškimi podjetji. Člani Jugosl. kluba so deputaciji obljubili tudi za bodoča vso pod-Doro, PAŠIČ NA P01U V CAVTAT. Split, 14. sept. (Izv.) Jutri ob pol 9 bo na svojem potu v Cavtat prispel v Split Nikola Pašič. Sprejeli ga bodo zastopniki radikalne stranke. V Splitu sc bo mudil eno uro. Nato bo nadaljeval pot v Cavtat, kjer se pripravljajo za slovesen sprejem. Trst, 14. sept. (Izv.) Danes ob tri četrt na 3 je prispel v Trst iz Monte Carla bivši jugoslovanski ministrski predsednik Nikola Pašič v spremstvu svoje žene, hčerke Dore, sina Radeta in osebnega tajnika. Ob 4. se je odoelial na >Kwoan&»i£ z DutnamL. Verouk v novem načrtu za učiteljišča. Belgrad, 14. sept (Izv.) Odbor strokovnjakov izdeluje v ministrstvu za prosveto enoten učni načrt za učiteljišča. Nanovo se je pričelo razmotrivati vprašanje, da bi verouk na učiteljiščih v IV. letniku odpadel, v nižjih razredih pa, da bi ga podučevah svetni učitelji. Poslanec Smodej je zato v imenu Jugoslovanskega kluba najodločnejše protestiral proti tem nameram. Čemu vedno razburjati s takimi nezrelimi poskusi, ki morejo vzgoji že itak močno zmaterializirane mladine samo škodovati. Minister je izjavil, da se poduk verouka v nobenem razredu ne bo opustil in da se na tak sklep strokovnjakov ne bo oziral-Ministrov pomočnik je izjavil, da je diskutabel vprašanje ali naj poučujejo verouk učitelji ali duhovniki. Na energičen protest poslanca je priznal, da se med učitelji nahajajo tudi ateisti, zlasti v prečanskih krajih in da niso primerni za to, da bi poučevali verouk, za kar je v katoliških pokrajinah usposobljena duhovščina. Posl. Smodej je nadalje protestiral, da se duhovščini, ki je v Sloveniji prišla na be-raško stanje, odteguje 15% njene beraške plače, kakor uradništvu najvišjih kategorij. Minister je odgovoril, da ne more ničesar pomagati, ker je to sklep ministrskega sveta, da pa so odtegljaje določili samo za tri mesece. Uspehi Jugoslov. kluba v boju za koristi kmeta. Belgrad, 14. septembra. (Izv.) Davčni odbor je popoldne razpravljal o čl. 103., ki ugotavlja način določevanja dohodkov. Poslanec Pušenjak je predlagal, da se v slučaju, ako se poseka gozd, izračunajo dohodki z odbitkom stroškov za pogozdovanje, kakor tudi, da se vrednost letne najemnine pri stavbah, katere porablja lastnik sam za kmetijstvo ali obrtne namene ali za brezplačno stanovanje delavcev, ne vzame v račun pri določevanju dohodkov. Oba predloga sta bila sprejeta. Ko so radikali videli, kako sc opozicija bori, da bi dosegla udodnosti za kmetski stan, so ogorčeni protestirali proti celemu zakonu in zapostavljanju kmetskega stanu. Zahtevali so znatne spremembe zakona. Jasno jc, da bo vlada imela z zakonom šc mnogo težav in da bo morala v mnogem popustiti, ako bo hotela doseči, da narodna skupščina zakon sprejme. Radikali se zavedajo odgovornosti pred ljudstvom, zato podpirajo opozicijo. Radičevci pa so z zakonom popolnoma zadovoljni. Ne govore nič, pač pa sc tuintam javi kak njihov govornik, se poteguje za zakon in ga hvali. Poslanec Žebot za železničarje. Belgrad, £4. sept. (Izv.) Posl. Žebot je danes interveniral v ministrstvu za promet v raznih zadevah, ki se tičejo železničarje v v Sloveniji. Protestiral je proti odtrgova-nju prejemkov nižjemu osobju. Ravno tak o je zahteval, da se še naprej plačujejo prejemki za strojevodje in kurjače, kakor jim gre po dosedaj veljavnem pravilniku. Načelnik Nedeljkovič mu je dal zadovoljiv odgovor. Novi pravilnik za železničarje in delavce je gotov in se bo v kratkem izdal- Glede naknadnih šolskih spričeval je izšla odredba, da se ista vzamejo vpoštev. Glede na napredovanja nastavljenega osebja bodo dobila ravnateljstva potrebna navodila. Posebna komisija finančnega odbora bo še tekom septembra obiskala delavnice državnih železnic v Mariboru, da prouči kredite za to velevažno podjetje. Preiskava Rade Pašičevifc afer. Belgrad, 14. septembra. (Izv.) Anketni odbor je imel danes sejo, na kateri so sc o aferi R. Pašiča prečitali pismeni odgovori Ra-dakoviča, Tartaglic in Milana Stojadinoviča na vprašanja, ki jih jc stavil anketni odbor. Po precej burni debati je davidovičcvec Ti-motijevič predlagal, da sc zasliši bivši finančni minister Kosta Kumanudi, kakor tudi da se ponovno zaslišita bivša ministra Veli-zar Jankovič in Kojič o tem, kaj je bil pravzaprav vzrok, da država ni poravnala svojih obvez, predvsem o tem, kak vpliv so imela posredovanja R. Pašiča za likvidacilo spora s tovarno v Adamovu. Predlog jc bil sprejet. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. ŽELEZNIŠKA NESREČA V ROMUNIJI. Bukarešta, 14. sept. (Izv.) Na postaji Con-tesa je zadel brzovlak ob drug vlak. Pet oseb bilo ffirtvih, 30 jja, težko ranjenih, Volitve v Trgovsko in obrtno zbornico. ristim, ki niso p rcjcii glasovni^ 1. Marsikatere manjše pošte po deželi ne ' dostavljajo priporočenih pisem na dom. Zato mnogi volivci glasovnic še niso prejeli. Naj gredo osebno na pošto vprašat in zahtevat svojo glasovnico. Če je ne dobe, naj jo pismeno, najbolje po priporočenem pismu zahtevajo pri volivni komisiji zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Na kuverto napravite označbo »reklamacija«, da bo komisija pismo takoj odprla. 2. Opozarjamo vse volivne upravičence, ki so tekom zadnjih let spremenili svoje bivališče, da so v volivni imenik vpisani pod starim bivališčem. Zato naj reklamirajo glasovnice pri volivni komisiji, da jim jih dostavi na novi naslov. 3. Če je kak volivni upravičenec točasno v inozemstvu, pa pošta ne vroči glasovnice komu izmed domačih, naj ti javijo volivni komisiji volivčev novi naslov z zahtevo, da se mu dopošlje glasovnica tja. Na kuverte vseh teh pisem volivni komisiji je napisati: reklamacija, sicer je volivna komisija pred 22. t m. ne odpre, ker jo smatra za glasovnico. Nezaslišana slučaja. Da bo SDS skušala pri volitvah za trgovinsko zbornico vpreči v svoj voz one poštne uslužbence, ki so njeni somišljeniki, smo napovedovali naprej. Da so se nekateri državni uslužbenci dejansko dali od SDS zapeljati do tega, da pozabljajo na objektivnost in pomagajo na različne načine listi SDS, pričajo mnogi konkretni slučaji, ki jih zaznamuje pisarna volivnega odbora in ki se bodo obravnavali na pristojnem mestu, da ne bo ušel nihče kazni, kdor je zapostavil svoje službene dolžnosti koristim SDS. Slučaje, kjer se glasovnice od poštnih organov istočasno dostavljajo in pobirajo, smo že objavili in jih bomo še. Danes pa imamo zaznamovati dva slučaja čisto nove vrste, V Šmartnem pod Šmarno goro je po celi občini raznašal glasovnice v imenu poštnega urada v Št. Vidu nad Ljubljano SDSarski zaupnik Pavel Kovič, sodar v Tacnu. V Tacnu je poštna nabiralnica. Ta nabiralnica oddaja vso drugo pošto, glasovnic pa ni prejela. Pač pa je sprejel vseh 200 glasovnic za občino Šmartno pod Šmarno goro gori omenjeni za-npnik SDS in jih on »raznašal«. Kako jih je »raznesel«, to naj si vsakdo sam misli. V Artičah pri Brežicah je raznašal glasovnice občinski tajnik nadučitelj Franc Čer-nelč. Ta gospod sicer nikdar ne dostavlja nobene pošte. Izrazitejši pristaši SLS pa še do danes nimajo glasovnic. Ta gospod je dobil glasovnice na pošti. Od kdaj sme poštar določiti za gotove pošiljke posebnega poštnega sla? Ali je primerno, da je za raznašalca volivnih kuvert določen zaupnik SDS. Gornja slučaja sta pač nekaj nezaslišanega. Slučaj v Šmartnem je tajništvo SLS javilo poštnemu ravnateljstvu, ki pa še ni izjavilo, kaj misli ukreniti. Upamo, da nam kmalu odgovori. Koliko Politika nasilja, to je politika Pribičeviča. Pribičevič se lx> prepričal prej ali slej, da niti Split, niti dalmatinska Hrvatska nista pripraven teren za fašistovska pustolovstva in diktatorske težnje, ki hočejo iz te dežele narediti Poljsko, Grško in Špansko. Mi ne mnra-mo Pribičeviča ne njegovega posredovanja v našem zedinjenju s srbskim narodom. Mi ne potrebujemo lažnega Jugoslovana, ki je svrha njegovega prihoda, da se vnovič začne politika puškinega kopita in brezobzirnega pritiska. Mi hočemo miru in reda, hočemo blagostanja v Jugoslaviji, a nočemo Svetozarja Pribičeviča, ker on pomeni kaos, bratsko vojno in nepotrebno kri v državi- Splitsko ljudstvo bo pokazalo Svetozarju Pribičeviču, da tu ni mesta njegovi politiki.« — Torej resnično sijajna manifestacija za politiko SDS. In ni čuda, če je potem izjavil g. Pribičevič novinarjem, kakor poroča »SI. Narod«, da se raduje svojega velikega uspeha, ki ga je doživel v Splitu in da ne želi nasprotnikom, da bi mogli prire-diti tak zbor, kakor ga je imel v nedeljo! —. Tudi mi ne želimo. A O akciji g. Korošca zia vstop v vlado poročajo listi in da velik del radikalov na to akcijo simpatično gleda. To da je prišlo do izraza o priliki sestanka dr. Korošca z nekimi radikalskimi prvaki v skupščini, kjer so se le-ti simpatično izrekli za Koroščevo stališče, da nova kombinacija ne sme ostati brez Slo-vencev. — Mi pa pravimo, da dokler ne bo na to akcijo gledal simpatično mali Moric v »Jutru«, ne bo iz nje nič. A Iz okolice g. Pašiča pripovedujejo, da so starega gospoda v Monte Carlu posetili zastopniki velikih finančnih koncernov iz Anglije, Belgije, Holandije, Švice in pomudili velike kapetale kot posojilo naši državi oziroma za plasiranje v razna naša podjetja. Tako so Angleži za železni rudnik Ljubija v Bosni ponudili 800 milijonov dinarjev, Holandci pa so pripravljeni zgraditi moderno ladjedelnico na Jadranu, drugo na Dunavu. — Interesatno je vsekakor, da naš finančni minister nikjer ne more dobiti denarja, dočim g. Pašiču, ki niti ni na vladi, inozemstvo stavlja na razpolago kar milijarde. Da ni tu vmes srečna posredovalna roka g. Rade Pašiča? ~~ UZUNOVIČ NA BLEDU. Belgrad, 14. sept. (Izv.) Predsednik vlade Uzunovič se je zjutraj odpeljal na Bledjkjer ga bo kralj sprejel v avdijenci. tfžunpVTCeva avdienča je v zvezi s političnim položajenj1^ z bližnjim sestankom narodne sKupščine. DALMACIJA PROTI RADIČU. Zagreb, 14. sept. (Izv.) Delegati vodstva HSS so se vrnili v Zagreb. Nahajali so se v Dalmaciji, kjer naj bi bili pomirili nezadovoljne Radičevce. Vodil jih je inženir K o š u t i č. Ta komisija bi naj bila razprte Radičevske organizacije spravila in jih pridobila za matico-Radičevo stranko. Obračunala naj bi bila tudi z narodnim poslancem HSS Rude Bačiničem radi njegovega nastopa ob priliki, ko se je mudil Nikič v Dalmaciji. Delegacija je svoje posle slabo opravila. Povsod je naletela med Radičevci na odpor. Poslanec Bačinič bi imel biti iz stranke izključen. KARDINAL GASPARRI ODSTOPI? Pariz, 14. sept. (Izv.) Iz Rima poročajo, da je kardinal Gasparri ponovno prosil za odpust iz službe. Kardinal je že dalj časa bolan. Kot njegovega naslednika imenujejo kardinala Bon-zana. RUSKO-KITAJSKI SPOR. Moskva, 14. sept. (Izv.) Rusko-kitajski spor radi vzhodne železnice se zaostruje. Mandžurske oblasti so zaprle prostore ruskih šolskih uprav v spornem ozemlju. V tej zadevi je Čičerin poslal kitajskemu poslaniku že dve protestni noti. Rusija zahteva, da Kitajska vlada takoj ukine vse odredbe v Mandžuriji, ki kršijo medsebojno pogodbeno razmerje. Rusija je pripravljena, da se pogodba glede vzhodne železnice revidira, če se to kitajski vladi zdi potrebno. BOJI NA KITAJSKEM. London, 14. sept. (Izv.) Vlada je dobila pomirljiva poročila s Kitajskega. Obstreljevanje inozemskih ladij je prenehalo. Newyork, 14. sept. (Izv.) Iz Pekinga poročajo, da je upor kitajskih vojakov v Kalyanu zadušen. Več tisoč upornikov so postrelili. Pariz, 14. sept. (Izv.) Iz Kantona pore či jo, da se je tam položaj zelo poostril. Dve francoski bojni ladji varujeta imetje francoskih podanikov, ZRAČNA PROGA DUNAJ—BENETKE. Dunaj, 14. septembra. (Izv.) S 15. septembrom se bodo ustavljali aeroplani, ki vzdržu-■ jejo potniški promet med Dunajem in Benet-| kami, tudi v Gradcu. i DVA MEDVEDA NA MESTNIH ULICAH Bukarešta, 14. septembra. (Izv.) Včeraj sta ušla iz cirkusa v Jassyju dva medveda, k) I sta hipoma povzročila paniko po vsem mestu Več oseb sta podrla na tla, ulice so bile tako! prazni? in vse trgovine zaprte. Tudi po-i licaji so bežali, ker so bili oboroženi samo i revolverji. Dve uri sta gospodarila po mesta nakar se je posrečilo cirkuškim krotilcem, da •o jih zopet spravili v kletke. V spomin naših junakov. (Ob desetletnici osvobodilnih bojev za Jugoslavijo.) September 1916. Kdo naj opiše občutke in dojme iz onih nepozabnih tako hladnih in deževnih jesenskih dni pred desetimi leti, ko je po enoletnem brezdomovinstvu zableščaila v svitu boljših dni prva ped nekdanje Srbije v polni svoji svobodi, da se liki Feniks prerodi v mogočno skupno domovino Srbov, Hrvatov in Slovencev? V trenotku, ko se je južnoslo-vanska stvar širom sveta razraščala in zajemala v globino in višino, ko so južnoslovanski rodoljubi polni vere v boljšo bodočnost svojih bratskih narodov zbirali in dvigali vse sile na žrtvenik svobode in zedinjenja, v trenutku velepomembnem za vso našo mlado zgodovino 'skupnosti — je s krepkim zamahom srbski, hrvaški in slovenski prostovoljec ob boku svojega brata iz kraljevine Srbije prestopil prag svoje stare, obnovljene domovine. S tem krepkim zamahom meča je bila s krvjo zapisana neizbrisna dolžnost in pravica vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem živeti, delati in umirati v svobodi, bratstvu in enakosti. Mogočno je bila podčrtana s Kaj-makčalanom pred očmi malih in velikih oblastnikov nezlomljiva volja vseh treh narodov, sestavnih delov velike Jugoslavije, za 6vobodo in zedinjenje. * Srbski narod, preživljajoč s strašnim umikom preko Albanije svojo Kalvarijo v zasužnjeni domovini v prognanstvu," raztresen po Afriki, Italiji, Franciji in Rusiji, v prvih mesecih 1. 1916. še seje grobove razen v Albaniji tudi na Vidu,- Lazaretu, Ipsosu, Svetem Matijasu in v Bizerti, ki jih je izkopavala epidemija nezmagljivim srbskim sinovom... In vendar... ob ostajanju Kristusovem... 1. 1916. že odhaja prvi transport prerojene in znova poživljene srbske vojske s Krfa v Solun. Zadnja ladja francoskega brodovja s srbsko vojsko je pristala v solunskem pristanišču dne 17. maja istega leta. V začetku meseca julija prejme obnovljena srbska vojska prvi krvavi krst na tujih tleh, pred pragom domovine na Mogleni planini, in v mesecu avgustu na podnožju Veternika. Dne 14. septembra so srbske čete zavzele M a 1 k a N i d ž o in M a 1 o Reko ter prešle v florinsko ravnino. S to zmago se je zopet utrdil borbeni duh v srbski vojski in preizkušnja za večje podvige je bila sijajno podana, zlasti kot priprava duhov za veliki bojni dogodek, ki ga označuje K a j m a k ča 1 a n s dvojim imenom kot znamenit mejnik v zgodovini naše domovine. V prvih septemberskih dneh so že bili veliki »pihavniki« pripravljeni na svojih mestih. Med vojaki se je pojavila bojna vročica, katero je še povečavalo tajno nočno premikanje čet Nestrpnost je naraščala, in v neki nepopisni nervozi se je približeval dan strahovite borbe. Bolgari so zaslutili priprave za splošen napad in zato so utrdili in pomnožili postojanke na Kajmaikčalanu. Mrak je vsled stalnega deževja nastopal že zgodaj. Nebo je bilo prevlečeno s črnimi nepredirnimi oblaki, bliski in grmenje so oznanjali v dvojnem oziru strašno noč. Takoj v mraku je bila izbrana četa 700 prostovoljcev, ki so se v varstvu temne noči in strašnega neurja, oboroženi z bombami, preplazili med skalovjem skozi prve bolgar-ske straže in neopaženo prišli za hrbet bolgarski vojski. Tekmujoč s tuljenjem nevihte so v divjem kriku napadli Bolgare z bombami, a v istem hipu je začela delovati tudi srbska težka artilerija. Nastala je splošna zmešnjava, ki ji je sledil divji beg sovražnika. Nato je pritisnila v ozadju pripravljena srb- Odkritje spomenika padšsm prostovoljcem v Dohrydii. V M e d ž i d i j i, 8. sept. Zvečer ob 10. uri dne 4. septembra je krenila iz belgrajskega pristanišča ladja Kralj Aleksander proti Črnemu morju, da prepelje okrog 3C0 udeležencev do Črncvode v Dobrudži na slavnost odkritja spomenika padlim jugoslovanskim dobrovoljcem v bitkah v Dobrudži v avgustu in septembru 1. 