NO. (55 , 29470 .^ ^ ^klfffe^oodn*1 ' 0/}/n .CAN IN SPIRIT - . 440Q2 H l!ANGUAG€ ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) ocxvmg Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€I) Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Spring«, «11 Ohio CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 4, 1980 Amerikanci v Teheranu za konferenco o zločinih ZDA v Iranu TEHERAN, Iran. — Bivši ameriški pravosodni tajnik Ramsey Clark in 9 drugih Amerikancev je v tej državi in prisostvuje konferenci, ki jo je organizirala iranska vlada. Na konferenci so delegacije iz več kot 50 držav. Namen konference je obravnavati razne ameriške zločine, storjene proti Iranu tekom zadnjih 25 ali 30 let. Predsednik Irana Abolhasan Bani-Sadr je otvoril konferenco in pozdravil navzoče. Trdil je med drugim, da še še vedno skušajo ZDA vmešavati v iranske zadeve in še vedno hočejo imeti to državo v svojih rokah. Iranci so prebrali neko pismo, ki ga je baje pisal ameriški general Robert Huyser takratnemu poveljniku NAPO, gen. Alexandru M. Hai-gu. V tem pismu, ki pa ni bito podpisano, je Huyser govoril o dveh načrtih za državni udar v končnih dneh šahove vlade. Trditve o državnem udaru v tistih dneh, ki bi ga naj podpirale ZDA, Pa niso nič novega. Iranci so tudi pokazali dokumente, iz katerih je razvidno, da sta imeli tesne stike ameriška CIA in šahova tajna policija. Tudi to je bilo 2hano že prej. Ramsey Clark je obsodil ameriški vojaški poseg v Ira- pred nekaj tedni. Rekel je, da je bilo po njegovem Mnenju protizakonito, ko je Predsednik odredil, naj ameriški vojaki ubijajo ljudi v ^eki deželi daleč od ameriških mej. Clark je nekoč tudi pisal iranski vladi in ji razložil, kakšne pravne poti ima na razpolago, da zahteva vrnitev šaha na zakonit način. Novi grobovi Vojaška junta v Južni Koreji bo napisala in uzakonila novo ustavo SEOUL, Juž. Kor. — Vojaška vlada v Južni Koreji je sP°ročila, da namerava napi-sati in uzakoniti novo ustavo. Parlament, ki je bil izvoljen na za Južno Korejo razmeroma svobodnih volitvah, ne bo s°deloval pri pisanju nove u-stave. Vodilni vojaški častniki so ^enovali poseben odbor, ka-^erega dolžnost je napisati u-stavo najkasneje do konca imija. Nato bodo glasovali za ak proti novi ustavi južno-'°rejski državljani na po-sčbnem referendumu, ki bo Predvidoma okoli 20. septembra letos. Ako bo nova ustava spre-Jeta, bodo potem nove parlamentarne volitve na njeni Podlagi okoli začetka prihod-niega leta. Oporečniki v državi so za-skrbljeni predvsem zato, ker ne bodo prisotni v tem pro-Cesu in ker dvomijo, da bo hova ustava res demokratič-nega značaja. Sedanjo južnokorejsko u-stavo je napisal pred 8 leti Predsednik Park Čung Hee, m je bil žrtev atentata oktobra lani. pokažite Ameriško Dotno-v*no prijateljem. Pošljamo jo brezplačno na ogled! Joseph Wessel (Vesel) Pretekli ponedeljek dopoldne je v Holy Family Cancer Home umrl po dolgi bolezni 76 let stari Joseph Wessel (Vesel), rojen v Sodražici, Slovenija, od koder je prišel v ZDA pred 60 leti, mož Frances, roj. Požar, oče Stan-leyja, Donalda (New York), Wilme Fierman, Donne Kuh-lenschmidt in pok. Ernesta, 3-krat stari oče, sin pok. Petra in Agnes, brat Stanka (Slov.) in pok. Mary Perusek (Kan.), Petra in Vancea (oba v Jug.). Pokojni je bil zaposlen do svoje upokojitve v American Steel & Wire Co. in je bil član Dr. Na jutro-vem št. 139 SNPJ ter Kluba slovenskih upokojencev v Newburgu-Maple Hts. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda FoVtuna na 5316 Fleet A ve. jutri, v četrtek, ob 10. dopoldne, nato na pokopališče Highland Park. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Anna Papes Včeraj je v St. John’s bolnišnici umrla 87 let stara Anna Papes z 7107 Frye Rd. na Mlddleburg Hts., rojena Kambe v Clear Creeku, Colo., od koder je I prišla v Cleveland leta 1918, vdova po leta 1973 umrlem možu Antonu, mati Antena ml. (pok.), Ed-warda, Doris Musarra, Larry-ja, Eleanor Sforzo in Josepha, 24-krat stara mati, prastara mati, sestra Johna Plut, Angele Poderzay, Johanne Phil-bin, Josephine Ponikvar in Staffie Swift (vsi v Colo.). Pred leti je družina bivala na Lockyear Ave. Pokojna je bila članica ADZ št. 1. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v petek, 6. junija, ob 9. dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v četrtek, od 2. do 9. zvečer. Ann B. Simončič Umrla ie 65 let stara Ann cerkev sv. Vida ob 11, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Mary Kobal Pretekli ponedeljek je v Euclid General bolnišnici po dolgi bolezni umrla 89 let stara Mary Kobal z 20190 Fuller Ave., rojena Plešnar v fari Idrija pp Bači pri Mostu na Soči, Slovenija, od koder je prišla v ZDA leta 1931, .vdova po leta 1962 umrlem možu Josephu, članica Dr. Kras št. 8 ADZ in Kluba slovenskih upokojencev v Eu-clidu. Tu v ZDA ne zapušča nobenih sorodnikov, a je bila prijateljica družin Fabec in Verch. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Križa ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Jean Arhar Preteklo soboto je umrla Jean Arhar, rojena Koss, žena Antona, mati Don-a, tašča Mary Lou, sestra Josepha, Julije Šuštaršič, Pauline Fabian in Jacka. Pogreb bo danes dopoldne ob 11. iz pogrebnega zavoda Brickman na 21900 Euclid Ave. Helen Buchak V Mt. Sinai bolnišnici je po krajši bolezni umrla 87 let stara Helen Buchak z 864 Medford Rd. na Cleveland Hts., rojena Chita v bivši Avstro-Ogrski, od koder je prišla v ZDA leta 1913, vdova po leta 1973 umrlem možu Johnu, mati Anne, Mary, Betty Kasunic, Jacka, Paula in Charlesa, 10-krat stara mati, 2-krat prastara mati. Družina je bivala v Bobtow-nu Pa. do leta 1960, ko se je preselila v Cleveland. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes dopoldne ob 9, v cerkev sv. Štefana bizintinskega obreda na Lloyd Rd. ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. B. Simončič, rojena Simunic, žena Edwarda, mati Joanne Belle, Lorette Simončič in Josepha, sestra Rose Eslich (Louisville). Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak jutri, v četrtek, ob 10.30 dopoldne, v VREME Pretežno sončno danes z naj višjo temperaturo okoli 73 F. Slično vreme jutri, a nekaj toplejše. Naj višja temperatura okoli 77 F. Izraelski skrajneži težje ranili dva vodilna Palestinca TEL AVIV, Izr. — Izraelska policija še nima zanesljivih podatkov o teroristih, ki so odgovorni za ponedeljske bembne napade na 3 vplivne palestinske župane. Splošno mnenje policije in javnosti v Izraelu pa je, da so izvedli a-tentate pripadniki skrajnih židovskih skupin. Nekateri predstavniki teh skupin so grozili, da bodo začeli s terorizmom na isti način, kot ga uporablja PLO. Izjavili so, da odobravajo a-tentate na palestinske voditelje, ki so naklonjeni PLQ, čeprav niso sprejeli odgovornost za ponedeljske napade. Najzgovornejši je bil neki Jossi Dajan. Ta je rekel med drugim, da naj Palestinci zapustijo Izrael. Ako to storijo, ne bo več nobenih težav. V Izraelu je prostora samo za en narod in ta narod je judovski, je dodal Dajan. Dva od napadenih Palestincev sta bila težje ranjena, ko sta eksplodirali bombi v njihovih avtomobilih. Župan palestinskega mesta Ra-mallah Karim Kalef je izgubil del' svoje leve noge, župan mesta jNablusa Bassam Šhaka pa obe nogi nad kolenoma. Po teh dveh napadih je izraelska policija po - vala druge vodilne Palestince, naj bodo budni in naj ostanejo v svojih hišah. Ko so prišli izraelski vojaki k hiši župana mesta El Bireha, je bomba, nastavljena v garaži, eksplodirala in pri tem težje ranila nekega vojaka. V mestu Hebronu so pa^ teroristi vrgli ročno granato na skupino Palestincev in jih več ranili. Tukajšnji opazovalci trdijo, da pomenijo ponedeljski a-tentati novo stopnjo v borbi med Izraelci in Palestinci. Ministrski predsednik vlade Menahem Begin je v parlamentu obsodil napade in obljubil, da bodo zasledovali storilce. V Bejrutu je voditelj PLO Jasir Arafat rekel, da so odgovorni za atentate ZDA m Izrael. Dodal je, da bo PLA CARTER IN REAGAN ZOPET ZMAGALA; DENNIS ECKART KANDIDAT V 22. OKROŽJU CLEVELAND, O. — Na včerajšnjih primarnih volitvah, ki so bile za demokrate v 8 zveznih državah, za republikance pa v 9, sta zopet zmagala predsednik Jimmy Carter in bivši kalifornijski guverner Ronald Reagan. Carter in Reagan imata sedaj dovolj delegatov, da bosta zmagala na svojih strankinih konvencijah in tako tekmovala na novembrskih predsedniških volitvah. Analitiki včerajšnjih volitev so mnenja, da se je sen. Edward M. Kennedy dobro izkazal, a da je jie prepozno, da bi premagal Carterja na strankini konvenciji. Kennedy je zmagal namreč v Kaliforniji in New Jerseyju in v dveh drugih manj pomembnih državah. V Ohiu je res zmagal Carter, a le z 52 proti 43%-. Carter je zmagal tudi v državi Montana in je vodil v državi New Mexico. Sinoči' je predsednik pozval Kennedyja, naj le-ta odpove svojo kandidaturo in naj oba skupaj delata proti Reaganu in republikancem. Sen. Kennedy .je zavrnil predlog in rekel, da bo nadaljeval s svojo volivno kampanjo proti Carterju. To zahtevajo volivci, je izjavil senator. Eckart zmagal V 22. okrožju, v katerem je bil dolgoletni poslanec v predstavniškem domu Kongresa Charles A. Vanik, je zmagal v demokratski stranki 29 ‘let stari poslanec v ohijski zakonodaji Dennis E. Eckart. Vanik ni kandidiral letos in je podprl Eckarta, ki je slovenskega rodu in med drugim podpredsednik Slovenske narodne p o d p o rne jednote (SNPJ). Eckart je premagal kar 6 nasprotnikov v stranki, med t++*+++***+*+*++*+*++r******+*** izvedla povračilne, maščevalne atentate. Članek o Jugoslaviji v londonskem listu ( ni bilo dosti dobrih pevcev, ! edino Otmar Tašner jim je -parkrat skušal pomagati. Naj izrečem tem potom: prav lepo zahvalo ge. Corin-| ne Leskovar, ki je to našo J pot organizirala ter skrbela,'! da je bilo vse v redu tja it/ nazaj. Clevelandčanom pa še j enkrat prav lepa hvala za vso vašo gostoljubnost in pri jaz-; nost- ' : j IP ❖ Slovenski radijski klub), sporoča, da je slovenska ra-| dijska oddaja, ki je bila dol sedaj vsako nedeljo ob 8. uri;f zvečer, prestavljena na 4. uro4 popoldne, ob nedeljah. Oddaja je še vedno na istem valu WOBA 1490 KC. Oddaja ob 4. popoldne bo dosti močnej ša ter bo