4 J 1 ?. N I C A k...ukSKI DNEVNIK Mostnina plačana » gotovini orkn 1* Abb- postalo i gmppo Lena oUU lir Leto XXXVI. Št. 168 (10.688) TRST, torek, 22. julija 1980 PRIMORSKI DNEVNIK )e začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. y Covcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi. JUTRI se na montecitoriu zberejo člani obeh vej parlamenta Priprave na parlamentarno razpravo o aferi «Cossiga - Donat Cattin» Danes seja predsednikov skupin za določitev postopka razprave - Štiri poročila, vrsta sumov in domnev, vprašanje pa je politično: obstoj ali padec Cossigove vlade RIM — Jutri zjutraj se bo vseh 952 poslancev in senatorjev zbralo na skupno zasedanje v palači Montecitorin, da razpravljajo in odločajo o osnovanosti sumov o dejavnosti ministrskega predsednika. Gre za sume, ki govore o tem, da naj bi Cossiga omogočil beg teroristu Marcu Donat Cattinu, sinu bivšega podtajnika KD s tem, da je očeta opozoril o sinovi dejavnosti. Nihče ne more predvidevati, koliko časa bo trajala parlamentarna razprava, ki jo sicer že imenujejo maratonski tek, ker se bo verjetno zelo dolgo zavlekla; prav tako je nemogoče predvidevati, kako Francesco Cossiga se bo končala. Začela pa se bo s štirimi poročili. Poročilo večine bo podal socialist Ianelli, ki ho predlagal arhiviranje primera zaradi popolne neutemeljenosti; komunist Violante bo predlagal dodatno preiskavo in torej nadaljevanje sedanje razprave v komisiji; radikalci in misini pa bodo, seveda z ločenima poročiloma, predlagali obtožbo Cos-sige, ki naj bi mu torej sodilo u-stavno sodišče. Takoj nato se bo začela razprava, vendar še niso do- ,,","|iii„„„llmllllillilil,i mil M llll,l„„lll,lllllllllll,ill,llllllll,illt,IIIIIiIII,,,,,,,,,, PO UMIKU GLEDE «SOLIDARNOSTNEGA SKLADA» Vlada v težavah tudi pri ostalih odlokih Množica spremljevalnih predlogov k davčnim ukrepom spravlja v dvom njihovo potrditev RIM — Umik pil dekretu o pol-°ustotniJi odtegljajih na prejemkih Vseh zaposlenih za ustanovitev »solidarnostnega sklada*, s katerim naj W finansirali nove gospodarske pobude, ki naj bi ustvarile nova de lavna mesta na,.Jugu, ni izgladil vladi poti za uveljavljanje ostalih Protikriznih ukrepov, kot si je bržkone obetala. Včeraj se je na skupni senatnih komisij za proračun kv za finance in zaklad začela razprava o ostalih dveh vladnih za konskih odlokih, ki zadevajo preure-•btev količnikov davka na dodatno vrednost (IVA) in druge davčne horme, oziroma razbremenitev prehodnih stroškov za industrijska U°djetja, njen potek pa postavlja hročno v dvom, če jih bo mogel Parlament pravočasno potrditi. Opozicijske stranke, nepričakova-n° Pa tudi tiste, ki sestavljajo vlad-ho večino, so namreč predložile vr-*to spreminjevalnih predlogov, ki utegnile podaljšati trajanje razprave tako dolgo, da bi parlament ne potrdil obeh odlokov v predpisa-ruh 60 dneh in bi izgubile zato vladne odločitve vso zakonsko veljavo. M sovci so samo k prvemu dekretu (davčnemu) predložili okrog 180 a-rnandmajev, katerim je treba dodati fe 25 komunističnih, 15 socialdemokratskih, in celo demokrščanskih. republikanci, ki so v vladi, napovedujejo prav tako nekaj spreminje- Delegacija Marzabotta zahteva preklic pomilostitve Rederja RIM — Predsednik republike Pertini je včeraj sprejel delegacijo iz Marzabotta, v kateri so bili eden od preživelih strahovitega pokola, ki ga je zagrešila 1. 1944 nacistična sol-dateska in svojci žrtev. Delegacija, ki jo je vodil župan Dante Cruicchi je zahtevala Preklic razsodbe vojaškega sodišča, ki je pomilostilo Walter-ja Rederja. Bivši predsednik ustavnega s°dišča Giuseppe Branca pa je izjavil, da je vojaško sodišče napačno ocenilo Rederjevo »do-hro vedenje* v zaporu kot .kesanje*. Reder se ni nikoli skesal za pokol, temveč je vedno (rdil, da je ravnal po ukazih. valnih predlogov in tudi socialisti ne izključujejo, da bd mogli predložiti svoje popravke. Pri takem položaju so zastopniki vladnih strank zahtevali sinoči prekinitev razprave, da se posvetujejo s finančnim ministrom Revi-gliom o možnostih sprejetja predloženih amandmajev, da bi se izognili nevarnosti, da dekreta zapadeta. Če ne pride do kompromisnega sporazuma, ki bi pospešil parlamentarne postopke, je namreč pričakovati, da bi senatni komisiji ne zaključili razprave pred 5. avgustom, nakar bi trajala najmanj teden dni diskusija v senatni skupščini. Odloka bi šele nato prešla najprej v komisije, nato pa v poslansko zbornico, kar bi pomenilo prav majhiio verjetnost, da bi jih mogli dokončno odobriti pred polnočjo 3. septembra, ko zapadeta. Odločitev vlade je pa vse prej kot lahka, saj se znajde med kladivom in nakovalom. Če namreč sprejme predlagane popravke se bo krepko zmanjšal večji davčni priliv, ki ga e z •-;rzz.nim odlokom zasledovala. KPI na primer zahteva zmanjšanje IVA za najnujnejše potreb ščine, omejitev poviška davka na proizvodnjo alkohola od petkratnega na dvakratnega (kar zahtevajo tudi KD in drugi), kar bi po mnenju ministra Reviglia pomenilo zmanjšanje državnih dohodkov za okrog 400 milijard lir. Komunistični parlamentarci pri tem vztrajajo pri potrebi no splošni razpravi o gospodarski krizi in o načrtnih ukrepih za njeno premostitev, pri čemer so predložili tudi osnutek za soremembo količnikov davka na dohodek delavcev in uradnikov, ki naj odpravi dodatno obdavčenje, ki je posledica inflacije ločili postopka; danes se sestanejo predsedniki političnih skupin skupno s predsednikom poslanske zbornice Nilde Jotti in predsednikom senata Fanfanijem. če se bo razprava končala z odobritvijo predloga KPI, bo moral seveda Cossiga odstopiti. Sicer pa bo v večjem delu razprave govor o proceduralnih vprašanjih. To je prvič, da bo parlament razpravljal o obtožbi predsednika vlade, saj so bili doslej na .zatožni klopi* samo ministri. Ne obstaja torej nobena ustaljena praksa; tako iz pravilnika preiskovalne komisije ni mogoče razbrati, če je potrebna za obtožbo absolutna večina vseh članov parlamenta ali zadostuje relativna večina pri volitvah. Glede na skromno večino, s katero razpolaga vlada v parlamentu, je .jasno, kako pomembno je to vprašanje, ki je sicer na videz tehnično. Tristrankarska vlada razpolaga z 524 glasovi, 47 več od absolutne večine. Opozicije imajo skupno 381 glasov. Jasno je, da je vprašanje konec koncev politično in tesno povezano s trdnostjo vladne večine ter z močjo opozicijskih strank, v prvi vrsti komunistov, ki so hoteli, da razprava ne ostane v okviru preiskovalne komisije, ampak da se prenese v zbornice. Govorijo, da bo KPI poskusila za vsako ceno preglasovati vlado, seveda zaradi političnega prestiža, pa tudi zato, da spravi v težave socialiste, ki je dogajanje v zvezi s solidarnostnim skladom okrepilo. Medtem pa komunistični voditelji vztrajajo pri stališču, da je treba pojasniti ozadje dogajanj in pravijo predvsem, da je nedopustno, da tako kočljivo vprašanje, kot je sum, da je predsednik vlade pomagal zbežati mlademu teroristu, ker je bil le ta sin podtajnika njegove stranke, ostane nerazčiščeno in da parlament ne poglobi vseh okoliščin. Sicer pa bi lahko pri glasovanju proti Cossigi glasoval tudi sami pripadniki KD in PSI, saj bo glasovanje tajno in je nevarnost «prostostrelcev» vedno na preži. R. G. RIM — Družba «AMN» (Finmec-canica) iz Genove in »Italcantieri* (Fincantieri) iz Trsta sta izdelali študijo o izvršljivosti in okvirni načrt za gradnjo termcelektrične centrale na premog z moč to 320 megavatov na olavalnd platformi pred obalo, ki bi bila povezana s kopnim s ''obmorskimi kabli. Takšna rešitev bi prinesla mnogo koristi: precejšnje zmanjšanje onesnaženja na kopnem, manj časa za gradnjo cen- trale, enaki izdatki, gradili na suhem. kot če bi jo LONDON — Voditelj laburistične stranke, James Callaghan, je v zadnjih časih večkrat ostro napadel konservativno vlado in njeno finančno in davčno politiko. Izjavil je namreč, da je število brezposel nili naraslo na en milijon 800 tisoč oseb, kar naj bi bil najslabši nivo od leta 1936. Ubil bivši podpredsednik Združene arabske republike PARIZ — Neznanec je včeraj nekaj pred poldnevom ubil v uredništvu arabske revije «A1 Ihia el A-rabi* 68-letnega Salaha Edin Al Bitarja, ki je bil svoj čas sirski predsednik vlade in tudi predsednik vlade »Združene arabske rermblike* (Egipt in Sirija) od 1. 1958 do 1. 1961) ter eden od ustanoviteljev stranke «Baath». Kot je znano, stranka »Baath* deluje tako v Siriji, kot v Iraku. Umorjeni Al Bitar je načelno nasprotoval obema frakcijama stranke v obeh deželah. Policiji se ni posrečilo prijeti morilca, ki je na Bitarja streljal v tilnik od blizu s pištolo opremljeno z dušilcem. Na Bitarjevem truplu je policija našla potni list, ki so ga izdale severnojemenske oblasti. NA SLOVESNI SEJI REPUBLIŠKEGA ODBORA ZZB NOV SR SLOVENIJE Proslava Dneva vstaje slovenskega naroda v znamenju utrjevanja samoupravne družbe Janez Vipotnik o nalogah pri uresničevanju gospodarske stabilizacije Letošnjo nagrado podelili tudi Edvardu Kardelju - Plakete so prejeli tudi zaslužni bivši borci s Tržaškega in Goriškega ter iz Koroške LJUBLJANA — Ob dnevu vstaje slovenskega naroda bodo danes po vsej republiki številne slovesnosti. Osrednja pa je bila vsekakor včerajšnja slovesna seja republiškega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, ki so se je udeležili vsa najvišji predstavniki republike, med njimi Sergej Kraigher, Viktor Avbelj, France Popit, Milan Kučan, Janez Zemljarič, Mitja Ribičič, Vinko Hafner, narodni heroji, predstavniki jugoslovanske ljudske armade in organizatorji slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in pa Avstriji. Ob začetku seje je predstavnik republiškega odbora ZZB Slovenije poudaril, da je Dan vstaje zgodovinska odločitev, ker se je z njim začelo dozorevanje, spreminjanje političnega življenja, oblikovanje in izpopolnjevanje socialističnega sistema in celotne skupnosti. »Boj tovariša Tita za življenje in njegovo slovo nas je v nečem do temelja zresnilo,* je dejal Janez Vipotnik. »Dozoreli smo v spoznanju, da je treba z vzravnano hrbtenico naprej, da je treba živeti tudi z bolečino v srcu, da je treba ponosno dvigati zastavo samoupravnega socializma, ji zagotoviti, da bo tudi v prihodnje visoko vihrala.* V nadaljevanju je Janez Vipotnik govoril o nalogah pri uresničevanju gospodarske stabilizacije. Vsakdo mora danes zavihati rokave in zategniti pas, prispevati k stabilizaciji gospodarstva. Tudi zdajšen resen položaj, kot tudi vsakokrat poprej, ne bi smel vnesti malodušja. Ob koncu je Janez Vipotnik izročil tradicionalne Nagrade vstaje slovenskega naroda, priznanja za kulturno - umetniške stvaritve. Letošnje nagrado so dodelili: Edvardu Kardelju - Krištofu, posmrtno, za knjigo »Spomini - Boj za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije 1944 - 1957». Nagrado je prevzJa hči Vera Soltes. Nagrade vstaje so dobili tudi Anka Vidovič - Markovič, za znanstveno monografijo »Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini od 1941 - 1943», gledališki igralec Aleksander Valič za knjigo «Frontniki», književnik Jože Javoršek za delo «Radio Osvobodilna fronta*, novinarka Helena Kcder in režiser Jože Pogačnik za televizijski portret veterana revolucije Mihe Marinka in delavci TV Ljubljana za prenos zadnjega slovesa od predsednika Josipa Broza - Tita v Ljubljani. Dodelili so tudi tradicionalne plakete ZZB NOV Jugoslavije. ki jih je dobilo 38 vidnih aktivistov iz Slovenije in 7 iz Furlanije - Julijske '-rajine ter Koroške, 7 združenj borcev in 8 družbenopolitičnih organizacij, združenj in zvez iz vseh krajev Slovenije. Med dobitniki plaket ZZB NOV Jugoslavije so tudi: Arturo Calabria, Ema Kerševan, Anica Udovič, Marija Škabar, vsi iz Trsta in Avgust Lenardič iz Gorice. JURE PENGOV ZGODOVINSKI DATUM 22. julij je v zgodovini slovenskega naroda svetel in ponosen datum. Ta dan pred 39 leti velja za dan vstaje slovenskega naroda proti tujim zavojevalcem njegove domovine, proti nemškemu, italijanskemu in madžarskemu okupatorju, ki si je razkosal slovensko zemljo od Jadrana in Triglava pa do panonskih ravnic. Pomembni dogodki so se seveda zvrstili že pred tem datumom. 25. marca 1941 je centralni komite komunistične partije Slovenije tudi v Ljubljani organiziral množične manifestacije proti sramotnemu paktu buržoaznih jugoslovanskih klik s Hitlerjevo Nemčijo, takoj p o vdoru sil osi v takratno Slovenijo je KP Slovenije razvila obsežno akcijo za formiranje prostovoljcev za boj proti okupatorju, 27. aprila, to je dvajset dni po okupaciji, pa je ustanovila Osvobodilno fronto slovenskega naroda, v katero so se vključili poleg komunistov še krščar, ki socialci, levo krilo Sokola in predstavniki napredne slovenske kulture. 22. junija je CK KP Slovenije ustanovil Glavni štab partizanskih čet in o-dredov Slovenije in še pred 22. julijem so počile prve partizanske puške na Jelovici in v Poljanski .................................minit.......... NEGOmv POLOŽAJ V BOLIVIJI PO VOJAŠKEM PUCU Srditi boji v rudarskih središčih in splošna stavka v glavnem mestu Hude izgube na obeh straneh pri spopadih jugozahodno cd glavnega mesta - Ameriški veleposlanik odpotoval v ZDA Protest Socialistične internacionale in sindikatov v Italiji LA PAZ — Iz Bolivije prihajajo protislovne vesti. V prvem trenutku se je zdelo, da je vojaška junta, ki je prejšnji četrtek strmoglavila vlado začasne predsednice Lidie Guei-ler, popolnoma uspela s svojim pu-čem proti zakoniti vladi. Potem pa je postalo jasno, da vojaški uporniki niso mogli preprečiti upora v nekaterih središčih. Najpomembnejši upor proti najnovejšemu «golpeju» bolivijskih desničarskih generalov je nastal v rudarskih središčih jugozahodno od glavnega mesta. Vesti iz teh prizo- Dvcurna stavka osebja PTT RIM - Po vsej Italiji bo danes stavkalo za najmanj dve uri osebje telefonskih, telegrafskih in poštnih služb, ki zahteva odpravo dopolnilne blagajne in izdelavo sektorialnega načrta. Ob stavki bodo v večjih mestih sindikalni shodi. BEJRUT — Novi mandatar za sestavo libanonske vlade Takiedin al Sol h je pričel pogajanja za sestavo vlade narodne enotnosti. PO OBTOŽBAH ISLAMSKIH INTEGRALISTOV HOMEINI NAPADEL SEDANJE VODITELJE TEHERAN — Banisadr in njegovi privrženci so se znašli v pravem križnem ognju napadov, saj se je kritikam in obtožbam islamskih integralistov pridružil tudi a-jatulah Homeini. V govoru pravnikom, ki ga je odajal tudi teheranski radio je duhovni vodja i-slamske revolucije ostro napadel sedanjo vlado; »Gospod Banisadr ne sme predstaviti ministrov, ki bodo podobni sedanjim, če pa bo kljub temu to napravil, zavrnite jih*. Taka izjava le nekaj dni pred ■•»••lini.„„„„,„,„»»»».».»i»»»».......m.i...niiii"".»»».»nllllimillll. Namesto sonca - sneg in dež RIM — Letošnji julij bo ostal v ®jmanahih z rdečim zaznamovan, blabemu vremenu, toči in nalivom \l preteklih dni so se v nedeljo jn včeraj pridružili še snežni zame-“• ki so za več ur otežkočili avtomobilski promet po vseh višjih alpskih prelazih. Meteorološke napove-?