1916. Vožnja po Donavi jc obetala udeležencem obilo užitka: spoznavanje premnogih zgodovinskih krajev, kjer se je odločevala usoda balkanskih narodov, zlasti pa romantična vožnja skozi Džerdap (sotesko), kjer Donava močno pada, drvi in vre kakor v kotlu. Posebno pri Železnih vratih se struga Donave zoži v do 70 metrov globok kanal in dere tako strahovito, da bi bila vsaka ladja, ki bi se ji zlomilo krmilo, izgubljena brez vsake nade na rešitev. Vendar vožnja ni bila posebno prijetna, naravnost mučna, ker jc bila prepolna. Večina ljudi je vse noči polegalo po tleh in po klopeh, ostali izvoljenci pa so se kuhali in potili v soparnih kabinah. Tudi družabnost se ni razvila tako, kakor je v podobnih slučajih navadno, razen med ožjimi znanci. Na ladji so se nahajali kar trije generali, kraljev zastopnik general Ste-van Hadžič, ki je bil poveljnik I. divizije pro-. ska pehota in na obeh bokih vojske so Francozi in Angleži prešli v splošen napad. Tako je bil že pred 10. uro ponoči zavzet najvišji vrh Kajmakčalana (2525 m) z neprecenljivimi žrtvami Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kmalu nato je padel tudi K o č o b e j in v prvih dneh oktobra je bilo v dnevnem povelju javljeno vojski, da je »osvobojena Srbija velika 230 kmJ s sedmimi vasmi in da ima 45 km mejne črte«. ★ Septembra 1918. Uspešni akciji na Kajmakčalanu je sledil dolg odmor, prekinjen le po nekaterih manjših praskah. L. 1918. se je pa zbrala cela dobro vol j ska divizija iz Rusije na solunski fronti, da pomnoži in podpre srbsko vojsko. Bolgari, pomešani s precej Nemci, so gospodarili celemu položaju, ker so imeli večino višinskih točk zasedenih, ki so bile obenem utrjene po nemški tehniki. Bližala se je jesen. Na Francoskem je Nemcem predla slaba. Srbska vojska se je temeljito pripravljala za odločilen udar, saj je stala pred vrati svoje domovine. Dolge, brezštevilne serpentine avtomobilskih cest so nastale tekom 2 mesecev, da o drugem ne govorimo. In to do višine 1500 m in čez. ★ Koncem avgusta (po skrbskem kol.) dobe vse solunske čete povelje za napad. Dne 1. septembra ozir. .14. prično ob 7 zjutraj bruhati vsa topovska in minometna žrela smrt. To je trpelo cel dan do polnoči. Dne 2. oz. 15. sept. ob 5 zj. prične zopet peklenski ogenj, nakar je sledil ob pol 6. uri silen napad na celi fronti. Glavno nalogo — zavzeti močno utrjeni položaj Bolgarov in Nemcev Sokol—Dobropo-lje—Kravica—Kravički kamen—-Vetrenik — bi bila morala izvršiti francoska 17. divizija. Kljub hrabrosti se ji ni posrečilo, in posegle so v boj odločilno šumadijska in jugoslovanska divizija, ki sta po trdovratni obrambi vendarle obvladali položaje ter s tem dosegli, kar je bilo določeno po načrtu. Ta dan, bil je lep, solnčen dan, smo stopili na sveta tla jugoslovanska. Dobrovoljska — jugoslovanska — divizija je žela splošno priznanje. Ni pa s tem zaključila svojega prvega in tako zmagovitega pohoda s temi uspehi. Drevila je naprej in prejela častno nalogo, zavzeti še naslednji, zelo močno utrjen položaj — Kozjak. Solnce se je ravno nagibalo k zatonu, bilo je ob 6 dne 3,6. sept., ko je zatrobil polkov-ni trobentač — naprej — juriš! Kozjak je padel, a padlo je tudi mnogo dobrovoljcev. S poslednjim, odločilnim uspehom, kateremu so se pridružili še uspehi na ostalih delih fronte, največ kot posledica gorenjih, ker s tem je bila fronta prebiti in bolgarska vojska razcepljena, so bila vrata v domovino na stežaj odprta. — Seveda je čakalo malo, toda silno srbsko ozir. že jugoslovansko vojsko še marsikatero trpljenje, a kaj, če veš, da greš že proti domu. Vse nadaljnje ovire so bile odstranjene mimogrede. Vse je hitelo z vidnim veseljem naprej — v objem domačih! ★ Kajmakčalan, Vetrenik, Kozjak niso samo važni mejniki za zgodovino naše domovine, marveč obenem tudi najkrepkejši glas-snik, da so na njihovih vrhovih umirali za svobodo svojih narodov vsi trije deli sedanje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Oni so poleg drugih dokazov in spomenikov najmočnejši braniki naših pravic za sogospo- stovoljcev v Dobrudži, ljubeznivi general Gjuro Josifovič, ki je bil poveljnik I. brigade v bojih v Dobrudži, in general Miloš Mihajlo-več kot zastopnik vlade in ministra vojske. Narodno skupščino je zastopalo petero poslancev, Jugoslovanski klub je zastopal poslanec Fr. Smodej. Slovesnosti so se udeležili razen številno zastopanih domačih bivših prostovoljcev v Dobrudži tudi delegati čeških prostovoljcev iz bojev v Dobrudži, ki so pa bili iz nerazumljivih razlogov kakor tudi delegati narodne skupščine pri slovesnostih potisnjeni precej v ozadje in je imela sicer lepa prireditev čisto po nepotrebnem in proti pričakovanju izrazito vojaški značaj, kar na civilne delegate in na prostovoljce ni posebno prijetno vplivalo, ker so čutili, da so bili sicer povabljeni, a vendar — nepotrebni. Odbor za organizacijo slovesnosti, hkrati odbor za postavitev spomenika, svoji nalogi ni bil kos. Udclcženci so morali za vsako malenkost šele spraševati, ker podrobno izdelanega programa za vožnjo ni bilo. Dne 5. septembra je bilo na vse zgodaj na ladji vse pokonci. Nihče ni hotel prespati vožnje skozi Džerdap, ki nas je obilno odškodovala za vse neprijetnosti, četudi se je neki šaljivec izrazil: To vidim lahko tudi pri Zidanem mostu v Sloveniji. Dobro smo razločili z ladje na južnem obrežju pred znano Orsovo na izklesani steni napis rimskega imperatorja »Tabula Trajani«. Lep je pogled na Orsovo, malo me-stcce, kjer nas je prebivalstvo oa obali ob darstvo v naši skupni domovini. Kdor tega ne prizna, ta onečaščuje spomin svetlih žrtev z vnebovpijočo krivico, ki večno ne more trpeti. Klanjajoč se svetim žrtvam padlih Srbov, Hrvatov in Slovencev, počivajočih v večnem snu in nemi slogi v Dobrudži, na Kajmakčalanu, na Kozjaku, prosimo Vsevišnjega, da Položaj v rudnikih. Razpoloženje rudarjev je bilo ob poročilu, da se je dosegel sporazum med vlado in rudniškimi podjetniki, dobro. Spor, kateri je nastal ob zahtevi, da se mora cena premoga znižati, se je moral v kratkem času rešiti, ker bi bilo drugače, če bi jame ne obratovale, več škode kot pa če bi družbe na zahtevanih 15 odstotkov pristale in se cene znižale. Novico o sporazumu je centralno ravnateljstvo TPD v Ljubljani okoli pol 12 ure dopoldan teletonično sporočilo na rudniška ravnateljstva kakor tudi na občino. Novica se je bliskoma razširila po Trbovljah in rudar se je trenotno oddahnil. Kislo je bilo kasneje drugo poročilo, da so stavili rudniški podjetniki protizahtevo, da se podaljša delovni čas v rudnikih za pol ure. Ta protipredlog je zbudil silno ogorčenje, ker bi se gazil zakon o osemur-nem delovnem času ,ki je v rudnikih že od nekdaj vpeljan in v katerega se še nihče ni upal dre-gati. V rudnikih se dela 3 krat po 8 ur. V delovni čas se šteje tudi čas, ko gre rudar v jamo in iz nje. Po novem bi moral rudar čakati na delovnem mestu svojega namestnika, proti čemur so se rudarji zmeraj upirali. Da bi bilo tudi sedaj dovolj nevolje, če bi se to izvedlo, je gotovo. Upamo pa, da se družbi ta namera ne posreči, kaj šele, da bi znižala mezde. Kako nujno so rabile železnice premog, se razvidi iz tega, da je že včeraj dobil rudnik nalog nakladati premog za železnice. Posebno je premoga primanjkovalo ljubljanski in subotiški direkciji. Nakladati se je začelo takoj in življenje na Separaciji je normalno. — Transformator, ki se je včeraj opoldne vžgal, je bil vzrok, da so bili delavci popoldne doma, šli pa so že-zvečer na delo, ker je bila poškodba že popravljena. Smrtna nesreča. Gospa Belič Helena, žena upok. železn. strojevodje, stanujoča v Ljubljanin, Ilirska ul. 27, je v ponedeljek zjutraj šla čez cesto nasproti Jer-nejevi gostilni na Sv. Petra cesti v trenutku, ko je privozil neki biciklist, ki je podrl gospo. Pri padcu je bržkone zadela ob cestni robnik, da si je prebila črepinjo. Domov je prišla še sama, toda takoj se je onesvestila in se ni več zavedla; zvečer ob pol enajstih je umrla na posledicah padca. Očividci pravijo, da biciklista ne zadene krivda, ker je vozil v zmernem tempu in na pravi strani ter pomagal vstati gospej, ki je odšla proti domu. Požar v Kamniku. V nedeljo opolnoči, kakor smo že včeraj na kratko poročali, ko so po birmskem dnevu in veselih družbah Kamničani ravno dobro zaspali, je pričelo goreti pri zidarskem mojstru Francu Ho-marju pod Zapricami. Goreti je pričelo gospodarsko poslopje, natlačeno s suhimi drvi, slamo in senom in polno zidanskega in poljskega orodja ter voz. V hipu je bilo v ognju vse poslopje in niti najhitreje pomoč ne bi bila mogla poslopja rešiti. V veliki nevarnosti je bila tudi Homarjeva hiša in vrtno poslopje s Krautovo pristavo vred. Dobro, da je na eni strani stena gorečih poslopij višja ko Krautovo poslopje, ki je komaj meter stran. Živino in dvoje voz se je posrečilo rešiti in nekaj orodja. Lastnik je zavarovan za okroglo 30.000 Din, a znaša samo škoda na orodju še enkrat toliko. Naj še požarno brambo omenimo. V četrt ure je bila na mestu nesreče. Ali predno vsaj ob drugi desetletnici končno vzklije jo zaostali plodovi iz blagoslovljene krvi muče-nikov za resnično svobodo, bratstvo ljubezni in sloge in za neokrnjeno enakopravnost vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v naši državi, ki naj, združeni notranje po cirilmetodijski ideji, ustvarijo bodoči dom vsem Jugoslovanom. je pričela teči voda po ceveh, je minilo debele pol ure. Nihče ni prav vedel, odkod naj vzamejo vodo. Cevi so sklapljali slabo. Curek vode jo bil v začetku slaboten. Ljudje so glasno godrnjali nad nespretnostjo in malo pripravljenostjo. Šele načelnik Cerar je spravil celo akcijo v pravi red. Ali ne bi bilo umestno, da bi se za vsako skupino hiš v mestu določilo za požarno brambo v načrtu že naprej mesto, kjer bi črpali vodo, da ne bo ob požaru zmešnjave. Na pogorišču jo tlelo še v ponedeljek, ker ni bilo mogoče v stlačeni slami in butarah ugasiti ognja popolnoma. Požar v Slov. Goricah. Pri Sv. Antonu v Slov. goricah je pogorel posestnik Lipnik iz občine Beugove. Zgorelo mu je gospodarsko poslopje in hiša. Vzrok požara je nepojasnjen. Škoda je velika, ker mu je pogorelo vse ter niso mogli ničesar rešiti. Smrtna nesreča pri kopanju vodnjaka. Pri Zavčovih v Grabonškem vrhu, fara Sv, Anton v Slov. gor. so praznili star vodnjak. Kopati so morali zelo globoko, da so prišli do vode. Pred nekaj dnevi se je v omenjenem vodnjaku dogodila težka nesreča. Trije delavci, ki so kopali v vodnjaku, so hoteli jamo zapustiti. Dva sta stopila v škaf, navezan na vrvi, da ju potegnejo gori, tretji, Anton čuček iz Župetincev, pa ni hotel stopiti k njima, ampak se je oprijel rob škafa, da ga visečega pripeljejo. Ko so pa dospeli že blizu vrha, so čučeku vsled visenja roki otrpniti, izpustil se je ter padel v globino. Pri padcu se je smrtno pobil ter po nekaj minutah izdihniL Pogreb ubitega stražnika in izgon. V št. Ilju v Slov. gor. so v petek dne 10. sept ob obilni udeležbi pokopali žrtev brezvestnih ljudi, ki na tihem hodijo čez državno mejo. Omenjeni stražnik je imel svoje mesto v gozdu medi Ceršakom in Št. lijem. Naleteti jo moral na tihotapsko družbo, ki ga je napadla in ubila. Sledi kažejo, da so tujci izvršili ta zločin. Večni mir nesrečni žrtvi! — Izgnale so baje tukajšnje oblasti nekega Rusa, ki je bil splošno znan po imenu Peter. Naj je bil vzrok izgonu ta ali oni, vsekakor je bil to eden najtemnejših elementov v tukajšnji okolici. Pri kopanju utonil? Pri Gornji Radgoni je utonil v soboto pri kopanju v Muri Franc Bohinec, rodom iz Cvena pri Ljutomeru. Mudil se je na obisku pri svojih sorodnikih na Meleh pri Gornji Radgoni. Pri kopanju je zašel v vrtinec, ki ga je potegnil v glo-bočino. Smrtno ponesrečeni je bil star komaj 19 let. Ali gre za zločin. V ponedeljek so našli na Lajteršbergu v Scherbaumovi šupi za seno mrtvega 25—30 let starega moškega. Truplo je razširjalo neznosen smrad in se lahko sklepa iz tega, da je ležalo tamkaj že več dni. Legitimacije ni bilo pri mrliču nobene in tudi na zunaj ne vidnih znakov kaka nasilne smrti. Sodna komisija je odredila prepe-ljavo mrliča v probrežko mrtvašnico, kjer se bo vršila danes v torek obdukcija in ugotovitev, ali gre za zločin ali za naglo smrt. Mrliča niso našli radi tega tako dolgo, ker je šupa bolj zapuščena in se rabi le malokedaj. | zvokih naše vojaške godbe na ladji pozdrav-j ljalo, kakor prebivalstvo sela Tekija na naši ! obali. Na obeh straneh Donave je bila zelo i vidna razlika v kulturi. Severno obrežje ima j na nekdanji ogrski strani avtomobilno cesto, i na južnem so pa kozje stezice. V nadaljnjem se pa slika menja in je lepo obrežje na južni, j bolgarski strani, severno pa, na romunski strani, je močvirnato in se vidi zgolj vrbovje. Krasno lego pa ima romunsko mestece Kala-fata. Na bolgarski strani nismo nikjer pristali, toda skoro po»sod nas je prebivalstvo na obrežju pozdravljalo, zlasti v Vidinu, ki se mu vidi že značaj nekdanje turške trdnjave. Na več čolnih in eni ladji smo videli ruske zastave. Štiri, pet vitkih minaretov iz sredine mesta nas je opozarjalo, da je bil ali jc žc morda tu turški živelj prccej močan. Dne 6. septembra dopoldne ob desetih smo se pripeljali mimo Ruščuka na bolgarski strani do romunskega mesta Giurgiu. Nismo smeli izstopiti, čeravno je bilo določeno, da bo ladja tam ostala čez noč, ker ni bilo romunskim oblastem to prijavljeno. Šele ob 12 je prišlo dovoljenje od policijske oblasti, da smemo neovirano in brez vsakih legitimacij izstopiti. Romunski general je prišel na pristanišče pozdravit. V mesto, ki je oddaljeno od pristanišča kake 3 km, smo se na vozovih in avtomobilih prepeljevali za nizke cenc, mnogi so jo pa mahnili peš. Mesto šteje danes samo šc kakih 15.000 prebivalcev, ker Je bilo prebivalstvo, ki i« itelg gre] okrog 35iQ0.O gre- j bivalcev, evakuirano in od bolgarske artilje-j rije močno poškodovano. Mesto ima preccj orientalski značaj. Na glavnem trgu sta zvei čer igrali kar dve godbi, naša vojaška godba z ladje, in romunska, ki je priredila jugoslovanskim gostom koncert. Zvečer po koncertu smo se vrnili na ladjo. Zjutraj pred odhodom so napravili prijateljski obisk našim oficirjem na ladji romunski častniki, zelo prijetni družabniki, ki bi jih po izlikani uniformi, lakastih čevljih in salonskem nastopu sodil, da so bolji salonski kakor bojni levi. Donava postaja vedno širja in ima človek vtis, da sc vozi po morju. Ko se približamo Črnivodi in se iz daljave zablišči v svoji belini navidezno vitek most čez Donavo, sc vse dvigne. Čez most, ki ga nosi šest mogočnih kamnitih podzidkov, ali če vračunamo šc mostov podaljšek, 19 podzidkov, drvi ravno vlak. Na mostu vidimo vrh stožčastega ogrodja mostu črno piko, mi-j sleči, da je kak ptič. Ko sc približamo, vidimo, da leti drzen deček z višine doli, da sc vspe zopet na drugo stožčasto višino mostu. Most nosi napis kralja Karla I. in je eden največjih, pa tudi najlepših mostov na svetu, edini most čez Donavo naprej od Belgrada do Črnega morja. »Uniforme na kljunu ladje!