Naročnina Dnevna Udnja za državo SHS mesečno 20 llln polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemslvo mesečno 35 Din .Mdel)»lta )zda)a celoletno v Jugo-slavtfl 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrst« mali oglasi po 15(1 ln 2 D, ve£|I oglasi nad 45 mm vlSIne po l)ln 2-50, veliki po 5 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 D Id o Pri veciera p naročilu popu?. Izide ob 4 zjutraj razen pondeDKo in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopllar/evt ulici šl. 61/1 Rokopisi sc ne vratalo, netranhlrana pisma se ne sprejemalo ^ Uredništva telefon šl. 2050. upravnlšlva šl. 2328 Uprava /e vKopllar/cvi ul. si. O - Čekovni račun: C/ublJana štev. 1UM50 ju 10.319 za Inserale, Sara/evošl.7563, Zagreb št. 39.011. Vraga ln Пипиј št. 24.797 Zopetni opomin Z ozirom na čedalje bolj množeče se po-fave moralnega razkroja velikega dela sodobne družbe, obračajo krš-^nski kulturni krogi čisto naravno tem večjo pozornost izjavam najvišjega učenika Cerkve, ki je od Boga postavljeni čuvar božjepravnega reda na zemlji. V tem oziru je zabeležiti kot nad vse značilno dejstvo, da se nanašajo te izjave predvsem na nacionalistični paganizein, ki ga pro. agira v prvi vrsti fašizem in ki ima svoj sedež v onem Rimu, ki je obenem središče katoličanstva. Te izjave ve katoliški svet tem bolj ceniti, ker dokazu-jtjo, kako sveta stolica kljub skrajno neugol-nemu položaju v državi, kjer brezobzirna diktatura tlači vsako svobodo, neustrašeno vrši svoje poslanstvo. Danes imamo pred seboj pismo papeža Pija XI. na njegovega vikarja v Rimu, kardinala Pompili, v katerem se poglavar katoliške cerkve zopet z vso odločnostjo obrača proti razkristjanjevalncmu delu ^ši-zma. Papež poudarja v tej svoji pomembni izjavi, da noče c'ati vernikom vsega sveta prilike, da bi sc nad sveto stolico pohujševali, če bi molčala k dogodkom, ki se v zadnjih časih v prestolici krščanstva čedaljebolj množijo. Ta molk bi bil tem bolj vreden obsodbe, ker bi se na ta način desavuirali mnogi škofje, ki so že z apostolsko pogumnostjo zavzeli stališče nasproti tem pojavom. Topot gre za javni gim-riastično-atletični nastop fašistovske mladinske organizacije »Giovani Italianc« v Rimu, ki naj bo manifestacija vojaške organizacije mladih Italijank, katere bodo pri tej priliki nastopile z orožjem. Papež zavrača sum, kakor da bi hotela sveta stolica s tem posvedočiti kakšno načelno nasprotstvo napram telesni vzgoji mladine sploh, ženske posebej. »Naj nihče ne misli, da krščanska vzgoja izključuje ali ne ve zudostno ceniti vsega onega, kar more telesu, temu najplemenitejšemu orodju duše, podeliti piožnost in strumno brhkost, kar ga more napraviti zdravega in mu dati resnično in dobrotno silo.« Telo, njegovo zdravje, lepota, njegove življenske funkcije, so po krščanstvu na poseben način posvečene in povzdignjene. Ravno v korist, za zdravi razvoj in integriteto teh funkcij pa so dani zakoni, ki jih varujejo nereda, ekscesov in izpačenja; obstojajo oziri na sramežljivost, dostojnost in delikatnost, ki smo jih posebno dolžni deklici in ženi. »Rimski škof« — tako pravi papeževo pismo — »ne more ne obžalovati dejstva, da se v svetem mestu po dvajset stoletjih krščanstva, jemlje menj obzira na spoštovanje, ki smo ga dolžni deklici in mladi ženi, nego v paganskem Rimu, kateri je iz razlogov fizičnega in moralnega reda ter dobrega okusa izključeval ženo od takih javnih atletičnih nastopov in iger, dasi je bila tam nravnost po vplivu premagane Grčije propadla do najnižje stopnje.« Papeževo pismo pa ne dovoljuje najmanjšega dvoma, da je njegova ostra obsodba fašistične manifestacije v prvi vrsti naperjena proti poglavitnemu smotru, ki ga le-ta demonstrativno ima: proti oboroženemu nastopu ženske mladine, ki se tako po javni oblasti vieče v vrtinec najhujših nacionalističnih strasti, militarizma in propagande nasilja. Kajti Pij XI. jasno pravi, da nima ničesar proti telesni kulturi tudi ženske mladine, »da le ne žali dostojnosti ter ne vzbuja samohlepnosti in instinktov nasilja«. S tem je pogodena glavna tendenca fašizma, ki hoče udinjati tudi nežno in blagotvorno žensko dušo svojim za-vojevalnim namenom. »Če naj se kdaj dvigne ženska roka« — tako lepo zaključuje svoje pismo rimski prvosvečenik — »želimo in prosimo Boga, naj bi se vzdignila vedno