* za prihodnjih deset dni pa ne o-Uri-ajo nikakršne izboljšave: pravih sončnih dni menda še ne bo, temperatura pa bo še dalje pod poprečnim julijskim standardom. Za radi vremenskih motenj atlantskega hora bodo vremenske neprilike o-Srožale predvsem severne predele Italije. Slabo vreme in neurja preteklih oni so pustili za sabo vidne znake opustošenega, predvsem kar zadeva poljedelstvo in vinogradništvo. V Furlaniji - Julijski krajini so od 21. junija do včeraj zabeležili le tri sončne dneve, preteklo noč pa je snežni metež prekril vse karnijske vrhove nad 2.000 metrov, kjer beležijo prave zimske temperature: v Ampezzu 4 stopinje, v Forni di Sopra 5, v Trbižu pa 7. Nekaj centimetrov snega je tudi na Mangartu, na nekaterih ostalih vrhovih pa so ga izmerili celo do 15 centimetrov. Podobno snežno neurje je zajelo tudi Južno Tirolsko, kjer je na prelazu Stelvr zapadlo 7 centime trov snega, v betonskih Dolomitih pa qelo 20 centimetrov. V Cortini d‘Ampezzo je živosrebrni stolpec od nedeljskih 16 stopinj padel na 4. Tako nizkih temperatur v mesecu juliju ne beležijo že od leta 1896. Tudi v Abrucih, Emiliji - Roma-gni in še drugih italijanskih deželah vremenski položaj ni nič boljši, saj so včerajšnja neurja uničila več električnih in telefonskih o-mrežij. V Mestrah in v Benetkah pa je visoka voda preplavila nekaj stanovanj. Slabo vreme pa ni samo v naši državi. Beležijo ga tudi v Veliki Britaniji, kjer tako mrzlega in deževnega poletja ne pomnijo že 300 let. V jugoslovanski avtonomni pokra jini Vojvodini je včeraj vihralo ne urje s sunki vetra do 130 kilometrov na uro in s točo, zaradi katerega so bili prisiljeni prekiniti z žetvijo pšenice. Badisadrovp predstavitvijo nove vlade iranskemu parlamentu pomeni pravi napad na predsednika. Homeini pa je še stopnjeval svoj napeto, ko je rekel, da parlament ne sme dopustiti »v Evropi vzgojeni gospodi*, da kroji usodo i-slamskega Irana. Napadel je tudi generalštabe armade z izjavo, da niso revolucionarni, ker jim ni u-spelo zatreti neredov v Kurdista-tu. Prav tako ostre besede je prihranil za iranske «laične» voditelje predvsem za predstavnike »nacionalne fronte*. Kaj pomeni Homeinijev napad ob istočasnem ponavljanju komunikeja organizacije »varuhov islama*, ki je izvedla spodleteli atentat na bivšega premira Bahtiara, ni jasno. Politični opazovalci raje molčijo. Zahodna logika se je skoraj pri vseh analizah iranskega dogajanja izjalovila. Ideolog islamske republikanske stranke in bivši kandidat za predsednika republike Džalaledin Farsi je včeraj zagovarjal pariški atentat in odločno kritiziral Ghotbzade-hovo izjavo, da atentatorji omalovažujejo islamsko revolucijo. Za Farsija so atentatorji »pravi rodoljubi*, ki verjamejo v »islamski internacionalizem in so varuhi i-slama v svetu*. Ideolog islamske republikanske stranke je tudi napadel francosko vlado. Francoska vlada pa medtem z zaskrbljenostjo sledi razvoju dogodkov, a z dosedanjo odločnostjo nadaljuje preiskavo o atentatu. rišč pravcate državljanske vojne pa so zelo protislovne. V teh pokrajinah so bogati rudniki cina (kositra). Tajna radijska postaja rudarjev je sporočala o silovitih in krvavih bojih z velikimi izgubami na obeh straneh do katerih je prišlo v teh zadnjih 24 urah na južnem področju Sante Ane ter v rudarskem središču Huanuni. Odpor rudarjev je bil posebno žilav na prvem področju. Vojaške enote, ki so jih o-srednje vojaške oblasti poslale v boj proti odpornikom, so izgubile tri tanke ter imele večje število mrtvih in ranjenih. Radijska postaja sindikalne kategorije rudarjev je sporočila, da je število žrtev veliko, tudi zato, ker so vojaška letala obstreljevala rudarje od blizu. Po vladnih virih (vojaške junte) je vojska obvladala upor in sedaj naj bi bili v teku le še posamični spopadi. Drugo središče upora pa je v La Pazu samem. To velja predvsem za področje okoli univerze, kjer je tudi prišlo do spopadov. Vojaška junta je uvedla policijsko uro ter pozvala delavce in uslužbence, naj se disciplinirano vrnejo na delo v svrho »nacionalne obnove*. Zdi se. da je poziv vlade vojaške junte naletel na gluha ušesa, saj je vsaj v La Pazu stavkalo okoli 95 odst. delavcev in uslužbencev. To pomeni, da je poziv delavske sindikalne centralne (COB), naletel na podporo vseh plati prebivalstva. Zdi se, da delavci in nameščenci niso u-poštevali grožnje oblasti, da bodo odpuščeni v primeru stavke. Močan odziv je imel pri Bolivijcih tudi poziv, ki ga je naslovil na prebivalstvo izvoljeni predsednik Herman Siles Zuazo, ki se mu je posrečilo uiti tik pred vdorom junti-nih upornikov. Uporniška junta ne preživlja sedaj brezskrbne dneve. Upor v državi je še vedno precej oster, a na drugi strani tudi v inozemstvu ni naletela na dovolj krepak odziv in odobravanje. Predvsem gre za vojaški napad na izid volitev, ki je jasno in nedvoumno dokazal, kakšno vlado si želi Bolivija. Potem so že številni mrtvi, ki jih je zahteval puč. Samo glede vrhpv raznili organizacij se govori o ubitem leaderju Socialistične stranke Marcelu Qiiirogi Santa Crux ter o rudarskem voditelju Gualbertu Vegi, ki sta bila ubita v centrali delavskega gibanja. Svojci komunističnega poslanca Simona Reyesa pa trdijo, da je bil ta u-mnrjen ob isti priložnosti. Nasilje, ki ga je izzvala vojaška junta in ga še vedno izvaja, je povzročila povsod po svetu proteste. Ameriški vel^x>slanik v L* Pazu je izrazil negodovanje Carterjeve administracije, ter odpotoval v ZDA. Možna je tudi skupna akcija članov Andskega pakta, katerega članica je tudi Bolivija. Socialistična internacionala je ostro obsodila vojaški puč. Obsodbi so se pridružile tudi italijanske sindikalne organizacije CGIL - CISL - UIL. Bolivijski demonstranti so včeraj mirno zasedli bolivijsko veleposlaništvo v Parizu ter ga potem zapustili. Bivša začasna predsednica Lidia Gueiler je še vedno v poslopju vatikanske nunciature v La Pazu. Gerolamo Bandera danes na svobodo GENOVA — Prizivno sodišče v Genovi je včeraj dalo izpustiti na svobodo 58 letnega župana občine Majano Gerolama Bandera, ki je bil obsojen na 7 let zapora zaradi izsiljevanja podkupnine pri obnovi potresnega področja. Na svobodo ga bodo izpustili danes, potem ko je v zaporu oresedel skoraj tri leta. Že prva presenečenja M Možnost, da bi bile letošnje o-limpijske igre zaradi odsotnosti nekaterih držav dolgočasne, se ni uresničila. Poleg predvidenih zmag favoritov (npr. vzhodnonemških plavalk) je že prišlo tudi do nepričakovanih razpletov. Med največje sodi vsekakor poraz, ki ga je italijanska moška košarkarska reprezentanca doži- vela že v kvalifikacijah proti šibki Avstraliji. Manjša presenečenja smo zabeležili tudi v vaterpolu; o tem in drugem Dodrobne-je poročamo na naši olimpijski strani. Na sliki: Italijan Vecchlato (13), obkrožen med nedeljskim srečanjem od švedskih igralcev (AP) dolini, pod Mežakljo, na Rašici Bi na šmarni gori pri Ljubljani, na Mokrcu in v Beli krajini, na jesen istega leta tudi že v Prekmurju in na Primorskem s prihodom Dolganove čete čez Brkine. Kot nezadržen plaz je zajel upor vso slovensko zemljo, čete so začele preraščati v bataljone, odrede, brigade in še pred kapitulacijo Italije v divizije. Nastajala so prva o-svobojena ozemlja in na njih prvi odbori nove ljudske oblasti, ki je organizirano rastla vzporedno z o-boroženim bojem in predstavljala temelj povojne slovenske države. PrimorsKa, preizkušena v trdem dvajsetletnem protifašističnem boju, se je z vsem srcem pridružila narodnoosvobodilnem boju. Prvi pomembni ognjeni krst so partizanski borci prestali aprila 1942 na Nanosu, kjer je sloviti Vojkov vod vodil bitko proti premočnim italijanskim silam. Sledilo je formiranje treh močnih primorskih bataljonov in nastanek Soškega odreda, kmalu po prvem večjem vstaj-niškem valu v februarju 1943 formiranje dveh primorskih brigad in po splošni vstaji septembra 1943 formiranje dveh divizU in IX. korpusa. ki je z vsemi svojimi enotami odločilno posegel tudi v zaključne boje za osvoboditev vse Primorske do skrajnih slovenskih etničnih meja. Kot drugod po Sloveniji so tudi na Primorskem vzporedno z bojem nastajali Imdski odbor i in o-srednji Primorski narodnoosvobodilni odbor (PNOO) kol predstavništvo nove ljudske oblasti. 22. julij 1941 je torej dan, ko se je mali slovenski narod v srcu zasužnjene Evrope skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi pod vodstvom Komunistične partije Ju. goslavije in tovariša Tita pridružil zavezniškim silam v boju proti nacifašističnim okupatorjem in si ob njihovi strani v štiriletnem krvavem boju priboril svobodo v novi skupnosti jugoslovanskih narodov, sloneči na enakopravnosti, socialni pravičnosti in izvirni socialistični družbeni ureditvi. Skoraj štiri desetletja so potekla od tistih zgodovinskih odločitev; štiri desetletja graditve samoupravnega socialističnega sistema, štiri desetletja trdega dela, naporov, uspehov in tudi neuspehov, zmag in tudi porazov, toda vsak poraz je bil tudi spodbuda za nove zmage. Slovenski narod, slovenski delovni (ju. dje lahko danes s ponosom gledajo na dosežke svojega dela, svojih žrtev in naporov ne le v materialnem, temveč tudi moralnem, političnem in duhovnem oziru. Seveda, bitka za boljšo, bogatejšo, pravičnejšo, humanejšo družbo ne pozna zastoja, sproti je treba premagovati nove težave, razreševati nove probleme, ki niso vedno odraz le lastnih stranpoti pač pa tudi in vse bolj odraz kriznih situacij v širšem svetu, ki nujno vplivajo tudi razvoj takšne odprte socialistične družbe, kakršna je slovenska in jugoslovanska. Toda slovenski narod je že dokazal, da ga nobena težava ne more zavreti v njegovem razvoju. 22. julij je tudi praznik Slovencev, ki smo po drugi svetovni vojni ostali izven meja matične dežele. Ne le zato, ker smo se zavestno odzvali klicu na vstajo in e-notno sodelovali v narodnoosvobodilnem boju, temveč tudi zato, ker tudi ločeni z državno mejo živimo s srcem in dušo z rojaki v domovini in se radostimo njihovih dosežkov in zmag, njihovega vsestranskega napredka in rasti. Zato. ker vemo in občviimo. da i-mamo o matični Sloveniji trdno, tu. di z ustavnimi obveznostmi zajamčeno oporo v naših narodnih prizadevanjih in ker vemo in čutimo, kako smo kot narodna manjšina v središču njene pozornosti in skrbi v širšem kontekstu politike dobrega sosedstva in prijateljskega sodelovanja med mejnima deželama in državama. Navsezadnje ima tudi ta politika svoj začetek v 22. juliju 1941, ko si je slovenski narod začel sam u-stvarjati svobodo zase, s svojim protifašističnim bojem, pa tudi za vse ljudi, narode in države, ki jih vodijo isti cilji miru, prijateljstva in medsebojnega spoštovanja. TRŽAŠKI DNEVNIK PRVA SEJA NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA PO VOLITVAH NA POBUDO DEŽELNE UPRAVE V nabrežinski občini še ni sporazuma d.fž.e,na k™{eren™ Sinoči v ■ ■■ ■ ■ v ■ ■■ io proizvodnji m pomni onortjijc o izvolitvi novega župana m odbora Na dveh glasovanjih in balotazi je dosedanji župan Škerk prejel samo glasove predstavnikov KPl - Pogajanja med KPI, PSI in SSk se nadaljujejo Prva seja novoizvoljenega devin-sko-nabreži nskega občinskega sveta, ki je na dnevnem redu imela volitve župana in občinskega odbora, se je končala brez konkretnih rezultatov; potrdila je le pomanjkanje političnih sporazurrov, ki bi omogočili izvolitev trdne u-prave, ki bi občino upravljala v prihodnji petletni mandatni dobi. Za izvolitev župana in odbora je bila na včerajšnji prvi seji na obeh glasovanjih in v balotaži potrebna absolutna večina 10 glasov (ker je bil odsoten svetovalec KD posl. Tombesi se je absolutna večina znižala od 11 na 10 glasov), ki je ni dosegel nihče od kandidatov. Prvo glasovanje je dalo naslednji izid: Škerk 7 glasov (KPI), Tombesi 4 (KD), Udoviči 2 (LpDA), Ouadracci 1 (MSI) ter 5 belih glasovnic (SSk in PSI); izid drugega glasovanja je bil enak prvemu z razliko, da je škerk prejel 6 glasov, M. Terčon pa enega. V balotaži je Škerk odnesel 7 glasov, Tombesi pa 4; belih glasovnic je bilo 7 (SSk, PSI, LpDA), 1 (MSI) pa je bila neveljavna. Izvolitev novega župana in odbora je bila tako odložena na prihodnjo sejo, ki mora biti sklicana v roku osmih dni. Sicer pa je razprava pokazala, da se pogajanja med KPI, SSk in PSI še nadaljujejo, saj obstaja skupna volja, da bi prišlo do oblikovanja trdnega večinskega odbora. Kolikor je dano vedeti, obstajajo široka soglasja glede programa, ki bi ga morala večina izvajati, na nadaljnjih pogovorih pa bo predvsem govor o sestavi novega odbora. Povsem je torej logično, da je bilo vprašanje oblikovanja novega odbora osrednja tema razprave, v katero je prvi posegel svetovalec Brezigar (SSk). Med drugim je poudaril, da je stranka na osnovi svojega programa razpoložljiva za demokratično soočanje in, če bo mogcče, tudi za stvarno sodelovanje. Njena razpoložljivost pa ni odvisna samo od SSk, je še poudaril, odvisna je tudi, in morda predvsem, od tega, koliko bodo drugi upoštevali in priznavali politično vlogo SSk v devinsko-nabrežin-ski občini in v tržaški stvarnosti nasploh. Svetovalec Brezigar je pri tem odločno odklonil naziv »etnič-ne stranke», ki ga drugi pripisujejo SSk z dokaj omalovaževalnimi toni, poudaril je še, da se volivci SSk dobro zavedajo vloge politične stranke v naši narHiiniiiHHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif«ifiiiiiiuiiiiiiiiiiiiriiiHiiiiiiiiniiiiiiifiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiHiiiiiiiiiiiuiHiii V NEDELJO STA SE PRI MONTEBELI.U IN V NABREŽINI ZAKLJUČILI PRIREDITVI KPI IN SSK Na sejemskem razstavišču konec festivala komunističnega tiska S' lfpni govori Pol ja, sen. Grbec in tajn ka Tonela - Brzojavka TTPZ predsedn ku Pcrlin ju za prekl c sklepa o izpustitvi na svobodo naestičnega krvnika Rederja Na sejemskem razstavišču pri Montebellu se je v nedeljo zaključil pokrajinski festival komunističnega tiska. V teku devetih dni t-toliko je namreč trajala celotna prireditev — so bile na vrsti razne kulturno zabavne pebude, osrednja točka zadnjega dne pa so bili sklepni govori Uga Polija, senatorke Jelke Gerbec in pokrajinskega tajnika Claudia Tonela. Član tajništva in eden glavnih organizatorjev celotne prireditve Ugo Poli je svoj poseg osredotočil na vladnih protiinflacijskih ukrepih, oziroma na gospodarski politiki italijanske vlade, ki je z novimi odloki ponovno prizadela le delavski razred. Sicer pa je velik del svojega posega posvetil vlogi, ki jo v sedanjem trenutku ima KPI za premostitev takega kriznega stanja Na njegove besede se je navezala tudi senatorka Jelka Gerbec, ki je med drugim poudarila, da gre za odločen napad delodaialca na delavski razred: glavne misli pa je posvetila vprašanju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki si že vrsto let, v sedanjem trenutku pa še posebej, prizadeva za dosego zaščitnega zakona. Potem ko .ie nanizala vrsto odgovornosti zaradi dolgoletnega zavlačevanja, ki je praktično odraz pomanjkanja prave politične volje, da bi se vprašanju našla primerna rešitev, se je senatorka Gerbec zaustavila ob posameznih aspektih zakona in poudarila, da Slovenci nikakor ne moremo pristajati na restriktivne in dolgoročne rešitve celotnega vprašanja: poudarila je še, da si bodo strankini organi na vseh ravneh prizadevali, da bi pre prečili take delne rešitve. IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA REVIJE Pokrajinski tajnik Tonel pa je v svojem posegu obravnaval krajevno politično situacijo, še posebej pa stališče, ki ga je KPI zavzela do ljudskega posvetovanja o prosti industrijski coni na Krasu, oziroma do gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo, za okrepitev katerega je zahtevala, da se v polni meri izvajajo določila osimskih sporazumov. Ponovil je tudi stališče KPI do vprašanja oblikovanja pokrajinske večine, ki ne predvideva nobene podpore takim odborom, v katerih bi ne bila tudi KPI neposredno soudeležena. V soboto je na festivalu nastopil tudi Partizanski pevski zbor; ob priložnosti so člani zbora odposlali brzojavko predsedniku italijanske republike Sandru Pertiniju, v kateri ga pozivajo, da bi razveljavil sklep vojaškega sodišča iz Barija, ki namerava izpustiti na svobodo nacističnega krvnika Rederja. USPEL «NAŠ PRAZNIK» Spominska svečanost ob 60-Ietniei požiga Narodnega doma, govor občinskega svetovalca Bojana Brezigarja in nastop pihalnega orkestra Karol Pahor iz Pirana V soboto in v nedeljo je bil na i-grišču Sokola v Nabrežini »Naš praznik*, ki ga je priredila sekcija Slovenske skupnosti devinsko - na-brežinske občine. V okviru praznika je bila v nedeljo popoldne svečanost ob 60-letnici požiga Narodnega doma, na kateri je prof. Ubald Vrabec obudil spomine na čas, ko je bil gojenec Glasbene matice, ki je imela sedež v Narodnem domu in ko je sam prisostvoval požigu Narodnega doma ter doživljal porajanje fašističnega terorja. Na proslavi sta Vera Kukanja in Tatjana Rojc prebrali odlomka iz Špange-rjeve knjige Bazoviški spomenik in iz Pahorjeve knjige Grmada v pristanu. V imenu sekcije Slovenske skupnosti je prisotne pozdravil občinski svetovalec Bojan Brezigar, ki je med drugim dejal, da predstavlja požig Narodnega doma trenutek boja Slovencev za uveljavljanje svojih pravic, nikakor pa ne gre za poraz, čeprav je to dejanje hudo prizadelo slovensko kulturno, družbeno in politično življenje na Tržaškem. V IIIHHHHIlif Hill tIHHHH Hill tHIIIIIIHIIIIIIIIHIIHIIIIIIHHIIIHIinillllllllllllllllllllHIIIIIIHIIIIIIIHHIHIIIHIHIII NA TRBIŠKI CESTI MED OPČINAMI IN PROSEKOM SILOVITO ČELNO TRČENJE MED TOVORNJAKOM IN AVTOM Lažje ranjeni voznik tovornjaka m trije člani nemške družine - Huda materialna škoda Na državni cesti 202, v čelnem trčenju med kamionom z bolonjsko registrsko tablico in nemškim avtom s prikolico, ni prišlo le za las do tragedije. Okrog 15. ure so se ponesrečili 52-letni Salvatore Gan-gole iz Bologne in člani nemške družine, ki so se vozili v bližnjo Istro na dopust. Bolničarjem Rdečega križa, karabinjerjem iz Nabrežine in gasilcem, ki so prihiteli na kraj nezgode, se je nudil prizor, ki je dal slutiti najhujše. Na srečo so se ponesrečenci izmazali le z lažjimi poškodbami. Gangola, ki je upravljal svoj tovornjak v smeri proti Sesljanu, je zaradi nenadnega zaviranja na mokrem cestišču zaneslo na nasprotni del