St. 29? Hitan v nniin (mn cmuti cm ta ima) Ul^Ja, IrvzrmSl pondeljek. vsak dan tj S-cl- Uredništvo: nllca «v Asiikegfl št 20, I. nadstropje. Dop« oa| se pcSiljaJo uredništva i ^sn i se ne sprejemajo, rokop' ^ ne — Odfc. - Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarni %>«o*t lak tiskaro« E tada za mesec L 7.-. 3 mesece L L ln - Za Inozemstvo mesečno 5 lir vet — T*lc^;w^iStva - In uprave št. —--- jiir/ ot . rrstu, v peten 12. oecempra 193»._ EDINOST 11-5T Posamezna številka 20 cent. LetniK xlix Posamezna številke v Trstu ln okolld po 30 cent — Oglasi se računajo v Hrokostl esc kolone (72 mat.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent eaitnlct, zahvale, poslanic« to vabila po L 1.—, oglati denarnih uvodo« mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi naročnina ta reklamacije se pošiljajo iskljtatao oprav* Cdinoatl. v Trata, allca s* Frančiška Aaiškega štev. 20, L nadatfopfe. — Tctefea arednlštva ta oprava 11*0» Politika—um Zape t nam je prišla pomembna in zelo enačil na vest. Toda to pot nismo presenečeni. Vest se glasi, da se je vlada odločila za od godite v načrta tiskovnega zakona, ki ga je hotela predložiti parlamentu in uzakoniti. Nič se ne motimo!, če pravimo, da ta «odgoditev» pomeni, da le rečeni načrt — v tej obliki, s takimi predpisi in s takimi določbami — defeni-tivno pokopan. Vse določbe vladnega načrta so tako nesodobne, tako reakcionarne, tako nasprotne vsakemu svobodnemu izražanju mnenja, da smo bili, čim doznali vsebino • tega zakonskega smo načrta, takoj uverjeni, da ne nastofpijo proti njemu z vso odločnostjo samo direktno prr/.adcti novinarski in izdajateljski krogi, marveč tudi vsa neodvisna in svobodoljubna javnost. Zato nas ne preseneča vest, da je vlada svoj načrt «odgodila reete — umaknila. Resolucija novinarskega udruženja, ki smo jo priobčili v predvčerajšnji številki, je v ozkem ekviru najnazornejše osvetlila nemožnost takih drakeničnih odredeb proti vsaki svobodi tiska v svobodni, ustavni in demokratični državi. Opozorila je na nevarnosti, ki bi blie neogibne ne le za funkcijo žurnalistike, marveč tudi za vse državno življenje, če bi bila onemogočena vsaka odkrita javna kritika o delovanju in ukrepih državne uprave. Naglasila je, da bi bil italijanski tisk — če bi se take določbe uzakonile — ponižan pred vsemi drugimi civiliziranimi narodi! S to ugotovitvijo je novinarsko udruženje — torej v. prvi vrsti avtorizirana in poklicana instanca — zadela vladni načrt z najhujšo obsodbo. Rečeno je namreč, da narod, ki bi se brez odpora uklonil takim določbam, ne bi bil vreden naslova' civiliziranega naroda! Tej sodbi novinarskega udruženja se pridružuje soglasno ogromna* večina italijanskega tiska tudi tistega, ki ni izrecno nasproten sedanji vladavini. V tem pregledu je kaj značilno sporočilo, da se je vlada šele po posvetovanju s parlamentarno večino odločila za odgoidilev ter da ne bo odklanjala sprememb, ki se utegnejo predložiti ali zahtevati. Po tem sporočilu smemo sklepati, da ima tudi vladna večina težke pcimisleke proti načrtu, kakor ga ie sestavila vlada. To pa bržkone ne toliko iz lastnega boljšega uverjenja, a1 i iz vneme za svobodo tudi opozicijonal-nega tiska, kolikor ravno vsled pritiska in odpora javnega mnenja. Saj pravi resolucija novinarskga udruženja, da se bo borilo proti itemu zakonskemu načrtu £ vsemi sredstvu, ki mu jih dovoljujejo zakoni. V tem splošnem odporu je razlaga za dejstvo, da se je vlada po posvetovanju s svojo parlamentarno večino odločila za «odgoditev» svojega načrta. S spLošno obsodbo načrta tiskovnega zakona «se ponavlja zgodovina vrste »reform », ki jih je hotela uveljaviti sedanja vlada. Gentilejeve šolske reforme se vlada sicer nadalje drži krčevito in jo izvaja — vsaj pri nas — v vsej nje pedagoški ne-zmiscinosti, gorostaisnosti in nekulturnosti Toda dejstvo je, da jo odločno obsoja vsa neodvisna italijanska javnost, da so ise prcJesorski zbori oglasiti 9 protesti proti nji, da je visokošolska mladina celo po ulicah demonstrirala proti nji ter da ■ves tisk — kolikor ni izrecno fašistovski — dan na dam naravnost