in samo le v znak molitve in dobrodelnosti napram bližnjemu« — nc pa, da zadaje smrtne rane v borbi človeka proti človeku! Fašizem sc na besede svetega očeta seveda ne bo oziral. Kakor nastopajo fašistov-ski mladeniči z bodalom med zobmi, tako bodo vadile te dni Giovani Italiane v mesecu, posvečenem od cerkve Kraljici miru, s kara-binkami v roki. Mogoče bo med njimi tudi kaka slovenska deklica iz nesrečnega Primorja. Toda moralna obsodba onega, ki predstavlja vesoijno krščanstvo, ni prazna beseda in gesta, ampak bo imela svoj realni učinek, kadar bo dozorela setev fašizma, ki neguje sovraštvo, razdira človeštvo in pripravlja novi svetovni pokolj ter se ne pomišlja zlorabljati v ta namen celo ženo. Italija bo greh fašizma težko izkupila. Takrat se bo z bridkimi samo-očitki spomnila onega, ki je sredi splošne moralne desorientacije, popolne zaslepljenosti po nacionalni strasti in samoomame svojega naroda povzdignil svoj resni in proroški glas. Uredba o delaonem času r Belgrad, 4. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor znano, je bivši minister za socialno politiko dr. Andrej Gosar izdelal načrt uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih lokalov, katere pa ni mogel izpeljati radi predčasnega odhoda iz tega resora. Danes sta minister za soc. politiko Radovič in trgovinski minister dr. Spaho podpisala novo uredbo o tem. Uredba urejuje glavna vprašanja delovnega časa pomožnega osobja v trgovini in obrti in v podjetjih za razne dni in za nedelje in za državne in verske praznike. Urejuje tudi čas za odpiranje in zapiranje teh podjetij, oz. trgovskih in obrtnih lokalov, prepoveduje delo ob nedeljah v pekarijah, urejuje delovni čas pri zgradbah in prepoveduje nočno delo za ženske brez razlike starosti iu za mladeniče do 18. leta. Za pomožno osobje določa uredba deveturni delavnik. Osemurni delavnik je vpeljan v vseh bančnih in zavarovalnih zavodih in njim sličnih podjetjih, v katerih je poslovanje organizirano, kakor v bankah. Dalje v podjetjih za nakladanje in izkladanje blaga, na železnicah, v rečnih in morskih pristaniščih, v tunelih in kasonih, v vseh vrstah tiskarske obrti, v pralnicah za perilo, zavodih za kemično čiščenje in barvanje obleke in perila, v usnjarskih, juvelirskih zlatarskih, kovaških, kleparskih, kotlarskih podjetjih in v manjših kovinskih livnicah, v brusilnicah, kamnoseških podjetjih, v predelovalnicah kovin in izde-lovalnicah akumulatorjev, v steklarskih brusilnicafi, pekarijah, za natakarsko delo, v delavnicah, kjer se dela s svincem in živim srebrom sploh, v delavnicah: za ogledala, za elektrotehnične in nikljarske predmete, za predelavo živalskih odpadkov. Deseturni delavnik je vpeljan v trgovinah z življenskimi potrebščinami, kolonijalnim blagom in drobnarijo, v samostojnih tobačnih prodajalnah, časopisnih prodajalnah, cvetličarnah, v podjetjih za prevoz blaga sploh, pletarskih podjetjih. Če pa je v kateri stroki teh obrti in trgovin vpeljan za pomožno osobje vseh vrst te stroke že uveden krajši čas, velja ta delovni čas za pomožno osobje vseh vrst te stroke v dotični oblasti Nedeljski počitek je načeloma vpeljan za vse. Izvzeta so mesta z manj kot 10.000 prebivalci z nekaterimi omejitvami. Možnosti tega že vsebuje sam zakon o zaščiti delavcev. Za odpiranje in zapiranje trgovskih lokalov so določene meje od 1. oktobra do 31. marca od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Za opoldanski počitek je določena najmanj ena ura, in sicer med 12. in 15. uro. Od 1. aprila do 30. septembra je ta meja med 6. uro zjutraj in 8. uro zvečer. Veliki župani so dolžni dva meseca po razglasitvi te uredbe, da s posebno uredbo v mejah zgoraj določenega časa natančno urede čas za zapiranje in odpiranje lokalov v sporazumu s poslodavsko in delavsko zbornico. Uredba določa v načelu, da se mora delovni čas osobja ujemati s časom za odpiranje lokalov. Za lokale, kjer se to ne more izvesti, se določajo olajšave. V pekarnah je prepovedano delo v nedeljo od 4 zjutraj do ponedeljka ob 4 zjutraj. Nočno delo za ženske brez razlike starosti in za mladeniče izpod 18 let je prepovedano od 10 zvečer do 5 zjutraj. Za delo pri zgradbah se določa osemurni delavnik. Mladeničem izpod 15. leta starosti zajam-čuje uredba osemurni delavnik, ukazuje popoln nedeljski odmor in nalaga obveznost, obiskovati strokovne šole. Radie Izključen Nezaslišano obnašanje - Viharji v parlamentu - Pribičevič in Radič govorita kot govore naši sovražniki sabotira in sabotaži prisostvovati vladi ni potreba. (Buren aplavz. Pribičevič in njegovi tovariši vpadajo, vsled česar ga predsednik opominja k redu. Pribičevič nadaljuje z medklici, razgraja in vpije.) Gospod -rudgovornik nam je pripovedoval neko pripovedko o belem in rdečem carju, da je vodko zredčil Z3 2 %. Če misli Pribičevič delati primero med menoj in njim, mislim, da lahko mirno povem, da jc sedanji režim za 2% boljši nego je bil njegov.