cestišč«, po katerem je priha- jal ford 2000 nemške registracije in v katerem se je vozila petčlanska družina. V silovitem trčenju sta se vozili, še posebno ford, močno poškodovali, stanovanjska prikolica pa je bila popolnoma uničena. Gangole je zadobii poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti 20 dni. Voznik forda, nemški državljan, 37-letni Martin Ruck in njegov sinček sta bila nepoškodovana, medtem ko so njegovo 34 letno ženo Uršulo po prvi pomoči odpustili. Bratca Andreas, P let in Markuš, 6 let, sta v trčenju zadobila udarce, zaradi katerih se bosta zdravila 7 dni. Promet na trbiški cesti je bil zaradi nesreče več ur zaprt, tako da so se ustvarile dolge kolone avtomobilov. nadaljevanju je Brezigar poudaril prizadevanja Slovencev v Italiji za dosego zakona za globalno zaščito in dejal, da mora biti manjšina subjekt pri izdelavi dokončnega zakon skega besedila. Brezigar se je dotaknil tudi vprašanja devinsko - nabrežinske občine in je poudaril uveljavitev Slovenske skupnosti na zadnjih volitvah; v zvezi z bodočnostjo občinske uprave je dejal, da SSk odklanja preživele sheme in mehanizme, ki temeljijo na abstraktnih številkah in je poudaril zavzetost stranke za pravičen razvoj celotne občinske stvarnosti in za nov način upravljnja z večjo angažiranostjo vsega prebivalstva. Udeležence je nato pozdravil predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev Borut Somerregger. Sledil je koncert pihalnega orkestra Karol Pahor iz Pirana, v večernih urah pa je igral ansambel TAIMS. Medtem ko pri nas žalostno gledamo, kako se črni oblaki zbirajo nad nami in kako vsiljiv veter u-pogiba drevesa in premetava stvari po ulicah, dosega na drugem koncu zemlje živo srebro več kot 40 stopinj nad ničlo. Več kot tisoč ljudi je v ZDA umrlo zaradi strašne vročine in gladina reke Mississi-pi je upadla več kot pet metrov pod običajno višino. Ko smo včeraj popoldne pisali ta članek, se je vsako toliko izza o-blakov pokazalo sonce in nebo se je pozneje prav nadnaravno lepo zjasnilo, toda nihče ne upa več, da se bo vreme izfjoljšalo, saj nas s tem skakanjem z lepega na grdo prenaša okoli že precej časa. Tudi kopalcem povzroča vreme, poleg u-mazanega morja in pravega napada meduz, veliko nevšečnosti. Človek se sploh ne more rjavo obarvati, ker sonca razen nekaj redkih ur na dan sploh ni. Meteorologi, ki imajo zadnje čase precej dela, ne obetajo za konec meseca nič dobrega. Nebo bo še vedno oblačno, vsaj pri nas na severu, mogoče pa se bo poboljšalo v avgustu in septembru, saj tako vsi upamo. ni oceni, ki si jo srečanje nedvomno zasluži, je treba iznesti majhno kritiko, ki zadeva podnaslov srečanja «gledališče za otroke», ki je marsikoga zavedlo. Gledališče na trgu še zdaleč ne pomeni, da je zaradi tega primerno za otroke. Na letošnjem sporedu so bile namreč nekatere igre, ki so otrokom nudilt bolj malo. Čeprav so bile to pravljice, niso bile namenjene mlajšim. Tako so igre kot npr. »Mr. Punch Pantomime» skupine Linsdag Kempa, ali je dobil zaposlitev v Dolini, objavil razpis v pričakovanju uradnega natečaja za začasno zaposlitev tehnika z znanjem slovenščine, 'd je diplomiral kot arhitekt, civil-bi inženir, geometer ali pa izvedence v stavbarstvu. Rok za predložitev prošenj zapade 23. avgusta, vsa pojasnila pa daje tajništvo v Zgoniku. B. S. • Na sedežu pri Rotundi del Bo-schetto se bo v četrtek, 24. t.m., °b 20. uri sestal svetoivanski rajonski svet. Na dnevnem redu bo razprava o tekočih zadevah. PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji: NA ŠIRŠEM OBMOČJU SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE Ljubljana Bled Bohinj - jezero Celje Kran| Krško Maribor Opatija Ri|eka Ptuj Rog. Slatina Zagreb — kioski DELO in VJESNIK — kiosk DELO pri Unionu, Casino kiosk autobus. postaja kiosk Tobak Pretnar -Starič — kiosk Turist, društva Hotel Zlatorog — kiosk DELO (samo ob nedeljah) — kiosk DELO (samo ob nedeljah) — kiosk Gorišek (samo ob nedeljah) — kiosk DELO (samo ob nedeljah) — kiosk VJESNIK — kiosk VJESNIK — kiosk VEČER (samo ob nedeljah) — kiosk DELO, TTL, Trafika Hotel Donat — kiosk VJESNIK NA PRIMORSKEM Divača Dutovlje Gorjansko II. Bistrica Komen Kostanjevica na Krasu Kozina Križ pri Tomaju Lokev Postojna Senožeče Sežana — kiosk DELO — Market Kras — Market Kras — Knjigarna Prim. — Market Preskrba tisk, Kiosk TTL Market Živila Trafika Babič Trg. Sonc Market Kras kiosk DELO, Primorski tisk kiosk DELO kiosk Orel, Gorup M., Cuk M. Krajinger, Supermarket Kras Gledališča VERDI V četrtek, 24. t.m., ob 20.30 bo prva predstava Costove operete «Scu-gnizza*. V soboto, 26. in v nedeljo, 27. t.m., druga in tretja ponovitev. Opereto bo dirigiral Guerrino Gruber. Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic. Kino Nazionale 15.30—22.00 «Porno stri ke». Prepovedan mladini pod 18 letom. Ariston 21.30 «Collo d'acciaio». B Reynolds, J. M. Vincent, S. Field Ritz Zaprto Excelsior 17.00 «La febbre del sa bato sera*. J. Travolta. Prepove dan mladini pod 14. letom. Grattaeielo 17.00 «Apocalipse now» Prepovedan mladini pod 18. letom Penice Zaprto Mignon la.30 «11 piccolo grande uo-mo». D. Hoffman. Barvni film. Pilodrammatico 15.30—22.00 «Le por-no sorelle*. Prepovedan mladini Pod 18. letom. moderno 16.00 «Agente 007, vivi e lascia mnrire* Barvni film. Aurora 16.30- 22 00 «Quatlro rposche di velluto grigio* Prepovedan mladini pod 14. letom. Gapitol 16.00 «Super rapina a Milano*. A. Celentano. Barvni film. Viftorio Veneto 17 00 «Stridulum». Barvni film Prepovedan mladini Pod 14. letom. Ajdovščina Bovec Branik Dobrovo Miren Most na Soči Nova Gorica včeraj-danes Danes, TOREK, 22. julija MARIJA MAGDALENA Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.45 — Dolžina dneva 15.08 — Luna vzide ob 15 43 in zatone ob 1.23 Jutri, SREDA, 23. julija BRANISLAV Vreme včeraj: na j višja temperatura 22,8 stopinje, najnižja 16,1, ob 18. nri 20,8 stopinje, zračni tlak 1008 *nb nestanovitno narašča, veter severovzhodnik 8 km na uro, vlaga 48-odstotna, nebo skoraj jasno, pa-dk> je 1,4 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,7 Stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Manuel Žele, Fe-derica Dagostini, Michela Pohlen, Saro Giberna, Luca Sferch, Carmi-ne Ciampi, Goran Križmancic. UMRLI SO: 34-letni Iuljo Gasi, ‘‘■letna Beatrice Polak, 82-letni Gio-Vanni Lorenzi, 46-letni Alfonso San-co, 36-letna Alma Antonante, 74-let-ni Antonio Gec, 60-letna Maria Val-Vassori por. Aizza, 72-letni Matteo Brnobic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN „ (od 8.30 do 20.30) Piazza Ospedale 8, Ul. delTIstria Viale Miramare 117, Ul. Com-bi 19. <°d 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Piazza della Bor •a 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Piazza della Bor-sa 12. ZDRAVSTVENA DEŽURNA služba Nočna služba od 21 dn 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure |n praznična od ° dr 20- "ire tol 68441 I.EKARNF V OKOLICI Bol junec: tel 228 124. Bazovica tel 226 165; Opčine: tel. 21 Hilli. Prosek: tel 225 141; Božje polje, ogonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel «00-121: Sesljam tel. 909-197; Žavlje tel 213-137; Milje: tel 271-134. Ozeljan Renče Šempas Tolmin Vipava Vrtojba kiosk DELO, kiosk Vidmar Knjigarna Mladin. knjiga Market kiosk DELO, kiosk Tobak kiosk Tobak kiosk Tobak kiosk DELO, Velikonja, Lah, Kavčič, Melink Grosist GO G Market Solkan G Market Šempeter, kiosk Brumat, Premrl Ledine GO - Goriška market T.P. Primorje kiosk Tobak T.P. Primorje Knjigarna Mlad. knjiga kiosk Tobak Leban kiosk DELO kiosk DELO T.P. Primorje Zelo živahno je bilo včeraj v Tržiču na skupščini delegatov tovarn Goriške V ISTRI Ankaran Izola Koper Piran 1 ,-.vd . . Bernardin Portorož škofije Pulj Rovinj Poreč Savudrija kiosk DELO kiosk Babič, DELO, Prim, tisk Samopostrežna restavracija (ob nedeljah) kiosk DELO, Prim. tisk P.T.. 2usterna kiosk Cvetič, Filipčič (avt. postaja), Prim. tisk, Trafika Tobak Prim. tisk - kiosk DELO Knjigarna Prim. tisk kiosk Barolin kiosk VJESNIK (poletna sezona) Trg Bratstva i jedinstva kiask BORBA, Ul. Maršala Tita 12 (poletna sezona) kiosk VJESNIK - Obala kiosk VJESNIK - Motel Istra Precej živahno je bilo včeraj v sejni dvorani enotnega sindikata kovinarjev v Tržiču, kjer so se sestali sindikalni aktivisti vseh tovarn Goriške na povabilo enotne sindikalne federacije. Razpravljali so o odtegljaju 0,60 odstotka na plačo, o katerem sta se domenila rimska vlada in vsedržavno sindikalno vodstvo pred približno tremi tedni. Odtegljaj sodi v vrsto ukrepov, ki jih je sprejela rimska vlada v zvezi s poizkusi, da bi za vrli potrošnjo in inflacijo. V tovarnah ha Goriškem so bile v prejšnjih dneh številne skupščine in na njih je delavstvo izražalo nasprotovanje do tega odtegljaja. Ta naj bi bil šel za finansiranje sklada za reševanje tovarn, ki se nahajajo v slabem položaju, pri upravljanju naj bi skupno sodelovali vlada in sindikati. V zadnjih dneh pa je vlada, na pritisk delavske baze, prvotni sklep spremenila v toliko, da ga delno umika, o stvari bodo mirneje razpravljali v parlamentu po počitnicah. Na včerajšnji skupščini tovarniških delegatov pa je bilo precej živahno. Uvodno poročilo je imel član deželnega tajništva deželne sindikalne federacije Varin, ki je orisal stališče osrednjega vodstva federacije CGIL - CISL - UIL. Potem je v razpravo poseglo zelo veliko število ljudi in ob koncu so odobrili skoro soglasno resolucijo, s katero kritizirajo tako delovanje osrednjega sindikalnega vodstva, ki ni pred sklenitvijo sporazuma z vlado, vprašalo za mnenje sindikalno bazo. I-zrazili pa so istočasno zadovoljstvo zaradi sprememb, do katerih je prišlo v zadnjih dneh in zahtevali dejansko sindikalno nadzorstvo nad skladom, ki se bo s tem odtegljajem ustvarjal. f Čestitke Draga PATRICIJA, ob uspešno o-pravljeni maturi na učiteljišču ti iz srca čestitamo mama, sestra Gabrijela in uonoti. V Dolini praznuje svoj 7. rojstni dan MANUEL FAN6. Da bi bil vedno tako priden in da bi zrastcl v pridnega lanta, mu iz srca želijo mama. papa, sestrica in nona Lidija ter nono Stanko iz Mačkolj. Čestitkam se pridružuje družina Sandra Smotlaka. Na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois je uspešno opravila maturo LETIZIA ZOBIN. Svoji članici iskreno čestita KPD Primorsko iz Mačkolj. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 DRUŽINA bivajoča na Korziki brez otrok nujno išče gospodinjsko pomočnico. Nudi hrano in stanovanje, plačan dopust ter 400.000 lir mesečne plače. Sprejmeta se tudi mož in žena — plača višja. Telefon hotel Impero, Trst - 65933, vprašati po g. Torre. VESPO kupim. Marko Sedej, Ljubljana, Cesta Dolomitskega odreda 173, tel. (061) 261-907. PRODAM avtomobil innocenti J5 letnik 1971 s prenovljenim motorjem. Cena ugodna. Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 211-232. PRODAM dobro ohranjena okna verande. Gruden, R. Piazzutta 6/1 Gorica. IŠČEMO delavca za celodnevno zaposlitev v skladišču z gradbenim materialom. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Skladišče*. IŠČEMO sposobno prodajalko/ca z znanjem slovenščine za samostojno delo v prodajalni na drobno. Ponudbe poslati na upravo Pri morskega devnika, Ul. Montecchi 6, pod šifra »Sposoben*. UGODNO prodam fiat 600. Telefon 212 641. OSMICO je odprl Milič Stanko - Zgonik 34. Toči belo in črno kapljico PRODAM avtomobil alfa-sud letnik 1972 v dobrem stanju. Telefon št 724-031. LJUBITELJE pristne domače kap Ijioe vabimo k čočevim v Doberdob, kjer so odprli osmico z be lim in črnim vinom. Razna obvestila Izletnike, ki so bili na Poljskem s tretjo skupino, obveščamo, da so fotografije z izleta na razpolago pri potovalnem uradu «Aurora» v Ul. Cicerone 4. TRŽAŠKA KJIGARNA obvešča prijatelje ter cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi dopusta od 5. do 18. avgusta. Prispevki Ob 5. obletnici smrti Pia Mede na darujejo žena Julka in hči Luciana 20.000 ter Kristina in hči Majda 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa. Dragi in Drago darujeta 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa. Ob prvi obletnici smrti drage sestre in svakinje Erminije Osič daruje Valerija z družino 15.000 lir za Dijaško matico in ne 10.000 kot je bilo pomotoma objavljeno. OBES • i j BANGA Dl CREDITO Ql TRIESTR TRŽAŠKA K H F: 011 N A BANKA S. P A. Tn?jT ulica r * ilzi 'O.- 35* 21. 7. 1980 Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola-Holandski fiorint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 825,- 1965.- 1760,- 515.- 203.- 28,- 473.- 66.- 710.- 428,- 152.- 197.- 170.- 20,- 30,- 29,- RAZPRAVLJALI SO 0 ODTEGLJAJU 0,50 00 STO NA PLAČI Zastopniki sindikalne baze so kritizirali osrednje vodstvo enotne sindikalne federacije, da se ni soočilo, pred sporazumom z vlado, z delavstvom Začenja sc redna dejavnost love občinske uprave v Sovodnjah Tudi v sovodenjski občini je stekla redna dejavnost nove občinske uprave. Župan Vid Primožič je prisegel prejšnji torek, drevi se sestane občinski odbor, v prihodnjem tednu pa bo po vsej verjetnosti tudi prva redna seja občinskega sveta. V zadnjih dveh mesecih se je namreč nabrala vrsta vprašanj, ki jih bo treba zdaj rešiti v najkraj šem času. Prišlo je tudi do težav na področju javnih del, saj je grad n ja telovadnice že lep čas ustavljena zaradi stečaja podjetja. poznavanje dela klubov OZN tudi med zamejsko mladino. Mladinci s Tržaškega, Goriškega in Slovenske Benečije se lahko javijo na sedežu Mladinskega odbora SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) in v Gorici (Ul. Malta 2 - telefon 24-95), kjer bodo s tem v zvezi prejeli tudi vse podrobne informacije. Rok za prijave se zaključi v sredo, 23. julija. Po sindikalnem sporazumu v Rimu Danes skupščina v podjetju Ansaldo V podjetju Ansaldo v Tržiču bo danes skupščina na kateri bodo o-brazložili vsebino nedavno sklenje- nega dogovora med sindikati in vodstvom Intersinda glede mezdnih izboljšav, organizacije proizvodnje ter drugih vprašanj. Tako se bodo plače v tem in prihodnjem letu postopoma zvišale za 40 tisoč lir. Povišek v znesku 32 tisoč lir bodo izplačali že z julijsko plačo. Za 60 tisoč lir se bo letos povišala proizvodna nagrada, prihodnje leto pa bo večja za 100 tisoč lir, poleg tega bodo delavcem izplačali enkratni znesek 100 tisoč lir. • Spet primer vandalskega obnašanja. Tokrat na poletnem prazniku Juventine v štandrežu. Neznanci so se znesli nad nekaterimi parkiranimi vozili. Polomili so nekaj radijskih anten ter odtrgali brisalce. V SOBOTO IN NEDELJO GARIBALDINSKE SVEČANOSTI V FOJDI IN CORNU DIROSAZZO Predstavili bodo baldi-Natisone, v knjigo nedeljo z dnevnikom brigade Gari-pa bo ljudska manifestacija Tabor klubov OZN v Ankaranu Republiška konferenca klubov OZN Slovenije bo tudi letos, kot je že tradicija, priredila poletno taborjenje za člane raznih občinskih klubov OZN. Taborjenje (II. izmena) se, bo pričelo v petek, 25. julija, in bo trajalo celih deset dni; taborni prostor je med Ankaranom in Debelim rtičem. Želja predsedstva RK klubov OZN Slovenije je, da bi se tabora udeležili tudi mladi iz zamejstva, pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in Avstriji. Na ta način bi se namreč mladi »ozeenov-ci» neposredno soočali tudi s problematiko Slovencev v zamejstvu, na drugi strani pa bi se razširilo V Fojdi in v Corno di Rosazzo bosta konec tedna dve važni prireditvi odporništva. V Fojdi bodo v soboto, 26. julija, ob 17.30 predstavili občinstvu knjigo - dnevnik italijanske garibaldinske brigade Garibaldi-Natisone. Knjigo bo predstavil tajnik furlanskega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja prof. Alberto Buvoli. Gre za ope-rativno-vojni dnevnik te garibaldinske divizije, ki je sodelovala z NOV Jugoslavije in ki so ga po osvoboditvi izročili v varstvo videmski vojaški oblasti. Predstavitev knjige bo v dvorani občinskega sveta. V nedeljo pa bo v Corno di Rosazzo večja manifestacija italijansko slovenskega partizanskega gibanja. Tudi to srečanje bo na čast diviziji Garibaldi-Natisone. Ob 10. uri bodo polagali vence na tamkajš nji spomenik padlih, priložnostne govore bodo imeli tamkajšnji župan. zastopnik deželne vlade, komandant divizije Garibaldi-Natisone in en predstavnik Zveze borcev iz Slovenije. Osrednji govor bo imel pretlseclnik ANPl Arrigo BoTdrlni. V popoldanskih urah bo kulturni nastop godbe na nihala iz Corno di Rosazzo in Tržaškega partizanške ga pevskega zbora. Zanemarjena cesta med Jazbinami in Ločnikom To da občinski delavci in uslužbenci bolj redko zaidejo v bolj oddaljene mestne predele, je menda že znano. Tako je na primer cesta med Ločnikom in