norce brije iz te filozofa Gentileja — nefilozofije. Na enak splošen in odločen odpor je nalete! zakon o razlastitvi ze:nljišČ. Tudi ta zakon «so» spričo splošnega odpora nekako formalno ukinili, češ da bodo dalje «študirali». Niso ga pa veljavno razveljavili, to je: z drugim zakonom. Izdali so tisto proislulo naredbo o dvo jezičnosti naših listov, ali po pardnevni veljavi so jo — raz velja, viti! Tudi razpust izobraževalnih društev na Goriškem so vsaj formalno ukinili. De janski se. seveda, njih delovanje ovira slej ko prej z najrazličnejšimi šikanami. Naredbo, ki je prepovedma naše prireditve, so tudi po par dnevih umaknili. Kako bodo postopali v praksi, bomo kmalu videli. Seveda moramo biti pripravljeni tudi na to, da nam bo to, kar je dala ena roka, druga zetpet jemala. In sedaj je prišla « odgodite v» načrta tiskovnega zakona. Kako si mi tolmačimo to «c=dgoditevt», smo povedati že goiri: odgodeno — umaknjeno... kaj boljšemu! Navedeni primeri kažejo, da neka nesrečna zvezda visi nad reformami sedanje vlade. Nič čudnega? Ne more biti drugače, če se vsi upravni ukrepi hočejo natezati na kopito ene same stranke. Vsa vkupnost državljanov brez razlike političnega mišljenja in strankarske pripadnosti, brez ozira, aH so v vladnem ali opozicijonal-nem taboru, imajo pravico do uveljavljanja m svobodnega razmaha. Pa ne samo pravico, ampak tudi dolžnost. Kajti le svobodno uveljavljanje vseh sil v državi more dati zdravo in plo-dovito državno življenje. Vsa morajo biti čuvarji državnih zakonov in reda v državi. Zato pa morejo tudi zahtevati, da se zakoni ne krojijo le enemu delu državne vkupnosti na korist m drugim na ško\doi. Drugače je odpor ne o poslanske zbornice Proračun namstrstva za vojno mornarico odobren — Prioetek razprarve o proračunu vojnega ministsiva RIM, 11. On. Rocoo je otvoril sejo db 15. uri. Po prečitanju in odobritvi zapisnika je predsednik razpisal glasovanje o proračunu ministrstva za vojno mornarico. Med tem je predsednik omenil, da bo moraila zbornica bolj hiteti z delom, da prouči vse proračune do 31. decembra; sicer bi bilo njeno dek> zaman. Radi tega se bodo morali poslanci omejiti na krajše govore. Predsednik je predlagal, naj bi se od sobote dalje vršile, seje predpoldne. Predlog je bil sprejet. Nato se je otvorila razprava o proračunu vojnega ministrstva. Govoril je predvsem Ferretti, ki je zahteval, da se mora kredit za vojno ministrstvo povečati. Minister za vojno mornarico1 Thaon di Revel izjavi, da sprejme dnevni red, ki ga je razvija! on. Tosti; ostali dnevni redi naj se izpremenijo v priporočila, med teimi tudi dnevni red Baistrocchi, ki ga je podpiral tudi Delcroix. Dnevni red on. Bai-str.occhija pravi, da je zbornica mnenja, da je treba pri vprašanju državne obrambe premagati vse strankarske interese; zbornica želi, da bi se poveljstva armad na suhem, v morju in v zraku združila. Vso zadevo bi moral proučiti odbor, ki bi bil sestavljen iz poslancev in senatorjev. On. Baistrocchi predlaga, naj se glasovanje preloži na jutri, ter dostavi, da je minister za mornarica Thaon' di Revel napravil iz njegovega dnevnega reda osebno zadevo. Thaon di Revel odgovori: «Ne osebno, ampak zadevo patrijotizma!* (Ro-potanje, protesti, medklici; mnogo pot-slancev prosi za besedo). Vojni minister Di Giorgiot obžaluje, da je zbornica iz zgolj tehnične zadeve napravila politično. Zbornica naj se spomni, kako velike zasluge si je pridobil Thaon di Revel med vojno. On. Delcroix pravi, da mu pa nič treba poudarjati priznanja do mornarice in njenega poveljnika; toda zbornica pač lahko razpravlja o mornarici, ne da bi bilo to v nasprotju z njenim priznanjem mornarici. Radi tega obžaluje, da je ThaJoo di Revel napravil iz dnevnega reda poslanca Baistrocchi-ja vprašanje patrijotizma. Minister Thaom di Revel izjavi, da so poslanci napačno tolmačiti njegove besede. Z besedo «patrijotizem» je hotel izjaviti .svo-jo skrb za bodočnost domovine. Predsednik stavi na glasovanje zakon o proračunu. Proračun se sprejme. (Dođgo ploskanje, klici: »Živijo pomorski vojvoda! Živijo!») Seja je končala ob 20.10. Razgovor med