« (Buren aplavz v skupščini. Medklici Pribičeviča in tovarišev. Vilder: »Vi pljujete sedaj na Radiča.« Drug medklic: r Belgrad, 4. maja. (Tel. »Slov.«) Pribičevič in Stjepan Radič sta, kakor smo poročali, predložila skupščini resolucijo, v kateri zahtevata, da se vladni predsednik bolj pogosto udeležuje sej. To resolucijo jc najpreje utemeljeval Pribičevič, ki je v dolgem govoru napadel vladnega predsednika Vukičeviča, govoril o vlogi vladarja in parlamenta, dajal lekcije, kako bi morali ministri delati. Za primer je postavil celo bivšega hrvatskega bana Khuena in se skliceval predvsem na parlament na Portugalskem. Govoril je, da so vsi predsedniki na skupščinskih sejah navzoči. Pri nas pa vladni predsedniki ne prihajajo. Po njegovem mnenju je to rušenje parlamenta. Zato napada tudi Davidoviča, češ da podpira tak režim, ki indirektno stremi za tem, da se ugled parlamenta popolnoma uniči. Nato je prešel na dr Koroščevo potovanje v Jižno Srbijo in napade! notranjega ministra z czirom na njegove izjave. Pravi, da se mu cela otvar zdi taka, kakor jo slikajo Rusi v pripovedki, da sta se car Nikolaj II. in Lenin sešla v nebesih. Tam je Nikolaj II. dejal Leninu, da je kmečko ljudstvo delalo kuluk Leninu v Moskvi, prej pa njemu v Petrogradu. Torej je samo ta razlika, da je Lenim razredčil vodko za 2%. Kritiziral je tudi ostale ministre, češ da ne odgovarjajo na vprašanja in interpelacije. Zato zahteva od narodne skupščine, da sprejme to resolucijo, da bi na ta način prisilila vladnega predsednika in ministra, da bi prihajali na seje. Nato je dobil besedo notranji minister dr. Korošec, ki je izjavljal: »Čast mi je v imenu vlade izjaviti, da ne sprejmem nujnosti tega predloga, ker ni utemeljeno tisto, kar jc poslanec pripovedoval. Kraljeva vlada je vedno zastopana v svojih klopeh v tem domu. Vladni predsednik pa je zaposlen z drugimi velikimi državnimi posli in mu ni vedno mogoče prisostvovati skupščinskim sejam. Sicer pa jc vsakemu poslancu dostop k njemu prost. Ker je torej g. predsednik zelo zaposlen, zato mu morajo poslanci oprostiti, če mu ni vedno mogoče prihajati na skupščinske seje. (Pribičevič: »Gospod vladni predsednik nima svojega resora. Zato mora prisostvovati sejam.«) Zato pa ima on mnogo drugih važnih državnih poslov. (Pribičevič: »Prvi in edini posel vladnega predsednika je, da sedi tukaj v narodni skupščini.« Prepir ) Kadarkoli jc na dnevnem redu v skupščini zakonodajno delo, je vlada sigurno zastopana tako, kakor je treba. Vlada sodeluje vedno v polnem številu. Nerazumljivo pa je, da bi morala vlada vedno prisostvovati v celoti tudi takrat, če sc zakonodajno delo v skupščini 'Vaš režim, gospod Pribičevič, je bil krvav.« Vi ste prvi pričeli s krvjo. Vi ste glavni policaj.« Predsednik ponovno opozarja poslance k redu.) Dr. Korošec nadaljuje: »Predgovornik je dejal, da v Južni Srbiji vladajo grozote in da nisem imel prav. (Pribičevič: »Dejal sem, da je to rekel Kujundžič.« Nemir in prepir. Pribičevič: »Ne pustim, da se mi očita, da sem nekaj dejal, česar nisem dejal.«) Da nisem imel pravice, hvaliti uradništvo, ki vrši svojo dolžnost v Južni Srbiji. Ponoviti moram in priznati, in vsakdo mora priznati, da so izjeme. Tudi tam so izjeme. (Pribičevič protestira.) Ogromna večina sedanjega uradništva v Južni Srbiji je odločno poštena in dobra. (Aplavz pri večini. Protesti Pribičeviča in poslancev KDK.) Grozot, ki se tam dogajajo, niso krivi naši uradniki, gospod Pribičevič, nego tujci. Tako, kakor ste vi govorili danes, tako govorijo neprijatelji naše države in našega naroda. (Buren aplavz. Protesti poslancev KDK. Pavle Radič dela s svojim stricem neslane medklice, radi česar ga predsednik opominja. Pribičevič: »Dokazal bom, da policija ubija ljudi.