« zapove vojaški formalni organizator in vodia na iadji, »mi civilna banda pa v ozadje,« mu odgovori neki civilist. Romunske oblasti in korporacijc so nam priredile zelo prisrčen sprejem. Od vojaškega vodstva so dobili po-ZJVj da se udeleže sprejema samo gospodje Kaf se godli dtoma Dnevne novice k Somišljeniki! Zadnji dneri volivne borbe v zbornico za trgovino, obrt in industrijo teko. Skrbite, da bo oddana pravočasno vsaka glasovnica. Za vsak glas gre. Če kdo ni dobil glasovalnih listin, naj vpraša na pošti. Upoštevajte navodila v naših časopisih. — Kdor ni dobil glasovalnih listin, naj jih hitro reklamira. ■k Sleparije in zvijače oo orožje žerjavov-skih demokratov. Zlasti nam prihajajo vedno nova poročila, kaj delajo nekateri jedeesarski poštni uslužbenci. Najnujneje prosimo zato vse naše volivce, naj marljivo pazijo na take žerjavovske eksponente in si jih natanko ogle-dajo. Proti vsem bomo najstrožje nastopili. -fc Kje so ležala pisma? Preteklo soboto smo poročali, da volivci v Moravčah do petka še niso dobili pisem Jelačin-Ogrinove liste, ki so bila oddana v ponedeljek (6. sept.) na glavni pošti v Ljubljani. Ker je domžalska pošta tranzitni urad za moravško pošto, bi lahko kdo mislil, da so omenjena pisma obležala v Domžalah. Zato nas je g. upravnik domžalske pošte naprosil, da ugotovimo, da bo pisma prišla v Domžale v ponedeljek zve-8er in jih je domžalska pošta že v torek zjutraj odpremila proti Moravčam, kamor bi ■morala dospeti ob pol 12 dopoldne. Kljub te-jih naslovniki niso dobili do petka. Prosimo poštno ravnateljstvo, da zadevo preišče in nam o uspehu preiskave poroča. kr Novico z Bleda. Včeraj je posetil kralja in kraljico na Suvoboru grški princ Ni-kola s princeso. Po čajanki so se odpeljali kraljica, princ Pavle, princesa Olga in princ Nikola s princeso okoli jezera. Nato so se odpeljali grški gostje v Bohinj, kjer so se ustavili v vili princa Pavla. V Bohinj jih je spremljala tudi kraljica. Kralj se je odpeljal na lice mesta ponesrečenega vojaškega avtomobila, ki je na klancu Betin na cesti proti Lescam zavozil pod cesto. Cesta je bila mokra in je vsled tega avtomobilu spodrsnilo. Na srečo se avtomobil ni popolnoma prevrnil, ampak se je le nagnil, ker bi sicer pokopal vse štiri vojake, ki so spremljali voz. Proti večeru se je po napornem delu posrečilo vojakom, da so izvlekli avto na cesto. Poškodovan ni bil nihče. Tudi avtomobil ni dobil posebnih poškodb. Na dvoru ni videti še ni-kakih priprav za odhod. Zato se računa, da bo kraljeva rodbina ostala na Bledu še po 15. septembru. * Spomenik f dr. Medvedu bo postavljen in odikrit v MariboTu na nedeljo pred Vsemi svetniki, 31. oktobra. Spomenik bo izdelal mariborski umetnik g. Sojč, zato je že naprej gotovo, da bo spomenik umetnina. Termin za prispevke je odbor že javil p. n. javnosti in je prav, da vsak, ki želi v ta namen kaj prispevati, svoj dar dopošlje čimpreje. Ker je proračun še precej večji kot znašajo dosedanji prispevki, se še posebno priporoča, da se pobiranje prispevkov pospeši. ir Smrtna kosa. Dne 6. t. m. je umrl v Aleksandrovu g. Petar Orlič, župnik v poko-ju. Bil je vzoren duhovniik. Bil je tudd več let naročnik našega lista. kr Najbolj vesel bo tekom tega meseca oni, kdor bo zadel 26. t. m. glavni dobitek loterije prostov. gasilnega društva v Kozjem. Kdor še nima srečk te loterije, naj si jih hitro naToči pri imenovanemu društvu ali pa kupi pri domačih gas. društvih, ker so bile vsem društvom doposlane. Drugi glavni dobitek je krasen vinograd. Srečke bodo kmalu razprodane. Dobitkov je 50 in so velike vrednosti. kr Hišne trafike. Osebe, ki imajo točilne pravioe in želijo prodajati gostom tobačne izdelke, dobe to dovoljenje direktno od pristojnih okrajnih uprav finančne kontrole. V ta namen vložene prošnje je kolkovati po 5 Din oficirji in skopljanski pravoslavni episkop. To je ostale delegate zelo in opravičeno vznevo-ijilo, tembolj, ker so bile na romunski strani številne organizacije in je došlece pozdravil civilist, načelnik mesta Črnevode. Tudi češki legionarji se niso sprejema udeležili, ker so bili šele naknadno pozvani, da se ga udeleže, delegati narodne skupščine pa za sprejem prej sploh niso zvedeli, dasi so prej vprašali, če bo kak sprejem že v Črnivodi. Zato so glasno zabavljali in odločno protestirali, z njimi pa tudi drugi. Mesto je bilo v zastavah. Vojaštvo je došlo v paradnih uniformah. Romunska godba je zaigrala našo državno himno. Prenočili smo na ladji, zjutraj ob polsed-mih pa smo se s posebnima vlakoma odpeljali v Medžidije, do cilja našega potovanja. Romunske oblasti, civilne in vojaške, so nas slovesno sprejele in pozdravile. Naš bukare-ški poslanik Čolak-Antič nas je predstavil do-munskemu vojnemu ministru in drugim dostojanstvenikom. Z avtomobili smo se peljali po novi, nalašč za odkritje spomenika narejeni cesti do spomenika, ki stoji v obliki visoke piramide na nizkem gričku v bližini mesta. Program za odkritje spomenika je v soglasju z našim bukareškim poslanikom sestavil poseben romunski odbor. Pod spomenikom so bili postavljeni odri. Zbrana je bila velika množica občinstva, seveda ponajveč domačega. Polk romunskega vojaštva je bil častna straža, pod spomenikom je pa stal oddelek našega vojaštva v popolni bojni opremi, ki je med £ovori oddal tri častne salve. Po cerkve- in za rešitev 20 Din. Drugih stroškov tozadevno ni. * Iz poštne službe. Ministrstvo pošte in brzojava je premestilo poštnega upravnika na razipoloženju v Rogaški Slatini g. Valentina Fabianija v Sarajevo. Nadalje je vpokojen poštni in brzojavni uradnik na pošti Ljubljana 1 Josip Gruden in poštni in brzojavni uradnik pri pošti Maribor 1, Alojzij Karba. * Za udeležence 700 letnice proslave sv. Frančiška v Sloveniji je minister na intervencijo posl. Zebota dovolil 50 odstotni popust n& vseh progah. * Spomenik žrtvam svetovne vojske. V nedeljo, dne 19. t. m. bo v Ormožu po ranem sv. opravilu blagoslovitev spomenika v vojni padlim. Po blagoslovitvi je sv. maša zadušni-ca v farni cerkvi. kr Razpis ustanov trgovca Antona Kolen-ea. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolen-ca v Celju razpisuje dijaške ustanove za srednje šole za zimski tečaj 1926-1927. Prednost pri prejemanju štipendij iimajo v vsakem slučaju taki pridni potrebni prosilci, ki so s pokojnim g. Antonom Kolencem, veletržcem v Celju, v sorodu ali svaštvu, za njim domačini iz gornjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, ne glede na spol. Za posamezne Štipendije ni določena nobena vsota, temveč kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavnične imovine višino posameznih naklonitev in osebe štipendistov. Ta ustanova je namenjena dijakom gimnazije, trgovskih šol, meščanske šole ali drugih srednjih šol v Celju. Sorodnikom g. Antona Kolenca pa se smejo te ustanove podeljevati tudi na takih šolah izven Celja. Prošnje naj se vlože izključno pismeno na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke drja. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju, do dne 30. septembra 1926. Prošnjam je priložiti zadnje izpričevalo. Pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo, ali svaštvo z zapustnikom ali na to, da so doma iz gornjegrajskega okraja, tudi listine, s katerimi do. kažejo te svoje trditve (krstni' list, rodbinski izkaz, potrdilo županstva ali župnika itd.). Tudi je treba v prošnjah navesti, kako dolgo že prosilec študira na dotični šoli ali dotič-nem zavodu in koliko časa bodo po vsej priliki trajale študije; nadalje je treba priložiti popis njegovih osebnih razmer ter jih dokazati z uradno listino (ubožnim izpričevalom). Vipoštevajo se samo pismene prošnje; osebna intervencija je brezpogojno izključena. ir Stari desetvinarski novec mesto zlatnika je našla v Zlatorog milu gospa Gasparijeva v Domžalah. kr Mariborsko kaznilnico nameravajo znatno rizširiti. Kaznilnica, ki je ena najmodernejših, bi postala potem tudi ena največjih v celi državi. ■k Za šefa-geometra pri oddelku za agrarne operacije v Mariboru je imenovan Franc Avčin, agrarni geometer istotam. ir Z ljubljanskega oddelka za agrarne operacije. Iz 5. v 4. skupino I. kategorije je napredoval agrarni komisar dT. Fran Spiller-Muys. Napredoval je tudi višji agrarni gradbeni svetnik inž. Ivan Prešel. kr Dr. Anton Jehart, profesor škofijskega semenišča v Mariboru, je pomaknjen v 5. skupino I. kategorije kr Upokojitve v poštni službi. Na lastno prošnjo so upokojeni uradniki: Anton Wag-ner v Ptuju, Josip Gruden v Ljubljani 1 in Alojzij Karba v Mariboru 1. ■k Zanimivost. Kakor znano, hoče orlovska družina v Trbovljah v nedeljo 19. t m. popoldne pokazati sadove svojega dela. Na tej prireditvi bo posebno zanimivo to, da bo nastopil najmlajši jugoslovanski general s svo- —TO———Bil MfclllllUlIlIL i « nih obredih in molitvah za padle prostovoljce*1 je bil spomenik odkrit. Govorili in položili so vence predsednik našega odbora za postavitev spomenika general Josifovič, zastopnik Nj. Vel. našega kralja general Hadžič, zastopnik romunske vlade vojni minister gen. Mir-cescu, naš poslanik v Bukarešti g. Čolak-Antič v imenu naše vlade, v imenu naše parlamentarne delegacije posl. Vujič, romunski poslanec dr. Lupu, zastopnik naših prostovoljcev v boju oslepeli Lujo Lovrič in še nekateri drugi. Med govorom generala Josifoviča sta se nad spomenikom pokazala v visoki višini dva romunska aeroplana, sredi med njima in visoko nad njima pa je plul ogromen orel, mirao in dostojanstveno, kakor da bi hotel protestirati proti motenju njegovega kraljestva po aeroplanih ali pa da se tudi on, kralj zračnih višav, pokloni spominu junakov, ki so prelili svojo kri za svoje velike in lepe ideale, šele čez dalje časa se je orel počasi ločil od aeroplanov in izginil v solnčne višine, Ogromno število vencev je bilo položenih ob spomenik, veliko od naših korporacij, med drugimi od mest Belgrada in Sarajeva, še več pa od romunskih zastopstev. Pretresljivo je bilo gledati dve stari ženici v siromašni obleki, ki sta stali ob spomeniku in bridko plakali. Prišli sta z nami iz daljnjega juga, da pomolita ob spomeniku za svoja padla «inova, morda edinca, katerih kosti leže z drugimi, prenešenimi pod kamnito piramido. Mnogo mater, ki so prišle od daleč, je bilo videti v talnih oblekah in zasolzene, jo armado. Pa kako navdušeno govorit Le pridi si ga pogledat! V slabeon vremenu se prireditev vrši v dvorani. Iskreno vabljeni 1 k Z naših carinarnic. V Maribor je premeščen iz Niša upravnik Dragutln Bogner, v Ljubljano pa za revizorja upravnik Karol Gerjič s carinarne v Vinkovcih. * Omejitev sprejema umobolnih. Ker se vkljub opetovanim objavam v časopisih, tičo-čim se omejitve sprejemov v opazovalnico oz. zavode za umobolne še vedno ne upoštevajo določila, podana vsled trajne prenapolnjeno-sti, ste še enkrat, a to zadnjič, naznanja: Sprejeti se morejo le nujni, zavodne oskrbe absolutno potrebni slučaji — nujnost se mora \ spričevalu utemeljiti, — navedba o nevarnosti zase ali za druge z dejstvi dokazati. Vsi bolniki, ki so primerni za domačo oskrbo, se j morajo odklanjati. G. zdravniki naj upoštevajo ta opomin in takih bolnikov ne pošiljajo ter njim in spremljevalcem ne povzročajo nepotrebnih stroškov. Privatniki in občine, Id se pozovejo za prevzetje bolnikov iz zavodov, naj se temu pozivu takoj pokore. Ker bo pre-napoljnjenost zavodov trajala, dokler se ne uresniči naše prizadevanje po otvoritvi novega zavoda, bo omejitev sprejemov ostala v veljavi tudi nadalje. Po tolikokratnih časopisnih objavah je umevno, da je brezpredmetno vsako pritoževanje zaradi zavrnitve oz. zaTa-di stroškov. — Ravnateljstvo drž. dobrodelnih zavodov v Ljubljani. Ljubljana O Zadnji dnevi volitev v zbornico za trgovino, obrt in industrijo so tu. Naši somišljeniki naj poiščejo vsakega obrtnika in trgovca, ! moške in ženske, da ne gre noben glas v izgubo. Delajte hitro! O Čujmo! Poroča se nam: Umetnostno razstavo obeh Magoličev je obiskalo do nedelje 12. t. m. 509 obiskovalcev, od teh 103 dijaki. Ker sta razposlala pred otvoritvijo razstave 1.500 vabil na osebne naslove naše inteligence, odzvalo se je vabilom komaj 20 odstotkov povabljencev, kajti večina obiskovalcev so bili tujci. Prodanih je bilo doslej samo 14 slik, dasi se obiskovalci izražajo o razstavljenih sliikah vsi brez izjeme jako pohvalno. Zal, da je danes naša duševna inteligenca tako slabo situirana! Eden naših najpopularnejših umetnikov-slikarjev se je izrazil o razstavi: »Ko bi Magoliča razstavila svoje slike pred dvema, tremi leti, razprodala bi vse. Dones pa oni, ki smatrajo umetnine za duševno potreto, nimajo par!