Nassoiinilem Id BrUratfom RIM, 11. Danes ob 10. uri se je podal v palača Chigi, kjer ga je sprejel ministrski predsednik on. Mussolini. Razgovor, ki je bil zelo prisrčen, je trajal eno uro. Kongres Sploine delavske zveze MILANO, 11. V gledališču Arte Moderna se je otvoril včeraj 6. kongres Splošne delavske zveze (Confederazione generale del iavoro). Prisotni so biti zastopniki delavskih zbornic Italije, Nizozemske, Belgije, Nemčije, Švice in Francije. Kongres je otvoril on. Reina, ki je izrazi! zadoščenje, da so prihiteli na zborovanje tudi delavski zastopniki iz inozemstva. Sporočil je, da so poslale kongresu brzojavne pozdrave Angleške delavske zveze (Trade Unions) in mnogoštevilne delavske organizacije iz inozemstva. Na popoldanski seji je komunist Ferrari protestiral proti ustanovljeni Zadružni zvezi (Comfederazione delle cooperative), ki obsega aocijalistične in fašistovske organizacije. Kongres se bo vršU pet dni in se bo v prvi vrsti pečal s proučevanjem smernic, po katerih mora delovati Zadružna zveza. ogiben in tudi — izdaten, kakor kaže zgodovina gori navedenih reform. Tako je sedanja Vada zašla v politiko, ki ubija vero v resnost državne uprave, v politiko — umikanja) Pred novo revolucijo o Albaniji ? Mobilizacija rezervistov BEOGRAD, 10. Iz Prizrena se poroča, da je prispelo tjakaj tekom včerajšnjega dne večje število beguncev iz Albanije, Id pripovedujejo, da je izbruhnila v Albaniji vstaja in da se uporniki pripravljajo na pohod proti Tirani. Vlada Fan Nolija je naročila političnim oblastvom, da morajo z vsemi sredstvi zatreti upor in jim je dala v to svrho na razpolago arse četaše in kačake, ki prezimujejo v Albaniji Čete Bajrama Cura so na več krajih napadle upornike, a so se morale umakniti. Hadžeb Salja je bil brzojavno pozvan v Tirano. Po nekaterih vesteh je Fan Noli s svojim kabinetom celo zapustil Tirano in se podal v Italijo, kar pa je očividno pretirano. V tukajšnjih vladnih krogih izjavljajo, da je nastal upor radi tega, ker Nolijeva vlada ni držala obljube glede izvedbe agrarne reforme. Danes se je o dogodkih v Albaniji informiral pri sekcijskem šefu za Albanijo, Branku Lazare viču, angleški >oslanik sir Al ban Yotmg. BEOGRAD, 10. Jugoslovenska vlada je tekom dneva dobila nastopne brzojavne vesti iz Albanije: Nemiri pred volitvami (postajajo feio^-dalje večji. Vlada Fan Nolija vrši največji teror. Iz Debra se poroča, da v Lumi Baj- F™ MCV - Pveftnia r^ P™*^«5 j cesiti mereiun, « xvre|a « /.izki v nem- ran Nolija Veliko uglednih Arnavtovje j jki literaturi, M. Haškovec o Žižki v francoski .s svojimi družinami onbežalo na jugoslo-1 literaturi, Karel Guth o Žižki v kiparstvu in Iz Tirane se poroča, da se v najkrajšem času pričakuje pribotd sovjetskega diplomatskega zastopnika v Albaniji Krak o v-jevškega. Le-ta ima važno politično misijo ter je poznana osebnost, ker je bil v Rusiji pred revolucijo visok častnik. Iz Djakovice se poroča, da vlada Fan Nolija v sehi Vrači v skadrski okolici prebivalstvu odvzema živino s silo. Izdala se je naredba za mobilizacijo vseh rezervistov. Prebivalstvo te uaredbe ni spre-jeilo prijazno ter se k mobilizaciji ni nihče prijavil. Ttufi v plemenu Mati vrši Fan Nolijeva vlada nečuven teror. Aretirani so bili vsi znamenitejši prvaki, med njimi Hasan Zogu, sorodnik bivšega predsednika vlade, Ahmeda beg Zogu. Položaj v Albaniji se slaltia Tudi Hne aretirane BEOGRAD, II. (A.) Iz Albanije prihajajo vedno bolj razburljive vesti. Položaj se čedalje slabša. Vsa pokrajina Liuna se je uprla, vstašem se pridružujejo vedno nova plemena. Iz pokrapne Mati poročajo, da je bilo na povelje vlade vi Tirani aretiranih veliko število pristašev bega Ahmeda Zoguf Id ga smatrajo za povzročitelja upera. Z njimi so bile aretirane tudi njihove žene. Med prebivalstvom je to povzročilo veliko razburjenje. V Skadru so vladni pristaši podrli hišo bivšega župana Muz* Inka. Tukajšnje časopisje pripisuje to gibanje pritiska Fannolijeve vlade radi volitev, ki se bodo vršile 20. t. m. Dijaško gibanje In PrIMievK BEOGRAD, 11. Včeraj so se predavanja na univerzi vršila brez slehernega