« Protesti od vseh strani. To ni res. Pribičevič: »Res jc!« Prepir se nadaljuje.) Mi vemo, da ima inozemstvo svoje oči. Kadar inozemci prihajajo v našo državo, in sicer taki, ki so nam naklonjeni, in ki so objektivni, drugače govorijo, kakor je govoril danes g. Pribičevič. Danes ste lahko, gospod Pribičevič, čitali v »Samoupravi« in lahko vsak dan citate izjave tujcev o Južni Srbiji, kajti oni imajo oči, ki so objektivne, ne pa oči, ki sc nasprotne naši vladi in našemu uredništvu. Zato azvračani Pribičevičeve trditve in nujnosti predloga ne sprejmem.« Dr. Korošec je žel za svoje krepke besede živahno odobravanje in aplavz vseh poslancev večine. Radič in Lazir. Nato je dobil besedo Stjepan Radič (IISS), ki je še bolj ostro, kakor Pribičevič, napadel vladnega predsednika Vukičeviča in pri tem uporabljal take izjave, ki niso v navadi niti v najbolj moralno pokvarjeni družbi. Radi tega ga je predsednik ponovno opominjal s pismenim ukorom, kar pa tudi ui veliko pomagalo. Prišlo je do takih prepirov iu nemirov, posebno ko je Radič težko žalil vladnega predsednika, da je moral skupščinski predsednik med njegovim govorom sejo dvakrat prekiniti. Po odmoru je govoril zemljoradnik Lazič, ki se je pridružil nujnosti za resolucijo. Radikal Sreten Sretenovič je odgovarjal pred-govornikom in izjavil, da se zelo motijo, če mislijo, da bo šla NRS na tako pot, kakor želijo oni, namreč, da bi se razcepila. Nato se je vršilo glasovanje. Pribičevičev in Radieev predlog je bil z veliko večino glasov odklonjen. Nato se je seja prekinila. Popoldanska seja je bila še bolj burna, kakor dopoldanska. So veda je imel glavno besedo Stjepan Radič. Najprej se je vršila razprava o zakonskem predlogu narodnega poslanca S ni o I j a n a o spremembi zakona o pomoči pasivnim krajem. Poslanec Smoljan je utemeljeval svoj predlog in zahteval nekatere spremembe za zagrebško oblastno skupščino, ki l>i s tem dobila poseben položaj. V istem ztnislu je go-voril Predavec (HSS), ki je tudi izjavil, da zagrebška oblast ne bo dala reverza za prejete podpore, ker ima veliki župan pri tem prevelike pravice. Čeda Radovič: »Vse druge oblasti so dale te reverze razen vaše.« Stjepan Radič: »Ker niso sposobne, kakor minister. Mi ljubimo hrvatski narod. Mi smo sposobni prevzeti vlado v svoje roke. Če bi bil jaz ne vem kje, bi videli, kaj bi jaz vse naredil! Mi imamo samouprave, ki so stare 1500 let. Vi pa nimate niti pojma, kaj so samouprave. Predsednik opozarja Stjepana Radiča, da naj ne moti govornika. Radič: Kaj vas to moli, če napadam ministra, ki pljuje na tisto, kar je hrvatsko. Kar je hrvatsko, to je nam sveto. Če on pljuje na Šumadijo, ne dopuščam da bi pljuval tudi na Hrvatsko. Predsedujoči podpredsednik Agafbnovič: Vi, gospod Radie, pljujete na poslovnik. Radič: Sram naj vas bo! Kaj nam vse pomaga, če imamo ministra, ki niti za svinjskega pastirja ni, kaj šele za ministra! Podpredsednik opominja Radiča, da naj ue žali ministra in da naj takih izrazov ne uporablja. Minister za socialno politiko Čeda Radovič: 'Gospod Radič, komu pravite to, da lii niti za svinjskega pastirja? Stjepan Radič: To pravim vam. Radovič: »Prosim, da si ta fini izraz pridržite zase. Ta fini izraz vam bolj pristoja. Radič: Ta fini izraz pristoja vam. Vi sle brezsrčne/ in zločinec.« Radovič: »Imam veliko in večje srce. kakor vi.< Radič: »Vj ste brezsrčne/, in laž-nikl« Prepir. Radikali se približujejo Stjepanu Radiču in mu pretijo. Predsednik da Stjepa.au Radiču ponovno pismen ukor in ga prosi, da ne uporablja takih izrazov. Stjepan Radič ponavlja: »Lažnivec je, nič drugega. Brezsrčne/, je in zločinec. Vi, gospod predsednik, pa delaj te, kar hočete.« 1'ri teh besedah pride ponovno do prepira. Stjepan Radič Radoviču: Vi sle ničvrednež. Mi pa smo ljudje, ki dajemo od svojih ust. Vi pa pljujete na Šumadijo. Tn to je kraljevi minister! Sram vas lxxli, ničvrednež in podlež. Radovič: Opominjani vas. Rečem vam, obdržite te izraze zase! Ti izrazi pristajajo namreč samo Stjepnnu Radič,\t. Ra dič: »Vi me boste opominjali? Vi -le slabši od prostitutke! Radi teb napadov se je pričel oster prepir. Bati se je bilo, da 1») prišlo do pretepa. Stjepana Radiča so obkrožili njegovi poslanci, da bi ga obvarovali pred napadi razjarjenih nasprotnikov. Predsednik je prekinil sejo. Ko jo je zopet otvoril, je izjavil, da se bo na koncu seje obravnavalo o tem, kaj je storiti z Radičem, ki rabi take izraze. Nato se je seja nadaljevala Minister za socialno politiko je izjavil, da ju bil zakon o pomoči pasivnim krajem nedavni >projet v narodni skupščini. Z njim se je dalo ministru za socialno politiko slo milijonov dinarjev kredita za pomoč tistim, ki so trpeli. 