« Magolič je vsak dan v razstavi, da vodi obiskovalce po nji. Tudi zabeležuje si obiskovalce imenoma. Raz-stava bo odprta še do torka 21. t m. zvečer. Komur je na užitku lepih umetnin, naj ne zamudi obiska, kajti pri teh žalostnih razmerah najbrže Magoliča ne bodeta več razstavljala. O Pogreb pok. g. Franca Vrečarja bo danes popoldne ob 4. iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. G Smrtna kosa. V splošni bolnici je vče--aj umrl finančni računski svetnik g. Franc U r b a n e c. Pogreb bo v četrtek ob pol 4 po* poldne. — Na Stari poti 2 je umrla Elica Krek, hčerka g. Janka Kreka. Blag jima spomin! O Tlakovanje Starega trga traja že nad 3 tedne in ves ta čas je ta cesta, ki je ena najbolj prometnih cest v Ljubljani, za promet zaprta. Ampak magistratu se prav nič ne mudi. Mesto, da bi delo pospešil, dela samo par delavcev nekaj dni, potem gredo na delo v Komenskega ulico, na Starem trgu pa delo stoji. Tlakovanje bi bilo lahko že davno gotovo, če bi gospodarski odsek na magistratu hotel pokazati malo dobre volje. Čisto upravičeno je ogorčenje, posebno trgovcev na Starem trgu, ki vsled tega, ker je promet zaprt že toliko časa, trpe veliko škodo. Apeliramo Poljubovale so mrzel kamen piramide, zadnji pazdrav in hkrati ločitev od zemeljskih ostankov svojih sinov-junakov. Po odkritju spomenika so mimo gostov defilirale romunske organizacije in romunske vojaške čete. Gostje so bili povabljeni na banket, kjer so bili trije kratki, pa prisrčni govori, nakar smo se odpeljali naprej v Kon-stanco ob Črnem morju, si ogledali lepo, urejeno in čisto mesto z lepim pristaniščem. Prav gostoljubno smo bili tam sprejeti. Sploh so se Romuni izkazali kot zelo pozorni, gostoljubni in prijazni domačini, zvečer pa smo se, po prijetnem kopanju v valovih Črnega morja odpeljali nazaj do Črnevode, na kolodvoru pozdravljeni od ogromne množice občinstva, v Črnivodi je večina odšla zopet na ladjo, en del pa se je raje vračal domov po železnici čez Bukarešto, kjer je deputacija položila venec na grob neznanega romunskega vojaka. Pozdravljena še enkrat Dobrudža, kjer leže trupla tudi mnogih slovenskih prosto- j voljcev, kakor Vladimirja Koblerja iz Kozjega, Franceta Bračiča Iz Planine na Štajerskem, Franceta Moharja iz Ljubljane, Antona Batiča iz Gorice in drugih. S. Dama v ptettu ki tf« izgotovi atelje tvrdke DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA, bo vsled dovrScnega, modernega 1 kroja in najfinejšega angleškega sukna gotovo 1 vzbudila oovtod občo pozornost, — M o * k o ' ročno delojL na gerentski svet, da nujno odredi, da se tlakovanje čim bolj pospeši. O Društvo »Treznost« obnavlja svoje redne sestanke. Prvi sestanek se bo vršil danes v sredo ob pol 7. popoldne v klavirski sobi drž. moškega učiteljišča v Ljubljani. Predava br. dr. Miklič: »Prekmurje in alkoholizem v Prekmurju«. Druga točka: Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse brate in sestre — odbor. O V letošnji sezoni bo v Ljubljani kon-certiral vijolinist virtuoz Saša Popov, ki je lani s svojim koncertnim nastopom v dramskem gledališču vzbudil največje zanimanje in priznanje. O Sladek vinski mošt se toči v restavraciji Miklič 12 Din liter, pristen kraški Teran 36 Din liter. Več vrst najboljših štajerskih in dalmatinskih vin 11 do 20 Din. O Češplje, sveže dospele, samo danes po 2.50 Din do 3 Din, Slomškova 5, dvorišče. O Umrli so v Ljubljani: Helena Štampfl, posestnikova žena, 20 let — Srečko Andlo-vic, sin mizarja, 5 let. — Josip Vatovec, pripr. fin. kontr., 34 let. — Ana Triller, zasebnica, 73 let. — Janez Črnivc, obč. ubog, 61 let. —. Anton Vrečar, dealvec, 30 let. — Stanislav Stepič, dninar, 32 let. — Ivan Suštaršič, bivši posestnik, 65 let. — Ela Jakopič, hči delavca, 6 let — Anastazija Stackelberg, zaseb-nieas 73 let. — Mihael Klemenčič, žel. kurjač, 45 let. — Franc Vidovič, sin delavca, 1 in pol leta. — Marija Zaje, žena hišarja, 48 let. — Ivana Čeme, žena delavca, 46 let — Mira Simonič, dijakinja, 14 let. — Franja Potočnik, zasebnica, 69 let — Marija Bur-gar, užitkarica, 81 let. — Alojzij Kobal, dej lavec, 54 let! — Terezija Belec, mest uboga, 68 let. — Marija Hribar, bivša kuharica, 75 let — Marija Legan, hči posest., 43 let — Marija Juvančič, posestn. žena, 30 let — Ivan Veber, konjederec, 47 let. — Aleksandra Kremžar, hči delovodje, 7 mesecev. — Anton Kotnik, zasebnik, 86 let. — Marija Androvčič, žena stavbenika, 35 let — Franc Rozman, posestnik, 52 let 0 Razne tatvine v Ljubljani. Iz skupne stan. sobe za delavce v opekarni Emona je bila ukradena del. A. Berniku amer. rudniška svetilka. Ukradel mu jo je kak tovariš, ki pa jo je gotovo že prodal. Tudi delavca Anton Čožar in Paškat Magaš sta imela to noč neljub obisk. Enemu je bila ukradena usnjata listnica z vsebino 180 Din, drugemu pa listnica s 150 Din in rmenkasta srajca, vredna tudi 50 Din. — Iz delavske garderobe opernega gledališča je bila ukradena iz žepa suknjiča delavcu Zivku Brajkoviču en meter dolga zlata ženska ovratna verižica, bel svilen rožnat robec in žepni nož v skupni vrednosti okoli 800 Din. — Iz veže hiše Pred Škofijo št i je bilo ukradeno delavcu in vozniku Josipu Andrejčiču kolo znamke »Waffen-i rad« tov. štev. 312155, črno pleskano, vredno še 1500 Din. Na zadnjem delu je bilo kolo pritrjeno s ključavnico, tako da ga je moral tat najprej nekam odnesti, kjer je odstranil zaporo. — Poleg teh je bilo prijavljenih vče-raj več manjših tatvin z našega trga in pa v raznih okolomestnih vrtovih in nasadih. Ne znan tat je tudi obiskal delavsko barako pri gradbi frančiškanske cerkve v Šiški in je odnesel dvema Bosancema nekaj starega perila in obleke in pa okrog 300 Din gotovine O Surova ponočnjaka sta Ivan Dolenc in njegov tovariš Ivan Petras, prvi čevljarski, drugi pa pečarski pomočnik. Ta dva sta se vračala predsnočnjim domov in sta naletela v Švabičevi ulici pri kraju na tleh ležečega mohamedanca Meho Topčaagiča. Mož se je, dasi mohamedanec, pregrešil zoper svoje verske predpise in se ga je tako nalezel, da je končno obležal in zadremal v jarku. Ko sta prišla gori imenovana, sta ga prebudila, toda mesto da bi mu pomagala, sta ga začela brez vsakega povoda pretepati in brcati. K sreči pa je prišel nek kolarski mojster ,ki ej suro-veža prepodil. Pijanega ago je peljal na policijo, kjer so ugotovili več manjših poškodb po glavi in životu. Obračun pride pred okr. sodnikom. O Policijska kronika. Policija je aretirala včeraj neko srednje staro žensko, ki je že znana na policiji pod imenom Katarina in sicer zopet radi vlačuganja. — Poleg tega je bilo prijavljenih več ovadb in sicer radi tatvine rudarske svetilke in obleke, ena radi goljufije v znesku 365 Din, trije so bili ovadeni, ker so se pijani pretepali v gostilni in so napravili nekaj poškodb in precej škode, šest so jih ovadili radi kaljenja nočnega miru, enega radi kršenja obrtnega reda in pa kar deset radi prestopkov cestno-policijske-ga reda. MariJ&or □ Pojasnila za volitve dobite vsi volivci t volivni pisarni Aleksandrova 6. 1. Mnogi ne vedo, kako je izvršiti to komplicirano volitev, zato naj si poiščejo pojasnila tu ali pri naših somišljenikih. □ Za priklopitev k mestn. Petrovo selo nad parkom spada pod okoliško občino Kr-čevina. Ta del obsega same mične vile in nekdaj Tavčarjev sanatorij. Prebivalce teh vil muči najbolj vlažnost, ker Petrovo selo ni kanalizirano. Na lastne stroške so si pustili pred leti lastniki teh vil izpeljati nekake odvode na njivo, ki je bila tedaj še last stolnega župnišča. Njiva je danes zamenjana in stoji na njej mična vila. Lastnik te nove vile ne more dovoliti, da bi se mu takorekofi pred vrata iztekali kanali iz vseh vil Petrovega sela. Ker ima mesto v načrtu, da bo zgradilo veliki kanal pri parku, bi naj postale deležne dobrote kanalizacije tudi vile y Petrovem selu in radi tega so prosili Petroselčani za priklopitev k mestu. Kako se bo ta zadeva rešila med mestno in krčevinsko občino, še ni znano. □ Bratovščina (apostolstvo) sv. Cirila in Metoda v Mariboru priporoča vsem gg. dušnim pastirjem, posebno še gg. katehetom, drobno knjižico; Vzhodni slavospev v čast Srcu Jezusovemu, ura molitve za cerkveno zedinjenje. Stane izvod le 1 Din. Prelepe molitve so kakor nalašč pripravne za skupno počeščenje najsv. Zakramenta. Na razpolago je tudi še nekaj izvodov letnega poročila: Kraljestvo božje, izvod po 2 Din. Naroča se pri Br. (ap.) sv. C. in M. v Mariboru, Koroš-čeva ulica 12. □ Mariborski gledališki abonma. Lanskim abcmentom so prostori rezervirani do četrtka, 16. t. m.; priglasi za nove abonente pa se sprejemajo do četrtka, 23. t. m. Abonma se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih, prvi pri vpisu. Kuponi se ukinejo, zato pa se uvedejo bloki (za 30 predstav) tudi za uradnike po znižanih cenah in na obroke. Abonma je neprenosljiv na drugo osebo; med sezono neodpovedljiv. □ Strokovno društvo učiteljev obrtno-nadaljevalnih šol za mariborsko oblast v Mariboru sklicuje v nedeljo, dne 26. septembra 1926, ob 10. uri v Maribor na deški meščanski šoli svoj prvi redni občni zbor. Spored: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. O društvenih nalogah in smernicah, poroča V. Gr-Čar. 3. Izvolitev ožjega in širšega odbora ter nadzorstva. 4. Odločitev o stavljenih predlogih. — Predloge za občni zbor je izročiti najkasneje osem dni pred zborom pismeno predsedniku. Predlogom, ki se izroče šele na občnem zboru, mora večina priznati nujnost, da se obravnavajo. Celje -©" Nomško-»klerikalno« pobratimijo in koalicijo imenuje naš lokalni list skupni nastop vseh gospodarskih krogov ob priliki volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Kaj bi pa rekli k onim pobožnim željam naših demokra-tov, od kojih nekateri streme po tem, da ustvarijo predpogoje za skupen nastop demokratov in Nemcev za prihodnje občinske volitve! To bi imenovali naši demokrati gotovo državotvorno delo! & Blagodejen dež nas je obiskal v ponedeljek. Bil je že skrajni čas, ker zemlja je ma po vročih dneh že vsa izsušena. 0 Kaj ne bo nič? Mestna hranilnica že čaka mesece in mesece na dovoljenje velikega župana za gradnjo dveh poslopij na vogalu Vodnikove in Kralja Petra ceste. -©• Stavbeno gibanje. Poslopje nove okoliške šole bo kmalu že pod streho, medtem ko je stanovanjska hiša in telovadnica že pokrita. V bližini iste zidajo še dve vili in sicer vilo trgovca Tramschegga in Wintra, ki sta tudi že pokriti Na Jožefovem hribu pa bo prihodnje dni pričel zidati svojo hišo mizarski mojster Vrenko. •0" Nerazumljiva potrata. V zadnjih tednih in sicer za časa hmeljske sezije se je v Savinjski dolini izpihalo v zrak samo v obliki dražjih cigaret in cigar za preko dva milijona kron, to je pol milijona dinarjev več kot v istem razdobju izvenhmeljske sezije. 0 Otvoritev trgovine. Manufakturno trgovino je otvoril v Prešernovi ulici g. R. Savnik in sicer v prostorih trgovine, ki jo je vodil preje g. Zabukošek. ■O" Za okras oken s cvetlicami je razpisalo svoječasno Olepševalno društvo v Celju nagrade, ki se bodo razdelile prihodnje dni. Tozadevni ogled po mestu se je prošle dni že vršil © Pozdravljeni špeharji! Ob petkih vozijo okoliški špeharji svinjsko meso in slanino na ptujski trg, kjer imajo v Prešernovi ulici svoje stojnice. To je stara pravica, potrjena od različnih vlad. Poleti, ko je toplo vreme, jih ni; na jesen pa se zopet pojavijo. Predzadnji petek je bil eden, zadnji pa že dva. Sedaj jih bo pa več prihajalo. Želimo jim obilo zaslužka, Ptujčanom in drugim kupcem pa obilo denarja, da se lahko založijo za zimo. © Sejmsko poročilo. Na živinski sejem dne 7. septembra 1926 »o prignali 194 volov, prodali pa 90 po Din 8.25—7 kg žive teže; 409 krav, prodanih 260 po 6.75—2.50; teleta po 9—8 Din; 109 juncev, prodanih 40 po Din 7—5.50; 85 junic, prodanih 27 po Din 8 do 5.50; 21 bikov, prodanih 11 po Din 8.25 do 4.75; 41 konj in 95 kobil, prodanih 10 konj in 28 kr.Nl. Cne so se gibale med 600 —1500— 1625—250 '"iirjev; 15 žrebet, prodanih 9 po 400—1000 Din. .Skupno so prignali 975 komadov, prodali pa 481. © Na svinjski sejem dne 9. septembra so pripeljali 198 svinj, prodali pa 68; pitane po 12—1 i Din, navadne po 9—10 Din. Prasci od 100—300 Din. ICasmnflc Birma. Preteklo nedeljo Je bilo naše mesto v 7,r.s'avali. 104 otrok je v okusno ozaljšani župni cerkvi prejelo zakrament sv. birme. Presv. gospod knezoškof jo vkljub svoji častitljivi starosti in tri*- dapolnem potovanju v zadnjih mesecih prihitel v naš planinski svet »ves čil in svež kot majev cvet«. Ob številni navzočnosti dekanijske duhovščine in odličnih lajikov iz mesta mu je g. kanonik Lav- j renčič izrazil čestitke k 29. obletnici škof. posve-Čenja, ki jo je Presvetli obhajal ta dan. Pri spre- j jemu so škofa pozdravili zastopniki raznih organizacij: Marijine kongregacije, Apostolstvo mož, Orli, društvo »Kamnik« in odbornik kluba SLS. Porotna zasedanja. Žiri. Naš Orel pa priredi v nedeljo dne 19. septembra popoldansko javno prireditev, da zopet pokaže svojo delavnost. Po slovesnih litanijah v župni cerkvi bo javna telovadba pred »Domom« na Dobra-čevi. Sodelovala bo domača godba žir. gas. društva. K tej prireditvi vljudno vabimo. Trbovlje fr Orel — Trbovlje vabi na javno telovadbo, ki se vrši 19. septembra na letnem telovadišču »Društvenega doma« z raznovrstnim sporedom. Pričetek ob treh popoldne. Med in po telovadbi igra polnoštevilna trboveljska rudarska godba. Za razna okreipčila najbolje preskrbljeno. fr Igra narave. Na Pustovem ali Špančevcm dvorišču v Trbovljah stojita dva velika kostanja, katera sta v polnem cvetju. Razločno se vidi, kako staro listje odpada in novo raste z lepimi cveti obenem. fr Prevoz pošte. Direkcija pošte in brzojava v Ljubljani oddaja za eno leto prevoz pošte na progi Trbovlje II, Trbovlje I— žel. postaja. Javna ustna pogajanja se bodo vršila komisijonelno ob 11 dne 25. septembra pri županstvu občine Trbovlje. Sprejemanje ponudnikov se prične ob 10. uri. Začasna kavcija v znesku 1200 Din se mora položiti na dan pogajanj komisiji, ki je določena za pogajanja. Natančni pogoji so na vpogled na občini in na požtL T7 Sošianj Tdopisi Prodaja kemične tovarne. Kakor doznavamo iz zanesljivih virov, je kupila tukajšnja »Tovarna usnja d. d.< prej »Woschnngg in sinovi« kemično tovarno, bivšo »Agrarijo«, ter namerava v isti izdelovati klej iz mezdre in klej iz kosti, in to v velikem obsegu. Kakor čujemo, se bo tovarna zelo povečala in se misli temu podjetju pridružiti več tuzemskih tovarn usnja. Slomškova proslava. Ta slavnost se je preložila na nedeljo 19. t. m. Proslavila se bo v orlovski telovadnici v nekoliko izpremenjenem obsegu. Slovenska Jkr€ifin€h Propagatorji hrvatske misli. »Šta trebate« — je nagovoril g. K., vajenec v trgovini Žida A. v M. Soboti. »Trebam nikaj, ar nesam Hrvat, nego Slo- i venec« — mu je odgovoril g. K. in začel vsem pri- j šotnim razlagati, da kri ni voda in radi tega tudi i ne moremo biti Hrvati, ko nas je slovenska mati rodila. — Splošno jo opažati, da se židje precej ogrevajo za priključitev Hrvatski. To je seveda razumljivo, ker imajo v Zagrebu in v drugih hrvatskih mestih svoje strice, tete, brate in druge sorodnike. Njihovo navdušenje za »šta trebate« pa seveda še ne more biti povod, da bi se tudi mi ogrevali za hrvatstvo, ker nismo nadnarodni ko Židi in nimamo v Zagrebu sorodnih »Geschafts-manov«. Nekoliko čudno. Pred par dnevi so dobili kmetje v Turnišču — in najbrž tudi v drugih občinah — od davčnega urada »obvestilo«, da sme izvršiti s privoljenjem davčne oblasti v Murski Soboti na njihovih domovih javno dražbo. Vsa zadeva je v zvezi z »Vodno zadrugo« v D. Lendavi. Ta je jansko leto okrog božiča razposlala v vse občine, ki spadajo pod njeno področje, izpolnjene položnice, da poravnajo letni prispevek. Ker so bile vsote previsoke in ker »Vodna zadruga« ni služila svojemu namenu, kmetje tirjatve njso priznali, temveč so poslali prošnjo na finančnega delegata v Ljubljani, da tirjatev ustavi in odloži ter na ministrstvo za poljedelstvo in vodo, da zadrugo razpusti, ker nima prave podlage za obstoj in ker ne služi svojemu namenu. Kaj da je storil finančni delegat, nam ni znano. Znano pa nam je, da je ministrstvo obljubilo ugodno rešitev prošnje. Vkljub temu torej, da prošnja ni končno veljavno rešena — vsaj občine niso dobile o tem obvestila — je davčni urad razposlal obvestilo o javni dražbi. Čemu ta? Saj se občine njso uprle proti plačilu, temveč so vložile le nekak priziv, kar je po našem mnenju dovoljeno. In zakaj ravno sedaj ta tirjatev, ko je voda uničila večji del letnih pridelkov? Se »dijaški vlak«. Kakor smo naknadno izvedeli, je ravnateljstvo železnic v Ljubljani odbilo prošnjo občin za upeljavo dijaškega vlaka na progi Ljutomer—Murska Sobota z motivacijo, da v bližini ni kurilnic, Maribor pa da je nekoliko predaleč. Ker je dijaški vlak zelo potreben, bi moralo iti ravnateljstvo