omogočila tud rojakom severno 'in zahodno od Chicaga poslušati lepe slovenske pesmi in melodije vsako nedeljo popoldne. Kot je razvidno iz farnega oznanila pri Sv. Štefanu Chicagu, bomo dobili novega župnika v osebi p. Richarda Rogana, njegov pomočnik pt bo p.. Beno Korbič. Ludvik Jelenc starši so Joseph (pok.) H Mary, roj. Pucel, lortuna tel' John (pok.) in Anna, roj-. Mirtel, Cvet. Joseph J. For' tuna ima še brata Johna L sestri Mrs. James (Mary* Ann) Tržaška in Jane. Obiskoval je farno šolo p J Sv. Janezu Nepomuku, nato ' višjo šolo sv. Ignacija. En0 leto je študiral na univerzi John Carroll, potem pa na' dalj e val na Borromeo CollO' ge, kjer je tudi promoviral z odliko summa cum laud6. Zadnja štiri leta je študiral kot bogoslovec na semenišč1-1 St. Mary. Pretekli petek je promoviral in prejel diplom0 “Master of Divinity”. Joseph J. Fortuna je član Društva Naj sv. Imena pri Sv-Janezu Nepomuku, Dvora št-1647 Katoliških borštnarjeV ter društva Mir št. 10 Arneri' ške dobrodelne zveze. Svojo prvo mašo bo dar°' val v domači župniji sv. Ja' neza Nepomuka v nedeljo, E junija, ob 1.30 popoldne. Sv°' jo drugo mašo pa bo darova isti dan v cerkvi sv. Lovre11 ca ob 6. zvečer. & William M. Jerse je dom) v slovenski fari Marije Vm) bovzete v Colllinwoodu, kjer bo tudi daroval svojo Prv° mašo v nedeljo, 8. junija, . 4. uri popoldne. Njegovi starši so g. Josep1 in ga. Mary Jerse, ki bivat3 na 290 E. 218 St. v Euclid11’ Bodoči duhovnik ima brata Josepha in Edwarda tčr sC stro Mary Ann. Obiskoval je farno šolo P Mariji Vnebovzeti, Borromc° višjo šolo, nato pa Borrome° College in Bogoslovsko kulteto na Katoliški univem1 Amerike v Washingto1111: D.C. Tudi on je promovT3 pretekli petek na semenišč13 St. Mary v Clevelandu. id Tretji bogoslovec sloV°a skega rodu, ki bo posvečen ^ duhovnika v soboto dopu dne, je Mihael Troha, sin ^ in ge. Milana Troha, ki ta na 22021 Miller Ave- v Euclidu. Njegova domača ra je sv. Kristina na E- z cesti in bo tam tudi daroV) svojo prvo mašo v nedelj0 5. uri popoldne. , chad piE o'o te1 Poleg staršev ima MdCj Troha še brate Milana Marka, Josepha in Petra ^ sestre Cathy, Mary Galliher, Carol Ann DeN111 co in Christine. ^ Obiskoval je farno šolo P Sv. Kristini, višji šoli sv- ^ žefa in Borromea, nato 1^ Borromeo College in Ea ško univerzo v Washing^0 ^ D.C. Promoviral je na se111'' nišču St. Mary. Vsem bogoslovcem in hovim družinam iskrene stitke! A- R n/ če' Trije mladi bogosievci slovenskega rodu hod posvečeni v duhovnik/ CLEVELAND, O. — V soboto, 7. junija, pb 10. uri do poldne, bo v stolnici sv. Janeza Evangelista v Clevelandu škof James A. Rickey po-' svetil v duhovnike 13 mladih bogoslovcev. Med temi bogoslovci so kar trije, ki so slovenskega rodu in sicer Joseph J. Fortuna, William M. Jerse in Michael Troha. Joseph J. Fortuna je sin znanih slovenskih pogrebnikov Joseph in Virginia, roj.; Cvet, Fortuna, ki lastujeta n vodita F o r t u na Funeral Home na 5316 Fleet Ave. v Clevelandu. Njegovi stari Iz naših vrši Lantana, Fla. — Sp slovenskih meja. Dne 6. septembra istega leta je bil v Logu pri Vipavi posvečen v škofa. Dobrih 13 let je moral nato čakati, da so se dokončno uredile meje njegove škofije. Leta 1977. je bila obnovljena in na novo zaokrožena koprska škofija in dr. Janez Jenko je postal njen prvi škof. Ko je prevzel vodstvo najmanjše slovenske škofije, ga je čakalo veliko dela. Dobil je sicer skupino delavoljnih in gorečih duhovnikov, toda cerkvenopravno je bilo potrebno urediti še marsikaj. Z njemu lastno delovno vztrajnostjo, premočrtnostjo in velikim poštenjem pa je veliko dosegel. Verniki in duhovniki so ga sprejeli in postal je oče svoji škofiji, takšen oče, ki s prijetnim nasmehom pohvali, kar je hvalevredno, a tudi odkrito pograja, če kaj ni bilo v redu, če bi bilo mogoče kaj narediti, pa se ni storilo. Številnim čestitkam, ki jih je gospod škof prejel v domovini, se pridružujemo tudi slovenski rojaki po svetu. Naj še vnaprej božji blagoslov spremlja njegovo odgovorno škofovsko službo. Blažena mladost Zato, mladost, po tvoji temni zarji srce zdihovalo bo mi, Bog te obvarji! ' (Prešeren) II. Dvojno merilo Bil sem v prvem razredu osnovne šole. Dve leti starejša sestra me je nagovorila, da sva šla v trafiko in kupila cigarete in žveplenke. Skrila sva se v grmovju za hišo, prižgala cigarete in začela kaditi ... Ni trajalo dolgo, ko je začela sestra povračati, jaz sem se pa podelal v hlače, S travo in listjem je obrisala sestra mojo zadnjo plat in spodnje hja- . če. Ko sva se vrnila v hišo, je starejša sestra, ki je po materini smrti prevzela gospodinjstvo, takoj zavohala, kaj sem naredil. “Tak fant! V šolo hodiš, pa se podelaš! Sram te bodi! Če bi to storil v šoli, bi se ti ves razred smejal. Hitro se sleci, da ti obrišem rit in dam sveže spodnje hlače, predno pride oče domov!” Tri leta mlajši brat, ki je komaj začel govoriti, naju je zatožil: “Cigarete sta kadila!” “Kaj, kadila sta? Kje sta pa dobila cigarete? Sestra je vse povedala. Morala je iti nazaj v grmovje in prinesti cigarete in vžigalice. Sestra je cigarete vrgla v peč, vžigalice pa spravila. Do