incidenta. Red je ptotpoln. Era Markovič, poslednji c&jak, ki je bil v zaporu, je bil včeraj izpuščen, dočim napram neakademi-kom, ki so provocirali spopad, teče preiskava nadalje. Današnja poročanja opozicijskega tiska, da so neredi na jugoslavenskih univerzah oslabili položaj prosvetnega ministra Pri-bičeviea, je minister sam zanikal z naslednjo izjavo: «Pomirjenje neredov in komunističnih ekscesov je samo učvrstilo moj položaj, ako ga je sploh bik) treba učvrstiti. Ako opozicija živi samo od nade, da bo «oslabila moj položaj*, je to samo znak njene slabosti. Ne pride mi niti na kraj pameti, da bi dal ostavko ali zamenjal reso rt. Nasprotno z vso energijo bom nadaljeval svoje poslovanje*. Vprašanje vojne krivde BEOGRAD, 11. Današnje zemljoradni ške «Novosti® imajo uvodnik, v katerem se zahteva, da jugosl. vlada obelodani vse diplomatske dokumente iz let 1912, 1913, 1914, ki se nahajajo v ministrstvu za zunanje zadeve, da se onemogoči agitacija in potvorjenje zgodovine s strani nemških profesorjev, ki hočejo zvrniti krivdo za vojno na Srbijo, Anglijo«, Francijo m Rusijo v svrho, da osvobode Nemčijo krivde za svetovno vojno. Jugoslavija in Grčija BEOGRAD, 11. Iz Aten se poroča, da je bila vest o pregovorih za trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Grško zelo prijazno sprejeta v političnih in trgovskih krogih. Grška vlada stoji na stališču, da se ob priliki teh pogajanj rešijo tudi nekatera druga vprašanja med Jugoslavijo in Grčijo., ki so ostala nerešena že več kot 10 let. Pucelj in Mrmolja bosta kandidirala v južni Srbiji* BEOGRAD, M. Današnja *Reć» poroča iz Ljubljane, da namerava Pucelj kandidirati na zemljoradniški listi v Srbiji, Mrmolja pa v južni Srbiji v Skopi ju. Samostojni kmetje računa;«, da jim bodo pomagali Slovenci, ki jih je precej v južni Srbiji. * Živahnost t praškem parlamentu PRAGA, 11. Pred polno, hišo se je včeraj v senatu pričela debata o proračunu za leto 1925. Ob tej priliki je prišk> do tu-multov, ko je senator Kovalik od slovaške ljudske stranke utemeljeval ahsenco svoje stranke. Ko je izjavil, da je pučizem iz-roipal Slovaško, je nastal velikanski nemir, y katerega do posegle tudi galerije, vsled česar je moral predsednik prekiniti sejo ter izprazniti galerije. Ko je bila seja zopet otvorjena, je Kovalik nadaljeval zelo razburljivo svoj govor. Predsednik mu je moral odvzeti besedo. Tudi pri govorih nemškega socijalnega demokrata dr. Hellerja in Člana kmetske zveze Lukscha so se ponovili tumulti. Sele ko so nemški socijalni demokrati zapustili dvorano, se je miogla debata mirno nadaljevati. Monumentalno delo o Janu Žižki. PRAGA, 11. Ker ae je letos proslavila 500-letnica največjega češkega vojaškega junaka Jana Žižka, postal je ta narodni junak predmet novih naučnih Mudij. Ravnokar je izdal češki vojno-prosvetni oddelek monumentalno delo pod naslovom »Zbornik Žižkov 1424—1924». Zbornik je uredil najboljši poznavalec huzitske dobe prof. dr. Rudolf Urbanak. Sodelovala je pri tem delu cela vrata na j odličnejših čeških duševnih delavcev. Tako na primer načelnik češkega generalnega Štaba, francoski general Mittefhauser, piše o Žižkovi vojni taktiki, starosta čeških zgodovinarjev, A. ŠvcLaček, o njegovi vojni Ženijalnosti, prof. fitmak o važnosti terena v Žižkovih bitkah, R. Urban ek o huzitskih vojnih metodah, N. Hisek o Žižki v češki literaturi, Jan Krejfi o Janu Žižki v nem- vensko ozemlje. slikarstvu, J. Kvapil o koncepciji Žižke in VL izredno velika. Herfert o Žižld v češki glasbi. Poslednji članek F. Steidler-;a očrtava kult Žižke in huzitske tradicije pri Čehoslovaških legijah za časa vojne. Dehi je pridanih 70 umetniških slik, ki so vse v zvezi z osebnostjo tega češkega heroja — simbola češke svobode. Francosko radikalno levico proti oklnitvl diplomatskih odnošajev z Vatikanom PARIZ, 11. Član komisije za zunanje zadeve, poslanec Loucher je izjavil v zbornici, da je proti ukinitvi diplomatskih >ojd-nošajev z Vatikanom. Ž njim soglašajo v tej točki tudi poislanci radikalne levite. Pripomnil je končno, da bo pojasnil zbornici razloge, ki utemeljujejo potrebo, da vzdržuje Francija svojega zastopnika pri sv. stolici. Prihodnji teden se bot o tem vprašanju vršila v zbornici važna razprava. Število govornikov, ki so se do sedaj prijavili, je skočilo na 26. Važno poročno medzavezniike kontrolne komisiie Nemčija se oborožuje — Nemška policija šteje 100X09 oboroženih mož — Izdelovanje orožja in streliva PARIZ, 11, Listi objavljajo brzojavko iz Berlina, ki se glasi: Poročilo medzavez-niške kontrolne komisije pravi: 1. Kontrola ne more doseči zaželjenih uspehov, kajti nemške oblasti sabotirajo njeno delovanje. 