tudi preko te ovire. Ce pa že noče, se naj posluži druge možnosti. V kolikor nam je znano, stoji na postaji v Murski Soboti noč in dan zakurjena lokomotiva. Zakaj se ne bi mogla porabiti za dijaški vlak ta rezervna lokomotiva? Vsako jutro bi prav lahko šla do Ljutomera, ali morda le do Dokležovja in nazaj v Mursko Soboto. Popoldne pa ji ne bi bilo treba voziti, ker bi se dal voznj red izpremeniti v toliko, da bi oni vlak, ki vozi iz Murske Sobote ob 14.12, peljal že ob pol 14. S tem bi bila zadeva rešena, mnogim našim študentom pa bi bilo prihranjeno mnogo nepotrebnega truda. Apeliramo na ravnateljstvo, da upošteva našo upravičeno željo. Nesrečen padec. Na Dolnji Bistrici so selili dne 11. septembra po končani mlatitvi domov gospodarju mlatilnlco. Pri selitvi je pomagal tudi Ko-lenko Janoš. Ker so bila vrata na dvorišču, kamor so mislili mlatilnlco spraviti, tako ozka, da se je dal spraviti skoz le stroj, je Kolenko skočil na mla-tilnico in se ujel. Toda ni ee mogel vzdržati na njej, temveč je padel pod stroj in ta mu je zlomil nogo. Ponesrečenec Je bil takoj prepeljan v bolnišnico v M. Soboti. LJUBLJANSKA POROTA. Ljubljana, 14. septembra. MLAD ROPAR. Včeraj sta se vršili zopet dve obravnavi, ki sta trajali od 9 dopoldne do 15 popoldne nepretrgano. Porotnemu senatu je predsedoval viš. sod. svet. Anton Mladič, votanta sta bila dež. sod. svet. dr. VI a d k o Golia In pa sodnik H u rini k. Državno pravdništvo je zastopal nam. drž. pravdnika dr. Vilko Lavrenčak, obtoženca pa sta zagovarjala, in sicer Alojzija Bekša dr. Luce Troo, Marijo Kovačevo pa dr. France Lokar. — Porotna dvorana je bila včeraj še bolj obiskana, ker sta bila tudi bolj zanimiva slučaja. Porotniki so bili po veliki večini z dežele. Kot prvi obtoženec je nastopil še komaj 1S-letni fant, samski delavec na Žirovskem vrhu. Dasi še tako mlad, je fant v svojem brezdelju in posto-paški lenobi tako propadel, da je bil že enkrat osumljen roparskega napada. Bil je nekaj časa v preiskovalnem zaporu, toda morali so ga izpustiti, ker mu ropa vsled pomanjkanja prič takrat niso mogli dokazati. Mesto da bi si fant vzel takratni slučaj za resen opomin, kaj ga še lahko čaka, če ne krene pravočasno s svoje zločinske poti, se je dečko posmehoval in jo vedno bolj zabredel. No in včeraj je zopet sedel pred našo poroto, obtožen hudodelstva poskušenega ropa, ki se mu le radi nepredvidenih zaprek ni posrečil. Fant pride čisto miren v dvorano, se vsede brezbrižen in skoro z nasmehom na obtožno klop in posluša mirno svojo obtožnico. Na Žirovskem vrhu živi 76 letni preužitkar Lovrenc Kavčič. Mož je kljub visoki starosti še vedno precej krepak in čil in je še tudi precej neustrašen. Ta mož je letošnjo pomlad prodal svoje posestvo za 25.000 Din in se je umaknil v svojo samotno ko-čioo, da preživi v miru svoja zadnja leta visoko v svežem žirovskem zraku. Ta mož pa Je bil svoječasno tudi varuh današnjega obtoženca Bekša, ki je k nesreči tudi zvedel o tej prodaji Kavčičevega posestva. In sam hudobec mu je vdihnil misel, da obišče starca na samoti in mu pobere denar, ki ga je skupil za posestvo. Dne 28. marca je bilo, ko se je javil možu današnji obtoženec, toda ne morda kot dečko Lojze Bekš, marveč kot neznan zakrinkan ropar. Klobuk je imel potisnjen na oči, usta in nos si je zamašil z robcem, katerega je držal z eno roko, v drugi roki pa je vihtel malo sekirico. In tak je stopil mladi ropar v kočo starčka samotarja. — »Denar sem, ali pa te ubijem, starec!«, to je bil roparjev pozdrav. Stari mož se je sicer malo prestrašil, vendar pa ni klonil pred roparjem, marveč se ga je sklenil znebiti z zvijačo, kar se mu je tudi posrečilo. »Nimam denarja doma, j>osodil sem ga nekemu znancu, vseh 25.000 Din sem mu dal na dobre obresti in nimam ničesar pri sebi.« In stopil je starček na klop in jx>tegnil s police usnjato listnico, ki je bila popolnoma prn*na. — »Tu jioglej fant, da res nimam denarja!« In pograbil je ropar listnico, jo še enkrat pogledal in jo vrgel po tieh. Ozrl se je še dva- trikrat po siromašni koči, prezirljivo pogledal starca in mu znžugal, nakar je odšel iz koče in izginil pod bližnjim bregom. 0 tem napadu je poizvedelo orožništvo, ki je začelo po opisu, ki ga je podal stari samotar, roparja iskati. In ni bilo dolgo, ko je bil še komaj 18 letni Bekš, današnji obtoženec, na varnem za mrežami ljubljanske jetnišnice. Pri preiskavi je fant popolnoma mirno priznal, da je res obiskal svojega starega varuha, toda trdil je, da nI imel namena moža oropati ali še manj pobiti, marveč, da je hotel imeti smo deset dinarjev za cigarete. Pri včerajšnji obravnavi pa je povedal fant malo več. Priznal je, da ni imel ne denarja ne dela in da sta ga le beda in pomanjkanje pritirala tako daleč, da se je spomnil na Kavčičeve tisočake. In šel je po denar, ni pa hotel, da bi ga mož spoznal, ker bi mu sicer ničesar ne dal. Zato se je tudi malo ma-skiral, in da bi starca še bolj prestrašil, se je oborožil s sekirico, katero pa je j>obral šele pred sa-motarjevo kočo. — Toda stari mož In pa osemletno dekletce, učenka Julka Jerebova, ki je bila takrat slučajno pri Kavčiču, sta potrdila in opisala napad popolnoma tako kot smo ga očrtali glasom obtožnice. Drugih prič pa ni bilo. Porotni senat je stavil porotnikom samo eno vprašanje, in sicer radi poskušenega ropa. Zagovornik obtoženca pa je predlagal z ozirom na dejanski položaj, da bi se stavilo še drugo vprašanje, in sicer, če je grozil obtoženec starcu Kavčiču s sekiro v namenu, da izsili od njega denar in če je bila ta grožnja taka, da je bil Lovro Kavčič opravičeno v strahu. Državni pravdnik pa se je temu odločno protivil, češ, da je to dejanje, ki ga je storil obtoženec, naravnost šolski vzgled ropa. Obtoženec jo bil zakrinkan, namazan in oborožen s sekiro. Državni pravdnik je predlagal potrditev vprašanj in ostro obsodbo za takega nepridiprava. — Zagovornik je ugotavljal, da to ni bil roparski napad in se ne sme soditi vse kar po suhih paragrafih. Neumnost je napravil fant, nezaveden, kaj počne in neumnost je napravil, da se je namazal in oborožil s sekirico in zahteval denar. To pa še ni noben Čaruga, to še ni ropar. — Stari mož je imel še prosto voljo, peljal je fanta v sobo in ni bil prav nič »panan od strahu ali sekire«, ter se je prav mirno zavedel položaja, kar jasno kaže dejstvo, kako je dozdevnega roparja imenitno ukanil in s svojo zvijačo, ki si jo je zmislil v hipu, tudi rešil situacijo. Prav je, da je fant kaznovan, toda ne radi ropa, marveč radi izsiljevanja. To pa ni držalo. Ostalo je eno samo vprašanje glede posknsa ropa in to so tudi porotniki soglasno potrdili. Po kratkem posvetovanju je raz- glasil predsednik senata sodbo, s katero je bil obsojen Alojz Bekš na najnižjo dopustno mero za to hudodelstvo, in sicer na tri lota težko ječe. Fant je kazen sprejel. — Odšel je iz dvorane in pričela se je druga obravnava. — Vsedla se je na obtožno klop 28 letna delavka v predilnici v Litiji, doma i< Slavine v Radgoncih, Marija Kovačeva, ki jO bila obtožena kot POŽIOALK A MLINOV. Obtožnica pravi, da je Marija Kovačeva zažgala dne 8. julija leta 1919. mlin Jožeta MedVoda iz Slavine, dne 15. avgusta istega leta pa mlin Mili o Sevška v Radgoncih. — Dno 8. julija okoli pol 10 zvečer je izbruhnil ogenj v Medvedovem mlinu. Obtoženka je zažgala suho slamnato streho z užt-galico in je zbežala. — Mlin je popolnoma pogorel in je stalo samo zidovje in pa dve kolesi. Ko je ogenj izbruhnil, je bil v mlinu samo mlinar Tomaž Povše, ki je ogenj opazil, in jo rešil s pomočjo sosedov samo žito in opravo mlina. Mlin so cenili takrat na 2250 Din, če bi ga pa hotel danes postaviti, bi stal gotovo okrog 20.000 Din. — Dne 15. avgusta' okoli 9 zvečer pa je zagorel sosedni mlin, last Miho Sevška, ki je bil precej manjši. Takrat pa so ogenj pravočasno zapazili in ga pogasili, tako da je bilo škode komaj okrog 80 Din. — Zastonj so iskali požigalca, ker na današnjo obtoženko ni prav nikdo mislil. Po več letih pa je prišla zadeva na dan. Brat Li sestra sta se sprla in brat je zagrozil sestri, da jo ovadi radi požiga. O tem je zvedelo orožništvo, takoj par dni nato je orožnik Oven aretiral v Litiji današnjo obtoženko. Ta je prvotno tajila, končno pa jo požig priznala. Povcdab pa je, da jo je pregovoril k temu njen brat. ki ima tudi v soseščini mlin. Obljubil ji je lepo doto, če zažgo oba sosedna mlina in ga reši konkuronce. — Ona jo to napravila, mesto nagrade od brata pa so Jo aretirali kot požigalko in so jo odpeljali v zapor. Pri obravnavi pa je obtoženka svoje prvo priznanje zopet umaknila. Zagovarjala se je, da je včasih popolnoma zmedena, ker je imela svoj čas hudo vročinsko bolezen ln sploh no ve, kaj dela. O kakem požigu ne ve prav čisto nič. Možno, da m je vnela streha sosedovega mlina, ker je nekoJS napravila v bližini mlina ogenj iz listja in dračja in možno, da je zanesel veter kako iskro na suho slamnato streho. — O požaru ve sploh samo to, kar sta ji povedala brat in sestra. — Bila pa je toliko prefrigana, da je napisala v zaporu listek, in sicer s krvjo, katerega je zagnetln v potico in ga jei hotela poslati bratu. V tem listu, katerega pa jo ječar zaplenil, je prosila brata, da naj jo reši in naj vendar pove, da je včasih čisto zmešana In da prav nič ne ve, kaj govori in dela. — Pripomniti je še, da je to storila, ko je bila stara še komaj 15 let in ve samo, da je bilo to v času, ko so bile črešnje zrele. — Kasneje pa je zopet trdila, da obžaluje, ker je brata popolnoma po nedolžnem obdolžila. Senat je stavil po dovršenem dokazovanja porohiikom dve vprašanji, in sicer prvo radi požiga, drugo pa, če je delala to v nezavednosti. Porotniki so po kratkih govorih državnega! pravdnika Le, vrenčaka in zagovornika dr. L o k a r j a prvo vprašanje glede požiga z osmimf glasovi zanikali, nakar je proglasil predsednik oprostilno sodbo. Danes so vršita dve obravnavi radi posilstva in oskrumbe, ki pa sta tajni. MARIBORSKA POROTA. Umor — posledica pijančevanja in prepira. V Rušah pri Mariboru se je dne 25. julija t. L izvršil umor kot posledica pijančevanja in prepira. Zločinec Anton L i p n i k je stal včeraj pred mariborsko poroto. Dogodek so je izvršil takole: Omenjenega dne so popivali na nedeljo dne 25. julija t. 1. delavska družina Sagadinova in Lipnik s svojimi brati po gostilnah v Rušah od večera do poW noči. V eno so tudi plesali. Med tem ko je umorjeni Sagadin plesal z Lipnikovo svakinjo, Je še! Lipnik plesat z njegovo ženo in jo pri tem nago-varjal v nezvestobo do moža. Vendar v gostilni nI prišlo do nikakega prepira, pač pa pozneje pred domačo hišo. Na potu domov je Lipnik vedno ponavljal, da se ima s Sagadinom še nekaj zmeniti V prepiru pred domačo hišo, kjer so tudi ženska skušale razdraženega Lipnika miriti, in je končno! prišel tudi Lipnikov brat, je Anton potegnil nož ini sunil Sagadina v prsta tako nesrečno, da mu Je prerezal aorto in je Sagadin v nekaj minutah izdihnil. Obdolženec se zagovarja, da je bil pijan In da so se pač pretepali med seboj, dejanje samo pa priznava. Dasi sta bila z umorjenim prijatelja, je pal vendar imel neko nenaklonjenost do njega, ki ja povzročila, da jo v pijanosti umoril svojega tovariša. Ta nenaklonjenost je izvirala od tega, ker je Sagadin odsvetoval svoji svakinji Frančiški Lorbek, naj ne poroči Antona. Zelo obtežilno je bilo za obtoženca, da je proti Sagadinovi hčerki izjavil: »Jaa bom tvojega očeta ubil!« Porotniki so vprašanje glede na umor zanikali, soglasno so pa potrdili uboj, nakar je bil Lipnik obsojen na 14 mesecev Ječe. Posilstvo. Zdivjano življenje kmetskega fanta Jožefa Zemljariča iz Prvencev pri Ptuju je pripeljalo do tega, da je na gnusen način oskrunil komaj kletno pastirico Marjeto Terhne. Svoj zločin je priznal. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe, poostrena s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni in temnico vsake tri mesece. SpitaMč pri Motniku. V nedeljo dne 12. septembra se je obhajala pri nas Izredna cerkvena slovesnost. Ob 10 dopoldne je vojni kurat preč. g. Bonač iz Ljubljane daroval sv. mašo za vse v svetovni vojni padle vojake naše fare in nato je bilo slovesno odkritje spominske plošče, katera je vzidan pri glavnih cerkvenih vratih. G. vojni kurat nam je v ganljivem govoru predočil, koliko so morali naši fantje In možje prestati na bojiščih. Pevci Iz Motnika so zapeli par Žal ost Ink in s tem našo slovesnost šo bolj povzdignili, za kar jim bodi na tem mestu izrečena najlepša zahvala. Obenem j>a tudi najlepša zahvala preč. g. vojnemu kuratu, da Je prihitel v naš oddaljeni In samotni Špitalič, da urno z njegovo pomočjo tako slovesno počastili sdo- I min naših ralnih y vojni sadlih vaiakav.I ■ Orel Sentpeterski Orel t Ljubljani. Danes zanimiv fantovski večer s pestrim sporedom. Vsi redni člani točno ob običajni uri! Bratje starešine vljudno vabljeni. Ku/ige in revije Izšla je prepotrebna knjiga »Spoved malih grehov«, priredil g. dr. Fr. Jere, založila Prodajalna K. T. D. (H. Ničman). V kratkem spregovorimo obširneje o tej krasni knjigi. Cena 25 dinarjev, po pošti 1.50 Din več. Glasba Orkestralno društvo Glasbene Matice pričenja 8. leto svojega koncertnega delovanja. Orkester Je pomnožen z najboljšimi ljubitelji glasbe in ga vodita skladatelja Škerjane ln Adamič. Za tekočo sezono je začrtan program za 4 samostojne koncerte, in sicer: I. Koncert 15. novembra 1926. Jongen: Pages intimes, Debussy: Childrens Corner, Stravinskjr: Mačje pesmi, Borodln: Es-dur simfonija. — II. Koncert 7. februarja 1927. Skerjanc: Koncert, Adamič: Serenada, Šantel: Godalna suita, Osterc: Povodni mož, Lajovic: Scherzo. — III. Beethovnova kome-maratiia 26. marca 18ZL Uvodni aovoc Carialan uverture, I. simfonija, VII. simfonija. — IV. Koncert 16. maja 1927. Musorgskij: Sjike v razstavi, Honegger: Pastorale d'ete, Stravinskij: Žar ptica, Debuss:y L'apres midi d'un faune, Schumann: Es-dur simfonija. Nasznanila Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani sklicuje svoj izredni občni zbor dne 16. septembra 1926 ob 20. uri v svojih društvenih prostorih v Narodnem domu. Pokrajinska zadruga kleparskih, inštalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani javlja, da se vrši vajeniška preizkušnja v petek dne 24. septembra ob 17. uri v začasni Zadružni pisarni pri Šestici na Dunajski cesti. Prošnje je podati Zadrugi do dne 21. septembra. "Darovi Podpornemu društvu slepili, Ljubljana, Wol-fova 12, so darovali: Ivan Jax in sin 25 Din; Ivan Jelačin ml. 100 Din; Ivan Bonač 100 Din; tvrdka Ciuha & Jesih 100 Din; Dolničar & Richter 20 Din; Matej Orehek 20 Din; A. Šarabon 20 Din; Olga Biesik, Maribor, 20 Din; Josipina in Fran Pretn.