sedmega razreda gimnazije še nigem dotaknil cigarete. V sedmi sem začel kaditi. Kadil sem po dve ali tri cigarete na dan, kakor so takrat delali vsi študenti. Da smo študenti kadili, so bili krivi tudi profesorji. Vsi so kadili. Nikdo nam ni povedal, da je čkajenje škodljivo. Kajenje je bilo enkrat prepovedano, drugič zopet dovoljeno. Bij sem v 8. razredu. Hitel sem domov od inštruira-nja. Nikoli nisem kadil doma. Moja dijaška gospodinja bi tega ne dovolila. Še težje bi kadil med inštruiranjem. Prižgal sem cigareto. Na poti sem od ča* v *sa do časa potegnil cigareto. Vedno sem jo držal s palcem in kazalcem in pokrito z dlanjo. Ko sem zavil okoli vogala, sem se zaletel v profesorja Zobca. Ker sem bil hvala Bogu razoglav, sem ga samo ustno pozdravil: “Klanjam se, gospod profesor!” Ustavil me je. Stisnil sem cigareto v pest, kolikor sem mogel. Peklo me je, da bi mogel rjuti od bolečine, pa sem se premagal in mirno odgovarjal profesorju na njegova vprašanja. Mislil sem, da sem profesorja ukanil. Pa sem se motil! Ko sem ga pozdravil, je videl, da se je pokadilo in mojih ust. Ker cigareta ni padla po tleh, je sklepal, da jo tiščim v pesti. Čez čas je rekel: “Kalan, odprite pest! Kadili ste!” Storil sem, kakor je ukazal. Iz odprte dlani je padla ugasla cigareta. Moja koža je bila pa ožgana in bolelo me je ...” “To naj vam bo za kazen, ker ste kadili.” “Hvala lepa, gospod profesor!” sem rekel in se poslovil. Bil sem vesel, da se je tako poceni izteklo. % -.-j V četrtem razredu sem začel inštruirati. Med odmorom sem stal s sošolcem blizu okna in se raz-govarjai. Naenkrat slišim od vrat rezek glas profesorja Ko-štiala. “Kalan, pridite takoj sem!” Prepričan sem bil, da me bo ukoril, ker sem stal pri oknu. Gledati skozi okno je bilo strogo prepovedano. Čeprav s sošolcem nisva gledala skozi okno, sem se vendar bal. Ko sem prišel do njega, mi je ukazal: “Kalan, vi boste inštruirali!’ “Bom, gospod profesor!” sem odgovoril vesel, da sem ušel kazni, a ne da bom inštruiral. Tako sem začel instruktor-sko kariero, ki sem se je rešil šele, ko sem končal univerzo in šel k vojakom. V 4. razredu sem bil edini študent, ki je inštruiral, in vsa leta kasneje edini, ki je inštruiral po dva ali celo tri študente. Zadnja tri leta sem inštruiral hčerko in sina novomeškega trgovca. Ko sem se na pustni torek odpravljal od kosila, me je gospodinja povabila na večerjo v gostilno Košak. Sklenili so, da bo vsa družina tam večerjala. Imeli smo posebno sobo. Po večerji so šli mladi ljudje plesat v veliko sobo. Jaz nisem šel, ker je bilo študentom zabranjeno plesati v javnih lokalih. En trgovski pomočnik se je vrnil s plesa in mi rekel: “Ali ni Štefan Hlede tvoj sošolec?” “Seveda! Kaj bi rad?” “Štefan pleše v veliki sobi. Veliko študentov in študentk je tam. Ti pa tukaj sediš?” Šel sem tja in našel Štefana, Petra in še druge študente. Plesali smo pozno v noč. Ko sem prišel naslednje jutro v šolo, me je že čakal razrednik z naročilom, da grem takoj k ravnatelju. Med ravhateljem in menoj se je razvil tale razgovor. “Kje ste bili sinoči?” “Pri Košaku.” “Zakaj Ste šli tja?” Povedal sem mu, da sem bil tja povabljen na večerjo. Ko so šli po večerji vsi plesat, sem šel tudi jaz.” “Kateri študenti so še plesali?” Imel sem dobre oči in še predno me je vprašal, sem prebral vsa imena, ki jih je imel ma listi, ki jo je držal pred seboj na mizi. Povedal sem mu nekaj imen, a ne vseh, ki so bila na listi. “Ste plesali tudi z maškarami?” “Sem.” “To’je strožje kaznjivo!” “Gospod ravnatelj, ne razumem, zakaj naj bi bilo to strožje kaznjivo. Vse sem poznal! Pravzaprav smo jih vsi poznali, saj so imele obraze le na pol prikrite!” “Kdo so bile te maškare?” “Prodajalke, šivilje in nekaj deklet iz trgovske šole.” “Povejte mi dekleta iz trgovske sole?” Ujel me je. Kaj naj naredim? Nikoli nisem ovajal. Tuji i to pot *ne bom. “Gospod ravnatelj, tega ne morem storiti.” “Hočete biti kavalir? Pomislite, da ste v osmem razredu in da morate storiti vse, da vas ne izključimo.” Odgovoril nisem nič . . . “Pojdite in ostanite kavalir!” Zakaj je to rekel, še danes ne vem. Ali je mislil resno ali se je hotel samo norčevati iz moje trme? Dali so mi šest ur zapora in “consilium abeundi” (za-grozitev z izključitvijo). Odsedel sem jih. Z menoj sta sedela tudi Štefan in Peter. Čez štiri mesece sem položil maturo in bil svoboden človek. Šel sem plesati, kamor sem hotel, s komur sem . hotel. Štefan je postal sodnik, Peter pa duhovnik. Dr. Zdravko Kalan ------o------ ZA SMEH Prijatelj prijatelju: “Moja žena je kakor fotograf: ne smem se nikamor ganiti in vedno se- moram držati na smeh.” Pojdimo na Orlov vrh 14. in 15. junija! CLEVELAND, O. — V nedeljo, 1. junija, je bila otvoritev naše Slovenske pristave na naj lepši način, s sv. mašo. Vsakdo, ki se je udeležil te sv. maše na Slovenski pristavi pri Orlovem vrhu, se je nadvse zadovoljnega počutil. Bila je pri tej sv. maši dobra udeležba, za kar smo lahko vsi Slovenci ponosni. Še bolj zadovoljni smo bili, ker je v tej kapelici na Orlovem vrhu slika Marije Brezjanske, ki je mati in kraljica nas Slovencev. Dne 