Jazbinami, za katero bi morala po vseh pravilih skrbeti guriška občina, do skrajnosti zanemarjena. To dobro vedo zlasti prebivalci Jazbin in Gradiškute, ki jim pot pomeni najkrajšo povezavo z mestom. Gre res za najkrajšo povezavo, ki pa je mnogokrat združena s števil- nimi težavami in ovirami, hi postajajo vse pogostejše. Poleg tega da je cesta ozka in kar precej luknjava, jo voda na nekaterih odsekih zdaj že redno poplavlja. Dovolj je izdatnejša ploha in že je treba paziti na 20 centimetrov globoko je-zerce kalne vode pred Gradiškuto. Če gre tako naprej, pravijo domačini, bo treba kmalu zgraditi most čez nevarno mesto ali pa se oskrbeti s čolnom, kajti tako mlako je precej nevarno prevoziti tudi z avtomobilom. Kot primer skraine zanemarjenosti bi lahko navedli, da je povzročila poplavo cestišča že včerajšnja jutranja ploha. Poleg običajne mlake pred Gradiškuto je voda preplavila cestišče še na dveh drugih mestih. ODŠLA BO NA POT JUTRI Dva alpinista iz Goriške v himalajski odpravi Na streho sveta naj bi predvidoma stopili ob koncu septembra V sredo bo odpotovala iz Benetk v Nepal italijanska tridesetčlanska himalajska odprava, ki bo skušala stopiti na vrh Everesta. Gre za mešano odpravo, saj so v njej kar štiri alpinistke, od teh sta dve iz naše dežele, v skupini pa je tudi Jiri Novak iz Češkoslovaške. Kar osem alpinistov odprave je doma v naši deželi in sicer Marzio Babille, Paolo Bizzarro, Riccarda De Eccher, Sandra Matjak, Piero Mozzi, Giorgio Peruzzi, Adelchi Sil-vera in Giampaolo Zernetti. Adelchi Silvera in Giampaolo Zernetti sta doma na Goriškem. Prvi živi v Gorici, Giampaolo Zernetti pa se je rodil v Krminu, živi pa v Tržiču. Po poklicu je strojni inženir. Tridesetčlanski skupini se bo v Nepalu pridružilo še trinajst tamkajšnjih alpinistov. Pristop naj bi predvidoma trajal tri tedne, bazno taborišče pa bodo postavili proti koncu avgusta na višini 5400 metrov na ledeniku Kam-bu. Pot nikakor ne bo lahka, saj se bodo člani odprave ves čas prali pod monsumskim dežjem, ki je v tem času reden vremenski pojav. Monsum proti koncu avgusta po navadi pojenja in prav v tem času bodo skušali izpeljati vzpon na najvišjo goro. Za to bo potrebno pet taborov, poleg baznega seveda. Najvišji bo stal na višini 8500 metrov, od koder bodo tudi skušali doseči vrh po Hillaryevi smeri. To naj bi se zgodilo proti koncu septembra. Predvidoma se bodo člani odprave zadržali ob vznožju strehe sveta o-krog 40 dni. Povratek v domovino je predviden v začetku novembra. Vodja odprave je Francesco Santon iz Benetk. Sicer pa je zgodovina vzponov na F.verest stara samo nekaj desetletij. Leta 1920 So Angleži opravili prvi resnejši poskus, prvi pristop pa je pred 27 leti opravil Novozelandec Hillary s šerpo Tensingom. Potem so se na najvišji gori sveta vrstile razne odprave. Lani so vrh dosegli Jugoslovani, letos poskušajo srečo Italijani. Uspeli gorišl^ilt folkloristov v ljubljanskih «Križankah» goriške folklorne skupine, ki so v ljubljanskih Križankah v Ljubljani v petek zvečer nastopili skupno s tržaško in rezijansko folklorno skupino v večeru posvečenem zamejski folklori Slovencev v Italiji. To je bil prvi nastop goriške folklorne skupine pred tako številno in tudi zahtevno publiko in naši mladi plesalci so zadovoljni ker so s spletom goriških plesov, ki ima naslov »Goriška šagra* dosegli velih uspeh. Še prej so nastopili na poletnem prazniku v Gabrjah, v nedeljo pa odpotujejo goriški folkloristi v Železno Kaplo na Koroškem, kjer se bodo zbrale številne folklorne skupine. Etnografska razstava «Materialna kultura na Krasu» v Sežani Etnografija vzbuja iz dneva v dan več zanimanja. V Goriškem muzeju deluje posebna strokovna ekipa, ki skrbi za zbiranje blaga na vsem področju severne Primorske in ki daje koristno strokovno pomoč tudi zamejstvu. Tako je strokovna e-kipa Goriškega muzeja poskrbela skupno z domačimi za zbiranje etnografskega blaga tudi na Krasu in v petek, 25. julija, ob 20. uri bodo v prostorih delavske univerze «Srečko Kosovel» v Sežani odprli, na pobudo Goriškega muzeja in Kulturne skupnosti Sežana, etnografsko razstavo z naslovom Materialna kultura na Krasu*. Na o-tvoritvi bodo sodelovali tudi ljudski pesnik iz Tupelč Jože Jazbec ter Moški zbor Sežana - Ponivke, predvajali bodo dokumentarne filme o izdelovanju bičevnikov, izdelovanju grabelj, prešanju terana in tenklanju. Razstavo, bo odprta dn konca avgusta, vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Jutri koncert S precejšnjim zadovoljstvom so se v Gorico v petek ponoči vrnili člani milMIMIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllIHMIlllIMnMIIIMIHIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiMIIMIimUMI MIMOHOD TOVORNJAKOV BUČNA, DEMONSTRACIJA GORIŠKIH AVTOPREVOZNIKOV Delegacija izročila dokument na prefekturi - Demonstracija tudi v Trstu Težave, s katerimi se občasno sooča goriško avtoprevozništvo, so včeraj ponovno prišle do izraza na demonstraciji tovornjakov po goriških ulicah. Avtoprevozniki so tokrat hoteli opozoriti prebivalstvo na težave, v katerih so se znašli, odkar jim jugoslovanska špediter-ska podjetja ne morejo več izplačevati stroškov za prevoz blaga v tuji valuti, kar je v zvezi z omejitvenimi ukrepi in štednjo v sosedni državi. Tako se je delež, ki ga imajo goriški avtoprevozniki v ita lijansko - jugoslovanskem tovornem cestnem prometu, občutno zmanjšal v zadnjih mesecih. Na jesen grozi, če se stvar ne bo rešila, še hujša kriza z odpusti in dopolnilno bla- ) V vseh občinah tržiškega okoliša so pred dnevi objavili sezname tistih občanov, ki so prijavili svoje osebne dohodke ustvarjene v letu 1977. Med temi občinami ie tudi doberdobska. Ni pa še davčna uprava dobila iz Rima podobnih seznamov za goriško okrožje. Objavljamo danes seznam tistih davkoplačevalcev doberdobske občine, ki so v letu 1977 imeli več kot pet milijonov letnega dohodka. Čisto razumljivo, da so se od takrat do danes, v pičlih treh letih, dohodki zelo povečali, običajno za celit petdeset odstotkov, zaradi tega se bo marsikatera številka od takratnega časa zdela majhna. MENJALNICA vseh tujih valut Sergio Benes (5.054.000), Karlo Boneta (5.249.000), Jožef Čadež (5 milijonov 275.000), Karlo Černič (7 milijonov 39.000), Rudolf Černič (5.014.000) , Ivan Colja (5.241.000), Jožef Colja (7.483.000), Giuseppe Corso (6.212.000), Emil Croselli (7 milijonov 162.000), Mario Croselli (7.118.000) , Andrej Devetak (6 milijonov 304.000), Anton Devetak (5 milijonov 733.000), Ivan Devetak (7 milijonov 376.000), Dolores Devetak (8.149.000) , Mirko Devetta (6 milijonov 793.000), Julijan Devetta (5 milijonov 135.000), Miloš Devetta (5 milronov 879.000) Bruno Dusman (5.476.000) , Andrej Ferfoglia (7 milijonov 261.000), Arlando Ferfoglia (6.296.000) , Elda Ferfoglia (7 milijonov 225.000). Evgen Ferfoglia, r. 1951 (5.347.000), Evgen Ferfoglia, r. 1925 (5.936.000), Jožef Ferfoglia, r. 1928 (5.267.000), Jožef Ferfoglia, r. 1936 (6.308.000) Marino Ferfoglia (8.645.000) , Mario Ferfoglia (5 milijonov 126.000), Aldo Ferletič, r. 1939 (5.131.000) , Aldo Ferletič, r. 1935 (5.084.000) , Karlo Ferletič (5 milijonov 230.000), Ed vare’ Ferletič (5 milijonov 519.000), Jožef Ferletič, r. 1929 (5.622.000), Jožef Ferletič, r. 1932 (5.639.000), Just Ferletič (5 mili ionov 871.000), Viljem Ferletič (7.199.000) , Marija Ferletič (5 milijonov 482.000), Mario Ferletič r. 1944 (6.499.000), Mario Ferletič, r. 1943 (5.584.000). Peter Ferletič (5 milijonov 96.000), Radislav Ferletič (5.276.000) , Silvan Ferletič (7 milijonov 457,000), Silvij Ferletič (7 milijonov 883.000), Stanislav Ferletič (7.129.000) , Giuseppe Fois (6 milijonov 303.000), Luciano Fomasari (15.203.000) , Aldo Frandolič (5 milijonov 305.000). Arnaldo Frandolič (5.378.000) , Bernard Frandolič (6 milijonov 656.000), Karlo Frandolič (5 milijonov 168.000), Karol Frandolič (5.195.000) , Branka Frandolič (5 milijonov 642.000), Marčeto Frandolič (5.105.000) , Mirko Frandolič (5 milijonov 832.000), Severin Frandolič (5.481.000) , Vojko Frandolič (5 milijonov 67.000), Karto Frandolich (7 milijonov 89.000), Albert Gergolet (5.714.000) , Andrej Gergolet, r. 1936 (8.707.000) , Andrej Gergolet, r. 1930 (7.761.000) , Andrej Gergolet, r. 1946 (5.385.000) , Armando Gergolet (5 milijonov 151.000), Karto Gergolet (5.531.000) , Evgen Gergolet (5 mili- jonov 23.000), Franc Gergolet (5 milijonov 702.000), Ivan Gergolet (5 milijonov 400.000), Jožef Gergolet, r. 1928 (7.674.000), Jožef Gergolet, r. 1930 (7.749.000), Jožef Gergolet, r. 1930 (7.778.000), Jožef Gergolet, r. 1927 ( 6.792.000), Jožef Gergolet. r. 1952, (6.209.000), Mario Gergolet, r. 1939 (5.760.000). Mario Gergolet, r. 1941 (6.210.000), Mario Gergolet, r. 1936 (6.761.000) Maks Gergolet (7 milijonov 98.000), Stanislav Gergolet (5.203.000) , Vladimir Gergolet (5 milijonov 626.000), Marino Gergolet (7 milijonov 428.000), Aldo Iarc (7 milijonov 158.000), Guido Jelen (6 milijonov 798.000), Arnaldo Jarc (7 milijonov 608.000), Benjamin Jarc (5.024.000) , Karto Jarc (7.291.000). Ivan Jarc (6.348.000), Julij Jarc (7 milijonov 419.000), Romano Jarc (5 milijonov 712.000), Viktor Jarc (6 mihtonov 403.000), Branko Juren (5 milijonov 714.000), Karto Kobal (5 milijonov 81.000). Jožef Kruto (5 milijonov 211.000), Marino Lakovič (5 milijonov 278.000), Aldo Lakovič (5 milijonov 574.000), Andrej Lakovič (6.277.000) , Julij Lakovič (5.803.000), Jožef Lakovič (5.531.000), Stanislav Lavrenčič (5.569.000), Albert Lavrenčič (5.284.000), Aldo Lavrenčič (7 milijonov 407.000), Andrej Lavrenčič (7.156.000) , Bruno Lavrenčič (6 milijonov 891.000), Karto Lavrenčič (6 milijonov 330.000), Mario Lavrenčič (7.377.000) , Romano Lavrenčič (5 milijonov 414.000). Bruno Lavrenčič (6.814.000) , Jožef Lavrenčič (7 milijonov 314.000), Milan Lavrenčič (5 778.000), Darij Leghissa (6.293.000), Stanislav Leghissa (5.67C.000), Ger-mano Marušič (7.673.000), Humbert Marušič (6.354.000), Remigio Mis-sdo (5.322.000), Vojteh Mokole (5 milijonov 281.000), Hektor Moro (5 milijonov 842.000) Erminio Mucchiut (5.706.000) , Emil Pacor (5.811.000), Jožef Pacor (5.808.000), Edvard Pahor (5.673.000), Jožef Pahor (5 milijonov 313.000), Alojz Pahor (6 milijonov 143.000), Adrijan Peric (7 milijonov 317.000), Humbert Peric (5.581.000) , Jožef Peric (5.546.000), Cvetka Devetak (5.686.000), Mario Peric, r. 1943 (5.615.000), Mario Peric, r. 1924 (7.445.000) Miroslav Peric (6.279.000), Ferruccio Racher (7 milijonov 718.000), Franc Radetič (6 milijonov 942.000), Lucijan Radetič (5.233.000) , Adelma Rebula (5 milijonov 942.000), Franc Rebulla (5 milijonov 794.000), Antonio Rossi (5 milijonov 873.0001, Giuseppe Sacco (6 milijonov 420.000), Umberto Sare (5 milijonov 395.000), Viktor Scoch (7 milijonov 480.000), Mario Semolič (6 milijonov 231.000), Ernesto Sobani (5.225.000) , Jožef Sobani (7.862.000), Borut Spacal (10.098.000), Germano Stanič (5.351.000), Olga Stanič (7 milijonov 463.000), Alfredo Sterpin gajno. Goriški avtoprevozniki pa so že trideset let vezani na italijansko-jugostovansko trgovinsko menjavo. V včerajšnji demonstraciji je sodelovalo nekaj manj kot sto tovornjakov, ki so vozili po glavnih goriških ulicah, se ustavili na Travniku, kjer je delegacija avtoprevoznikov bila na prefekturi, zatem so ŠU na parkirne prostore k Rdeči hiši. Avtoprevozniki so včeraj in tako bodo tudi danes ovirali promet tovornega blaga pri Rdeči hiši. Na tovornjakih so bili nalepljeni lepaki v italijanskem, slovenskem in hrvaškem jeziku, na katerih je bito rečeno, da ni pravilno, da je prav goriško avtoprevozništvo tisto, ki mora trpeti v okviru dobrih ju goslovansko-italijanskih odnosov. Od rimske vlade in deželne uprave zahtevajo, da se zavzemajo za hitro in ugodno rešitev njih vprašanj. Avtoprevozniki so se pozno dopol dne odpeljali s svojimi tovornjaki v Trst. kjer sta njihovo odposlanstvo sprejela prefekt Marrosu in deželni odbornik Tripani namesto odsotnega odbornika Rinaldija, ki je pristojen za prometna vprašanja. Te dni se bodo avtoprevozniki sestali še z odbornikom Colonijem, ki je zadolžen za probleme sodelovanja z Jugoslavijo. Deželni organi bodo nastopili na pristojnih ministrstvih v Rimu, da bi na ravni italijanske in jugoslovanske vlade dosegli ureditev vprašanja goriške-ga avtoprevozništva. v oljski baziliki V oglejski baziliki bo jutri ob 21. uri nastopil 50-članski orkester So-fia Sdnfonietta iz Bolgarije, ki ga vodi Emil Chakarov. Na sporedu so skladbe Schuberta, Mozarta in Mendelssohna. Izleti Na sedežu PD Sovodnje sprejemajo (vsak dan od 19. do 20. urč) prijave za dvodnevni izlet v Beograd in na Djerdap, 12. in 13. septembra. Cena izleta je približno 125 tisoč lir. Polovico zneska morajo u-deleženci plačati ob vpisu. Podrobnejša pojasnila nudijo ob vpisu. Slovensko planinsko društvo priredi 27., 28. in 29. septembra družinski avtobusni izlet v Dalmacijo. Podrobnejša pojasnila prejemajo inte-senti na sedežu društva. Sekcija VZPI - ANPI iz Podgore priredi 9. avgusta tridnevni izlet v Beograd z obiskom groba predsednika Tita ter ogledom znamenitosti jugoslovanskega glavnega mesta. Spotoma se bodo ustavili še v Jasenovcu ter Slavonskem Brodu. Prijave sprejema Edi Maligoj, tajnik sekcije. Slovensko planinsko društvo priredi 2. in 3. avgusta izlet v Dolomite z vzponom na Civetto. Pojasnila na sedežu društva ter pri predsedniku. Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi v torek, 29. julija, izlet na Kamenico (Staro goro). Planinska skupina SPD iz Sovo-denj priredi 1., 2. in 3. avgusta izlet v Julijce z vzponom na Prisojnik, Razor in Kriške pode. Na pot bodo odšli v petek, 1. avgusta popoldne iz Nove Gorice. Z avtobusom se bodo peljali do Vršiča. Povratek je predviden z vlakom. Izlet vodi Branko Kuzmin. (7.939.000), Albin Suc (5.791.000), Albin Suligoi (6.705.000), Giovanni Ulian (5.889.000), Šesto Ulian (5 mi lijonov 285.000), Ivan Vescovi ,(6 milijonov 22.000), Adrijan Visintin (6 milijonov 913.000), Emil Visintin (6 milijonov 127.000), Bruno Zampar (7.414.000) , Olinto Zamer (6.097.000), Lino Zolia (5.239.000), Severin Zotti (5.878.000) , Alberto ZUzdč (7.703.000). Ranjen v pretepu Zaradi poškodb, ki jih je zadobil v pretepu na poletnem prazniku v Moraru, se bo moral 20-letni Miche-le Bencich iz Koprivnega zdraviti 10 dni. Sprl se je z 20-letnim Lorenzom Spessotom iz Gradišča. Od besed sta kmalu prešla k dejanjem In tako se je zadeva končala v bolnišnici. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Alessio Visintin. Ion Nadale, Claudio Bigot, Egon Covi. Stefano Cantarutti, Lara Do-nati, Massimiliano Colucci, Fabio Pecorari, William Bacchetta. Sabri na Pettorossi, Francesco Saponaro. Maria Elianto. Elisa Baselli. Anna lisa Visintin. Masna Zollia. UMRLI SO: 52 letni upokojenec Roberto Lucidi, 71-letni upokojenec Geremia Visintin, 43-letni delavec Vittorio Rivolt. POROKE: Silvano Bregant ln Mariagiustina Violano, Odilo Bosi in Eugenia Zubin, Giovanni Mazza in Maria Senn. OKLICI: Massimo Niccoli in Vi-viana Piacentini, Emilio Carelli in Mirella Zeffer. Silvano Bozzini in Adriana Fasiolo, Stanko Radikon in Suzana Saksida. Giovanni Tusini in Daniela Bratovich, Kino (fur Ir ii VERDI 17.15-22.00 «Emily sweet E-mily». Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO Zaprto VITTOR1A Zaprto. Tršifi EXCELSIOR 18.00-22.00 «007 Thun-derball*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Sei uomini d’acciaio». Nova Carica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Tovarišija*. Jugoslovanski film SVOBODA 18.00-20.00 »El Mexica-no». španski film. DESKLE 19.30 «Samokres». Italijanski film. DE/URNA LEKARNA V GORIC Danes ves dan in ponoči je Gorici dežurna lekarna Tavasai Korzo Italia 10. tel. 25-76. Prosveta Člani otroškega pevskega PD Naš prapor bodo imel danes ob 16. uri v prosveto rani v Pevmi. Priporoča se udeležba. Prispevki V spomin na teto Mileno sta Marčeto in Marko darovala 50 tisoč lir v sklad za poimenovanje sovodenj-ske šole po Petru Butkoviču in ne 5.000, kakor smo pomotoma objavili v petek. Dr. Ernest Petrič: Mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v Italiji po Osimu (Od našega dopisnika) V preteklih dneh se je zvrstilo več dogodkov, ki so pomemhni za dogajanja v okviru italijanske skupnosti v Jugoslaviji. V okvir vedno pogostejših in vedno bolj plodnih stikov med kulturno umetniškimi krogi iz Kopra in Tre-visa spada tudi obisk oziroma nastop godbe na pihala »Domenico Visentin*. ki je nastopila na Titovem trgu v Kopru in predstavila bogat ih dobro pripravljen repertoar, s katerim je nastopila tudi v številnih'italijanskih mestih, pa tudi v Avstriji in Švici. Pred dvema letoma je koprska televizija posnela in nato oddajala celoten program, ki ga je izvedla godba «Domenico Visentin*, sedaj pa se je ta ansambel predstavil z uspehom še v Portorožu, v Ankaranu, , v Postojni jn Ilirski Bistrici, Pod vodstvom dirigenta Romana Satnarinija je številnemu občinstvu predstavil skladbe Albi-nonija, Giazzotta, Barda, Bellinija, Ivanova in drugih velikih skladateljev. Koncerta so se udeležili tudi predsednik obalnih občinskih skupščin Alojz Ceglar, predsednik obalne sindikalne zveze Ivan Ba-žec, organizacijski tajnik kulturnih skupnosti Leander Cunja in drugi. V dopoldanskih urah je godba »Domenico Visentin* nastopila v Žusterni Po koncertu, so se izvajalci bogatega programa in nekateri predstavniki oblasti in družbenih organizacij udeležili kosila, ki sta ga pripravili Zveza kulturnih organizacij in Italijanska unija Med napitnico sta predsednik ansambla Giuseppe Da Pian in njegov tajnik Augusto Cagnan izrazila hvaležnost organizatorjem za vabilo, hkrati pa sta povabila gostitelje naj pridejo gostovat v Treviso. V imenu Italijanske unije in Zveze kultulnoumetfriških organizacij sta se za vabilo zahvalila Giovanni Miglioranza' in Albert Primožič. Sledila jp nato izmenjava daril, pri čemer je predstavnik godbe na pihale iz Tre-visa izročil štiri kolajne, ki so jih dobili: Giovanni Miglioranza, Enojo 0 pa s si in Livio Crevatin kot predstavniki Italijanske unije ter Albert Primožič. V preteklih dneh se je v parku Prvega maja v Opatiji vršila zanimiva prireditev: nastopili so mladi pevči italijanske nacionalne skupnosti.' Prireditev je pravzaprav omogočila krajevna turistična organizacija, izpeljala pa jo je reska italijanska skupnost. NEDELJSKE PRIREDITVE UVOD Mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v Italiji Položaj slovenske manjšine v Italiji in pravice njenih pripadnikov, gledan z vidika mednarodnega prava, je po letu 1975 v marsikaterem oziru spremenjen. Dvoje razlogov je za to. Najprej seveda uveljavitev osimskili sporazumov. Drugi, manj znan pa vendarle pomemben razlog, pa je dejstvo, da je Italija prav po letu 1975, torej prav v osimskem obdobju, pristopila k vrsti splošnih mednarodnopravnih aktov, ki opredeljujejo, posredno ali neposredno, položaj manjšin in pravice njihovih pripadnikov, torej tudi Slovencev v Italiji. O dalekosežnem, zgodovinskem pomenu osimskih sporazumov, zgodovinskem ne le glede odnosa med SFRJ in Italijo, temveč tudi v širšem evropskem kontekstu, je bilo marsikaj povedano in zapisano. Po, lahko bi rekli, tisočletnih osvajalnih ambicijah z Apeninskega polotoka na drugo stran Jadrana in preko Soče v Primorje in Istro, pomenijo ti sporazumi izraz čvrstega spoznanja, da je med jadranskima sosedoma danes, ob koncu 20. stoletja, možno-’le e-nakopravno sožitje. Osimski sporazumi pomenijo odpravo tistih težkih hipotek, ki so v povojnem obdobju bremenile odnose med Jugoslavijo in Italijo. Ena od teh hipotek je bil tudi položaj in vloga nar odrtih manjšin na obeh straneh italijansko -jugoslovanske meje, točneje rečeno, neustrezen položaj slovenske manjšine v Italiji. Pogodbenici osimskih sporazumov se zato nista mogli izogniti tudi temu zapletenemu in težkemu vprašanju. Z ustreznimi določili osimske pogodbe sta se mednarodnopravno druga drugi zavezali, da bosta s svojim notranjim pravom v polni meri uredili položaj narodnih manjšin in njihovih pripadnikov, italijanske v SFRJ in slovenske v Italiji. Po uveljavitvi osimske pogodbe, so se v Italiji pričela prizadevanja za uresničitev obveznosti v odnosu do slovenske manjšine, Ta prizadevanja ne potekajo ne gl&dko ne hitro. Opaziti je tudi, prav v zvezi z določili o pravicah manjšin v osimski pogodbi (čl. 8 in 4. odstavek preambula), različne poglede v literaturi, na obeh straneh meje; bolj posredno kot neposredni pa tudi razločke v stališčih obeh osimskih pogodbenic. Te razlike se nanašajo predvsem na vprašanje, kakšen je dejanski obseg mednarodnopravne obveznosti po tistih določilih osimske pogodbe, ki se nanašajo na manjšine. V zadnjem desetletju je prišlo v širših mednarodnih razsežnostih do uveljavitve novih pogledov na vlogo narodnih, rasnih, etničnih in jezikovnih manjšin v mednarodnih odnosih. Vse manj dvomov je o tem, da je potrebno zagotoviti manjšinske pravice tudi na mednarodni ravni, z določili mednarodnega prava. To novo gledanje ne potrjuje le dejstvo, da se v novejše mednarodne akte skoraj praviloma vključujejo tudi določila o pravicah pripadnikov manjšin (tako tudi npr. v helsinško sklepno listino; v sklepni dokument havanske konference itd.). Razširil se je krog držav, ki so z ratifikacijo pristopile k tistim mednarodnim konvencijam, ki so posredno ali neposredno pomembne za zagotavljanje položaja narodnih in drugih manjšin in ki opredeljujejo pravice pripadnikov manjšin. To potrjuje tudi dejstvo, da je pred organi OZN v postopku — ne brez izgledov na uspeh — predlog posebne deklaracije o pravicah oseb, ki pripadajo narodnim, etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam. To je videti skorajda neverjetno, če se spomnimo na kak odpor so naleteli in kako brezplodni so ostali napori pred 30. leti, pa kasneje, da bi se vsaj kakšno posamezno določilo o manjši- .................................mini..im.....................................................................................................iiiiiiiiiiiii n ah, oziroma o pravicah pripadnikov manjšin, vneslo leta 1948 v Splošno deklaracijo OZN o človekovih pravicah in v druge mednarodne akte. Tudi v Italiji se je glede povedanega v zadnjih letih, skladno s splošnim progresivnim družbenim premikom, marsikaj spremenilo, kar seveda neposredno ali posredno vpliva tudi na položaj slovenske manjšine v Italiji. Omenimo naj kot primer dejstvo, da je leta 1978 Italija končno, po 12 letih, le ratificirala obe konvenciji OZN o človekovih pravicah. Skratka, z osimskimi sporazumi in s pristopom Italije k nekaterim splošnim mednarodnopravnim aktom, je prišlo v novejšem času do pomembnih sprememb v mednarodnopravnem položaju slovenske manjšine v Italiji, kar je seveda vredno pozornosti. Vredno je ugotoviti, kakšen je po nastalih spremembah mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v Italiji. Kakšen je torej obseg pravic, ki gredo po mednarodnem pravu «de lege lata» slovenski manjšini oziroma njenim pripadnikom v Italiji, bodisi na temelju Osima, bodisi na temelju splošnih mednarodnopravnih aktov, h katerim je v zadnjih letih pristopila Italija. 1. Mednarodni akti, ki zavezujejo Italijo (po stanju 1. 1. 1980) Italija je danes stranka pogodbenica vseh pomembnejših splošnih mednarodnih aktov, zlasti vseh tistih aktov OZN, ki vsaj posredno, bodisi skozi varstvo človekovih pravic, bodisi skozi prepoved diskriminacije, ali pa neposredno (npr. čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah), opredeljujejo splošne mednarodnopravne standarde glede odnosa držav do narodnih, rasnih, etničnih in jezikovnih manjšin in določajo pravice pripadnikov teh manjšin. Tako je Italija ratificirala in jo torej zavezujejo: Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (4. 6. 1952), Konvencija o odpravi vseh o-blik rasne diskriminacije (5. 1. 1976), in končno je Italija ratificirala 15. 9. 1978 tudi Konvencijo OZN o državljanskih in političnih pravicah, Opcijski protokol k tej konvenciji, ter Konvencijo OZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah človeka. Kot je iz navedenih datumov italijanskih ratifikacij razvidno, sodi Italija med tiste države, ki niso ravno pohitele s pristopom k tem konvencijam, saj je npr. Italija za ratifikacijo obeh konvencij OZN o človekovih pravicah rabila celih 12 let (od 1960 do 1978), za Konvencijo OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije 11 let (od 1965 do 1976) in za Konvencijo zoper genocid skoraj 4 leta (od 1948 do 1952). Res pa je, da je Italija med redkimi državami, ki so že ratificirale tudi Opcijski protokol h Konvenciji OZN o državljanskih in političnih pravicah človeka, ki ga je že ratificiralo v Evropi le sedem držav. Te, za mednarodnopravni položaj manjšin in njihovih pripadnikov pomembne konvencije, torej zavezujejo Italijo tudi glede njenega odnosa do slovenske manjšine in njenih pripadnikov povsod v Italiji, kjer manjšina živi. Velja omeniti, da se prav na obe konvenciji OZN o človekovih pravicah in na Konvencijo OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije posebej sklicuje preambula osimske pogodbe. To je bilo pomembno ob sklepanju osimske pogodbe (zlasti v letih 1974 - 1975, podpisana je bila 10. 11. 1975), saj takrat Italija še ni, kot je razvidno, ratificirala nobene od omenjenih konvencij OZN. S preambulo osimske pogodbe pa je izrazila Italija, čeprav še ni bila stranka teh konvencij, pripravljenost ravnati se po načelih in normah konvencij OZN v odnosu pripadnikov slovenske manjšine. NA POBUDO ITALIJANSKE UNIJE IZ KOPRA Zelo žive kulturne vezi med Koprom in Previsom Številne prireditve, za katere daje pobudo Italijanska unija v raznih istrskih središčih - Reška Opera v puljski areni Od petka do nedelje so imeli v Repnu tradicionalno razstavo domačega vina — terana. Kot kaže gornja slika, privabi prireditev veliko ljudi. Podobno je bilo tudi na Krmenki, kjer je v nedeljo v kulturnem programu «Sngre>' nastopila tudi godba z Brega (spodnja slika) V nedeljo so imeli v Nabrežini »Naš praznik*, na katerem je nastopila tudi godba na pihala iz Pirana Ženska in njena stvarnost NOVA MEDICINA 0 NAJPRIMERNEJŠI PORODNI LEGI »Planet ženska* je najpresenet-ljivejše odkritje zadnjih let, odkritje, ki se dejansko še ponavlja iz dneva v dan in ki se pojavlja na vseh področjih. Zato so se o tem »fenomenu* razpisali družbeni in politični delavci, pa tudi znanstveniki in psihologi, pa sociologi in zdravniki. Neznanka, ki jo v razna dogajanja vnaša ženska, je namreč postala tako pomenljiva, da se je ni moglo več opredeliti kot «splošno variacijo*. Vsi ti opazni premiki pa so vplivali tudi na žensko samo, oziroma, kar je še posebej presenetljivo, na žensko fiziologijo. Hipoteza, da je tudi številčnejše in aktivnejše vključevanje žensk v družbeno dogajanje pripomoglo k precej bistvenim spremembam trajanja «plodnega loka*, namreč ni več zgolj nakazana, temveč jo zagovarja že veliko število strokovnjakov. Ob tem je treba seveda upoštevati iznajdbe na farmacevtskem in zdravstvenem področju, iznajdbe, ki so v večjem številu kot prej bile namenjene ženski. Zanimivo pa je, da prav zadnja odkritja na zdravstvenem podro- čju pravzaprav niso odkritja, temveč stare resnice, ki so bile zadnje čase pozabljene in omalože-vane Gre predvsem za pojave, ki niso bolezenski v ožjem pomenu besede, ki pa so si jih zdravniki «prisvojili» — gre torej prvenstveno za porod in meno. Predvsem v zadnjih letih je bilo o teh vprašanjih veliko polemik, še več pa pričevanj s strani žensk o arogantnem, odbijajočem pristopu zdravstvenega o-sebja do teh »bolnic*. »Če so to, kakor so, naravni procesi, potem je tudi naravno in logično, da se procesov zaveda in jih v določeni meri ara presojati vsaka žen-ska», so vedno odločneje začela zatrjevati ženska gibanja Njihove teze so sprva naletele na gluha ušesa, vendar so sčasoma prodrle tudi na do takrat nedostopno območje uradne zdravniške znanosti. Ugotovitev namreč, da je na primer nega porodnic, podrejena skoraj izključno potrebi in celo komoditeti zdravnikov, je zadnje čase dobila zagovornike tudi med zdravniki. Dokler so tovrstno ugotovitev krepile »samo* izkušnje žensk, je bila pač samo »ženska muha* ali »modna marnja* ali celo »pretveza za zgago*, ki naj bi jo vnesle feministke. Ko pa je vrsta zdravnikov začela dokazovati, da so zahteve in predlogi žensk osnovani, so »ženske muhe* dobile pečat znanstvenih utemeljitev. Zadnja iz dolge serije dokazanih tez ni niti znanstvena utemeljitev, temveč zgodovinska zanimivost: nanaša se na eno izmed najbolj perečih in tudi žolčnih razprav med zdravniki in porodnicami, na tako imenovano ginekološko lego, ki jo mora v bolnišnicah med porodom zavzeti vsaka ženska. Že nešteto primerov pa je dokazalo, da je ležeči položaj z dvignjenimi koleni med najbolj bolečimi in najmanj • primernimi za porodnice pred in med porodom. Uvedli so ga šele leta 1738, »iznašel* pa ga je Francois Mau-riceau, ki je kot porodničar moral nadzorovati porod takratne francoske kraljice. In razumljivo je, da se je hotel obvarovati pred kakršnimikoli presenečenji !n si je zato za kraljico omislil tako lego, ki bi njemu omogočila ta- kojšen poseg. V takratnih razmerah je bila odločitev Mauriceau-ja mogeče celo napredna, vsekakor pa so jo takoj vnesli v zdravniške anale in med trdna pravila. In tako so ženske od takrat, vsaj tiste, ki so lahko računale na zdravniško pomoč, začeje rojevati laže. Do takrat so se namreč ženske v Evropi posluževale tistega načina poroda, ki mu danes r>ravimo naravni ali primitivni, kar pomeni, da so rodile čepe ali stoje naslonjene na neko oporo ali na jiol sede. Tako še dandanes rojevajo ženske v tako i-menovanem. nerazvitem svetu. Vendar pa povratek k vertikalni legi pri porodih zagovarja veliko zdravnikov: najštevilnejše in najbolj poglobljene pa so . študije predsednika Mednarodne zveze porodničarjev in ginekologov prof,-Roberta Caldeyra Berčie, ki je v uvodu objavljenih razprav izrecno zapisal, da ležeči položaj ne zagotavlja večje Varnosti za porodnico in dojenčka in da tak položaj sploh ni naraven. Na podlagi podatkov, ki jih je prof. Caldeyro Barda zbral v le- tih svoje zdravniške prakse, nadalje ugotavlja, da si dejansko najprimernejšo lego izbere vsaka porodnica posebej, če seveda ima to možnost. Vendar pa najmanj komplikacij in naporov prinaša prav , pokončna lega, ki med drugim tudi pripomore k občutnemu skrajšanju celega poteka poroda. Do podobnih zaključkov so prišli tudi na milanski kliniki »Vit-tore Buzzi*. kjer so že uvedli nekdanji način lege med porodom. Izkazalo se je, da sj. je ; večina porodnic nekako instinktivno izbrala pokortčno lego, zato so tudi že izdelali načrt za »porodniški stol*.' Krepko spominja na tiste priprave, ki so jih uporablj-a li pred zloglasnim letom 1738 in ki bi morale po mnenju zdravniških rodov, ki sb se zvrstili od takrat do daneš; krasiti izključno muzejske dvorane. Povratek k .starim metodam pa v tem primeru ne pomeni zatekanja k starim dobrim prepričanjem, temveč priznanje veljavnosti tistih tez, ki zahtevajo, da se o določenih vprašanjih najprej vpraša in upašteva- mnenje prizadetih. ,.. ■: .