-r, Ljubljana, 40 Din; Iv. Buzzolini 20 Din; Kaluža M. 10 Din: uslužbenci kav. in restav. Krapež 100 Din. Vsem plemenitim darovalcem n&iiskranojda hvala. r-. OdbMi Italijanski napadi na Francijo. Rim, 14. sept. (Izv.) Po atentatu na Mus-solinija je italijansko časopisje dvignilo nove napade na Francijo. Nekateri listi naravnost očitajo Franciji, da podpira atentatorje, vsi pa pišejo, da Francija daje potuho italijanskim emigrantom in jili podpira v njihovih naklepih proti italijanski državi. > Te vere« kaže na protifašistovski komite v Parizu. V tem komiteju so ljudje, ki so člani organizacij, ki jim načelujeta Painleve in predsednik republike Doumergue. Inozemstvo se boji močne Musso-linijeve zunanje politike. Zlasti en narod (francoski) se hoče čim preje iznebiti fašistov-ske Italije. Ta narod goji antifašizem, ki je v Franciji zelo priljubljen. Rim, 14. sept. (Izv.) Napadi italijanskega časopisja na Francijo radi protežiranja proti-fašistovske gonje se še vedno nadaljujejo. Ženeva, 14. septembra. (Izv.) Italijanski državni tajnik za zunanje zadeve Grandi je imel več razgovorov z Briandom radi proti-fašistovske propagande v Franciji, ki bi utegnila poslabšati dobro razmerje med obema državama. Briand je opozarjal italijanskega zastopnika na razburljivo pisavo italijanskega časopisja, obljubil pa je, da bo francoska vlada odredila primerne ukrepe. BRIAND ZAVRAČA ITALIJANSKE PRITOŽBE. Rim, 14. septembra. (Izv.) Iz Ženeve se doznava, da je italijanski delegat in tajnik v zunanjem ministrstvu Grandi obiskal Bri-anda in se pritožil, da Francija trpi v svoji sredi politične zločince, kakor je bil atentator. Briand je na očitek, ki ga je napravil tudi Mussolini v svojem govoru po atentatu, ki je vzbudil v Franciji veliko ogorčenje, takole odgovoril: >Od Francije, ki je gostoljubno sprejela 800.000 Italijanov, ne more nihče zahtevati, da mora poznati njihovo politično prepričanje in jim zapovedati, da se vrnejo v svojo domovino. Koliko zločinov so že Italijani izvršili v Franciji in Švici, vendar še ni nikomur padlo na um, da bi delal zanje odgovorno italijansko vlado. Ako bo italijanska policija dokazala, da se je atentat pripravil v Franciji, bodo naša oblastva gotovo poskrbela, da se povzročitelji izženejo ali težko kaznujejo.« Rim, 14. sept. (Izv.) Radi ostrih napadov italijanskega tiska na francosko vlado ob priliki atentata na Mussolini j a je francoski odpravnik poslov v odsotnosti poslanika inter-• veniral pri italijanski vladi. Obznana v Italiji. Rim, 14. sept. (Izv.) »Lavoro d' Italia« javlja, da bo zbornica že v septembru sklicana k izrednemu zasedanju, da bo sprejela zakon o smrtni kazni za vse zločine proti življenju kralja in ministrskega predsednika kakor tudi za vse zločine proti varnosti države in sedanjega režima. Tudi »Impero« javlja, da je Mussolini sklenil predložiti zakon o smrtni kazni. Smrtna kazen bo določena tudi za vse upore in nemire, pri katerih bi se uporabljalo orožje. Rim, 14. sept. (Izv.) Rimskega policijskega ravnatelja je vlada odstavila. To se je zgodilo takoj po demonstracijah, v katerih so demonstranti zatrjevali, da življenje ministrskega predsednika ni bilo dovolj zavarovano. Rim, 14. sept. (Izv.) Doslej so aretirali okoli 300 oseb, pa preiskava ni prinesla še nikakih novih podatkov. Zaplenili so veliko anarhističnega propagandnega materijala. IZJEMNO STANJE V TRSTU. Trst, 14. sept. (Izv.) Snoči ob 12. je prišlo pred gledališčem med orožniki in črno-srajčniki do incidenta, pri katerem je bil 1 imrtev in več ranjenih. Vsled tega je danes tukaj izjemno stanje. Občinske volitve v Belgiji. Bruselj, 14. septembra. V Belgiji bodo v kratkem občinske volitve. Katoliški stranki — demokrati in konservativci — žal tudi sedaj ne morejo priti do popolne enotnosti. Kamen spodtike je tudi pri tej priliki amnestija vseh političnih zločincev, ki so se pregrešili v svetovni vojni med nemško zasedbo. Demokrati zagovarjajo amnestijo, konservativci ji nasprotujejo. Zato se katoliški konservativci vežejo tudi z liberalci in celo v svojo škodo. Šola je povsod predmet sporazuma. Zal so v tem vprašanju konservativci v mnogih občinah popustili preveč. Katoliški demokrati so se v nekaterih občinah vezali s socialisti. Sklenili so, da vlada v vseh občinah, ki jih dobi ta koalicija v roke, popolna pariteta. Nadškofje so tak dogovor odobrili. Napovedujejo, da bodo socialisti izgubili precej glasov. Čuti se veliko notranje trenje v socialistični stranki. Sam Wanderwelde je zagrozil 7. demisijo. TIFUS V HANNOVRU. Hannover, 14. septembra. (Izv.) Epidemija tifusa se še vedno širi. Do nocoj je bilo prepeljanih v bolnišnice 1011 oseb. Dosedaj je umrlo 21 oseb. Turi&iika Koča na Kamniškem sedlu ie od IS. hm*. med tednom zal vor jena; t slučaju lepega vremena bo odprta v soboto dne 18. in v nedeljo dne 19. septembra,' eventuelnoi Si JLPii Zdravstvo Dr. Francč Debevec. Naša kusa. V prvem Članku s tem naslovom smo opisali težko stanje, ki je ustvarja med nami kužna neprijateljica — tuberkuloza. Navedli smo tudi poglavitne smernice v borbi proti njej. Sedaj, ko je javnost kolikor toliko opozorjena na te težke, po tej bolezni sprožene probleme, smemo iti korak dalje ter skicirati malo podrobnejše načrte za uresničenje najvažnejšega poglavja v borbi proti jetiki, to je: pravočasno lečenje obolelih oseb. Čuli smo, da je v sedanjih razmerah veliki večini izmed na daljše sanatorijsko zdravljenje (mesece, celo leta trajajoče!) nemogoče. Ali ta gmotna nemožnost bi se dala v veliki meri zmanjšati, če ne sploh odpraviti. Potrebna je v to svrho vsestranska sistematska organizacija na sledeči način: Za lečenje tuberkuloznih so potrebni: a) dovolj številni sanatoriji; b) fondi za delno kritje oskrbovalnih stroškov za one bolne na pljučih, ki so člani organizacije, katere last je ta ali oni fond. Za ustanavljanje sanatori-jev in zbiranje fondov ozir. podpiranje jetič-nih članov so v prvi vrsti poklicane organizacije in korporacije, ki se že kot take predvsem bavijo z bolniško pomočjo svojim članom: bolniške blaga,jne vseh kategorij (OUZD, Pokojninski zavod, Bratovska sklad-nica, bolniška blagajna »Merkurja«, železničarjev, magistratnih nameščencev in vseh drugih poklicnih vrst; zavarovalnice itd.). Vse te ustanove naj izračunajo 1. srednje stroške, ki jih imajo z zdravljenjem ozir. podpiranjem svojih na pljučih bolnih članov, 2. koliko bi mogle žrtvovati za lečenje svojih bolnih na pljučih v najboljšem slučaju. Vljudno torej prosim navedene cenj. naslove za te podatke, da potem sestavim jasno sliko proračunov za eno ali drugo stran v svrho lažjega umevanja končnih načrtov za uresničenje naših skupnih teženj. Te bolniške ustanove pa obsegajo le en del naših na pljučih bolnih. Zato velja edino umesten sledeč nasvet: Vsaka večja stanovska organizacija zberi skupen fond za omo-gočenje zdravljenja svojim članom. Del tega fonda bi se uporabil kot delni kapital (obenem s fondi drugih organizacij) za zgradbo lastnega zdravilišča, ostali del pa bi se upo-trebil za delno kritje oskrbovalnih stroškov. N. pr. njih član oboli na tej bolezni. Sam bi mogel žrtvovati dnevno največ 30—50 Din. Iz fonda bi dobival 20 do Din dnevno, mogel bi torej potem ostati v sanatoriju recimo šest mesecev. Koliko bi bilo ljudem s tem poma-gano! Saj se navadno razbije možnost zdravljenja baš na diferenci teh 20—40 Din na dan. Še lažji bi bil račun za dečje zdravilišče: Režijske stroške računajmo za dan ca 40 Din. Starši bo mogli plačevati po 15—30 Din, ostalo bi kril fond. Koliko dece bi moglo na ta način dospeti do svojega zdravja! SKRIVNOST ŠTEVILK. Zapiši katerekoli poljubno število, ga obrni, odštej manjše od večjega in deli ostanek z devet Nič ti ne bo ostalo. Na pr.: 6291, okoli obrnjeno je 1926, odšteto 4365, deljeno z 9 je 485, brez ostanka. Vzemi katerokoli število, z več kot dvema številkama, zapiši ga še enkrat zraven, pa so bo dalo deliti s 7, brez ostanka. Na pr.: 418, še enkrat zraven je torej 418418, deljeno s 7 je 59774. Kako prisiliš vsakogar do števila 1089? Reci mu, naj zapiše kakšno število s tremi številkami, naj ga obrne, naj manjšega od večjega odšteje, to novo število obrne in obe števili se-šteje; pa bo dobil število 1089. Primer: 843, obrnjeno 348, odšteto 495, obrnjeno 594, oboje sešteto 1089. Pa še z drugimi števili poskusi; število mora imeti tri številke, te ne smeio biti enake in mora biti rezultat odštevanja tudi še troštevilen. Reci komu, naj zapiše, kdaj je rojen, koliko je star. kdaj se je poročil, koliko let je poročen, seštej vse te številke, in rezultat je zmeraj 3852. Na pr.: rojen 1890, star 36, poročil 1912, poročen 14 let, skupaj 3852. Pa tudi druga števila lahko vzameš, samo resnična morajo biti. Malo pomisli, pa boš brž dobil, zakaj tako. Povem ti še, da bo prihodnje leto do-tična številka 3854 ROSSINI IN NJEGOV UČENEC. Slavni skladatelj Rossini je nekoč sedel ob oknu svojega stanovanja v Parizu, ko se spodaj na dvorišču oglasi lajna z arijo iz Ros-sinijeve opere >Brivec seviljski«. Lajnar je vrtel in vrtel brez temperamenta in razumevanja, tako da je Rossini ves razjarjen planil na dvorišče, vzel preplašenemu lajnarju vre-teno iz rok ter sam vrtel dalje s pravim pred-našanjem in ognjem. >Tako se igra, vi tepec,« je nato nahrulil ubogega možakarja. »Zapomnite si to. Jaz sem Rossini, kateremu ste z vašim orglanjem delali sramoto.« Orglar je poslušal, se zahvalil ter odšel. Drugi dan pa je lajnar zopet prišel na dvorišče in isto arijo iz »brivca« igral, toda vse drugače kot prej-(NJ Ifi^fi®-« fcrejtaftŠ»Bi9 Je bik gca? Naj nikdo ne poreče: Ne bom imel te bolezni! V vsakem odrastlem človeku bi mogli jiajti ognjišča s tuberkulozno historijo. In kdo ti more dati zagotovilo, da ta žerjavica pod pepelom enkrat znova ne zažari? Nadalje pa je naša socialna dolžnost prispevati k zdravljenju in k zdravju naših kolegov in kolegic in njih deoe. In ko bi se kdo izmed nas ob priliki kot zdrav človek ustavil pred sanatorl-jem, ki je bil zgrajen s pomočjo naših gmotnih žrtev, ali mu ne bi od ponosa močneje utripalo srce? Katera društva naj bi — poleg že navedenih bolniških organizacij — zbrala fonde za zdravljenje svojih tuberkuloznih članov in njih dece? Pred vem: 1. stanovska učiteljska organizacija; 2. stanovska profesorska društva oiiv njih skupno udruženje; 3. stanovska zveza za duhovnike; 4. razne druge poklicne vrste: farmacevti, zdravniki, advokati in notarji, inženirji, novinarji itd.; 5. dijaštvo. Slednji bi mogli organizirati živo akcijo v svrho zbiranja zaklada za tuberkulozne tovariše. Mogli bi vsi zajedno zbrati najmanj 200 tisoč dinarjev (potom neposrednjega zbiranja, predstav, cvetličnih dnevov, loterij itd.) O prelepi priliki izkazovanja odličnega dobrega dela, ki ga lahko store premožni po-edinci, ki jih diči požrtvovalno in sočutno srce, smo napisali stavek že zadnjič; naj bode ta lepa misel in obenem naša živa želja samo ponovljena. Vljudno prosim vsa poprej omenjena društva, zveze, udruženja, da mi sporoče število svojih članov, ker morem edino potem razviti podrobnejši načrt o višini in uporabi tako zbranih fondov. Obenem naj mi sporoče predpisano članarino za posameznega člana. Rekli smo, da bi se zgradilo zdravilišče sporazumno z večimi fondi skupaj. Dobilo bi se tudi ceno posojilo, ki bi se kasneje odplačevalo s presežki dohodkov, zlasti s pomočjo oskrbovalnine, ki bi jo bolniki-nešlani plačevali v višji meri. S tem je v glavnem povedano vse, kar je potrebno za splošno orientacijo javnosti. Naj še enkrat vsakdo premišljuje o vseh teh dejstvih, naj si predoči tužne slike bolehanja in umiranja onih siromakov, ki jim v danih prilikah ni mogoče pravočasno in dolgotrajno zdravljenje v planinskem sanatoriju; naj pomisli, koliko dobrega bi se dalo z uresničenjem očrtanega programa storiti in sicer izključno s požrtovalno samopomočjo, kaj končno tudi ve, da tudi njega samega lahko zgrabi kužna neprijateljica. Potem bo odločitev lahka. Vse cenjene naslove pa še enkrat vljudno prosim za podatke (na naslov: G-olnik, p. Križe). im kakor je Rossini zahteval. Na njegovem inštrumentu pa je bil pritrjen kos lepenke, na kateri je stalo zapisano: »Učenec velikega komponista Rossinija.« ARETIRANI METULJ. Svetovno znani skladatelj, tako zvani kralj valčkov, Johann Strauss je na koncertnem potovanju po Rusiji nekoč doživel v večjem mestu nekaj, kar bi mu bilo skoraj usodno. Lepa hčerka guvernerja je lahkomišljenega metulja, ki je letal od cvetke do cvetke, popolnoma vjela v svoje mreže ter ga tudi hotela za vedno imeti zase. In res je prišlo do zaroke, kmalu nato pa do poroke. Že se je slavnostni svatovski sprevod pomikal proti cerkvi, ženin proti volji je korakal poleg svoje srečne neveste pred oltar, kjer je že čakal prota, da bi ju za vedno zvezal. Tu pa je vmes posegla oblast, pred katero je moral tudi guverner kloniti, namreč policija. Ženin je bil na mestu aretiran, obložen političnih dejanj in kakor je pač v Rusiji bila takrat navada, izgnan, toda ne v Sibirijo, pač pa na — Dunaj. Avstrijski poslanik je namreč zvedel, v kake zanjke je zašel ljubljenec Rusov in--Du- najčanov ter si ni vedel drugače pomagati kakor na la način, sicer nekoliko nenavaden način. PREVIDNOST PRI ŠTETJU DENARJA. Neki poštni uradnik v Konstanci ima strašno bolezen, raka. Tako daleč je razje-danje že napredovalo, da je desna stran njegovega obraza že izgubljena. Bolezen se je pričela na jeziku. Poizvedovanja so dognala, da je povzročitelja bolezni dobil na umazanem bankovcu 2a 20 merk. Uradnik je imel navado, da je pri štetju denarja prste oslinil na ustnicah in — bil je strašno kaznovan za to neprevidnost. Nikdar se ne more dosti strogo svariti pred to nevarno razvado- SLAB SPOMIN. Nek znan šahist v Caiiiorniji je imel tako dober spomin, da je z zavezanimi očmi hkrati . igral šah z 28 tekmeci. Pozabil ie foiai » g<4 tm*j i Zgodovinska črtica 0 ZGRADBI ŽUPNO-DEKANIJSKE CERKVE V ŠMARTNEM PRI LITIJI. (Ob 25 letnici njene posvetitve.) Prostor za novo cerkev. Večina šmartinskih vaščanov, zlasti trgovci in gostilničarji so bili zato, da se cerkev sezida v sredi vasi na mestu stare cerkve. Da se dobi več prostora, kupi naj cerkev hiši Martina in Franceta Mandelj ter plača iz stav. tonskega zaklada. Seveda je moralo cerkveno predstojništvo zaslišati mnenje strokovnjaka in drugih župljanov, pa pregledati druge prostore, ki bi bili za cerkev prikladnejši in lepši, kakor n. pr. pri beneficijatu na »Hribčku« in eni za župnijskim gospodarskim poslopjem pri kapelici na »Pungertu«. V to se je povabil dne 3. septembra 1. 1895 arhitekt R. Jeblinger, da prostore preišče in izreče svoje mnenje. Hkrati so se {udi povabili vsi gospodarji iz vasi Šmartno in iz Ustja ter 6. septembra občinska zastopa šmartinski in litijski, ključarji vseh cerkva ter iz vsake vasi po dva zastopnika vaščanov, ki so jih izvolili vaščani iz svo-. je srede. Arhitektu in dekanu se je dopadel prostor pri beneficiju kot za cerkev najlepši, oni za župnijskim gospodarskim poslopjem najpripravneiši, na mestu stare cerkve sicer ugoden, vendar ne posebno priporočljiv. Izmed interesentov pa ni bil nikdo za prvi pro-. štor, za drugega le dva, vsi ostali pa, da se sezida cerkev na starem prostoru. Cerkveno predstojništvo se je uldonilo temu skoro soglasnemu sklepu župljanov toda pod pogoji: 1. Stari cerkvi najbližji sosedje, trgovci in gostilničarji in drugi naj zbero kupnino za hiši Martina in Franceta Mandelj z vrtom v ozadju. Vknjiiž naj se z vrtom kot cerkvena last bremen prosto. 