14. in 15. junija bomo imeli tukajšnji Slovenci dva velika spominska dneva za naše mučeniške domobrance, četnike in druge Slovence, ki so bili od komunistov preganjani, mučeni in pobiti. V veliko čast si bomo lahko šteli Slovenci, če nam bo prilika dana, da se bomo lahko udeležili omenjene slavnosti na Slovenski pristavi. Domobranci sami, ki so morali umreti za katoliško idejo, so pri Bogu že prejeli zasluženo plačilo.'Nas, ki še živimo, Bog še nadalje v teh težkih časih preizkuša, če še živimo kot popolni katoličani tudi takrat, ko je to težko pokazati. Popolna slava pripada le tistim, ki so za svoje ideje mučeniško in častno u-mirali. Kot prva žrtev za naš slovenski narod je bil naš voditelj dr. Fran Kulovec. To se je zgodilo ob začetku nemškega napada na Jugoslavijo, ko so Nemci bombardirali Beograd. Kot ljubljanska policijska uradnika sta tu bila Polak in Kazimir Kukovič. Nadalje šta bila med zgodnjimi žrtvami v Ljubljani dr. Lambert Ehrlich in Ivo Peršuh. Oba navedena sta se neprestano borila za dobrobit našega naroda. Le to je žalostno, a resnično, da smo mi Slovenci začeli pozabljati na te naše velike može. Ne smemo tu prezreti našega škofa dr. Gregorija Rožmana in našega generala Leona Rupnika. Na Orlovem vrhu se bomo skupno spomnili vseh naših pokojnih, ki so sodelovali za svobodo našega naroda in našo katoliško cerkev. Na svidenje na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi! Jože Vrtačnik ------o------ Štiri in pol milijarde ljudi na svetu Washington, D.C. — Prvič v zgodovini človeštva je število ljudi na svetu doseglo 4.5 milijarde skupnega prebivalstva na svetu. “Environmental Fund” urad v Washintonu je preračunal, da je vsaki dve sekundi okrog 5 ljudi več na svetu, ali vsak dan četrt milijona. Pravijo, da je trajalo več kot en milijon let, predno je število ljudi na svetu doseglo eno milijardo, za drugo milijardo pa že samo 120 let, za tretjo milijardo samo 32 let, za četrto pa le 15 let. V zadnjih desetletjih se je sicer zelo izboljšalo pridelovanje hrane, vendar to ni naraščalo sorazmerno s povečanjem števila skupnega prebivalstva na svetu. Iz različnih vzrokov, ne samo zaradi pregoste naseljenosti, je lansko leto umrlo zaradi lakote okrog 30 milijonov otrok v starosti izpod 5 let. Poleg običajnega pomanjkanja hrane so lakoto povzročili predvsem naredi in nemiri po svetu, revolucije in vojske, kar je milijone beguncev pognalo iz rodne domo-, vine v tuji svet, njim sovražen. zemlja doma pa je ostala neobdelana. To se vsako leto vedno znova dogaja po drugi svetovni vojski in ni še videti kom :a. ISKRICE Če si storil dobro delo in ga je drugi užil, f-cmu iščeš kot bedak še tretjo stvar, namreč sloves dobrotnika ali povračilo? —Mark Avrelij MALI OGLAST ST. MARY’S PARISH 4 bedrs., heat, water, garage, near transportation, security deposit. No pets. $250 per mo. 944-9914 (65-66) Open House Sun. 2 to 5 27050 Gary Ave, Euclid off E. 260. Aluminum sided 4 bedroom. Excellent Condition. Open Sun. 2 to 5 533 Bishop Rd. Highland Hts. 3 Bedroom brick ranch with large family room 20 x 24-Excellent condition. Additional building and extra lot. Priced for quick sale. LOCATION REALTY 531-8788 1 (65-66) HIŠA NAPRODAJ 5 in 5. Zidana dvodružinska hiša v Euclidu. Lastnik je Realtor. 531-3976. Stanovanje v najem blizu E. 185 St. Kličite 531-3976. (65-69) Za vsa popravila pri hiši, zunaj in znotraj, za strehe in razširitve se obrnite z zaupanjem na BUILDING & REMODELING Roofing * Siding * Painting Marijan Ruhalj 531-9126 A (65-67) HIŠA NAPRODAJ Dvojna s 3 sobami zgoraj, 5 spodaj. Modernizirana. O-grajen vrt, garaža. V okolici Sv. Vida, na E. 63 St. $19,000. Kličite: 486-0540. (62-65) FOR SALE Carl Ave. — near Addison Rd., 2 Family, garages, inflation beater — Estate sale. Mid 20’s Call 486-4361 from 4 to 6 p.m. (63-66) Varuhinjo otrok iščem Žensko srednjih let iščem za varstvo za 2 otroka, stara 7 in 10 let, od 9.30 dop. do 3.30 pop., poleti. Euclidska okolica. Kličite 486-1274 po 5. uri pop. (63-66) For Rent 1 Bedroom unfurnished suite. E. 60 St. north of Superior. Call week days — 5:30 to 7:30 p.m. 442-4386 or 338-3860. . (63-68) Suite Now Available 3 rooms & bath. Single adult or older couple. Memorial School area. $157.00 a month. Discount over 65. Call 942-1153 after 4 p.m. (63-66) For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call C81-0683 anytime. Estimates free. __________________________(x> Beautiful House For Sala Chesterland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 1 bedrm split, 1V2 acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bullock, 729-9258. - DOLORES C. KNOW ETON INC. REALTORS 729-1971 (X) HIŠA NAPRODAJ Enodružinska. 7 sob. Blizu svetovidske šole. Kličite 442-1102 ali 481-6334 po 6. uri zvečer. AMEItišit^ doMOVIna, June 4,1930 ^- ......... .....