2. Nemčija nadaljuje oboroževanje teT je ziopet uvedla generalni štab. Je v stanu pričeti novo ofenzivno vojno. 3. Nemčija ima poleg državne brambe oboroženo policijo, ki šteje sfccntisoč mož. 4. Do sedaj niso še bili uničeni stro*ji za izdelovanje streliva. Orožje in strelivo se še vedno izdeluje v velikih množinah. Medzavezniška kontrolna komisija zahteva odpravo mesta nemškega generali si m a PARIZ, 11. List «Journal* dobiva iz Berlina, da zahteva medzavezniška kontrolna komisija v svojem poročilu odpravo generaiisima nemške državne brambe, ter opozarja, da nemške obmejne trdnjave niso še porušene._ Vodja egipčanskih nacijonalistov Zaglnl paša nevarno zbolel PARIZ, 11. List «New York HerakU, pariška izdaja, dobivta iz Kaira, da je Za-glul paša nevarno obolel na pljučnici. Uredite« medzaueznišKIii dolgov O črtanju teh dolgov ni več govora LONDON, 11. Pri prvi razpravi o pre-stolnem govoru je Lloyd George izjavil, da obžaluje, da ni vlada v prestolnem govoru niti omenila vprašanja medzavez-niških dolgov. Baldwin je tedaj takoj obljubil, da se bo vlada za vso zadevo pobrigala. Na seji dolnje zbornice je danes finančni minister Churchill izjavil, da se bo zadeva medzavezsiiških dolgorv rešila na konferenci finančnih ministrov vseh zavezniških držav. Finančni stroški, ki jih je imela Anglija med vojno, so ogromni. Ta bremena so težja kakor vsake druge zavezniške države. Mi simo ali bomo v kratkem poravnali naše dolgove. Do danes nismo zahtevali od naših dolžnikov, naj nam plačajo dolžne zneske. Vsi ti zneski sot šli do danes na račun angleškega davkoplačevalca. Pogodba, na podlagi katere je bila urejena likvidacija vojnih dolgov Anglije napram Ameriki, so priznali najboljši finančniki. Osnovna načela, na katerih -sloni ta pogodba, bodo tvorila podlago za ureditev ostalih medzavezniških dolgov. Anglija mora zahtevati poravnavo dolgov od zaveznikov, ker potrebuje denar za amortizacijo dolgov napram Ameriki. Na drugi strani se mora Anglija zavarovati za slučaj, da Nemčija ne bi plačala vojne odškodnine. LONDON, 11. V dolnji zbornici je poslanec Kenwerthy zahteval, naj Anglija takoj pritisne na Francijo in Italijo, da pričneta plačevati vojne dolgove, ako je res, da je Francija Ameriki že plačala večje vsote. _ Jpansha nota proti napadom na direktoru Španski diplomatski zastopniki odpovejo pokorščino direktoriju — Admiral Magaz bo pod&l ostavko PARIZ, 11. Iz Madrida brzojavljajo listu «Temps», da je admiral Magaz odposlal Španskim poslanikom v inozemstvu noto, ki veli diplomatskim zastopnikom Španije, da zahtevajo od listov raznih držav, da prenehajo napadati španski direktorij. Ker je ta nota preostra, dostavlja list, so se nekateri poslaniki branili jo sporočiti prizadetim državam. To postopanje diplomatskih zastopnikov so odobravali celo nekateri člani direktorija, ki imajo čin generala. Kralj noče baje podpisati dekreta, ki bi razveljavil ozir. preklical imenovano noto. Brsogavka pripominja končno, da bo admiral Magaz podal v kratkem ostavko. MADRID, 11. Direktorij sporoča, da ie general Hermesa, član direktorija, ki oi moral odpotovati v Tetuan, da bi razpravljal d položaju z generalom Primo de Ri-vera, opustil svoje potovanje, ker mera De Rivera posvečati vso svojo pozornost maroškim operacijam. Požar v nvifijskih arhivih MADRID, 11. Listi javljajo, da je izbruhnil v Srviliji, v uradu za indijske ar* hive požar. Ognjegascem se je sicer posrečilo pogasiti požar, vendar pa je Skoda" Trst — Gorica Mmofgi so bili zapeljani v zmoto po zadnjih polemikah, češ da je razkol, ki so