2. Trgovci in gostilničarji se zavežejo, da bodo zakon nedeljskega počitka točno izpolnjevali, med službo božjo ne prodajali in gostilničarji med božjo službo v svojih prostorih in točili in mer dovoljevali. Občinski zastop šmartinski se zaveže čuvati, da se zaveza ne prelomi. 3. Vaški zastop šmartinski skleni pri notarju v Litiji »Poroštveno zavezo«, da je porok in plačnik kupnine imenovanih hiš in vrta ter, da je farna cerkev sv. Martina zemlje-knjižna lastnica istih in vseh zemljeknjižnih bremen presta. 4. Konečna odločitev glede prostora se pripusti len. šk. ordinariatu v Ljubljani. Po živahni debati so se predlogi v celoti sprejeli. Kn. šk. ordinariat je upoštevajoč že. lje žurplianov z dnem 11. oktobra 1895 1. Štev. 2709 odločil, da se zida nova cerkev na prostoru stare pod pogoji cerkvenega predstojništva. Dne 5. novembra 1. 1895 se je pa sklenila pred notarjem v Litiji zgoraj omenjena »Poroštvena zaveza«. Nabava materijala za zgradbo. Zavzelo se je neomajno stališče, da se zida nova cerkev v lastni režiji. Prav tako, da se v lastni režiji pripravi ves materijal in izvrše razna naročila direktno; posredovalci so bili izključeni. Na delo se je šlo z veseljem. V Cerkovniku, kjer se je na cerkveno-mežnarijski parceli št. 931 kat. obč. Šmartno, kopala ilovka, je v zimski dobi skozi štiri leta 1896 do spomladi 1899 delavcev in delavk kar mrgolelo, po točnem zapisniku skupno v vseh teh letih 5460, med njimi dolga vrsta uglednih mož, kmetskih posestnikov iz vseh vasi obsežne župnije šmartinske. Kopali so ilovko seveda brezplačno le s pijačo in kruhom se jim je postreglo. Plačevali so se samo trije stalni delavci, ki so ilovko s hriba v dolino prevažali z vozački po železničnem tiru nalašč za to prirejenem. Nesreče pri kopanju ni bilo, izvzem-ši, da je nekoč delavcu in vozniku Martinu Hauptmanu odpovedala pri vozičku lesena za-vornica pri vožnji navzdol, da je napravil imeniten salto mortale na velik kup mehke ilov-ke, ne da se je količkaj poškodoval. Spomladi leta 189?. se je zgradila opekarna s prostorno pečjo in zato potrebnimi šu-pami in barakami. Najobsežnejša šupa je merila v dolgosti 48 m, na širokosti 9 m. Izdelovanje opeke se je izročilo prvotno Wehrhanu iz Celja, pozneje še istega leta v jeseni Andreju Simonettiju in po njegovi smrti 1. 1898. Antonu Simeoniju iz Furlanije. Izdelovala se je poleg navadne opeke s stroji tudi gladko li-kana in dekorativna opeka. Vse opeke se je napravilo 1,050-000 komadov. Zložila se je v Cerkovniku v skladnice in skrbno pokrila. (Dalje.) Eiubljfan&lzo tgle&išče OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. 15. sept. sreda: POVRATAK-GIANNJ SHICCHL Red B. Hatzojeva glasbena drama »Povratak« bo vprlzorjena v ljubljanski operi v sredo dne 15. septembra v popolnoma novi zasedbi. Jelo bo pela Thierry-Knvčnikova, Kato — Potučkova, Marto — Poličeva, Iva — Knittl, Stanka — Milrovič in berača Daka — Rumpelj. Za »Povratkom« se bo izvajala Puccinijeva opera »Ginnni Schicchit, ki spada med najboljše komične opere svetovne literature zadnjega desetletja. Naslovno vlogo poje Janka Ostala zasedba je: Laurelta — Ribičeva, Nella — Poličeva, Cieeca — Ramšakova, Žita — Potučkova, Rinuccio — Kovač, Sinion — Zupan. Betlo — Sabelj, Gherardo — Mohorič, Marko — Sekula, Spineloccio — Perko. Obe deli dirigira Neffat. Režiser »Povratka« je Kralj, režiser »Gianna Schie-fhija« Balatka. Predstava so vrši za abonente reda ^ Zafetefe ob fiol 20, uri. &v.cče£» Gospodarstvo IV. gospodarski kongres v Belgradu. V soboto in nedeljo se je vršil v Belgradu IV. gospodarski kongres, katerega so se Hideleždli zastopniki zbornic, industrijskih in obrtnih organizacij. Slovenijo so na tem kongresu zastopali: zastopnika zbornice za trg. obrt in industrijo gospoda dr. F. Windischer in Ivan Mohorič, za Zvezo industrijcev dr. A. Golia, generalni ravnatelj Kranjske ind. družbe g. C. Noot in ravnatelj tovarne za dušik v Rušah g. A. Krejči. Vlado je zastopal minister za trg. in ind. dr. Krajač z štabom načelnikov prizadetih ministrstev. Kongres je otvoril predsednik g. Gjorgje Radojlovič, nakar je sledil referat predsednika belgrajske trgovske zbornice g. M. Stanojeviča. Na lanskem kongresu se je predvidevalo, da bomo v sezoini od 1. sept. 1925 do 1. sept. 1926 izvozili za 10 milijard dinarjev različnega blaga, medtem ko je bil faktioni izvoz v tem razdobju za 23 odstotkov manjši od predvidenega. Največji primanjkljaj se opaža pri izvozu koruze, moke Ln gradbenega lesa. Od njedinenja do L 1925 smo uvozili za 42.3 milijard Din blaga, izvozili pa za 34.6 miiljard dinarjev. Primanjkljaj znaša torej 7.6 milijard. Upoštevati pa so mora, da potrebuje država letno 1.4 milijarde dinaTjev za dobave v inozemstvu, za obresti in odplačevanje inozemskih dolgov. G. Stanojevič vidi v tem dejstvu veliko nevarnost in možnost finančnega kra-ha vsled deficita trgovinske bilance, obenem pa nevarnost za našo valuto, ki bo po njegovih pTogmozah pričela padati prihodnjo spomlad. Zahteva energične mere za znižanje uvoza, po vzoru Italije. V splošnem so bila njegova izvajanja zelo pesimistična, kar pa je le deloma upravičeno. Za njim je pozdravil kongres v imenu vlade minister dr. Krajač, poudarjajoč, da vlada z največjim interesom zasleduje delo kongresa. Našemu gospodarstvu je potreben točen program za novo racijcmalno gospodarstvo. Naše gospodarsko življenje sloni na treh stebrih. Prvi steber je stabilizacija dinarja, katero je treba obdržati in izboljšati; drugi steber je državni proračun, ki se je že znatno reduciral; tretji steber pa je aktivna trgovska bilanca, ki se da doseči samo s štedenjem. Po govoru ministra Krajača so se izvolile eekcije za cenitev izvoza. Sledil je referat S. Boškoviča o pogozdovanju in referat dT. Besa-roviča o lesni industriji. Kongres se je nada-^v&l v^odeljo. 1 ~ Okrajna sadna razstava v Ptuju. Okrajna sadna razstava v Ptuju se vrši meseca oktobra in sicer od 2. do 5. okl v Narodnem domu. Sadni ogled je pokazal, da je dovolj lepega sadja in v večjih množinah; zlasti prevladuje po lepoti in velikosti letos pariški rambur ali kanadka, pa tudi druge sadne vrste, kakor lepi boskoop, bobovec, mo> Šancelj so lepo uspele vkljub deževnemu vremenu. Razstavilo se bo vse najlepše sadje vseh vrst, če tudi so se pri sadnem ogledu določile samo štiri vrste, kakor Baumannova reneta, kanadka, bobovec in lepi boskoop, kot najboljše vrste za razširjenje, ker najbolj uspevajo in se najložje prodajo. — Tudi štajerski imošancelj in damazonka (ledreršca) še pridejo v gotovih legah v po štev. V ptujskem okraju že hodi mnogo kupcev za sadjem, ki plačujejo sedaj za kilogram 2 Din. Celo te Holandije so se zglasili kupci, ki hočejo kupiti več desetero vagonov lepega sadja ln povprašujejo ravno za prej navedenimi glavnimi vrstami. Vsi sadjarji bodo lahko razstavili sadje, toda le v manjši množini. Vsi pogoji za razstavo se dobe pri Sadjarski podružnici v Ptuju. Za razstavo je dovolilo ministrstvo polovično vožnjo po železnici. Promet Jadranskih luk. Prometno ministrstvo je izdalo te dni prvo uradno statistiko našega pomorskega prometa za leta 1922—1925. Odveč bi bilo poudarjati važnost lake statistike. Danes pa je še posebno aktualna z ozirom na spor glede prvenstva med našimi glavnimi izhodišči na odprto morje, oziroma glede vprašanja jadranske železnice. Poročali smo že, da se v srbskih krogih propagira jadranska proga, ki pelje na Kotor, v dalmatinskih in bosanskih krogih pa proga, ki pelje na Split Promet v naših glavnih lukah kaže sledečo sliko: Število ladij 1925 1924 1923 Split 15.057 13.444 11.653 Dubrovnik 6.528 6.575 5.766 Šibenik 5.741 4.309 4.117 Sušak 3.316. 4.619 2.875 Kotor 3.837 2.820 2.105 po tonaži (v 1000 tonah) Split 3.954 3.278 2.419 Dubrovnik 2.166 1.834 1.686 Šibenik * 1.352 1.056 908 Sušak 1.046 701 345 Kotor 636 503 336 Celokupni promet v vseh lukah je znašal v 1. 1925 18,936.294 ton, v 1. 1924 15,027.488 ton v L 1923 pa 11,403.043 ton Od tega prometa je v L 1925 odpadlo na našo mornarico (v oklepaju podatki 1924 in 1923) 76.1% (74.8%, 68.5 %) na italijansko mornarico 19.7% (21.7%, 27.5%) in na angleško mornarico 2.4% (2.1%, 2.7%). . Vidimo torej da je odstotni delež naše mornarice na celokupnem prometu narastel od 68.5% v 1. 1923 na 76.1% v 1. 1925, italijanski pa padel od 27.5 na 19.7, kar je gotovo razveseljivo. Splitska luka zavzema že sedaj in bo tudi v bodoče zavzemala prvo mesto med našimi lukami. 27% celokupnega pomorskega prometa odpade na Split. Še večji razmah prometa pa je zabeležiti v tekočem letu vsled popolne upostavitve prometa na liški železnica. Promet Splita je bil v L 1925 2 krat večji kot promet Dubrovnika, 3 krat večji kot promet Šibenika, 4 krat večji kot promet Sušaka in 6 krat večji kot promet Kotora. To prvenstvo pa ne gre splitski luki samo po svoji geografski legi in višini dosedanjega prometa; splitska luka je obenem najboljša naravna luka na našem Jadranu, dobro zaščitena pred vetrovi in nevarnostmi z morske strani (valovi, nevihte itd.). Zato je tudi mogoče zgraditi to luko z najmanjšimi stroški. Upajmo, da bo v vprašanju jadranske proge prodrlo narodno gospodarsko stališče, ki daje brez dvoma prednost splitski luki. * * * Znižanje cen Špirita. Kakor doznavamo od interesentov, je v kratkem pričakovati od prodajnega kartela jugoslovanske industrije špirita znižanje cen špirita. Kako pri nas driava sapravlja denar. Iz »Trgovinskega glaanika« posnemamo, da je nedavno odSla v inozemstvo posebna komisija radi proučevanja astronomskih kupol in radi nakupa take astronomske kupole. — Pred kratkim smo poročali, da je odpotovala v Afriko (Tunis) neka komisija, ki ima nalogo skleniti kupčijo hi dobavo soli iz Afrike. Kakor poroča omenjeni list, je neka druga komisija ie 8 ali 4 mesece kupovala sol za našo državo v Smirni. — Da take povsem nepotrebne komisije zahtevajo ogromne stroške, je dovolj mano; -kaj poreče k takemu zapravljanju državnega denarja znani komite ministrov za reševanje gospodarske krize, ki se prav rad imenuje »spas naroda«. Istočasno pa poroča belgrnjski »Privrednt preglede, da trgovski minister nima po državnem proračunu možnosti (z drugimi besedami, da nima denarja), da bi angažiral nekega vseučiliščnega profesorja za podroben študij gospodarske krize oz. njene sanacije. Zakon o valorizaciji. V »Službenih novinah* Štev. 205. z dne 11. septembra je objavljen »Zakon o valorizaciji bilančno vrednosti investicij pri družbah, obvezanih na javno polaganje računov«, na kar Opozarjamo družbe, ki želijo valorizirati tozadevne bilančne postavke. Prvi uradni podatki naSe žetve t letu 102(5. Po podatkih poljedelskega ministrstva smo v naši državi letos pridelali 20,595.000 met. stotov ozimne pšenice (lani 20,848.000 m. stot.) in 623.000 m. stot. jare pšenice (561.000 m. stot.); 2,542.000 ( 2,611.000) m. stot. ozimnega in 1,480.000 (1,889.000) m. stot. jarega ječmena; 1.727.000 (1,764.000) m. stot. ozimne in 373.000 (233.000) m. stot. jare rži; 469.000 (435.000) m. stot. z ržjo pomešane pšenice; 3,739.000 C3,450.000) m. stot. ovsa. Celokupen pridelek vseh vrst žita ni zaostajal za lanskim, temveč je celo nekoliko večji od lanskega (posebno glede ovsa); le pridelek pšenice je za malenkost nazadoval. Oct pridelka v 1. 1926. odpade na Slovenijo 607.000 m. stot. ozimne in 15.500 m. stot. jare pšenice; 166.000 m. stot. ozimnega in 43.000 m. stot. jarega ječmena; 319.000 m. stot. ozimne in 30.500 m. stot. jare rži; 32.000 m. stot. z ržjo zmešane pšenice ln 248.000 m. stot. ovsa. Albanska narodna banka, Id je bila ustanovi ljeoa r 1. 1925., bo v kratkem pričela objavljati mesečne izkaze. Obtok bankovcev znaša samo nekaj nad 1 milij. zl. frankov, ker albanski narod v splošnem nima posebnega zaupanja v papirnati denar. Zato je razumljivo, da je v štatutih določena neomejena zamenjava bankovcev v kovano zlato. Naraščanje lapadnoovropske produkcije premoga. Kot posledica štrajka angleških rudarjev se je produkcija premoga v zapadnoevropskih revirjih znatno dvignila, in sicer v Nemčiji od 10.68 milijonov ton v maju na 13.07 milijonov ton v juliju, v Franciji od 4.9 na 5.4 milijonov ton, v Bel-iji od 1.85 na 2.18 milijona ton in v poljski zgornji leziji od 1.66 na 2.50 milijona ton. Pasivnost avstrijske zunanje trgovine. Po uradni statistiki je znašal avstrijski uvoz v prvi polovici tekočega leta 1335.9 milijonov šilingov (lani 1277.5), izvoz pa 809.5 milijonov šilingov (928.1). Pasivnost avstrijske zunanje trgovine se Je torej v primeri s prvim polletjem 1. 1925. zvišala od 349.4 na 526.4 milijonov šilingov. Vendar so se v zadnjem času izgledi za izvoz nekoliko zboljšalt. Bor^o Dne 14. septembra 1926. ,.«(. DENAR, fo Zagrob. Berlin 13.4428—18.4828 (13.4372— 13.4772), Italija 201.40—202.60 (202.88 -204.08), London 274.20—275.40 (274.20—275.40), Newyork S6.292-56.592 (56.295-56.595), Pariz 163-165 (166—168), Praga 167.30—168.30 (167.24—168.24), Dunaj 7.97 —8.01 (7.958—7.998), Curih 10.9225— 10.9625 (10.0194-10.9594). Curih. Belgrad 9.1425 (9.14), Budimpešta 72.50 (72.50), Berlin 123.225 (123.25), Italija 18.50 (18.60), London 25.12 (25.13), Newyork 517.50 (517.625), Pariz 14.70 (14.90), Praga 15.33 (15.3325) Dunaj 73.0375 (78.075), Bukarešt 2.60 (2.5875), Sofija 3.75 (3.75), Amsterdam 207.50 (207.55), Bruselj 14.15 (14.25). Dunaj. Devize: Belgrad 12.51—55, KodanJ 187.80—188.20, Milan 25.85-45, Newyork 707.30— 709.50, Varšava 78.25. Valute: dolarji 704.50, angleški funt 34.35, lira 25.37, dinar 12.48, češkoslovaška krona 20.93. Praga. Devize: Lira 120.55, Zagreb 59.62, Pariz 95.67, London 163.75, Newyork 33.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 76—77.50, vojna odškodnina 308—310, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—196, Ljublj. kred. 165—170. Merkantilna 90—92, zaklj. 92, Praštediona 865—868, Slavenska 49 den., Kred. zavod 165— 175, Strojne 112-115, Vevče 108 den., Stavbna 55 -66, feešir 103 den. Zagreb. 7% invest. poaoj. 77—78, agrari 42.50 —44, vojna odškodnina aranž. 808—809, kaša 308.50-809.50, sept. 810 bi., okt. 812—318, Hrvat ska esk. 100—100.50, Krod. 100—102, Hipobanka 55.50 den., Jugobanka 92—93, Praštediona 865— 867.50, Ljublj. kreditna 165—170, Slavenska 50— 51, Srpska 130 don., Eksploatacija 10 den., Sečerana 365 den., Gutmann 280—255, Slavex 115—120, Slavonija 31—31.50, Trbovlje 340—345, Vevče 105 -115. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 852.000, Zivno 708.000, Alpine 349.000, Greinitz 109.000, Trbovlje 440.000, Hrv. esk. 160.000, Leykam 132.000, Avstr. tvornice za dušik 250.000, Gutmann 860.000, Slave* 152.000, Slavonija 36.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Hrastova drva, suha, meter-ska, same cepanice, fco vag. meja 21 den., hrastovi trami, ostrorobi, od 8 m naprej, od 16-18—25-30, fco vag. meja 1400 bi., bukovi testoni, monte, fco vag. meja 500 bi., hrastovi plohi, neobrobljeni ,od 60 do 120 mm, od 2.50 m naprej, foo naklad, post 900 bi., bukovi plohi, neobrobljeni, od 60 do 120 mm, od 2.50 m, fco vag. naklad, post 400 bi-, hrastovi hlodi za rezanje podnic, fco vag. naklad, post 400 den. Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco naklad, post. 260 bi., pšenica domaČa nova, fco nakiad. post. 285 bi., koruza fco vag. nakladalna postaja 1 vagon 157.50—157.50, zaključek 157.50, rž domača fco nakladalna postaja 205 blago, oves novi, fco nakladalna post. 155 bL, fižol beli novi, fco vag. nakl. post. 170 bi., krompir rani, fco vag. slov. post 95 bl_, laneno seme, fco Ljubljana 380 den., laneno seme Podravlna, fi-o Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov post. 100 bi. Spori ŠPORTNA NEDELJA V LJUBLJAKL Nogomet Finale ra pokal LNP Ilirija : Maribor 8:2. — Kakor je bilo pričakovati, je Ilirija v nedeljo brea večjega napora zmagala nad SSK Mariborom ter si priborila s tem za dobo enega leta prehodni pokal nogometne podzveze. Za prireditev je vladalo razmeroma dosti zanimanja in igrišče Ilirije je bilo za domačo tekmo dobro obiskano. Prebitek tekme se porabi v korist Olimpijskega fonda, za katerega so se vršile preteklo nedeljo prireditve po vsej državi. Ilirija je razvila v napadu dobro in koristno igro; obe zvezi, Oman in Doberlet, sta dobro streljali, Herman je igral na desnem krilu zopet tovrstno ter prodrl sliozi mariborsko obrambo, kadar je hotel. Halii so bili slabši kot navadno, zlasti Delcleva je imel šibek dan, dočim se Zupančič IL po svoji stari slabi navadi zopet ni znal omejiti samo na igro centerhalfa; tratil je svoje sile zopet za nepotrebne in nekoristne izlete v forward in na krila. Obrambni trio je bil manj siguren kot običajno, Miklavčič je bil kriv prvega gola. — Maribor je bil tudi tokrat zelo agilen, hiter in požrtvovalen ter je kljub porazu napravil na publiko dober vtia. Posluževal se je pretežno visoke igre, oddajanje v dolgih pasih mu je bilo vobče netočno. Najboljši del moštva se zdi napad, v katerem se je opazilo tehnično dobrega Weninga, sedanjega trenerja SSK Maribora, ter hitrega Vodeba. Savezni sodnik Smole je rešil svojo prvo težj> nalogo in preizkušnjo dobro. Začetkoma jo bil pač nekoliko nesiguren — prehitro je prisodil n. pr. 2. gol proti Mariboru, — nato se je popravil in bil popolnoma na mestu. Primorje : kombinirano moštvo 5:0. Kot predigra finalni tekmi Ilirija : Maribor se je vršila tekma med Primorjem in kombiniranim moštvom katerega so tvorili igrači klubov Hermes, Jadran in Slovan. V kombiniranem moštvu naravno nI bilo potrebne skupnosti in vigranosti, nekatera mesta so bila slabo zasedena. Primorje je bilo napram tej enajstorici enotno, izglajeno moštvo z boljšo skupno igro. — Sodnik Kemperle je zadovoljiv. Juniorski finale za utešno darilo SK Ilirije med Jadranom in Panonijo je končal z zasluženo zmago Jadrana v razmerju 4:1. V Zagrebu se je vršila v korist Olimpijskega fonda medmestna tekma Zagreb : Belgrad. Zmagal je zopet Zagreb v razmerju 4:3. Hazena. Atona : Primorje 5:5. Kot zaključna prireditev jubilejnega bazenskega turnirja TKD Atene se je vršila v nedeljo dopoldne tekma med družinama Atene in Primorja. Atena je postavila k tej tekmi večinoma mlajše moči; kljub temu je dala dosti Sven Elvestad: 44 Roman. Meni se je dozdevalo vse skrajno čudovito. Ako ne bi bil videl z lastnimi očmi razbitega letala, bi najbrže ne verjel poročilu. >Ako premislite stvarno stanje,« je nadaljeval Asbjorn Krag, »se morate čuditi, kako preprosto se da vse razložiti. Zagonetni železni voz je izginil. Sedaj veste, odkod je prihajal ropot, in razumete tudi nesrečen slučaj s starim Gjaernaesom.« »In tudi z gozdarjem.« Detektiv je zgubančil čela »Nikakor ne,« je odvrnil. »Saj sem vam vendar že povedal, da je bil gozdar ubit.« »To boste bržkone težko dokazali.« »Da, zelo težko,« je zagodel Asbjorn Krag zamišljeno, »toda končno se mi bo vendar le posrečilo. »Morda zahteva mnogo časa,« sem posegel vmes. »Za druge da, toda ne za merie.« »Zelo pogumni ste v svojih trditvah, dragi Krag. Koliko časa bo še prešlo, da mi bodete pokazali moža?« Detektiv je pogledal proti nebu, prav kakor bi hotel tam razbrati svojo modrost »Dvanajst ur,« je dostavil. »Ali ste si pa tudi popolnoma Bvestt, boste našli pravega?« »Popolnoma svest.« »In pokazali mi ga boste?« »Da,« je odvrnil detektiv in me ' nlal, »ako boste potem še želeli videti ga.« »Torej n! mrtev?« sem vprašal. »Ne, se živi.« Šla sva počasi po isti poti, odkoder sva bila prišla. Silil sem Asbjoma Kraga in ga izpraseval o morilcu, toda izogibal se je odgovorom. Proučeval sem njegov obraz zelo natanko; dozdevalo se mi je, kakor da bi bil utrujen in zdelan. Gotovo je bil bledejši — na sencih in ob kraju las je bila njegova koža bela. Očitno je moral v zadnjem času naporno duševno delati, morda tudi ponoči mnogo bdeti. Toda kakšen sem bil jaz sam? Že več noči nisem več mirno spal in čutil sem, da me oči pečejo in da se mi ustnice tresejo. Živci so mi popolnoma odpovedali. 0, kako sem hrepenel po dolgem miru! Toda sedaj se vendar le bliža konec. Jutri odhaja parnik; ali bo imel detektiv kaj uspeha ali ne, jaz sem hotel na vsak način že jutri zapustiti ta strašni kraj. Med potoma je začel detektiv spet govoriti, da je bila vsa zadeva spočetka tako zagonetna samo zato, ker se je prepletalo troje različnih reči. »Ako se mi ne bi posrečilo teh različnih dogodkov razločiti,« je dejal, »bi morda še danes taval v temi.« S tem sem dobil priložnost, omeniti spet umor. Vprašal sem: »Rekli ste mi že pred več časom, da mi boste pokazali zločinca. Ako ste si bili svoje stvari svesti, zakaj ga niste že davno prijeli?« »Ker so mi manjkali dokazi. Ponavljam, da sem v tej zadevi delal s popolnoma nenavadnimi sredstvi.« Detektiv je postal in mi pomežikniL »Čakal sem, dokler sad ne dozori,« je dejal. »In sedaj je zrel?« »Kmalu, v nekaj urah; potem mi bo zletel naravnost v roke.« Med tem sva bila prišla do hotela, ki se je jasno svetil v vročem zraku; solnčni žarki so plesali na rdeče progasti platneni strešici. »Razumem popolnoma dobro, da nestrpno čakate,« je nadaljeval detektiv, »toda pred večerom as boste zvedeli ničesar.« Prosil sem ga, naj mi bolj natanko doloS čaa Pomislil ie nekoliko in računal. »Ob desetih,« je dejal končna »Prav dobro, ali naj vas takrat poiščem v hotelu?« »Da.« Ko sem hotel oditi, se je začel Asbjorn Krag smejati in je še vedno stal na mestu. »Nenavadno malo ste radovedni,« je rekel. Zmajal sem z glava ker nisem razumel, kaj je menil. »Pričakoval bi bil, da bi me vprašali, zakaj naj bi prišli ravno ob desetih.« »Bržkone imate za to svoje vzroke.« »Gotovo, čisto določen vzrok imam. Ob desetih se začne temniti.« »Ali je tema za vaše načrte potrebna?« »Zelo potrebna.« »Torej bom prišel ob desetih.« Ko sem se bil oddaljil nekaj korakov, me je poklical po imenu. »Ah, čujte,« je dejal, »vendarle je mogoče, da me ne bodete našli v hotelu.« »Ali naj potem čakam na vas?« »Ne, pojdite prosim na kraj, kjer vas bom čakal, ako me ne bo v hotelu.« »Kam?« Asbjorn Krag je pokazal proti morju. »Vidite ono veliko gručo dreves tam spodaj?« »Da.« »Tam me boste našli, toda poglejte najprej v hotel.« »Tam spodaj,« sem zamrmral, »kjer se začenja pot, ki vodi čez vrh.« »Tam, dal« je odvrnil. Pokimal mi je in hitro odšel. Postal sem nekoliko in gledal za njim. Koracžl je ob vijoličasti detelji, ki se je razprostirala med gozdom in hotelom, potem je odšel na verando in odprl hm pno steklena vrata. Slišal som še, kako je glasno in prijazno pozdravil v aoho.M =Hi=iii F w m j- "o ° O. M L O > ■ -o o PS < C P ^ B 5 O f " J m £ F § » 5 E.S 0 ~ o g- ». P* 1 N o K 5 s s -a o s | » O •« cr- 2 N s. e k - F g- o ši g o ® 5 sr? b B » I "8 § S* 25 B S S. o Cfl -t ffo. O O B 2. g K 3 - S 00 a" s f 1 i g?? P-g SO — 1 < X P 0) O (TO, A p g. O. {T - Cf " t 2-1 p p ! g-3 3 ° g. ss-5 » I a ,11=111= 'dob.ro igro, posebno obramba je uspešno razdirala napadalne akcije Primorja. Primorje je bilo večji del igre v rahli premoči, katere pa napadalni trio ni mogel izrabiti v rezultatu. Tekmo je vodil dobro g. Baltesar. i/ • NIJRMI-WIDE PELTZER. Dodatno k včerajšnjemu poročilu o senzacic-Iiebiih zmagah Peltzerja in Wideja poročamo še, da je ostal drugi dan Nurmi 30 m za Widejem; .Widejev čas je bil 9:01.4, Nurmijev 9:05, Katzev 6:22,4, Fransejev 9:43 (nov nemški rokord). Dosedanji svetovni rekord Shrubbov 9:09.6. Nurmijev poraz na 1500 m ni toliko presenetil kot njegov poraz na dve milji; seveda pa dve milji ni dosti več kot 3000 m in že tam mu je bil zadnjič Wide prav blizu, 8:20.8, Nurmi pa 8:20.4. — Peltzer je zmagal pri angleških prvenstvenih tekmah na 880 yardov (804.665 m) v 1:51.6, sedaj v Berlinu na 1500 m v 3:51; vmes je 1000 m, rekord ima Francoz Baraton z 2:27.4, Peltzer jih je tekel že v 2:29.3. Torej! Kakor že vemo, teče Peltzer tudi 400 m navadno od 49 do 50, 100 m je tekel že v 10.9. Je torej zelo univerzalen. Prim. naš članek od 27. avgusta: Zakaj vse tečem? O Nurmiju smo že dosti pisali. Rojen je leta 1897. v Abo na Finskem. Wide je rojen leta 1896. v Kimito na Finskem, pa je Šved. Peltzer je rojen leta 1900., prvič je nastopil leta 1921., od tedaj je Slo hitro naprej. Svetovno znan je postal po svoji zmagi na Angleškem, ko je v ljuti borbi na 880 y prehitel angleškega prvaka Lovveja in je zboljšal že 14 let stari Meredithov rekord. »Njegova samozavest je neomejena, a je utemeljena na vzornem treniranju. Ne boji se nobenega nasprotnika, dolgo časa že je želel, da se skusita z Nurmijem. Sedaj Bta se skusila, na meji njiju udejstvovanja. VAŽNI ŠPORTNI DOGODKI. Francozi so šli zastonj v Ameriko. Pet bojev za Davisov pokal je prineslo Amerikanren, Štiri zmage, Francozom samo eno. Amerikpnci so zmagali v boju za ta pokal sedaj kar po vrsti od leta 1920. naprej. Druga igra Sparte v Ameriki, proti Brook-lyn-Wanderers, se je končala 3:3, tretja, proti New ,York Giants, pa 6:0. Avstrijka Wagner je pretekla 200 m v 27.2, V zadnjem »Sp. tednu« omenjeni Kemmerich Je ožino med Fehmarnom in Laalandom že preplaval. Zračna črta je 18 km, a tokovi itd. so jo podaljšali na 30 km. Kemmerich je plaval natančno 11 ur. — Weissmueller je plaval tri angleške milje (4 1609 m), zanj nenavadno razdaljo, v 56: 48. Dempsey je že sedaj samo za to dobil 30.00(1 'dolarjev, da javno trenira. — Dienerjev nasprotnik Gorman je izboren bo k ser; 10 rund se je boril neodločno proti Young Stribhngu, najboljšemu mlajšemu ameriškemu bokserju težke teže v 10 rundah je pa po točkah premagal izbornega Ja-cka Demave, enkrat pa v 6. rundi k. o. 150 angl. milj je vozil znani ameriški avto-m obilni dirkač Lockhart v 1:14:27, na uru 194.540 km. Zaslužil je 7600 dolarjev. — Saharo je v prav navadnem avtomobilu, 10 KS, prevozil Francoz Cervillier, čisto sam, brez spremstva. Nemci so zgradili 400 kg težek aeroplan-Eek, samo 12 KS, samo 15 litrov bencina, pa je prevozil v 2 urah 200 km. Žrebarcle cerkvene loterije v Žireh. (Dalje.) , 1000 dobitkov h 25 Din: Serija A: 24290, 16420, 16993, 7440, 4401, 20290, 21458, 20657, 14901, 10219, 9842, 24815, 11888, 17950, 33, 13672, 12821, 4026, 25313, 14220, 26373, 11549, 7951, 11451, 20870, 3960, 13481, 16103, 4571, 20752, 16879, 25336, 17894, 15825,, 5737, 16004, 21635, 19431, 25786, 16234, 21984, 2732, 21798, 6771, 23491, 9960, 19150, 18325, 16939, 22341, 18969, 892, 12647, 7436, 12254, 18888, 9821. 12310, 0915, 25351, 21510, 6652, 19701, 24233, 13469, 20233, 19349, 17285, 24137, 213, 19726, 17024, 22635, 19483, 16205, 11440, 21231, 7454, 8939, 1198, 20415, 23552, 15544, 23822, 11731, 5271, 19394, 2121, 6631, 18019, 14242, 25515, 8378, 5301, 3050, 2771, 5772, 22411, 1089, 22017, 23344, 17019, 12851, 4695, 9667 , 7110, 1404, 1718, 13783, 17998, 23070, 18510, 17917, 21001, 19493, 5179, 11019, 21600, 13902, 13786, 15379, 8356, 21474, 3041, 14170, 21998, 18402, 19319, 17627, 25931, 9812, 4772, 3788, 3361, 16491, 16627, 19212, 8307, 7952, 657, 17972, 14849, 10207, 19766, 20160, 1431, 26055, 16870, 12720, 7897, 25621, 14083, 2458, 16831, 5475, 14499, 1287, 9213, 15536, 17614, 20128, 24361, 3794, 17595, 6753, 10793, 6754, 26420, 16183, 432, 16265, 2945, 224, 24216, 10380, 15411, 11151, 0377, 20006, 13254, 26400,, 320, 2384, 2996, 11828, 16451, 16400. 22397, 13492, 13332, 8, 11911, 12591, 15984, 13401, 26118, 6927, 919, 5670, 25204, 5798, B861, 26290, 21838, 19458, 20150, 18321, 19282, 15523, 7366, 4177, 19890, 12374, 11715, 22255, 6182, 8555, 6766, 10226, 15480, 11090, 17261, 6751, 22255, 6182, 2555, 6766, 10226, 15480, 11090, 17261, 6751, 23394, 24694, 6729, 25695, 5607, 18222, 16354, 14386, 1356, 18865, 17556, 20310, 15101, 16741, 907, 11275, 19059, 13940, 22016, 5086, 4420, 20763, 19620, 16594, 1992, 10874, 21643, 12756, 19380, 12675 14097, 10298, 21243, 23427, 22181, 1803, 13585, 9461, 1371, 1070, 8258, 20813, 22419, 383, 7862, 23649, 15515, 8302, 467, 2306, 11813, 8892, 4290, 1756, 21583, 20540, 20462, 5243, 492, 20990, 24397, 16555, 19901, 23640, 20195, 4606, 12458, 21127, 20981, 4387, 15384, 11747, 1225, 22974, 23953, 13157, 20830, 9013, 21013, 12453, 5347, 12789, 5420, 15059, 1930, 10119, 2971, 11370, 10190, 7223, 7690, 7999, 10839, 3263, 22306, 5091, 18957, 16, 19545, 24061, 120, 4562, 6122, 10483, 20948, 13631, 750, 10531, 22892, 8098, 16176, 19389, 22384, 24910, 2746, 5852, 26308, 5491, 20905, 10676, 18219, 7733, 14137, 3840, 16372, 5619, 14556, 21936, 15814, 14919, 12190, 14411, 17034, 7900, 2S022, 202, 7170, 22910, 15626, 3805, 17102, 859, 14630, 26286, 21791, 24867, 2591, 13706, 20127, 24219, 13662, 26331, 15721, 1418, 15961, 8756, 4693, 20904, 11198, 25774, 14929, 5066, 18239, 17771, 18904, 11161, 14542, 14661, 14700, 18992, 17014, 12546, 26489, 10215, 11104, 4244, 12475, 8920, 5900, 314, 15305, 6414, 20231, 5979, 12891, 5027, 15573, 9010, 18007, 16035, 18968, 5600, 3596, 12122, 15505, 6679, 10925, 21393, 413, 7401, 9052, 9080, 7429, 2944, 22252, 13686, 8642, 5129, 15784, 3878, 3576. 23763, 1976, 14260, 16872, 23292, 3052, 19839, 3820, 25088, 6854, 6221, 17600, 12420, 17872, 14561, 12441, 3501, 23181,' 25274, 1285, 8898, 22760, 12369, 18716, 19531, 1684, 14196, 4557, 9206, 9067, 5173, 12048, 25487, 20491, 21834, 13322, 4241 54S8. 4945, 19951. 21045, 13496, 15518, 7945, 3329, 24141, 261, 18023, 4505, 14470, 13517, 17471, 9207, 18040, 7329, 22301, 7300, 12914, 16317, 12002, 9808, 6271, 23564, 10760, 4212, 8150, 16190, 6190, 11816, 17023- 176S7, 11566, 14098, 15449, 13743, 15061, 3741, 15061, 3741, 1233, 1&441, 10224, 1876, 4301, 1558, 19641, 5512, 18535, 3581, 19883, 12228, 15716, 6355. Serija B: 3597, 1187, 3531, 8486, 480, 2S0, 3360, 3018, 2057, 5245, 3171, 3455, 5802, 504!. 2875, 3389, 177, 5118, 7443, 5, 4010, 25, 3978, 4520, 8C0, 753, 610, 3580, 2927, 6549, 2008, 1772, 810, 5782, 5331, 3890, 8147, 600, 6824, 3874. 2751, 4067, 7808, 8339, 8696, 1825, 3410, 4900, 2259, 6309, 2967, 7217, 3558, 6184. 3420, 2191, 8132, 1328, 1510, 2417, 7932, 3442, 5280, 2541, 5422, 2517, 7092, 8902, 1229, 4600, 8710, 6365. 3225, 2649, 4280, 3805, 6327, 3668, 5812, 2717, 7222, 7940, 8666, 7459, 3376, 7031, 5570, 2340, 6122, 4995, 124. 5322, 7834, 4788, 581, 7568, 1660, 4174, 4784, 8110, 4528, 3329, 743, 4542 . 6064, 3627, 4951, 4752, 4030, 6543, 4562, 840, 5839, 7177, 6220, 100. 5133, 4663, 898, 5281. 8277, 6741, 18, 858«, 1504, 2699, 6530, 2117, 7993, 7218, 5785, 7848, 856j, 6108, 568, 1174, 5701, 8881, 4346, 4856, 5465, 7