20 oblasti je Iu zakon izvršilo. Povsod se je pokazalo, da je ta zakon dober. Samo zagrebška oblast ne mara spoštovati zakonit, marveč bi hotela, da bi se samo radi nje spremenil. Ker se zakoni na ta način ne morejo spreminjati, minister nujnosti tega predloga ne sprejema. Pri glasovanju ,je večina nujnost zavrnila. Nato se je vzela v razpravo nujna resolucija poslanca KosUča (SDS) ц načinu izplačila menic po državnih sladkornih tovarnah \ Belgradu ::i na Belju. Nujnost se jo sprejela. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 tli 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja bre* znamke ne odgovarjamo. BLAGAJNIČARKA S prakso želi premeniti mesto. Naslov v upr. 3865. flplflp pridno in po-UGIMG steno, zmožno samostojne kuhe in gospodinjstva, želi stalnega mesta pri boljši krščanski družini. Cenj. ponudbe na upravo Slovenca pod »Zaneseljiva«. Kovaški pomočnik se takoj sprejme. Naslov v upr. lista pod št. 3893. Zelo spreten organizator pev. zbora in organist želi službe, najraje v o-kolišu Slov. Bistrice — Ptuj. Ponudbe pod Upokojenec št. 3907 na upr. Kuharica išče službe v župnišče ali k samostojnemu gospodu; vajena sera tudi vseh vrtnih del. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Kuharica«. Gospodična voditeljica gospodinjstva na veleposestvu, izborno verzirana v vseh panogah boljšega hišnega gospodarstva, iz ugledne rodbine, poleg slovenščine perfektna v nem- i ž čini, želi s 15. junijem iz lastnih nagibov zamenjati svoje mesto z drugim sebi primernim. -Ponudbe na upravo lista pod št. 3. UČENCA za čevljarsko obrt sprejmem; blizu Ljubljane. — Naslov pove uprava lista pod št. 3809. Iščem učenko za v kuhinjo (kuharsko učenko), plač. natakarico in čvrsto dekle za vsa opravila, ki je tudi vešča pranja in molzenja. Hotei »Triglav« — Boh. Bistrica. Sfanovan/a Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom Slovenla transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 36 Telefon št- 2718 Cn»w) meblirana ali ne-OUMu meblirana s souporabo kuhinje ali ne, event. kot letovišče, se odda v bližini mesta. Naslov v upravi štev. 3863. Opremljeno sobo zračno, v sredini mesta, se takoj odda. Naslov v upravi lista pod št. 3892. Dosedanji gospodar išče za miren zakonski par vsaj 1 sobo v mestu ali bližini. Ponudbe na Matevž Sever, Tomačevo 34. J^i/oproda? Lisice žive, stare in mlade, kupi IVAN MEGUŠAR, Vrhnika. Pisalni stroj stiskalnica in mlin za sadje, rabljeno, a v dobrem stanu. Naslov v upravi pod štev. 3699. Vsakovrstno ZSatP Stopnje po naivišiih cenah. ĆERNE, juvelir, Ljubljana, Wollova ulica št. 3. Razpisujemo dobavo 1 kom. aparat za mazanje lokomotive Ponudbe je vložiti do 19. t. m. Več pri podpisani Direkcija drž. rudnika, Zabukovca, p. Griže. Pouk Stalni lahki zaslužek! Sprejemamo vestne in agilne zastopnike za vse večje in manjše kraje tudi na deželi, primerno veščim posestniškim sinovom ter drugim zmožnim male kavcije. Ponudbe je poslati s priloženimi 2 Din v znamkah za rešitev na upravo lista _ pod: »Želim zaslužka«. Dobičkanosno zastopstvo! Iščemo agilne in v branši že upeljanc zastopnike ea vsako oblast (župani-(o) za nov zelo prometni predmet pisarniških potrebščin (Massenartikel). Ponudbe naj se pošljejo na Jngoslovensko Rudoll Mosse d. d., Beograd, Te-razije 25 pod šifro »Unos-no zastopstvo 500—190«. V maju nov tečaj prikrojevanja za krojače, šivilje, gospodinje, združeno z modeliranjem. Pouk o plastičnem risanju na svilo, robce itd. Batik tehnika, važno za šivilje in gospodinje. Krojačem preizkušenj kroj, ki pri-stoja brez poizkušnje, lahek sistem. Od maja do julija znižan honorar na polovico. Krojni poduk potom pošte. Kroji po meri. Zaseb. krojno oči-lišče, Ljubljana, Stari trg 19, vodja F. Potočnik, odlikovan z zlato medaljo in naslov, profesorja. Masa obrt . O' • ' 'V'.'