ga izzvali v naši politični organizaciji nekateri strankarji v Gorici, — razkol med Trstom in Gorico, med TržaČani in Gori-čani. Naše somišljenike — predvsem naše zavedne Goričane, vnete pristaše narodnega edrnstva, opozarjamo, da se tako naziranje širi in propagira od strani, ki je sovražna našemu narodnemu edinstvu in ki hoče izkoriščati v svoje razkolniške namerne nekako nasprotje med Tržačani in Goričani, ki pa ga v resnici ni. Smatramo za svojo dolžnost, da točnosti in resnici na. ljubo poučimo našo javnost, da ne gre pri tem nikakor za «boj» Trsta proti Gorici ali Gorice proti Trstu, temveč da je nasprotje načelne narave. Po dolgem molčanju je bil naš list prisiljen nastopiti proti strankarski propagandi, ki jo je začela širiti že pred dvema letoma takoime-novana krščansko-socijalna struja, katera se je vgnezdila v Gorici pod imenom «Edinost», to je pod istim imenom, ki je ; izključna last edino tržaške edinjaške po-| litične organizacije in nobene druge. Ta struja stoji na stališču, da se mora naše ljudstvo pod Italijo najprej razdeliti na stranke (klerikalce, liberalce itd.) in še le potem, ko se take stranke ustanovijo, naj se zopet združimo pod firmo nekakega Narodnega sveta. Nasproti temu stoji naša politična organizacija na čisto edinjaškem stališču, ki je: pijoč vse stranke, proč borba med posameznimi svetovnimi nazi-ranji, vsi se združimo v enotno narodno fronto. Edinstvo pa je mogoče le na narodni podlagi, kajti le organizacija, ki je zgrajena na tej podlagi, more posvečati svojo skrb vsem interesom našega ljudstva, političnim, gospodarskim, narodnim in cerkvenim v enaki meri in po zahtevah vsakočasnih potreb na tem ali ornem polju. Kakor hitro pa se začnemo razlikovati po takoimenovanih svetovnih na-ziranjih, zaidemo na krivo pot razkola in sovraštva. To se je na veliko nesrečo našega naroda tudi zgodilo s tem, da se je en del Slovencev odcepil od naše skupne politične organizacije ter si ustanovil posebno ločeno strankarsko politična društvo v Gorici. Toda okoli tega strankarskega društva se zbirajo le tisti Goričani. ki so se dali zapeljati na krivo pot po par agitatorjih, katerih bitje in žit je je tesno zvezano z razkolom in strankarstvom med našim ljudstvom. Ljudem pa se odpirajo oči in število pristašev razkolniške »Edinosti« v Gorici se krči z vsakim dnem. Veliko jih je zapeljalo to, da so si razkol-niki nadeli isto ime dobiv , . . - , 5 - roki; mala Silva j ^^ _ Nesreč£ ^ ^^ še Soproga aParat 12 suhe baterije, ki ,e ba,e neizčrpna, se je pn padcu opraskala po rokah m obrazu. m ^ ^avednejiih ^gih mož, Štefana Fi- V Brusselju se nahaja cerkvena ura, ki jo Pagaruzzi se je pozneje podal v mestno bolniš nico, kjer so mu rane obvezali; ostali pa so dobili potrebno pomoč v bližnji lekarni. Vsi so se pa silno prestrašili, kar je seveda lahko umljivo. Materijalna škoda je zelo velika. Zasebni avtomobil se je skoro popolnoma razbil, dočim je bil drugi avtomobil resno poškodovan na levi strani; tudi skoro vse šipe so popokale. Šoferja sta bila zaslišana na policijskem komi-sarijatu v ulici Chiozza ter pridržana v zaporu, dokler se ne dožene njiju krivda. — Ama conski boj. Radi ljubosumnosti sta se predpreteklo noč okoli 2.30 sprli v starem mestu 28-letna Uršula Prassel, stanujoča v zagati Paocogole št. 1, in 26-letna Marija Steil« stanujoča v ulici Pešce št. 1. Nekaj časa sla si ženski pridno brusili jezike; ker pa si s tem nista prišli do živega, sta naposled segli po nož.h. Posledica nenavadnega boja je bila, da sta se morah obe Amaconki zateči na rešilno postajo, kjer jima je zdravnik obvezal rane, rrasselova je bila lahko ranjena ®a levem boku, Stellova pa na trebuhu. Po prvi pomoči sta bili predstavnici «nežnega spola* odvedeni na kvesturo in tam zaslišani. — Mož s revolverji. 