-Iv. i r. . , . (bp) Pravzaprav so prvič priredili koncert tako imenovanih mini pevcev že v Lovranu, kjer je občinstvo prireditev lepo sprejelo. Zato so ta koncert priredili tudi v Opatiji, kjer se je zbralo veliko občinstva, deloma domačinov, deloma pa tujih turistov. Na tem koncertu je nastopilo 15 mini pevcev, ki jih je spremljal orkester reške Italijanske unije pod vodstvom dirigenta Severina Stepancicha. Pevci so izvedli celo vrsto zelo popularnih popevk. Podobne pobude se vršijo oziroma so v pripravi tudi v drugih krajih in organizirajo jih kulturno umetniške sekcije Italijanske unije in sicer v Vodn.janu, v Galežani. v Pulju in Rovinju, ker bodo v prihodnjih tednih pripravili več prireditev za tuje turiste. Zelo pomemben kulturni dogodek smo v prihodnjih dneh mogli zabeležiti v puljski areni. Operni ansambel reškega gledališča Ivan Zajc je uprizoril «Istrsko svadbo* znanega istrskega skladatelja Antonia Smareglie. Kot je znano, opera »Istrska svatba* prikazuje stare ooročne navade v Vodnjanu, Znani stdadaletj Antonio Sma reglia se je, kot je znano, rodil leta 1845 v Pulju. Več let je poučeval na tržaškem konservatoriju. Opera «Istrska svatba* je ena najboljših njegovih del in prikazuje živo istrsko folkloro iz preteklega štoletia. Predstava, ki jo je izvedlo reško gledališče, je naletela na .veliko zanimanje občinstva in to deloma na račun vsebine in glasbe same, deloma pa zaradi odličnih izvajalcev kot so: Božena Glavkova, Zorka Wolf, Dinko Lupi, Ljubomir Strgačič, Marino Sfiligoj ip FeTruccio Man-zin. Dirigiral je Davorin Hauot-feld. ENNIO OPASSI V PETEK V LJUBLJANSKIH KRIŽANKAH «Od Istre do Rezije» Nastop folklornih ansamblov iz našega zamejstva «Od Istre do Rezije* — po tej idejni in zemljepisni zasnovi se je v petek zvečer v ljubljanskih Križankah odvijal večer ljudskih plesov in pesmi. Prireditev je sodila v okvir že 28. mednarodnega poletnega festivala v Ljubljani, izvajali pa so jo skupine in posamezniki, ki delujejo in so izraz slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Podati vsaj bežno in okvirno podobo slovenske folklorne tradicije v italijanskem zamejstvu — tako so večer zamislili nosilci pobude: po osnovnem predlogu osrednjih organizatorjev so si namreč sami nastopajoči izoblikovali večer, tako da je bil res čimvernejši prikaz folklornega izročila in pa tudi njegovega današnjega tolmačenja in podajanja. Zamisel je bila mikavna in nadvse zanimiva, vendar je ni bilo lahko izvesti, predvsem ne tako, da bi bila lahko privlačna za vsakogar. Prikazane plese namreč ne odlikujejo kakšne posebne plesne težave ali zelo atraktivni elementi, niti niso spleti posebno živahni in razigrani, gre za take plese, ki jih ljubi domačin ali pa so všeč globljemu poznavalcu in ljubitelju folklore. Nedvomno je plesno folklorno izročilo, ki je sodilo v okvir prireditve «Od Istre do Rezije*, posebnost v slovenskem ljudskem izročilu, tudi če odštejemo »posebnost med posebnostmi*, ki jo predstavlja bogata in dragocena ljudska zapuščina rezijanske doline. Tokrat je bilo rezijansko zastopstvo dokaj številno: poleg folklorne skupine, ki je med redkimi, ki še izvaja «živ > folkloro*, to je plese in pesmi, ki se jih ne uče izrecno, ker jih v domačih vaseh še vsi poznajo in izvajajo ob posebnih priložnostih, je nastopila še ženska pevska skupina iz Bile s starimi ljudskimi pesmimi in kantavtor mlajše generacije Rino Chinese, ki združuje modernejši način podajanja z besedili, ki spominjajo na ljudsko pesem, Z ljudsko pesmijo in glasbo v starejši in originalnejšd obliki pa sta se predstavila ženska pevska skupina «Slu ledi* in Oskar Kju-der, ki je nastopil s staro harmoniko «na gumhe* ali tako imenovano «zvajtonarca». Pustne običaje, ki jih jx>znajo samo v beneški vasi črni vrh, .je s kratkim nastopom predstavila skupina «blumarjev», to je fantov, ki si nadenejo posebna bela pustna oblačila, ki jih krasijo veliki zvonci in značilna visoka in lepo okrašena pokrivala. Na nekdanio poletno «šagro» pa se je navezala goriška folklorna skupina, ki je tako prikazala starejše značilne plese in pesmi z Goriškega, ki se jim poznajo vplivi sosednjih Furlanov in pa predvsem mestnega življenja in običajev. Tudi plese, ki rili je v svoj tržaški splet vključila tržaška folklorna skupina «Stu ledi*, so še najraje plesani na vaških «ša-grah». Njihova značilnost — elegantna drža in rahlo pozibavanje, ki spominja na valovanje morja — se sicer v nekoliko drugačni obliki poj'avlja tudi pri sosednjih plesih iz Slovenske Istre, ki jih je v Križankah prav tako izvedla tržaška folklorna skupina. Med družabne plese, ki jih tudi ne odlikuje razigrana živahnost, temveč prej zadržana eleganca, sodijo tudi furlanski plesi, ki jih je kot svojo, zadnjo točko prikazal ansambel «Stu ledi*. Idealni sklep celotne prireditve pa je bila lahko te značilna rezijanska ljudška glasba, ki so jo seveda izvajale «cytire» in «bunkala» in ki v svoji navidezni monotonosti skriva veliko pestrost, predvsem pa starodavno in zato dragoceno poreklo. (bp) niiiiiiiMMiiiiinimiiiiiiiiiiniiiiMiiHiiiiimifmiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiuiiiHiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiMi Novost na knjižni polici Zlata knjiga poezije V zbirki Zlata knjiga poezije, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga, je izšlo šest knjig z izbranimi deli slovenske poezije. SONČNICA NA RAMI je naslov prve knjige, ki predstavlja izbor slovenske mladinske poezije s pesmimi za otroke od Frana Levstika do danes. Obširno knjigo je izbral in uredil Niko Grafenauer, ki je iiapisal tudi spremno besedo. S pesmimi za otroke in mladino je zastopanih nič manj kot 47 slovenskih pesnikov in pesnic. Od Frana Levstika, preko Zupančiča, Alojza Gradnika, do Iga Grudna in najmlajših Daneta Zajca, Minattija, Forstneriča, Vegrijeve, Košute in drugih. Zajetna knjiga s skoraj 500 stranmi prinaša poleg samih pesmi tudi biografske in bibliografske podatke o pesnikih in njihovem delu, ki sta jih zbrala Boža Pleničar in urednik zbirke. Knjiga pa je tudi opremljena z nekaj ilustracijami Kamile Volčanšek. Dodatno vrednost pa daje knjigi še spremna beseda urednika Nika Grafenauerja, ki predstavlja kratek esej o slovenski mladinski poeziji. Jože Šmit: JEŽEK SE ŽENI. To je druga knjiga Zlate knjige poezije, namenjene mladim. Gre za zbirko poezije leta 1922 rojenega pesnika Jožeta Šmita, doma iz okolice Rogatca, ki jo je izbral in uredil avtor sam. Ta je sicer napisal že več knjig za otroke, iz njih pa je odbral najboljše za to knjigo, kateri je sam napisal predgovor in se v njem predstavil bralcem. Ilustracije je prispeval Milan Bizovičar. Kajetan Kovič: ZLATA LADJA. To je naslov mladinske poezije znanega pesnika Kajetana Koviča, ki se je v spremni besedi prisrčno predstavil svojim mladim bralcem in jim na kratko pojasnil tudi svojo pesniško pot in vzpodbude na njej. Precej barvnih ilustracij za knjigo je prispevala Lidija 0-sterc. Pesniški tovariš Koviča je Tone Pavček, ki se predstavlja z zbirko VRTILJAK, izborom svoje prikupne mladinske poezije, ki jo je ilustriral Štefan Planinc. Tudi v tej knjigi je pesnik sam napisal spremno besedo. Anica Černejeva. METULJČKI. Anica černejeva, doma izpod Pohorja je bila profesorica na ljubljanskem učiteljišču, kjer so jo jeseni 1943 aretirali domači izdajalci. Poslali so jo v koncentracijsko taborišče v Nemčijo, kjer je jeseni leta 1944 umrla, černejeva je pisala pesmi za mladino, izbor njenih pesmi predstavlja sedanja izdaja, ki jo je uredila Erna Musarjeva. Ta je napisala tudi spremno besedo o avtorici, njenem življenju in delu. Marjanca Jemec Božič pa je prispevala ilustracije. Če gre za zbirko mladinske poezije si te seveda' ni mogoče zamisliti brez poezije Otova Župančiča. Urednik (Ivan Minatti) je zato v zbirko mladinske poezij,p uvrstil tudi poezijo tega pesnika. MEHURČKI IN PETDESET UGANK, je naslov te knjige, za katero je pesmi zbrala in jih u redila Alenka Glazer. Ta je napisala tudi spremno besedo o pesniku, medtem ko je ilustracije prispevala Mavlenka Stupica. Sl. Ku. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Benetke: Koncert za jutrišnji dan 13.00 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Balzacova velika ljubezen 2. del 18.10 Risanke 18.15 Sveže, sveže - poletni program za mladino 18.30 Woobinda TV film' 19.20 lleidi - risani film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Mitlvas Sandorf - 4. del nadalj. 21.45 Gore sveta - dok. 22.40 Nepremagljivi - TV film DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.00 Jazz poletja 13.50 - 15.55 Olimpijske igre 19.45 DNF.VNIK 2 • Odprti studio 20 40 DNEVNIK 2 - Dossier «Grandangolo> 21.30 Que'la notte inventarono lo spogliarello - film 23.10 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Med oddajo: Olimpijske igre Tretji kanal 19.00 in 19.15 DNEVNIK 3 in Deželne vesti '9.45 Olimpijski rekordi 20.00 Vzgoja in dežele 29.30 Olimpijski rekordi 20.40 Turin, glavni trgi 21.25 Dva krat sedem - Znanstvena oddaja 22.15 DNEVNIK 3 22.30 Olimpijski rekord; 22.40 DNEVNIK 3 - Športne vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.45 Poročila 9.50 Propagandna oddaja 9.55 OI Košarka (ženske) Jugoslavija - Kuba 11.30 Pihalni orkester Idrija 12.00 F. Puntar: HA, lutkovna predstava 12.40 Pevski tabor 80. I. oddaja 13.10 OI: Boks, kvalifikacije 14.30 Poročila 16.15 Colargol, lutkovna serija 16.30 Dokumentarni film o olim piadi v Miinchnu 18.15 Čas, ki živi: Napad na vlak 18.55 OI: Rokomet (moški) Jugoslavija - Švica 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 21.00 Radopolje, film 22.30 Lououx Lorenzi: Emile Zola, nadaljevanje in konec 23.30 Poročila Koper 15.25 OI: Rokomet, Odbojka, gimnastika 19.30 Odprta meja 20.00 Otroški kotiček: Bilo je leta 1945 - srečanje z iborcem 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 TV dnevnik 21.00 Iz oči v oči - film 22.30 OI: Plavanje, Vaterpolo Zagreb 16.45 TV koledar 17.00 Olimpijska kronika 21.00 V središču 22.30 Glasbena oddaja TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro o naše; 8.10 Jutranji almanah: 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.10 Radijski koncert: Koncertni ansambel gledališča Verdi: 11.00 Jugoslovanska lahka glasba: 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Skladišče vsega lepega; 12.30 Melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Glasbeni (»poldan; 16.00 Na produ Glinščice; 16.50 Deset minut z orkestrom Krešdmira Oblaka; 17.10 Klasični album: Glasba na temo; 17.30 «Zločin na Kozjem otoku*; 18.40 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 8.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasbeno prebujanje; 8.50 Glasba: 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Poje Fred Bongusto; 10.30 Glasba: 10.40 Mozaik; 11.00 Danilo Švara: Overture brillante; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Kim, svet mladih; 14.33 Klavirska glasba; 15.00 Prijetno popoldne; 15.30 Veselo z glasbo; 15.45 Z nami je. . 16.00 Posebna oddaja; 16.30 Orkester Frank Pleyer; 17.00 Glasovi našega časa; 17.30 Crash; 18.00 Glasbena fantazija: 18.30 Orkester Ati soss; 18.45 Radijski oder; 19.15 Poje Meta Malus; 20.00 Zbori v večeru. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.30, 14.30 Poročila; Veselo v praznično dopoldne; 9.00 Ob Dnevu vstaje; 9.35 Pesmi naših borcev; 14.03 Le vkup uboga gmajna; 14.40 Glasbeni notes, objave 15.00 Glasba po željah; 16.00 Na obisku pri prvoborcih; 16.15 Poje Elda Viler; 16.30 Reklame in zabavna glasba; 17.00 Nepozabne narodne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Pepel in kri; 18.00 Partizanska pesem; RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.15 Ulica Asiago Tenda, glasbeno-govorni program; 8.40 Italijanske popevke; 9.00 Radio anctiio jjoletje 80, glasbeni program; 11.00 Jutranji veriete; 12.03 Vi in jaz, glasbeno-govorni program; 13.15 Glasba; 14.30 Zdravstvena oddaja; 15.03 Rally, glasbeni program: 15.30 Popoldanska srečanja; 17.00 Olimpijske igre; 19.20 Glasba: 20.30 Inštrument moderne glasbe. LJUBLJANA 8.00, 9.00, 10.00, 13.00. 14.00, 15.00, 10.00, 18.00, 20 00 Poročila; 9.08 «Čuvaimo roške spomenike*; 9.30 Mladinski zbor; 10.05 Odmevi s slov. festivalov; 11.05 Spomini predsednika Tita; 12.10 Poletni divertimento; 14.15 «Enotn.i v boju - enotni v miru*; 14.00 Poročila; 15.05 Humoreska; 15.25 To je bila pesem temnosvetlih dni; 16.15 Slovenija, od kod lepote tvoje; 17.00 »Svoboda in prihodnost slov. naroda*; 17.30 Koračnice; 18.05 Spomin na partizana; 18.20 »Za dom, za svet NOV. . .»; 19.00 Blaž Arnič: Z vlakom; 19.40 Praz nični zvoki; 20.35 Lahko noč. otroci; 20.45 Minute z ansaipblom Francija Puharja; 21.00 Slov. zem lja »Svečanosti v Piranu*; 21.30 S solisti in ansamblom JRT; 22.05 Radijska igra; 22.10 Kitara v rit mu; 23.20 Tipke in godala; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 S popevka mi po Jugoslaviji. primorski DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 22. julija 1980 22.1 OLIMPIJSKE IGRE MOSKVA,4 19. JULIJ - 3. AVGUST 1980 Odličen start s svetovnimi rekordi Vse tri so dosegli vzhodnonemške plavalke: štafeta 4x100 m mešano in Krausejeva na 100 m prosto (dvakrat) - V štafeti državni rekord Italijank - Odličen nastop bratov Petrič na 1500 m es Prva dva plavalna dneva sta prinesla tri nove svetovne rekorde po zaslugi Barbare Krause in mešane štafete NDR ter vrsto odličnih rezultatov in presenetljivih razpletov. Barbara Krause, veteranka v e-kipi NDR, je svetovno znamko na 100 m prosto dosegla že v predtekmovanju in je kot prva plavala tu-® Pod novo mejo 55 sekund. V fi-nalu je slabo začela in bila po 50 njetrih v dokajšnji zamudi, v zaključku pa jo je rojakinja Metschuck ogrozila in Krausejeva je imela dovolj moči za nov rekorden čas 54”79. Tri vzhodne Nemke so dobesedno pregazile ostalo konkurenco. Z majhno izjemo Avstralke Kord se je slika ponovila na 200 m delfin, ki pa je dal slabši tehnični izid. Domačini goltniti so najprej grenak zalogaj morali po- v — o----------- ..___na 100 m mbtno, kjer je favorita Kuznecova, ki je slabo startal, presenetil Šved Baron, kasneje pa so v najelitnejši Pan°Ki drugega dne, 200 m prosto, slavili dvakrat in po zaslugi Kop-Ijakova dosegli tudi nov evropski rekord. V tej panogi je po 100 m Premočno vodil Nemec Woithe, ki Pa je nato zelo popustil. FINALNI IZIDI (1. dan) 200 m delfin moški Fesenko (SZ) 1’59”76 Hubble (Vel. Brit.) 2'01”20 Pyttel (NDR) 2'01"39 4x100 m mešano ženske NDR (Reinisch, Gevveninger, Pol-lack, Metschuck) 4’06”67 (nov svetovni rekord) Vel. Britanija 4,12”24 Sovjetska zveza 4’13”61 Italija (Foralosso, Seminatore, 4’19"05 Savi, Vallarin) (italijanski rekord) (2. dan) 100 m prosto ženske Krause (NDR) 54”79 (nov svetovni rekord) Metschuck (NDR) 55''16 Diers (NDR) 55''65 100 m hrbtno moški Baron (švedska) 56"53 Kuznecov (SZ) 56”99 Dolgov (SZ) 57"63 200 m delfin ženske Geissler (NDR) 2'10"44 Schonrock (NDR) 2'10”45 Ford (Avstralija) 2'H”66 200 m prosto moški !■ Kopljakov (SZ) 1'49"81 (nov evropski rekord) 2- Krilov (SZ) 1'50"76 3. Brewer (Avstralija) 1’51”60 Revelli (Ital.) 1’52”76 Rampazzo (Ital.) 1’53”25 V jutranjih urah so opravili tudi kvalifikacije na 1500 m prosto za moške. Svetovni prvak Salnikov ie dosegel daleč najboMši čas 15'0R"25. Salnikov je plaval dokaj sproščeno m izvedenci sodijo, da bo v današ- 100 Id bojkota Beseda ubojkot* je naredila letošnjim igram neverjetno mre-klamo». Odkod pa izhaja? Gre za enostaven slovenski prepis imena angleškega kapitana Jawesa Bcgcotta, ki je upravljal velika posestva nekega lorda Erneja. Ker je s kmeti ravnal surovo in nepošteno so se slednji uprli iti so z njim prekinili vsak odnos. Dogodek in tudi beseda sta stari točno 100 let. njem finalu odločno naskakoval sve-i°vni rekord in skušal doseči izredno znamko pod 15 minutami. Rekord pripada trenutno Američanu Goodellu s časom 15’02"40. Proga 1500 m je bila zanimiva tudi za Jugoslavijo. Borut Petrič Se je, čeprav s precejšnjo težavo, Uvrstil v finale s sedmim najboljšim časom. Plaval je 15’31”53. Njegov mlajši brat Darjan je povsem o-Pra.vičii olimpijski nastop in je z °dličnim časom 15’47"4P za skoraj Pol minute popravil svoj osebni rekord. # # # Dekleta so opravila tudi prve skoke s 3-metrske deske. Zanesljivo je zmagala Svetovna prvakinja Icina Kalinina, pred dvema skakalkama iz NDR. Finalni del tekmovanja je bil praktično dvoboj med sovjetskimi in nemškimi športnicami. , VRSTNI RED L Kalinina (SZ) 725,910 2- Prober (NDR) 698,895 3. Guthke (NDR) 685.265 Le eno presenečenje Drugo kolo predtekmovanja v vaterpolskem turnirju je prineslo le en Presenetljiv rezultat. Italijanski «set-tebello», ki je sodil med kandidate 2a osvojitev kolajne, je komaj rešil točko proti zelo skromni Švedski, ki je sredi tekme celo vodila s 4:1. V finišu so Italijani izenačili, vseeno pa bodo morali jutri premagati Španijo, če se hočejo uvrstiti v finale. Ostale »velesile* so zmagale, še največ problemov pa je imela SZ, ki je s težavo ukrotila prav Špance. Napeto je v A skupini, kjer je Madžarska komaj premagala Nizozemsko, Romunija pa si bo proti Nizozemcem že z neodločenim izidom zagotovila vstop v finale. Jugoslavija je v C skupini visoko premagala Bolgarijo, Kuba pa tesneje Avstralijo, vendar sta obe na pragu finala. Rezultati: Madžarska - Nizozemska Romunija - Grčija Švedska - Italija SZ - Španija Jugoslavija- Bolgarija Kuba - Avstralija 5:3 6:4 4:4 4:3 8:2 6:4 Italijan Giovanetti v boju za zlato Izredna izenačenost je bila značilna za drugo strelsko preizkušnjo z malokalibrsko karabinko iz ležečega položaja. Zlato je osvojil Madžar Varga pred Nemcem Heilfortom, ki je dosegel enak rezultat, bron pa je šel Bolgaru Zaprijanovu. Italijan Fre-scura je bil osmi, s še vedno odlič nim dosežkom 597 točk. Vrstni red: 1. Varga (Madžarska) 599 2. Heilfort (NDR) 599 3. Zaprijanov (Bol.) 598 8. Frescura (Ital.) 597 15. Milutinovič (Jug.) 595 Iz prvega dne je svetovni rekord Sovjeta Melentjeva, ki je s pištolo s 50 metrov dosegel 581 točk. Vrstni red v tej panogi je bil naslednji: 1. Melentjev (SZ) 581 2. Vollmar (NDR) 568 3. Djakov (Bolg.) 565 11. Rabbachin (Ital.) 558 24. Ferraris (Ital.) 546 Medtem imajo Italijani realne možnosti za osvojitev prvega odličja v streljanju na glinaste golobe. Giovanetti in Basagni, ki sta bila po prvem dnevu na tretjem, oziroma drugem mestu, sta bistveno popra vila svoje možnosti. Basagni je sicer zdrknil na sedmo mesto, Giovanetti pa je streljal brez napak in se je s 149 točkami prebil na čelo. Točko za njim zaostajata Hoj-n.v (ČSSR) in Damme (NDR). Italijani imajo v tej panogi veliko tradicijo in za seboj že več olimpijskih uvrstitev in zmag. Zadnji streli bodo pokali danes. Premočno vodstvo SZ (v odsotnosti Japoncev) Po obveznih vajah je moška reprezentanca SZ v premočnem vodstvu. To je bilo obenem tudi pričakovati, ker tokrat ne nastopa Japonska, ki je bila na vseh večjih tekmovanjih najhujši tekmec Sovjetom. Na drugem mestu je vrsta NDR. Vse kaže, da bo o-svoj la branasto kolajno Madžarska. Med posamezniki je Ditjatin na šestih oredjih zbral 20 stotink točke več od Andrijanova. Za tretje mes*n pa se obeta izreden boj in je med kandidati tudi mladi Azarjan, sin nekdanjega nrprekosljivega mojstra-na krogih. Vsekakor pa lahko še pr de do sprememb pri nastopih v prostih vajah. Ekipni vrstni red po obveznih vajah 1. SZ 293,65 NDR Madžarska Romunija ČSSR Kuba Med posamezniki naslednja Ditjatin (SZ) Andrijanov (SZ) Bruckner (NDR) Delčev (Bel.) Azarjan (SZ) pa je 290,05 286,15 283,60 282, &5 282,85 lestvica 59,05 58,85 58,65 58,50 58,45 Tkačev (SZ), Makuts (SZ) Nikolay (NDR) in 58,15 Izenačenost med dekleti V ženski gimnastiki je po obveznih vajah izredna izenačenost tako v ekipni konkurenci, kot tudi med posameznicami. Romunka Nadia Coma-neci je v prvem dnevu spet blestela kot pred štirimi leti v Montrealu, toda tokrat je dobila povsem enakovredno tekmico v Sovjetinji šapošnikovi. V ekipni konkurenci je po obveznih vajah vrstni red naslednji: 1. SZ 197,75 točke; 2. NDR 196,80; 3. Romunija 196,70; 4. ČSSR 195,10; 5. Madžarska 193,95; 6. Bolgarija 193,10; 7. Poljska 191,70; 8. Severna Koreja 183,65. Vrstni red posameznic: 1. Comaneci (Rom.) in šapošniko-va (SZ) 39,85; 3. Gnauk (NDR) 39,70 ; 4. Kirn (SZ) 39,60 ; 5. Eberle (SZ) 39,55; 6. Filatova (SZ) 39,45; 7. Zaharova in Davidova (obe SZ) 39,40; 9. Dunka (Rom.) 39,35; 10. Himdorff, Kraker in Suss (vse NDR) 39,30. Si V hokeju na travi nastopa šest reprezentanc, ki igrajo po sistemu »vsak z vsakim». Po dveh kolih vodi Španija, ki ima 4 točke. Do velikega presenečanja je prišlo v srečanju med Indijo in Poljsko, kjer so Poljaki uspeli velikemu tekmecu odvzeti točko. ' IZIDI Poljska - Kuba Indija - Tanzanija SZ - Kuba Španija - Tanzanija Španija - SZ Indija - Poljska LESTVICA PO PRVIH DVEH KOLIH Španija 4 točke, Indija in Poljska 3, SZ 2, Kuba in Tanzanija 0. 