.fj'^ Gospodinje! - Poskusite idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu Žilna najboljša in najcenejša pri PI. Masferl tovarna žime Stražlšče pri Kranju. Najlepša drva Cebin, U/olfova ul. 1/2 Naročajte j momcA najcenejši slovenski dnevnik Motvoz 'tS.rt tovarni. Mehanična vr-varna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7. Maribor, Koroška 8. KOKOŠJA UTA, razlož-ljiva 1'60 mJ, porabna za vrtno uto, se proda. Naslov v upravi štev. 3898. Ročni voziček (ciza) nov, se ugodno proda pri Matej Fajfar, Trnovska ulica it. 25. Nov cimrjer odprta šupa 9 X 12 m, radi postavitve večje, po lastni cent naprodaj. Fran Šuštar, lesna industrija, LJubljana, Dolenjska cesta it. 12. Kratek glasovir (Stutzfliigel), črn, železna konstrukcija, vinske sode po 300 litrov, sc proda. Dobrojc. Maribor, Frančiikanska 21. žensko kolo skoraj novo, se poceni proda. - Poizvo se v trgovini Osterc, Beltinci, Prekmurje Posestva Budilke pocenil LViihor urar Ljubljena S«. Patra c. 38 Za bolne na sladkorni bolezni priporoča vedno svežo GRAHAM-MOKO tvrdka A. Volk v Ljubljani, Resljeva cesta 24. * man oglhsi № Dvodružin. s 6 sobami, vsa podkle-tena, z lepim zelenjad-nim in sadnim vrtom, se takoj proda v mestu za 220.000 Din. — Naslov v upravi Slovenca št. 3870. SLOMEMEC" Ako iščete službo oddajate stanovanje iščete sobo oddajate hišo iščete zemljišče oddajate posestvo iščete blago oddajate sporočite nam, mi Vam zaželfeno po- iščemo v Malih ogla- sih „SLOVENEC" Ljubijana — jugo- slovanska tiskarna EKIRLI OGLHSI - „SLOUEHEC i Klobuki Din 59 srajce z 2 o»r.55 robci tacat ., 32 svil. samovs. niče „ 17 nogavice vzorfaste,. u Oglejte si našo izbiro t A. ŠINKOVEC, nasl. K. S0SS Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni in nepozabni soprog, oziroma oče, stari oče, brat, stric, gospod Karel Ažman mojster Kranjske industrijske družbe v sredo 2. maja 1928 ob 7. uri zvečer po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek 4. maja ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Jesenice. Jesenice, dne 3. maja 1928. MARIJA, soproga. — KAREL, MIHAEL, MAKSIMILIJAN in EMIL, sinovi. IVANKA, ALBINA in ANTONIJA, hčere. — JANEZ, FRANC, MAKSIMILIJAN in MATIJA, bratje. — Rodbini ZEBER in STENOVEC — ter vsi ostali sorodniki Načelstvo I. del. konsum. društva na Jesenicah naznanja tužno vest, da je preminul dne 2. maja naš član in odbornik ter soustanovitelj 30 let obstoječe zadruge, gospod X Karel Rž man mojster Kranjske industrijske družbe Pogreb dragega tovariša bo 4. maja ob 5. uri popoldne. Ohranimo mu časten spomin. Jesenice, dne 3. maja 1928. 7?lllV3la ^ PreraI" smrti našega predragega in nepo-LUlilCIlH zabnega soproga in očeta Martina Gorše podpreglednika fin. kontrole v pok. « nam je bilo izkazano toliko dokazov toplega sočustvovanja, da nismo v stanu zahvaliti se vsakemu posebej in prosimo vse, da prejmejo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. — Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težki bolezni dragega stali ob strani z besedo in z dejanjem. Posebej družini Remec in Kresnik za tako blago skrb ob naših težkih dneh. — Najlepša hvala gg. zdravnikoma dr. Eratu iz Dravograda in dr. Kuneju iz Slovenj-gradca za pomoč v hudih mukah pokojnega. — Zahvaljujemo se vsem za tako obilno udeležbo na njegovi zadnji poti. — Posebno preč. gg. proštu Serajniku in župniku Rozmanu iz Černeč, prisotnima nečakoma, fin. kontroli iz Dravograda in ostalih sreskih uprav za tako častno udeležbo, gg. carin, in drugim uradnikom, orožništvu, avstr. car. kontroli in sploh vsem dravograjskim trža-nom. — Velika hvala darovalcem vencev, gg. pevcem za ganljive žalostinke in g. sreskemu upravniku komis. Torkarju za v srce segajoče poslovilne besede. — Bog plačajl Dravograd, dne 30. aprila 1928. Žalujoča žena in hčerka. Henrik Sienkiewicz: Na polju slave Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. »Ali naj streljamo, prosim pana?