49-letni upokojenec Fran Kitzi, stanujoč v ulici F. Se vero Št. 15, je bil nedvomno velik prijatelj orožja, kajti predvčerajšnjim so policijski agenti pri preiskavi, izvršeni v njegovem stanovanju, našli in zaplenil: kar 4 revolverje in dve bcdili. Ker so agenti uvideli, da je mož v velikih skrbeh za svojo varnost, so ga spremili na varno-. čurja, je padla z visočine kakih 3 metrov in se navija solnčna toplota. Soinčna toplota namreč težko poškodovala, tako da ni še zagotovfiena vsak dan razteza nekatere kovance droge pri njena usoda. Ni še dovolj. — 2ena našega po- uri in to razteganje navija uro. Dokler se tečap sestn ka Lovrka leži priklenjena na postel o; ne izrabijo in dokler bo si,alo soince, bo ura tako da ni še nasičena bridka usoda, noče še šla, . zapustiti težko preizkušene vasi — še vedno* E> L. Goff, neki boga* Američan, ima v svop ječimo in se tresemo pred njo. Pokojni Matevž je bil mož kremenitega značaja, spoštovan in zelo priljiAlien pri vseh, ki so ga poznali. To ie pokazalo tudi slovo od njega. Hot ustanovnega Člana našeg? prostovoljnega gasiln. društva — od 1. 1903. — so ga nesli tovariši hiši staro uro, ki bo tekla dokler bo kak človek stanoval v do-tični hiši. Navijanje ure je namreč zvezano z odpiranjem vhodnih vrat-Kadarkoli kdo odpre vrata, navije nevede uro. Je vse poskrbljeno, da se je ne navile preveč. K temu naj dodam, da 4e mogoče zgraditi gasilci, kakor tudi vencc, sveče in križ, ter -perpetuum mobMe» ali večnoidoči stroi, a prej ga v lepem sprevodu — 32 članov v paradnih ie treba prati v okom trem ^malenkostnim« oblekah — izročili materi zemtji. Veličastno- oviram: Prvič je treba odpraviti popolnoma grozno, a obenem tudi tolažljivo, so donele vso privlačnost zemlje ali težo, z drugimi bese-žalostinke pevcev — tovarišev gasilcev — in dami, vsako tren:e; drugič ie treba poskrbeti, brlele sveče, ko je legal mrak na trudno zem- da ne bo stroj s svojim g-fcanjem napravi al Ijo, ki je sprejemala ostanke obnemoglega od prav nikake toplote, karti toplota m nič drugo težke poti. — Počivaj mirno, dragi Matevž; -kot trateče energije ali sile; ko to doseženo težko Te zapuščamo, ker manka nam mož, je treba - tretjič — zapreti stroj v absoluten kakršen si bt! Ti! Ne pozabimo Te nikdar, hočemo postati Tebi enaki, trdni, značajni in vakuum, t. j. v tak prostor, ki e popolnoma zraka prazen. k'«er nt nikakega zračnega odpo- Vesti iz Istre — Materija. (Požar na posestvu baronu Ma-nzija.) V pondel ck približno ob 1.30 zjutraj SPORT POROTNO SODIŠČE Morilec nezveste ljubimke obsojen na tri leta Včeraj je krvava tragedi'a, katere je bila žrtev Aiojzdja De Up in, dobila svoj epilcg. 2e tekom predvčerajšnje popoldanske razprave je bilo končano zasliševanje prič, nakar je branitelj odv. Robba predlagal, naj preiščejo obtoženca izvedenci psihijatri. Sodni dvor ;e njegov predlog sprejel. Iz poročila izvedencev je razvidno, da je BelleHjev oče alkoholik, njegova sestra bolna na živcih , njegova teta pa e umrla blazna; Belleli sam je bil' v mladosti podvržen živčnim krčem. V splošnim ga izvedenci smatrajo za strastnega psihopata., ki se ni mogel obvladati v kritičnem trenutku. Radi tega je deležen olajšave duševne zmedenosti, ki jo predvideva čl. 47 kaz. zakonika. Po prečitanju poročila izvedencev je govorit zastopnik oškodovane stranke, odv. Giann ni- Včeraj predpoldne ie dobil besedo državni pravdnik cav. Atiiio Appk>, ki je v svojem govoru živo opisad krvavo dramo v vseh njenih krutih obrisih ter omenil, da ;e bila Delpinova navsezadnje le slabotna ženska. Poudarjal je, da Belleli ne sme biti na noben način oproščen, čeprav je izvršil zločin v hipu, ko so bila njegova Čustva popolnoma obvladana od strasti in divje ljubosumnosti. Kvečjemu je mogoče njegovo tedanje duševno slan e smatrati kot olajševalno okolščino. Končno je še zelo dvomljivo, pravzaprav skoro izključno« da se je obtoženec tedaj nah^ial v takem duševnem razpoloženju, ka ti sicer bi si bil po umoru blazno ljubljene ženske gotovo Še sebi vzel življenje. Vesti z Goriškega Uredništvo In uprava «Edinosti» v Gorici se nahajata ▼ nt Carducci št. 7, L nadstr. Uradne ure od tO«—12 in od 13.