7:1 (3:0) 18:0 (12:0) 11:2 (5:1) 12:0 (7:0) 2:1 (1:1) 2:2 (1:0) Nezadovoljiv start «plavih» Jugoslovanski rokometav' niso najbolje startali v B skupini olimpijskega rokometnega turnirja. Po dokaj slabi igri so z nepričakovano nizko razliko premagali Alžirijo. Tudi za rokometni turnir lahko rečemo, da ni prinesel zaenkrat nobenih presenečenj in niti prikazana igra v prvem nastopu ni bila najbolj navdušujoča. Najboljše reprezentance precej taktizirajo in niso odkrile vseh kart, kajti odločilni nastopi bodo šele v prihodnjih kolih. IZIDI Skupina A Poljska - Madžarska Danska - Kuba NDR - Španija Skupina B Jugoslavija - Alžirija 22:18 (12:10) Romunija - Kuvajt 32:12 SZ - Švica 22:15 KOLAJNE SOVJETSKA ZVEZA 632 NDR 363 KUBA 100 ŠVEDSKA 100 MADŽARSKA 1 0 0 V BRITANIJA 0 2 0 SEV. KOREJA 0 1 1 BOLGARIJA 0 0 2 AVSTRALIJA 0 0 2 POLJSKA 0 0 1 ČSSR 001 20:20 30:18 21:17 ZANESLJIVOST V DOMAČNOSTI • UČINKOVITOST V POSLOVNOSTI tt Hip • taP. Izrazita premoč favoritov V prvem kolu moškega odbojkarskega turnirja ni prišlo do nobenih presenečenj. Jugoslavija v prvem nastopu ni igrala preveč dobro. Kubanci so se v Moskvi oddolžili Italijanom za poraz na SP v Rimu. Reprezentanca ČSSR je odvzela SZ set kar pomeni majhno presenečenje. Vrsta Libije pa je daleč najslabši nasprotnik, saj je odvzela Romuniji samo borih pet točk. Izidi 1. kola (skupina A): Kuba - Italija 3:0 (7, 8, 6); SZ - ČSSR 3:1 (13, 10, -13, 7); (skupina B); Poljska - Jugoslavija 3:1 (11, —11, 3, 7); Romunija - Libija 3:0 (3, 1, 1). Na sliki: italijanski napad je zaman poskušal razbiti izredno učinkoviti kubanski blok (Foto AP) DANES RAI 2 13.45—15.00: moška košarka,vaterpolo (Italija - švedska), plavanje, moška gimnastika, dviganje uteži. 15.55— 19.40: kolesarstvo, moška gimnastika, plavanje 23.10: obračun zmagovalcev TV LJUBLJANA 8.55— 10.30: ženska košarka (Jugoslavija - Kuba) 12.30—13.30: boks, kvalifikacije 17.55— 19.30: rokomet (Jugoslavija - Švica) 22.30: odbojka (Jugoslavija - Bra-ziliia), gimnastika. KOPER 15.25: rokomet, odbojka, gimnastika 22.30: plavanje, vaterpolo, obračun zmagovalcev. DOBER SPREJEM VAM ŽELI ROKOMET V 1. kolu ženskega rokometnega turnirja sp bili doseženi naslednji izidi: NDR - ČSSR (8:6) 16:10 Jugoslavija - Madžarska 19:10 (8:4) SZ - Kongo (17:4) 30:11 Neverjeten poraz Italijanov Izgubili so tekmo s šibko Avstralijo - «PIavi» so odpravili Senegal Pekoč poraz. Tak je bil včerajšnji daleč najnegativnejši nastop italijanskih košarkarjev v zadnjih letih, ki ,• so v kval fikacijah .C skupine izgubili navidez izredno lahko tekmo proti Avstraliji s 77:84. Pekoč je ta poraz tudi zato, ker si je Italija iz •redno otežkočila, če že ne onemogočila pot v finalni del tekmovanja. Kubo bo morala premagati z najmanj sedmimi točkami razlike m v tem primem bo imela (ob zmagi Avstralije nad Švedsko) v finalnem delo 2 fbčki fnaftj. Naloga torej ni lahka. Sylvester ih ..tovariši.., zaigrali daleč pod pričakovanji,' saj se je že prvi polčas zaključil z rezultatom 44:34 za Avstralijo. In vendar so Italijani dobro začeli, saj so v uvodni tekmi premagali Švedsko z 92:77. Brez težav pa je igrala Jugoslavija, ki je premagala Senegal s 104:67. Najboljši strelec je bil Da-lipagič, ki je dosegel 23 točk. V ženski konkurenci so tako «az-zurre*, kot «pl&Ve» razočarale. Prve so v polfinalu izgubile z Bolgarijo s 65:102, druge pa so klonile Sovjetski' zvezi s 66:97. Danes se bo med moškimi Jugcj^ slavija spoprijela s Poljsko, medtem ko so v ženski konkurenci na vrsti sledeče tekme: Jugoslavija -Kuba, Bolgarija - SZ in Italija -Madžarska. V olimpijskem nogometnem turnirju D skupine je včeraj v Minsku Jugoslavija prepričljivo premaga'a Finsko z 2:0. Gola sta po medli igri v prvem polčasu dosegla v drugem delu tekme najprej šečerbegovič, Italijanski kolesarji brez kolajne Zmagala je sovjetska ekipa - Zelo dobra uvrstitev Jugoslovanov m Med prvimi so na 22 olimpijskih igrah startali tudi kolesarji: na progi Moskva Minsk so si na nedeljski dirki na 100 km ekipno na kronome ter sovjetski kolesarji priborili zla to po zagrizeni borbi z vzhodnimi Nemci, ki so proti koncu popustili, tako da je češkoslovaški, ki je o-svojila bronasto kolajno, za las u-šlo drugo mesto. Italijani, ki so sicer upali na eno izmed medalj, so se morali zadovoljiti s petim mestom. De Pelle grin, Giacomini, Maffei in Minetti računajo sedaj na nastope v konkurenci posameznikov, kjer imajo boljše možnosti. Tokrat so prijetno presenetili Bulič, Polončič, Ropret in Udovič,, ki so se uvrstili na odlično osmo mesto, kar predstavlja doslej najboljšo jugoslovansko u vrstitev v ekipni cestni vožnji na olimpijskih igrah, obenem pa tudi izenačenje najboljše jugoslovanske uvrstitve sploh, to je osmega mesta, ki ga je pred dvajsetimi leti v Rimu osvojil Janez Žirovnik.. Končna lestvica je naslednja: 1. SZ (Kaširin, Login, Šelpakov, Jarkin) 2.1’21”74 2. NDR 2.2’53”20 3. Češkoslovaška 2.2’53”90 4. Poljska 2.4’13"80 5. Italija 2.4 36”17 6. Bolgarija 2.5'55" 7. Finska 2.5'58" 8. Jugoslavija 2.7T2” 9. Velika Britanija 2.7'30” 10. Danska 2.7'42” Včeraj so kolesarji počivali, da nes pa bodo na vrsti tekmovanja posameznikov. Pomerili se bodo v zasledovalni vožnji na 4000 m, na vrsti pa bode tudi predtekmovanja in finale na 1000 m. H Po vodstvu Stamovskega (ČSSR) po prvem dnevu tekmovanja v modernem peteroboju je na čelo začasne lestvice po sabljaškem turnirju prešel Madžar Szombathely. V sablja- nju je bil sicer najboljši njegov rojak Horvath, ki pa je na splošni lestvici tretji za Sovjetom Staro-stinom. Madžari vodijo tudi v ekipni lestvici pred domačini. Sledijo švedska, Francija, Poljska in druge. Italijan Cristofori je bil tako po prvem kot po drugem dnevu tekmovanja na 17i mestu. nato pa šestič z izredno lepim strelom 15 min. pred koncem tekme. Ostali izidi: ' ■ ! B skupina: Nigerija - Kuvajt 3:1 (2:1) [Češkoslovaška - Kolumbija 3:1 (2:0) D skupina: Irak - Kostarika 3:0 (1:0) Za Sovjetka in Kubanca prvi dve zlati odličji Tekmovanje v dviganju uteži (kategorija do 52 kg) je bilo nepeio. „ vse 4a Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delovnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir Finančni 800. legalni 700 osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furloni|e - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel InltiiL J in tiska ZTT Trst član italijanske? zveze časopisnih M|4n založnikov FIEG PO URADNEM LIBIJSKEM SPOROČILU S SPREMEMBAMI V STRUKTURI OBLASTI Henadna slabost pilota Babrak Karmalpoveča! kriva za nesrečo MIG 23 svojo oblast v državi Sovjetska vojska baje uvaja strategijo 4 požgane zemlje > Parlamentarci KPI in PSI zahtevajo razčisče-nje mračne zadeve o letalski nesreči na Sili S PORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSTVO KONČAL SE JE «T0UR DE FRANCE» ZASLUŽENA ZMAGA J. ZOETEMELKA Kuiper drugi ■ Letošnja dirka nezanimiva - V poslednji etapi prvi Verschuere CATANZARO - Afera o libijskem lovcu »MIG 23» sovjetske izdelave, ki se je pretekli teden raztreščil na kalabrijskem gorovju Sila, se še dalje odvija. Italijanske vojaške in politične oblast; niso še do danes posredovale javnosti nikakršnih prepričljivih pojasni! v zvezi z nesrečo, med katero je izgubil življenje edini član posadke, menda 30-letni libijski pilot Ezzeadan Koal. Znano je le to, da so nesrečnega pilota pokopali z največjo hitrico na tamkajšnjem pokooališču ob prisotnosti le nekaterih najvišjih oblasti italijanske vojske. Krajevno prebival stvo in reporterv niso imeli pristopa na pogreb, kar zavija celotno zadevo v še večjo tajnost in mednarodno vojaško skrivnost. Se je vojaško letalo raztreščilo zaradi pomanjkanja goriva, zaradi slabosti pilota, zaradi nepričakovane okvare lovca, ali pa so »MIG 23» celo sestrelile enote NATO, ki menda imajo svojo postojanko nekje na področju Kalabrije ali Razili kate? Odeovor bo ostal le v arhivih vojaških sil. Včera je libijska uradna tiskovna agencija JANA izdala sporočilo, iz katere razberemo, da je prišlo do nesreče zaradi nepričakovane srčne kapi. ki je zadela pilota, medtem ko se je uril v mednarodnem letalskem prostoru. Dalje pojasnjuje. da je letalo do svojega strmoglavljenja ohranilo začrtano smer in višino. V teku so že pogajanja med italijanskimi in libijskimi o-blastmi o vrnitvi zoglenelega pilotovega trupla domovini. Nad vso mračno zadevo pa ostajajo dvomi glede delovanja radarjev. So lovca spregledali ali pa nje- gove prisotnosti enostavno niso hoteli sporočiti oblastem? Sodstvo, civilno in vojaško, ima sedaj polne roke dela. Medtem pa so že nekateri komunistični in socialistični poslanci vložili v parlamentu interpelacije, s katerimi zahtevajo razči-ščenje celotne zadeve. Več kot 15 trupel pod ruševinami delavske hiše v Kairu KAIRO — V nedeljo zjutraj se je v Kairu, v delavskem predelu mesta, sesula štirinadstropna stavba. Policija je izkopala izpod razvalin že 15 trupel, bojijo se pa. da je tam pokopanih še 10 oseb. Pet o seb je bilo hudo ranjenih. Med mrtvimi so ludi žena in štirje otro ci lastnika stavbe. Lastnik pa se je nesreče rešil, ker je prenočil pri svoji drugi ženi, na drugem koncu mesta. BRUSELJ — Včeraj je Belgija proslavila z vrsto svečanosti 150-letnico svoje neodvisnosti in ustanovitve lastne države. V Bruslju je bila vojaška /ara 'a na kateri so bili navzoči princ Albert (kralj Bau-doin je v bolnišnici zaradi srčnih motenj), predstavniki parlamenta in vlade ter diplomatskega zbora. 21. julija 1830 je izbruhnil v Bruslju upor proti holandski upravi, ki je upravljala Belgijo po Dunajskem kongresu 1. 1815. NEW DELHI — Afganistanski predsednik Babrak Karmal je po poročanju kabulskega radia uvedel korenite spremembe v vladi, ki naj bi rešile težak položaj v državi. Sedem mesecev po sovjetski invaziji se položaj ni «normaliziral», država še vedno ni »pomirjena*, odpor islamskih gverilcev proti zavojevalcem se celo stopnjuje. Babrhk Karmal skuša sedaj rešiti svoj režim z ustanovitvijo štirih vladnih oddelkov, ki bodo pod njegovim neposrednim nadzorstvom in bodo o-benem okrnili oblast notranjega ministra ter izvedli neke vrste kon trolo nad vso vladno dejavnostjo. Centralizacija oblasti je navsezadnje poslednje rožje. ki lahko prepreči težak frakcionaški boj med obema kriloma afganistanske partije «khalk» in »paršam*, ki ie zdesetkal vrste komunistov, da je država praktično brez vodilnih kadrov. Včerajšnje spremembe v strukturi oblasti pa ne bodo vplivale na odpor afganistanskega ljudstva, Babrak Karmal je namreč dal sov-jetnikim vojakom proste roke, da rešijo ta «problem». Kako ga rešujejo ve le malokdo. Vesti o že peti sovjetski ofenzivi proti islamskim gverilcem so nezanesljive. Predstavniki afganistanskega odpora v F>eshawarju se hvalijo s pretiranimi uspehi svojih enot, kabulski režim pa je po vesteh o uspešnih bojih proti »banditom* pričel v najtemnejših barvah slikati afganistanske gverilce. Termin «bandit» je postal celo za sovjetska občila preskromen, da mu dodajajo najrazlič-ne «okrasne pridevke*. ki naj bi dokazali »zverinsko početje banditov in imperialističnih plačancev*. Kaj naj pomeni tak preokret. ni težko ugotoviti. Skoraj hajduški i-slamski odpor, ki ga šibijo plemenske in ideološke razlike baje išče enotno pot. Gverilci že dobivajo nekoliko bolj sodobno vojaško opremo in orožje. V takih pogojih tudi sovjetski vojski ne preostaja drugega kot strategija «požgane zemlje*, seveda izpopolnjena, da ne bi pono vili francoskih napak v Alžiriji ali ameriških v Vietnamu. To naj bi potrjevale dosedanje vesti o peti sovjetski ofenzivi, ki baje skuša streti odpor z uničevanjem »nezvestih* vasi. Afganistan je torej še vedno v žarišču svetovnega zanimanja. Marsikatero vest zahodnih tiskovnih a-geneij pa je treba sprejeti s precejšnjo mero previdnosti, saj je o-bjektivnost poročevalcev skoraj nemogoča, ker jim afganski režim ne dovoli, da bi se na lastne oči prepričali. kaj se v državi dogaja. Celo slike sovjetskega potniškega letala z napisom «uradno olimpijsko letalo* na kabulskem letališču, iz katerega so se baje izkrcevah sovjetski vojaki, bi lahko bila le propaganda, a kaj, ko nobenemu tujemu dopisniku ne dovolijo, da bi preveril resničnost vesti, ki po skrivnih kanalih z vsaj enotedensko zamudo romajo na Zahod. žrtev «krvne osvctc» ISTANBUL — Štirinajst ljudi, med katerimi tudi ženske in otroci, je bilo ubitih v Hilvanu (jugovzhodna Turčija) zaradi krvne osvete. Oblasti so morale poslati v Hilvan vojaške oddelke, da bi zadušile krvave spopade med dvema družinama zaradi spora pri dediščini. CALTANISSETTA — Desetletnega Luigija La Gruo je povozil avto brez voznika, ki je bil parkiran ob neki navzgor vzpenjajoči se cesti in je naenkrat začel lezti navzdol. Avto je dečku zlomil lobanjo in strl prsni koš. Deklica, ki je bila z njim, Giovanna Turca, pa je dobila hude kostne zlome in je sedaj v bolnišnici. ZDA za prepoved lova na kite VVASHINGTON - Združene države Amerike zahtevajo popolno prepoved lova na kite v komercialne namene. Kot že prejšnja leta, se bo ameriška vlada zavzela, da bo njen predlog sprejet na zasedanju mednarodnega komiteja za lov na kite, ki se bo sestal prihodnjo nedeljo v Londonu. Predstavnik ameriške uprave za okeanografijo in atmosferska raziskovanja je izjavil, da se bo gotovo zavzel za strožje spoštovanje prepovedi lova na vse vrste teh morskih živali. Na Nizozemskem morda tri nove jedrske centrale HAAG — Nizozemska vlada je izdelala predlog o gradnji treh novih jedrskih elektrarn. Če bo parlament odobril predlog, se bo gradnja pričela leta 1992. Trenutno je na Nizozemskem ena sama jedrska centrala, v Borsseleju, v južnem delu dežele. Vlada je v nekem poročilu izjavila, da bodo nevarnosti izžarevanja minimalne, ker bodo radioaktivne odpadke zaprli v posebne steklene posode in jih zakopali na neobljudenih predelih. PARIZ — Joopu Zoetemelku je torej uspelo osvojiti letošnji «Tour de France*. Nizozemski kolesar je že deset let zasledoval to zmago, bi’ je kar petkrat drugi, letos pa se mu je uresničila velika želja. Pri tem je Zoetemelk imel tudi zvrhano mero sreče, saj je po odstopu glavnega favorita na tej dirki, Francoza Hinaulta, imel olajšano nalogo za končno zmago. Zmagoslavje Nizozemske pa je dopolnil šc Hennie Kuiper, ki je o-svojil drugo mesto. Francozom pa je ostala edina uteha ta, da je Martin osvojil tretje mesto in da je bil prvi na skupni lestvici za gorsko nagrado. Belgijec Pevenage pa je bil prvi na skupni