^ KANONIK J. J. OMAN: 25 let med clevelandskimi Slovenci Ni pa bilo treba dolgo prU bajati. Nekaj dni po prejemu sv. zakramentov je ljubi Bog poklical bolno siroto in jo rešil nadalnjega trpljenja. Po veliki večini so ljudje prav usmiljeno ravnali z bolniki. Sobe so bile čiste in snažne. Kadar je bilo treba priti z Bogom, so bile tudi po-ribane. Duhovnika, ki je prinesel sv. Rešnje Telo, so sprejemali pri vratih z gorečo svečo, prav k^kor je predpisano in se tudi spodobi za Zveličarja v presveti hostiji. Na ta prihod so tudi bolnika pripravili. Vendar so bile tudi izjeme in te izjeme so bile pri onih, ki so na Boga pozabili. Taki navadno tudi niso skrbeli za bolnikovo olajšanje, zlasti če je bil bolnik bordar. Prava krščanska ljubezen je tista, ki ne vpraša, kdo si. Človek si in človeku je treba izkazati usmiljenje. Nekoč so me poklicali, da bi previdel na smrt bolnega bordarja srednje starosti. Dobil sem ga v luknji pod streho v raztrganih cunjah in tako slabega, da se je komaj zavedal, da živi. Sam si že nekaj dni ni mogel več pomagati. Ležal je v takem položaju, da bi se še živali moral smiliti. Bil je pač bordar. Denarja ni imel več, zato je bilo postrežbe konec. Obvestil sem mestni zdravniški urad, da ga je spravil v mestno bolnišnico, kjer je čez nekaj ur umrl. “Moj mož je že več mesecev bolan,” me je nagovorila žena, ko sva se na ulici srečala. ‘fGa bom pa prišel obiskat, mogoče še danes. Ali je nevarno?” “Ni ravno nevarno, toda zdrav najbrž ne bo več.” “No, tako hudo pa morda le ne bo!” “O hudo je, a najhujše je to, da že leta ni zahajal v cerkev,” mi je jokaje pripovedovala žena in še dostavljala: “Pa še sedaj noče nič slišati o spovedi in sv. obhajilu.” “Aaa tako? Potem ga bomo pa morali počasi pripraviti na to.” Še isti dan sem ga obiskal. Ob vstopu v sobo me je nevoljno in jezno pogledal in se v steno obrnil. “To bo že prešlo,” sem si mislil in ga prijazno nagovoril. “Slišal sem, da ste bolni in sem prišel malo pogledat.” “Kdo pa vam je povedal, da sem bolan?” “O, to se izve, saj ste menda že dolgo v postelji. Sosedje smo in se spodobi, da vas o-biščem. Vidim pa, da še ni tako hudo. Ko pride pomlaa in vas bo sonce ogrelo, boste pa zopet okrevali.” Res se mi ni zdel slab in sem bil uverjen, da se mu bo polagoma zdravje povrnilo. To ga je oči vidno potolažilo. Pogovorila pa sva se še nekoliko, dasi je nerad odgovarjal. Poslovil sem se z obljubo, da pridem zopet kmalu pogledat. Nič ni odgovoril in vedel sem, da bi bil najrajši videl, da bi bil jaz še tisto uro odšel na Kitajsko. Čez nekaj dni sem se zopet oglasil. Mož je sedel na velikem, mehkem stolu. Vesel sem bil, da je toliko pri moči ih to sem tudi povedal. Navduševal sem ga in prepričeval, da bo gotovo ozdravel. Trdna volja dostikrat pomaga. Zelo napačno ravnajo ljudje, ki bolnikom jemljejo pogum. Ni dolgo tega, ko sem tole slišal: 'ženo, ki se je ravno pripravljala na odhod v bolnišnico, je obiskala še na domu prijateljica. Ko vidi bolno in od strahu ;trepetajočo tovarišico, se je oklene okoli vratu in reče s solzami v očeh: “Oh, nikoli več te ne bom videla.” Ali je to prava tolažba? Jaz bi rekel, da ne. Tedaj sva z bolnim možem že nekaj več govorila. Pogovarjala sva se o tedanjih delavskih razmerah in politiki. Seveda nisva izpustila tudi vremena. O vremenu se sme vedno govoriti. Od tedaj pa sem obiskoval tistega bolnika več mesecev vsaj nekajkrat na teden. Postala sva naravnost prijatelja. Prerešeta-vala sva ves stari kraj, pa ne samo ehkrat, ampak večkrat. Prav rad sem ga poslušal govoriti zlasti o krajih, koder je hodil. Sam sem takrat poznal stari kraj le po imenu in kolikor sem slišal ali bral o njem. Ni pa črhnil ne on ne jaz o veri, razen tu pa tam kaj splošnega. Ko sem ga nekoč znova o-biskal, je bil vidno vesel, da sem prišel. Ko se nekaj časa razgovarjava, me obotavljaje vpraša: “Gospod, povejte mi vendar, zakaj ste postali duhovnik?” “Zakaj? Zato ker me je Bog v ta stan poklical.” “Bežite! Bežite! Bog nikogar ne kliče.” “Kako da ne? Zakaj pa naj bi se bil jaz odločil za stan, katerega dolžnosti niso ravno lahke?” “Odločili ste se zaradi zaslužka. Duhovni gospodje veliko zaslužijo. Nedeljo za nedeljo mečejo ljudje denar v peharček.” “Pa ta denar ni naš. Ta denar je cerkven. To je farni denar. Mi dobivamo od tega le mesečno plačo. Vse drugo gre za cerkev in šolo. Kako pa naj se vsa ta poslopja vzdržujejo. Saj pri Sv. Vidu stane samo luč v zimskih mesecih okoli 80 dolarjev mesečno.” “A tako?” se je začudil. “Da tako! Premog mora tudi biti plačan. Učiteljice morajo imeti hrano in teh je čez 20.” “E, pa vendar imajo duhovniki mastne plače.” “No, kako mastne? Jhz kot kaplan dobim sleherni mesec 33 dolarjev (takrat je bila to redna plača kaplanov, sedaj je 50). Dvanajst let preden sem šel v šole, sem pa kot delovodja mesečno dobival 65 dolarjev. Pa sem pustil delo, se oprijel šole in si nakopal par tisoč dolarjev dolga in vse zato, da dobivam sedaj 33 dolarjev plače. Če prištejem še vsakdanjo mašo, prejemam mesečno 63 dolarjev. Ali res mislite, da sem tak bedak, da bi bil pustil prejšnjo službo, ako bi šlo samo za denar?” (Se nadaljuje) ------o------- Napredek v zdravljenju sladkorne bolezni Zdravljenje sladkorne bolezni je v zadnjih letih precej napredovalo. Zdravniki upajo, da so na poti obvladanja te bolezni in bodo kmalu mogli preprečiti zdravstvene komplikacije, ki jih povzroča sladkorna bolezen. Sladkorna bolezen je ena najbolj resnih telesnih motenj. Okrog 10 milijonov MSGR. BUH JOŽEF FRANČIŠEK Da so slovenski ljudje, ki so prišli v to deželo pred sto ih več leti, ohranili vero in da jih ni pogoltnila tujina, gre v izredno veliki meri zasluga slovenskemu duhovni-ku-misijonarju msgr. Jožefu Frančišku Buhu, ki je prišel v to deželo leta 1864 in ostal potem tu vse do svoje smrti. “Družina!’, cerkveni tednik, ki izhaja v Ljubljani in ga izdajajo slovenski škofje, je svoj čas priobčil o msgr. Buhu kratek spominski članek, ki ga v naslednjem tu ponatisku-jemo, ker vemo, da bo naše bravce zanimal. * Jožef Frančišek Buh, ameriški misijonar, se je rodil 17. marca 1833. v Lučinah nad Poljansko dolino. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Ljubljani in bil posvečen v duhovnika leta 1858. V domovini je kaplanoval šest let (Loški potok in Radeče pri Zidanem mostu). Nato je odšel za misijonarja v Severno Ameriko, kjer je misijonaril po raznih krajih v povirju Mississipija in velikih ameriških jezer, med Indijanci in tudi med belimi priseljenci. Leta 1888 je postal prvi župnik cerkve sv. Martina v Tower ju, Minnesota. Odtod je misij onaril po slovenskih naselbinah Ely, Biwabik, Virginija, Hibbing. Leta 1901 je postal župnik v novem mestu Ely, kjer je bila številna slovenska naselbina in kjer je zgradil dve cerkvi. Msgr. Buh je postal celo generalni vikar dulutske škofije in opravljal še vrsto drugih dolžnosti na škofijskem ordinariatu. Za njegove zasluge pri pionirskem delu v tej deželi ga je državna oblast odlikovala tako, da je delu mesta Peirz (imenuje se po misijonarju Pircu), ki so ga oblikovali v samostojno mesto, dala ime Buh. Poleg pionirskega, misijonarskega in duhovniškega delovanja je Buh veliko storil tudi za prosveto slovenskih naseljencev, ki so se prav tedaj začeli v vajovih naseljevati v ZDA. Leta 1891 je prevzel v last prvi ameriški slovenski list “Amerikanski Slovenec”; pod njegovim vodstvom je izhajal osem let v Tower ju. Tu je ustanovil tudi prvo slovensko tiskarno v Ameriki. Izdal je pet letnikov Koledarja Amerikanske-ga Slovenca, knjižico “Jezus v Sercu” in “Mali katekizem za splošni pouk”. Velike zasluge si je pridobil za spoznavanje slovenskih naseljencev v začetni dobi naseljevanja v Ameriki in pri ustanavljanju podpornih društev. Umrl je 9. februarja 1923. v Dulu-thu. Njegove zasluge za ohranjevanje vernosti in narodne zavednosti Slovencev ZDA so neprecenljive. Amerikancev ima sladkorno bolezen. Značilnost te bolezni je, da preprečuje telesu izgorevanje sladkorja, kar more povzročiti težave pri vidu, na ledvicah in srcu ter živčnetnu sistemu. Preiskušajo dvoje novih načinov za odpomoč na sladkorni bolezni prizadetim osebam: Presaditev zdravih človeških celic, ki izločajo insulin. Postopek je zelo kompliciran in na ljudeh še ni dovolj uspešen. Majhna brizgalka priklopljena k telesu, ki v rednih presledkih vbrizgu j e v telo potrebno količino insulina. To so seveda samo napovedi, vaš zdravnik bo najbolje vedel, kako pomagati in lajšati tegobe sladkorne bolezni. ------O'----- Darujte v tiskovni sklad Ameriške Domovine! Baragov dan 1980 bo 26. in 27. julija v fari sv. Jožefa v Jolietu, Illinois. Joliet je oddaljen od Lemonta 16 milj. Dobili smo vprašanje, ali bomo ob tej priliki sprejemali romarje na prenočišče in hrano. Hrane vam ne moremo nuditi, ker pridejo v poštev samo romarji, ki se bodo pripeljali s svojimi avtomobili. Ti bodo ob različnem času odhajali v Joliet in se vračali. Hrano si morajo sami oskrbeti. Prenočišče si morajo rezervirati. Za eno noč stane deset dolarjev. Oddali bomo lahko nekaj nad sto prenočišč. Ako želite prenočevati v Lemontu, pišite na naslov: Retreat House, P.O. Box 608 Lemont, Illinois 60439 Sporočite, koliko postelj želite in katero noč boste prenočevali: od 26. na 27. julija ali pa od 27. na 28. julija ali pa obe noči. V nedeljo zjutraj, 27. julija, boste lahko dobili v Romarskem domu kavo. Zborovanje Baragove zveze bo v nedeljo, 27. julija, ob desetin dopoldne v dvorani v parku sv. Jožefa. Ob tej priliki bodo servirali zajtrk — brunch — (zajtrk in kosilo), cena $3.75. Potrebno pa je narediti rezervacijo. Pišite na naslov: Baraga Day Committee St. Joseph Rectory 416 N. Chicago St. Joliet, III. 60432 Msgr. M. J. Butala je poslal naslednje podatke za motele za Baraga Day: Sprejel sem vodstvo za rezervacijo motelov za Baragov dan. Naročil sem Sheraton Joliet Motor Inn, v središču Jolieta, samo štiri bloke od cerkve sv. Jožefa. Gene Bogdan je odgovoren za rezervacije. Ako naredite rezervacije potom njega, omenite cene za Baraga Day. Telefon za Sheraton Joliet Motor Inn: Area Code 815, 727-6544. Cene: Soba za enega $20 in davek 8% — $21.60; za dve osebi ena postelja $22: in davek 8% — $23.76; dve osebi, dve postelji $25 in davek 8% — $27; zložljiva postelja $4 dodatno. Dobili smo tudi možnost za rezervacije v Budgeteer Motor Inn, 1-8 Larkin Avenue. To je na zahodni strani Jolieta, dve milji od cerkve sv. Jožefa. Telefone: Area Code 815, 729-2800. Cene: Soba za enega $22.15, davek vključen; soba