—14. — Komen. V pondeljek 8. t. m. je priredila tržaška «Prosveta» pri nas nad vse zanimivo predavanje o jetiki, spremljano s kinematografskimi slikami. Predavatelj g. dr. ,. Pertot nam e s pomočjo slik nazorno, v lepih in preprostih besedah, ki »o bile vsakomur razumljive, pokazal razvoj in posledice te za vratne bolezni, kakor tudi sredstva, s katerimi se lahko je Lični bolnik ozdravi. — Ker je predpogoj vsakemu snovanju in delovanju med narodom na F. M pošteni, da bo tako vsaj Tvoj plemeniti duh ra. Na žalost ne bodo ti pogoji najbrž nikoli ostal med nami. Na delo tedaj, da hitreje za- ; izpolnjeni. , » celimo rane , potolaži se žena, bodite Naa™^ ^^^^obi^1^^ možje, »c plaka)te otroc*- ob sta" se vrLi okoli svoje osi, pleše okoli soln- ca in beži z njim vred kdovekam. Ona se vrti v popolnem vakuumu in edino, kar jo ovira v obratu, sta ptfma in oseka njenega mora. To-renzija.j v ponaet ck priDiizno od i.ju ^iulkij da vsled gotovih gravitacijskih ali privlačnih je izbruhnil iz neznanih vzrokov katastrofalen si! sc fc0 morala nekoč ustaviti, čeprav bo tre-oožar v gospodarske « poslopju g. baiv,r.„ Ma-; ba še počakati čcd 12 # % riP Zlato, srebro, krone, platin, zobovie kupuje Ziatorna ALBERT POUK! Trst, Via Ma.zinl 46 Vipavsko, istrski refošk in kratki teran. Np debelo In za družine Via CunlCOlI 8, na drobno in za družine Via Giullanl 32 Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (12) FR. ŠTRANCAIL DAROVI družba z om j. (29) Trst - Vin Ertlstl 9 - Trst Mule preizkušnje usaKe urste Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mleka. Na svatbi Adolfa Jelusič in Jožefe Košuta ie ogoltufal g. Franc Marc L 30 za Šol. društvo. G^čna Zega Ernesta daruje L 10 v oprostilo za Šol. društvo. Gospa Kristina C. daruje L 10 Sol. druMvu. Ronma porociSa, DEV1ZK Amsterdam od do 9i0. Bel- pfia od 1 b>) do U ; Pari r. od IV4 — do 124. * i t^ndon o do HiO.lii; New York od !M.H> j do ži jd; 8«>auija od 82- - do ; Svit* od 44S. - do 450 — ; Aten-) od 41,— do 43 — ; Berlin od T>47.- do '»54 Bukarest od il.75 do !2 2:>; Pracra od do » ; Ogrska od 0.030r> do O.0il5; Dnuaj od 0.o3«ii do 0 0330; Zagreb od 34.T0 do 31 95. V ALI'T ti Avstrijske krone od 0,0315 do 0* J."? dinarji od 34.5 > do i4.b0 ; dolaiji od J3.!' do 23.2 ; nr vci po frankov od 91.— do 02. - ; funt ling od I08.v> do 10».—. ALOJZIJ POVH urar In zlatar PIdzzd Garibcldi 2, L a. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega Je, da se prepriča o cenah. fcter- Hali oglasi kulturnem in gospodarskem polju — zdravje Belleli ni resnično fjubil, ni j brez katerega ne more uspešno napredovati •« i* i____•• i • • ______i___J „ Aa io ii H f»ict w n van e — S. K. -Val«, Barko vije, «Zora, Rojau. V nedel o se bo odigrala na igrišču kluba «Vat» na Trsteniku pri^teliska) nogometna tekma med četama S. K. «Val» in «Zora». Poslednja je bila ustanovljena pred kraAJkim in bo morala zastaviti vse moči, da reši častno svojo nalogo napram tudi mladi a močni četi Valašev. — Športno igrišče «Vala» je postalo v zadnjem času sploh shajališče vseh onih, ki se zanimajo za naša športna društva. To pa je umevno. Tekom par mesecev si ;e moglo občinstvo ravno na Trsieniku ustvariti pravo sliko o naših športnih društvih in nj hovih nogometnih četah. Tu smo imeli priliko videti težko četo «Jadrana* iz Herpelj, mlade a hitre igralce «Zarpe» iz Rojana, izurjeno Četo M. D, F. Opčine, ki prednjači do sedaj vsem drugim in opensko hazenaško družino, da ne govorimo o drugih četah. Kljub oddal enosti je bilo športno igriSče «Va!a» vsako nedeljo dobro obiskano. Ne varamo se. ie računamo tudi za v nedeljo z dobrim obiskom, katerega zaslutita obe četi. Naročajte in Sirite „EDINOST" ljubil s tisto vzvi?eno ljubeznijo, ki ;o pesniki slavijo v svojih pesnitvah in za katero je š!o s srečnim smehljajem na ustnicah v smrt ne-itevilno zaljubljencev; n egova ljubezen je bila zmes um&zanosLi in nečistih spolnih nagnenj. Govornik je nato z raznimi jurioičnimi izvajanji skušal izpodbiti okolščine, ki pričajo Y prilog obtožencu; končno je polagal porotnikom na src«, naj obsodijo s prepričan em in vedrostjo. Noče pa, dai bi se njihov pravorek glasil oprostilno, ker bi s tem odobrili pravico do ubi anja, ka ne obstoja. Dr. Robba, branitelj obtoženca, je priporočal porotnikom, naj se pri sodbi drže okrožja tistega človečenstva, ▼ katerem se nahaja obtoženec. Opomnil :e,