lestvici po točkah. Končal se je tako letošnji »Tours., s katerim pa ljubitelji kolesarstva ne morejo biti zadovoljni. Po odstopu Bernarda Hinaulta so bile vse etape nezanimive, pa tudi splošna slika vse dirke je bila dokaj bleda. V zadnji, nedeljski etapi je zma- 1. — 1. Mastika X 2. Bastclli X 1. — 1. Mastika X 2. BastclU X 2. — 1. Belici 2 2. Papeo X 3. — 1. Numberone 2 2. Armonico X 4. - 1. Chianti 2 2. Rabacal X 5. — 1. Valtanaro 2 2. Cebollcra 2 6. — 1. Well Polished 2 2. Saint Claude 1 KVOTE: 12 — 20.939.483 lir 11 — 703.800 lir 10 - 47.000 lir Poletova kotalkarja Samo Koko-ravec in Mauro Renar sta na državnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju, ki je bilo od petka do nedelje v Malu pri Vicenzi, dosegla odličen uspeh. V kategoriji naraščajnikov je Samo Kokoravec dosegel izvrstno tretje mesto in s tem bronasto kolajno, kar je doslej največji uspeh Poletovih kotalkarjev v tej kategoriji. Znano je, da sestavlja oceno pri umetnostnem kotalkanju seštevek točk, ki jih tekmovalec dobi pri obveznih likih in potem še v 'prostem programu. Za Sama Kokoravca — kot pozneje tudi pri Renarju — se ni začelo najbolje, saj se je po končanih obveznih likih uvrstil komaj na 15. mesto med 25 tekmovalci, ki so si priborili pravico nastopa na državnem prvenstvu. Tu pa je treba takoj povedati, da poletovci v zimskih mesecih lc malo trenirajo, saj nimajo na razpolago pokritega prostora, tako da se morajo na prvenstva pripraviti šele od pomladi dalje, ko vreme to dopušča. Toda v dveh treh mesecih se ne da nadoknaditi to, kar se je skozi zimo izgubilo, saj so obvezni liki predvsem plod vztrajnega in istočasno še dolgočasnega dela in treninga. No, Samo Kokoravec pa je kljub temu, da je bil tudi v svoji kategoriji med najmlajšimi, opravil podvig, kakršen le malokomu uspe. Že po nekaj sekundah izvajanja prostega programa je v dvorani nastala grobna tišina, saj ni nihče pričakoval takega nastopa. Samo je gal skoraj nepoznani Belgijec Verschuere. Končnega zmagovalca v Parizu, Nizozemca Zoetemelka pa je pozdravila ogromna množica navijačev (skoraj 70.000), ki so prispeli iz Nizozemske. Vrstni red 22. in zadnje etape (Fontenay Bois Sous - Pariz) 1. Verschuere (Bel.), ki je prevozil 186,100 km v 5,12’27” s poprečno hitrostjo 35,737 km na uro 2. Kelly (Irska) 3. Jacobs (Bel.) 4. Van Vliet (Niz.) 5. Van de Velde (Niz.) 6. Thaler (ZRN) 7. Pevenage (Belg.) 8. Ovion (Fr.) 9. Vandenbroucke (Bel.) 10. Schonbacher (Av.) vsi v zmagovalčevem času. KONČNA SKUPNA LESTVICA 1. Zoetemelk (Niz.) 109.1914” 2. Kuiper (Niz.) 6'55” 3. Martin (Fr.) 7’56” 4. De Muynck (Bel.) 12’24” 5. Agostinho (Por.) 15’37” 6. Seznec (Fr.) 1616” 7. Nilsson (Šve.) 16'33” 8. Pocters (Bel.) 20'41” 9. Bazzo (Fr.) 21’03” 10. Lubberding (Niz.) 2110” NOGOMET, DANES V LJUBLJANI Jugoslavija - Slovenija LJUBLJANA — Danes se bosta v prijateljskem nogometnem srečanju v Ljubljani s pričetkom ob 20. uri spoprijeli reprezentanci Jugoslavije in Slovenije. Maradona bo ostal v Argentini BUENOS AIRES - Glavni odbor kluba Argentinos Juniors je za danes najavil tiskovno konferenco, na izpeljal svoj program perfektno in ko so utihnili zadnji zvoki glasbe, je občinstvo dobesedno izbruhnilo v dolgotrajno ploskanje. Ocene, ki jih je dobil (mimogrede naj omenimo, da je dobil najvišjo oceno) od petih sodnikov, so ga na mah postavile na tretje mesto v skupni oceni, kar pomeni, da je danes tretji najboljši kotalkar v Italiji in vsi mu enoglasno prerokujejo, da bo že naslednje leto državni prvak, seveda če bo še naprej tako redno treniral. V tej kategoriji je med dekleti nastopila tudi štandreška tekmovalka Nadja Marassi. Tudi zanjo velja reči, da se ji pozna pomanjkanje znanja pri obveznih likih, medtem ko ima v prostem programu odlične elemente, zaradi katerih se je v končni lestvici uvrstila na solidno 13. mesto. V kategoriji mladincev je bil Mauro Rener med 27 tekmovalci po končanih obveznih likih na 21. mestu. Mauru se pomanjkanje treninga še posebno pozna, saj je začel redno trenirati komaj pred dobrima dvema mesecema, vendar bi si kljub temu zaslužil nekoliko boljšo uvrstitev. Toda tudi Mauro — kot prej Samo — je svoj prosti program o-dlično izpeljal, morda nekoliko prepočasi, saj bi s hitrejšim tempom prav gotovo pri sodnikih zapustil boljši vtis. Kljub temu je bil — z izjemo enega sodnika — visoko o-cenjen, kar mu je omogočilo, da se je v skupni oceni z 21. mesta prebil na odlično 10. mesto. Velik kateri bodo predstavniki tega društva uradno seznanili javnost, da bo slavni Diego Maradona še naprej ostal v moštvu Argentinos Juniors in da zato ne bo zapustil Argentine. TENIS Itaiija prva FORLI — Na izločilnem turnirju za evropsko teniško prvenstvo za igralce do 16 let starosti je Italija osvojila prvo mesto, Jugoslavija pa je bila tretja. Kval.: Jugoslavija - Egipt 5:0. Polfinale: Italija - Jugoslavija 4:1; Francija - Romunija 5:0. Finale za 3. mesto: Jugoslavija - Romunija 4:1. Finale za 1. mesto:: Italija -Francija 3:2. Te dni so pri Sv. Jakobu razna tekmovanja ob priliki praznovanj krajevnega patrona. Vsa tekmovanja prireja društvo S. Giacomo skupno z zvezo trgovcev »Club Arniči di S. Giacomo*. V soboto po mestnih ulicah se je odvijalo tekmovanje na 2.500 m dolgi progi za dečke in deklice vseh starosti (od štirih do trinajstih let). Nato pa se je na 9 km dolgim teku za «Giro dei tre colli* podala druga skupina tekmovalcev, tokrat brez omejitve starosti-. Končno bodo sedaj na sporedu še dve tekmi (tokrat uradni), ki bosta v četrtek za dečke v teku na 2000 m ter hoji in v petek za uspeh torej, ki je še večji, če pomislimo, kako je bilo na deželnem prvenstvu. Tu je bil namreč Mauro Renar tretji, Jollyjev tekmovalec Cuccinella drugi, Melideo iz Pordenona pa prvi. Na državnem prvenstvu pa je bil — kot smo že rekli — Mauro Renar 10., Cuccinella 15. in Melideo 19. Oba Poletova kotalkarja sta torej doživela velik uspeh, k čemur pa je treba še dodati, da si je Mauro Renar s svojo uvrstitvijo med deset najboljših mladincev v Italiji priboril pravico prestopa kategorije. Tako bo prihodnje leto, čeprav star komaj 14 let, nastopal že v seniorski kategoriji. Lepim uspehom, ki so jih poletovci dosegli v tej sezoni po nemajhni zaslugi trenerja Petra Brleča, sta se torej pridružila še dva, in upajmo, da jih še ni konec. Te dni bosta namreč Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak odpotovala na Sicilijo, kjer bosta nastopala v 'paru na tradicionalni sicilski turneji. V drugi polovici avgusta pa bo v Trstu državno prvenstvo za člane, kjer se bo Pavel Sedmak potegoval za čim boljšo uvrstitev. V septembru bodo v Italiji državna prvenstva UISP, kjer imajo poletovci spet velike možnosti za uspešno uveljavitev. Septembra bodo tudi ponovili svojo tradicionalno revijo, nastopili bodo v Postojni in Palmanovi in takrat se bo začel tudi novi začetniški tečaj. Skratka — kljub počitniškemu obdobju pri Poletu dela ne manjka! (ekr) KOŠARKA Mednarodni turnir v Trstu Zagrebčank« lc za točko boljše od Tržačank Monting — Alabarda 69:68 (35:28) MONTING ZAGREB: Mučalo 12, Barič, Slatkovič 13, Pepevnik 31, Bilič 13, Pučar, Knez, Rajčevič, Gobec, Piškor. ALABARDA TRST: Vecchiet 16. Chersicca 8, Bais 2, Lagotolla 16. Tracanelli 18, Biasi 6, Santin, Cec-chetto 2, Giordano, Benvenuto. Po dokaj izenačeni tekmi je zagrebški Monting sinoči na mednarodnem ženskem turnirju v Trstu premagal Alabardo, in to le s točko razlike. Daleč najboljša košarkarica na i* grišču je bila Zagrebčanka Pepevni-kova, ki jc bila v napadu skoraj neustavljiva. V vrstah tržaškega moštva pa so zadovoljile Vecchietova, Logatollova in Tracanellijeva. Hutnik - SGT 65:59 (29:70) DANAŠNJI SPORED 20.00: SGT — Monting 21.30: Alabarda — Hutnik naraščajnike ter člane, ki bodo veljale kot druga preizkušnja »Palio dei Rioni*. Na vseh tekmovanjih so (in bodo) prisotni tudi člani Adrie, ki so že v prvi tekmi v soboto posegli po prvi zmagi in po nekaterih dobrih uvrstitvah. Zaradi starostne omejitve na tekmovanju niso mogli nastopiti atleti letnika 1966, v katerega spada tudi David Gregori, velik favorit za zmago, vseeno pa adrijev-cem ni ušla zmaga, saj je Marko Saksida z zelo lepim tekom brez problemov zmagal, kar pomeni, da se že oblikujejo nasledniki sedanjih prvakov. Na deseto mesto se je nato uvrstil mlajši Daniele Giacomini. kateremu ,je sledil presenetljivi Ivan Komar, ki iz tekme v tekmo preseneča s svojo zagrizenostjo. Sledila sta nato še Marko Komar ter Andrea Batič, od katerih je prvi opravil svoj krstni nastop. Med deklicami se je na peto mesto uvrstila Kristina Sumberaz, ki jb Sicer izrazita metalka, a se v času, ko ni di-ugih tekmovanj rada ukvarja tudi s teki na daljših progah, kar ji' nedvomno rabi za izboljšanje kondicije. R. F. ATLETIKA Brillova 197 cm BERN — Na mednarodnem atletskem mitingu v Bernu je Kanadčanka Debbie Brili preskočila letvico na Višini 197 cm in je nato za las zgrešila svetovni rekord (202 cm). Mohamed ostal prvak MCFAEE — Američan Mustafa Mohamed je ohranil naslov svetovnega boksarskega prvaka v srednje težki kategoriji. Premagal je Jerry-ja Martina iz Antigue v desetem krogu, ko je sodnik prekinil dvoboj. OBVESTILA ŠZ Bor sporoča, da bo seja iniciativnega odbora za ustanovitev Senior kluba danes-ob 19. uri v Trstu, Ulica sv. Frančiška 20. * * 4» Za mladino od 14 do 18 let prireja Čupa v Sesljanu tečaj flying junior. Začetek tečaja, ki bo trajal 10 dni, bo 31. julija ob 9. uri zjutraj. Vpisovanje na sedežu ZSŠD1 od 8. do 14. ure. Vpisnina je 20.000 lir. Vse informacije lahko dobite pri vodji tečaja Klavdiju Cibicu, tel. 225-478. —e— ENTE NAZIONALE PER UENERGIA ELETTRICA DR2AVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC 10% OBVEZNOSTNO POSOJILO 1975 - 1982 ZA 600 MILIJARD LIR — II. EMISIJA Po izžrebanju, ki je bilo 14. julija 1980 ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo, začenši s 1. oktobrom 1980, vnovčijive pri običajnih poverjenih bančnih zavodih spodaj navedene obveznice, ki sestavljajo sledeče «serije»: 1 - 2 - 4 - 5 - 9 - 11 - 14 - 16 - 19 - 20 - 23 - 25 26 - 27 - 29 - 30 - 31 - 36 - 37 - 44 - 49 - 52 - 53 - 58 62 - 68 - 75 - 76 - 77 - 83 - 86 - 90 - 92 - 94 - 95 - 101 106 - 107 - 110 - 111 - 116 - 126 130 - 134 - 136 - 138 - 139 - 141 142 - 144 - 147 - 148 - 152 - 161 ■ 162 - 170 - 173 - 176 - 177 - 178 180 - 183 - 187 - 188 189 - 193 196 - 198 - 199 - 202 - 206 - 207 210 - 211 - 213 - 221 - 225 - 226 - 227 - 229 - 231 - 237 - 239 - 243 248 - 255 - 256 - 259 - 261 - 263 - 265 - 266 - 270 - 277 - 282 - 283 287 - 288 - 295 - 298 izžrebane in izplačljive v smislu amortizacijskega načrta. KOTALKANJE NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Poletovca Kokoravec in Renar odlična Dobro se je obnesla tudi štandreška tekmovalka Nadja Marassi PR! SVETEM JAKOBU ATLETIKA Saksida prvi med dečki Tudi ostali Adriini tekmovalci povsem zadovoljili i UŠAN ŽELJEZNOV DIVJALI SO MED VOJNO 28 PO PRIMORSKI Nemški general Ludvvig Kiibler la največ)! krvnik je s svojimi gestapovskimi izpostavami izvrševat številna zločinstva na Slovenskem ter prikazal odgovornost šefa civilne uprave Rainerja na Goreniskem in Uberreitherja na Štajerskem. Jasno je navedel, da so nacistični politični oblastniki odrejali zločine, ki jih je nato podrejeni okupacijski aparat okrutno izvrševal. Prikazal je streljanje talcev, ki so se vršila na zahtevo političnih vodij in je značilna njegova iziava, da ie za vse talce, ki so bili ustreljeni, moral biti prej obveščen in dati pristanek Rainer. S tem je jasno dokazano, da je bi) urad KdS eksekutiven urad v rokah političnih funkcionarjev ter je šef civilne uprave sprejemal poročila o delovanju tega urada ter da je bil obtoženi Rainer obveščen o "s°m, kar se je dogajalo na njegovem teritoriju. Vogt sam je priznal v celoti svojo odgovornost za vse zločine, ki jih je storil njegov aparat in so njegovi zločini tako okrutni in težki, da zasluži najstrožjo kazen. Obtoženci Kiibler, Hosslin, Christl, Fleckner in Neu-bert odgovarjajo za vse zločine, ki so jih njihove podrejene enote storile pri uničevanju našega civilnega prebivalstva, za zločinstva nad pripadniki NOV, za razdejanje naših vasi in mest, za množično uničevanje in ropanje ljudskega imetja, za požige vasi, kar vse so delale vojaške sile pod njihovim poveljstvom, po njihovih ukazih in z njihovo vednostjo. Nemška vojska, ki je bila že od nekdaj znana kot surova sila nemškega imperializma, je vodila razbojniško vojno in imela za cilj iztrebljanje miroljubnih narodov in je hotela ustanoviti nadoblast nad drugimi narodi. Hitlerjevska armada je bila armada imperialistov in sicer najbolj roparskih in razbojniških, kar jih je svet dosedaj poznal. Hitlerjevski vojak se ni boril na slovenskem ozemlju kot vojak, temveč je vršil povsem druge posle. Bil je moški in je streljal mirne prebivalce, zato je prenehal biti vojak in je postal razbojnik. Nemški komandanti so vedeli, da bodo vojni zločinci, ki so zagrešili zverstva v okupiranih državah vsepovsod zasledovani in izročeni vladam prizadetih držav v sojenje. In zato je njihova odgovornost še mnogo večja. Obtoženi Hosslin se izgovarja, da je bila njegova naloga samo vzgoja vojakov, vendar so čete, ki so se vzgajale, izvajale teroristične akcije nad civilnim prebivalstvom. Obtoženi Christl odgovarja za smrt številnih ujetnikov, ki jih je pošiljal v Trst, kjer so bili v ulici Ghega obešeni, odnosno v Rižarni sežgani. Obtoženi Fleckner med drugim odgovarja za požig številnih vasi po Logarski dolini. Obtoženi Neubert se za svoje zločine na Gorenjskem, Štajerskem in v Slovenskem primorju izgovarja, da je izvrševal samo povelja nadrejenih. Toda zločin ostaja zločin pa čeprav je izvršen po povelju. Poslednja dva obtoženca sta primer nacističnih rabljev, kakršnih se je nacizem posluževal na vsem okupiranem teritoriju. Gerlach je vodil in organiziral vsa grozodejstva kot vodja izpostave v Litiji, Ljubljani in Kočevju. Zadnji obtoženi Miiller je primer zločinca, ki ga je izdajalstvo privedlo na pot krvniškega posla. Obtoženi priznava krivdo in zločine, ki jih je izvršil kot gestapovec na izpostavi v Litiji, kjer je sodeloval pri številnih aretacijah, mučenjih m umorih. Izvrševal je poklic rablja v službi okupatorja in zasluži najtežjo kazen. Vsi obtoženci, od nacističnega oblastnika Rainerja pa do zadnjih krvnikov Gerlacha in Mullerja so zasledovali eden in isti cilj, izvesti čim hitreje uničenje slovenskega naroda pa čeprav so bila sredstva in metode različne. Obtoženi Glaser je s hladnokrvno označitvijo velikih črk na osnovi rimskih številk pošiljal ljudi v krematorije, medtem ko je obtoženi Gerlach ubijal ljudi, katerih Glaser s svojo kartoteko ni mogel izseliti. Vsak je izvrševal zločine na svoj način, vse pa z vednostjo in odobritvijo obtoženega Rainerja. Tovariši sodniki! Pregledali smo obtožence, videli smo njihova kazniva dejanja, čuli smo o zločinskih organizacijah, ki so te zločine izvršile. Vsi navedeni obtoženci, ki sedijo na zatožni klopi, odgovarjajo za zločine, ki so jih sami izvršili bodisi kot idejni pobudniki, organiza- torji, naredbodajalci, zasnovatelji ali izvrševalci na okupiranem slovenskem ozemlju, kakor tudi za zločine, izvršene od kateregakoli pripadnika njim podrejenih zločinskih formacij. Tako je Gauleiter Rainer zadal slovenskemu ljudstvu mnogo gorja. Prelil je mnogo krvi naših najboljših Ljudi, odel v črnino mnogo naših mater in žena. Sovraštvo, ki ga naš narod občuti do njega in do soobtoženih, Ki so v praksi izvrševali njegova povelja in ukaze nacistične stranke, je brezmejno. Na tem procesu so zločincem kazniva dejanja jasno dokazana in ne vidim olajševalnih okoliščin za nobenega obtoženca. Nešteti grobovi, ki so raztreseni po vsej naši domovini, po gozdovih, poljih in pogoriščih, po vaseh in mestih — kamorkoli je stopila zatiralska noga nacističnega okupatorskega vojaka — bodo večno obtoževali nemške imperialiste, katerih pravi odraz je pokazal Hitlerjev fašizem. Naj bo ta proces opomin vsem onim. ki se še niso odrekli sanjam o zopetni upostavitvi fašizma in naj bo svarilo vsem, ki bi se v bodoče drznili dvigniti roke na mirne svobodoljubne narode. Tovariši sodniki! Ko boste razsojali in sodili vojnim zločincem, nad katerimi se danes zgraža vsa Ljubljana, vsa Slovenija, ves civilizirani svet, se spomnite onih, ki so se zvijali pod udarci gestapa, ki so v najtežjih bolečinah umirali med mučenjem, spomnite so onih otrok, ki so ostali brez roditeljev, ki so jih poklali zločinci, spomjiite se na one neznane grobove in kosti, raztresene po širnem svetu in po različnih taboriščih Begunj, Dechaua, Buchenwalda itd.