za dva $25.39, davek vključen; soba za tri $28.63, davek ' vklj učen. Za ostale informacije kličite (815) 727-4455. NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM AMERIŠKO DOMOVINO KOT DARILO ZA Očetovski dan dne 15. junija 1980 Naročite felefonično: 431-0628 Naročite pisraenu: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov: $28.0(1 na leto $14.00 za po leta Za to darilo pošiljam znesek $ ..... Moje ime in naslov: .........;.................. —-j NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN To order, send $6.00 including postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432 ~4 f / BIČ BEGUNSTVA GROMOVA POGREBNA ZAVODA Ameriški urad za begunce v New Yorku je 9. maja 1980 objavil statistiko o številu beguncev v tem času po vsem svetu. To je grozljiv pojav sedanje dobe. Le kdor je to kdaj sam doživel si more predstavljati strašen položaj milijonov ljudi, ki so nekje stlačeni v tujem in sovražnem okolju. Po drugi svetovni vojni so za begunce uporabljali izraz “people nobody wanted”. Na televiziji večkrat gledamo obupane ameriške družine, ki jim je tornado v nekaj minutah razdejal hišo. In kdo ne bi bil obupan, če se mu kaj takšnega pripeti. Toda ljudje, ki jih prizadene tornado, doživijo le majhen del tragike begunstva. Ostane jim košček zemlje, na pomoč priskoči vlada in dobrodelne ustanove, ostane služba s stalnim dohodkom. Tornado begunstva pa odnese vse — ljudi, imetje, domovino . . . Število beguncev po vsem svetu se je samo v zadnjih dveh letih povečalo za 3 milijone. Svetovni pregled begunstva za leto 1980 izkazuje, da je 16 milijonov ljudi moralo zbežati iz svoje rodne domovine; leta 1978 je znašalo število beguncev 13.2 milijonov ljudi. Bič begunstva je najprej udaril po vzhodno-evropskih narodih. Spomladi leta 1945 je več milijonov beguncev iz vzhodno-evropskih držav pribežalo v zahodne evropske države, predvsem v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Francijo. Več kot en milijon beguncev je bilo samo iz Sovjetske zveze, predvsem te so Angleži in Amerikanci na zahtevo sovjetske vlade nasilno vračali. Stotisoče Poljakov, Litvancev, Estoncev, Latvijcev, Madžarov, Slovencev, Srbov in Hrvatov je iskalo varno zatočišče v zahodni Evropi, ko so njihove rojstne domovine zasedle sovjetske čete in so tam potem prevzeli oblast domači komunistični režimi. Milijoni, ki so niso mogli pravočasno umakniti, so bili takrat doma pobiti. Ta prvi val beguncev iz leta 1945 in nekaj let po drugi svetovni vojski se je razselil po vsem svetu, si v novih domovinah ustanovil dom in ljudje so se vživeli v novo okolje. V tistem delu Evrope se je sčasoma položaj ustalil in sedaj najmanj beguncev iz vzhodne Evrope, vendar še 230.000. Evropsko begunstvo je leta 1945 zakrivila politika zmagovitih zahodnih zaveznikov, ki so vso vzhodno Evropo prepustili sovjetskemu podložni-štvu. Po približno tridesetih letih se je isto ponovilo v Aziji. Tokrat so celo Amerikanci morali bežati (ne umakniti!) iz Južnega Vietnama in z njimi vietnamsko ljudstvo, ki so sodelovali ali simpatizirali z Amerikanci. To je v Aziji sprožilo novi val beguncev. Sledila je Kambodija in prav v zadnjem času je prišel na vrsto Afganistan. V Aziji je v tem času 7.3 milijonov beguncev. Tudi v Afriki, kjer je sovjetski pritisk izrinil oklevajočo Ameriko (Angola, Ethiopi-ja) je sedaj 4 milijone beguncev; 3.3 milijone jih je iz Sred-nega vzhoda. Prav v tem času pa gledamo vsak dan na televiziji tisoče in tisoče beguncev, ki na čolnih bežijo iz Kube v Ameriko. Tudi v Jugoslaviji so sedaj vsi v napetem pričakovanju, če bodo sovjeti zopet poskušali spraviti Jugoslavijo pod svojo oblast. V tem slučaju moremo pričakovati novi val begunstva predvsem iz Slovenije, ker edino ona meji na svobodne zahodne države. Tudi Amerikanci sami niso več varni. Morali so bežati iz mnogih držav kot Iran, Irak, Libija, Kuba itd. Toda Amerikanci še vsaj lahko pridejo domov, milijoni in milijoni pa ne vedo kam . . . l«S3 East 62 Sl 1701? Lak« Simi« Flvd. i3l-2MI *31-6300 GROMOVA TRG0VMA S POHIŠTVOM 133*1 Waterloo Road 631*1236 ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek In ga nam takoj pošljite. Ni potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedeasko i Navedba starega naslova je nujna / AMERIŠKA DOMOVINA | 6117 SL Clair Ave. Cleveland, Ohio 44167 | Moj novi naslov: ....... .................... .........'...*........*... .........-... j MOJE IME: ................................... Moj stari naslov: ........................... j ..................................... f PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO innnumnmiunnnnnnmmtfflnttnminnnnrfflfflnmmnnmnn«** LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU American Mutual ha* a new concept which combine* your life insurance with an exciting new benefit program This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, ju*t complete and mail the below coupon. To: American Mutual Life Aasoc. 640) St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 My date of birth la Name .......... Street ........ City........... State