« je vprašal eden izmed hlapcev. »Ne, samo kričite, da se ustrašijo,c je odvrnil pan Pagovski. Takoj se je razleglo po gozdu strahovito »a-hu, a-hu«. Konji so se zopet opogumili, volkovi pa so se umaknili za več sto korakov nazaj: človeški glas jih vedno hudo moti. — Nato pa se je zgodil še večji čudež: gozdni odmev je nenadoma ponovil zadaj, v daljavi kričanje hlapcev, a donelo je vse močneje in močneje. Zdelo se je, kakor da se razlega glasen smeh. Trenutek pozneje je že pridrvela iz goščave skupina jahačev, švignila levo in desno mimo kočije in besno planila na merjasce in napadajoče volkove. Eni in drugi so se v trenutku spustili v beg in se razpršili po jasi, kakor da bi jih pometel neviden vihar. Po zraku se je zopet razlegel krik, žvižganje puščic in prejšnji neumljiv smeh. Spremstvo Pagov-skega je pohitelo za jahači. Pri kočiji sta ostala samo voznik in predjezdec. V kočiji sami so vsi tako ostrmeli, da se ni nihče upal v prvem trenutka odpreti ust »In Beseda je meso postala,1« je končno zaklicala pani Vinicka, »nebesa so nam poslala pomoči« »Naj so kdorkoli, a prišli so v pravem času, je odgovoril Pagovski, »presneto smo bili v škripcih!« Panna Sieninska, ki je tudi morala pristaviti besedico, je dodala: »Sam Bog nam je poslal te mlade viteze. Težko je povedati, odkod je vzela gospodična, da so bili to vitezi, pa še mladi povrh: saj so zdirjali jahači mimo kočije kakor vihar Vendar je ni po tem 1 Evangelij po Janezu, 1—14. vprašal nobeden izmed obeh starih: bila sta še vedno preveč zatopljena v te mrzlično-nagle dogodke. Po jasi se je še vedno razlegalo lovsko klicanje. Blizu kočije je bil obležal volk, ki je imel menda zlomljeno hrbtenico po spopadu z merjasci ali jahači. Zvijal se je od bolečin in tako pošastno tulil ali se turobno smejal, da je vse v kočiji oblila kurja polt. Predjezdec je skočil dol in ga šel pokončevat, ker so se preplašeni konji pričeli vzpenjati — oje je kar škripalo in bi se lahko zlomilo. Nekaj časa pozneje se je sredi bele snežene planjave zopet prikazala črna pika: Jahači so se že vračali. Približali so se vsi skupaj, zaviti v meglo, kljub temu da je bila noč prozorno jasna: vsi izmučeni, vzpenjeni konji so se kadili v tem hudem mrazu kakor dimniki. S pesmijo in smehom so se jahači približali kočiji in ko so bili že poleg nje, je vprašal eden izmed njih z veselim, prijetnim glasom: Kdo izvoli potovati?« vPagovski iz Belčačke. Komu se naj zahvalimo za rešitev?« »Cipranovič iz Jedline. »Bukojemski.« »Hvala vam, velemožna gospoda! Bog vas je poslal o pravem času! Hvala!': »Hvala!« je ponovil mladosten ženski glas. »Zahvalite samo Boga, da nas je poslal o pravem času sem,« je vljudno odgovoril Cipranovič in dvignil svojo kučmo. »Odkod pa ste zvedeli za našo stisko?« »Nihče nam ni nič povedal. Odjahali smo kar na slepo srečo, da reujemo ljudi, ker vemo, da se zdaj zbirajo volkovi v jate. Veseli smo, da nam je poslal slučaj priliko, izkazati uslugo tako ugledni osebnosti. To povečuje našo srečo in tudi zaslugo pred Stvarnikom,« je vljudno rekel Cipranovič- »Ne da bi govorili o volčjih kožah,« je dodal drug gospod, Bukojemski. »To je res viteško postopanje,« je pripomnil pan Gideon, »Bog daj, da bi imel kmalu priliko, da se vam izkažem hvaležnega. Upam, da so volkovi zdaj za nekaj časa izgubili poželjenje po človeškem mesu! Menda bomo zdaj lahko varno prišli domov!« »To pa ni tako gotovo, kakor mislite! Volkovi se vedno kmalu zopet zbero in vas utegnejo ponovno resno ogrožati...« »Kaj pa naj počnemo? Svetujte nam!« »Imamo samo en nasvet in sicer ta, da ponudim vašemu blagorodju naše spremstvo do doma. Morebiti uteghemo med potjo priskočiti na pomoč obenem še drugim osebam.« Nisem se vas upal prositi za toliko prijaznost. Če ste pa res tako požrtvovalni, naj bo po vašem, že radi tega, da se pomirita moji dami. »Prav nič se ne bojim, a sem vam prisrčno hvaležna,« se je oglasila panna Sieninska. Pan Pagovski je dal povelje in konji so potegnili. A komaj so prevozili nekaj korakov, se je prelomilo oje in voz je obstal. Pričela se je nova zmeda. Hlapci so sicer imeli konopce in so poskusili zvezati obe polovici. Vendar je bilo zelo dvomljivo, ali bo za silo popravljeno oje zdržalo daljšo pot: najbrž se bo zopet prelomilo, ko prevozijo nekaj milj. Mlad Cipranovič je trenutek premišljeval, nato pa se je odkril in povzel: Do Jedline imamo dvakrat bliže kakor do Belčačke. Ali nam ne bi hotela velemožna gospoda izkazati prijaznosti, da nas počasti s prenočitvijo v naši hiši, Bogve, kaj se nam še vse lahko pripeti v goščavi. Lahko bi bili tudi vsi skupaj premalošte-vilni, kajti zdi se, da so se priteple semkaj zverine iz vse okolice in prežijo ob poti. Kočijo bomo že naprej spravili, a čim krajšo pot ima, tem boljše je. Si^er bo čast, ki nam jo izkažete, veliko večja kakor naša zasluga, ker je vse skui>aj skoro dura neces-sitas.5 Radi tega ne bomo postali nič domišljavi.« ' skrajna sila. =111=111 'Л a e и CE S P e « 2 r л n g P • i: T.' c o S p F » i - B f C C C 2 v * tn » > a v, 5 s. ž S" N* и Ел G o > ><» ф N tO 'Ц skozi in skozi par= fimirano, prijetno osvežujoče, svet= lo v barvi. Lepo zavito. Elida kva= liteta, najpriljublje« nejše milo, favorit vseh. ELIDAfe^MIL KOLEDAR. Sobota, 5. maja. Pij V., papež, Irenej, Angela, Gothard. — Solnce vzide ob 4.46 in zaide ob 7.06. — Po pravoslavnem koledarju 22. IV., po židovskem 15. VIII. leta 5688, po muslimanskem 15. IX. leta 1346. — Jutri: Janez Evangelist pred lateranskimi vrati. Novosadska vremenska napoved za soboto 5. maja: Oblačno. Od časa do časa se bo zvedrilo v severnih krajih. Dež na jugu. Temperatura se ne bo znatno spremenila. Dunajska vremenska napoved za soboto 5. maja: Jasno, hladno, severovzhodni vetrovi. ZGODOVINSKI DNEVI. 5.maja: 1819 se je rodil poljski skladatelj Stanislav Moniuszko. — 1784 se je rodil buditelj koroških Slovencev, pisatelj Urban Jarnik. — 1914 je sklenil zagrebški občinski svet prenesti kosti Zrinjskega in Frankopana i7. Dunajskega novega mesta v Zagreb. — 1882 je umrl v Ljubljani skladatelj Fran Hlavka. — 1789 je umrl italijanski pisatelj Giuseppe Baretti. — 1818 se je v Trierju rodil Karel Marx. — 1821 je umrl na otoku Sv. Helena Napoleon I. (»II cinque maggio«). — 1902 je v Londonu umrl ameriški pisatelj Francis Bret Harte. — 1904 je umrl ogrski pesnik Mo-ric Jokai. * * Jutri, v nedeljo pohiti krščansko socialistično delavstvo iz Ljubljane in okolice na Šmarno goro, kjer bo ob 10 pridiga in sv. maša, potem pa tabor, na katerem bodo govorili tovariši Jože Gostinčar, Anton Marin-ček in Tone Krošl v proslavo prvega majnika. Popoldne pri Koširju pod Šmarno goro prijateljski sestanek. Sodelujejo tamburaši in pevci. Na svidenje na Šmarni gori ob vsakem vremenu! ■k Dekanat lilozolske fakultete v Ljubljani opozarja one gg. kandidate, ki nameravajo polagati na tej fakulteti usposobljenostne izpite za pouk na srednjih šolah po starem izpitnem redu, da je v zmislu sklepa fakultetnega sveta zadnji termin za polaganje teh izpitov nepreklicno in brez izjeme letošnji junijski termin. Gg. kandidatje, ki nameravajo v tem terminu polagati omenjeni izpit, naj &e javijo dekanatu najkasneje do 15. maja. * Že prihajajo. Pisma namreč na našo upravo, kjer nam naročniki sporočajo, koliko napak da so že uašli v oglasih na zadnji strani »Slovenca«. Pravijo, da je prav zabavno iskati take napake, ker prej marsikdo oglasov sploh ni bral, sedaj se je začel zanimati tudi za oglasni del lista. Seveda vidi marsikdo v muhi slona, vsako najmanjšo napako si zapomni in misli, da je namenoma narejena. Nekateri manj zgovorni iskalci so nam sporočili, da so našli doslej le dve napaki, nekateri pa še celo samo eno. Komu naj bolj ver-jjamemo, naj odloči vsak sam. Morda pa danes nobeden ne bo imel več prav... Javijo naj nam iskalci svoje uspehe, ko bodo imeli vsaj pet napak, da jih lahko kar uvrstimo Mirko Avsenak: Gospa Predavanje je bilo eno onih redkih, ki jih je slišati pri nas. Če te kak znanec vpraša po njem, bi mu ne mogel povedati nič jasnega, izrazitega, plastično-prijemljivega in kaj takega, kar bi imelo zaključeno obliko. Saj tako niti ni pravo predavanje... Dejal pa si je človek, ko je odhajal, da mu je toplo v duši in da jc znova odprl vrata v srce, ki jih je že zaprl od strahu pred nasilnim krikom sveta, kjer vsakdo skuša prekričati drugega, in ker je bil truden od groznih disakordov, ki ga vabijo eden za drugim v vedno bolj moreč svet. Zdaj inu je odprto srce in vera je v njem. V drugi vrsti na levo, ob steni, sedi gospod, mlad mož. Morda čez dan ni bil gospod, morda je bil čisto navaden, pust uradnik, paznik ali karkoli; zdaj pa je v lepi temni obleki, lice obrito in lasje vsaj deloma urejeni. Profil je lep, le nekoliko preveč truden in bled; človek bi si želel vsaj malo krvi v te inteligentne črte, ki so sicer take, da osvajajo. Nagnil se je naprej in z nekim trudnim zanimanjem posluša. Tako lep je v tej pozi. Poleg njega sedi dama, menda žena. Čez rame bogato lisičjo kožuho-vino, večjo in širšo, nego je potrebno za njen vrat, ki ni dekoltiran. Tesno in globoko sc je zavila vanjo, tako da se komaj polovica frizure, polne, močne, svetlikajoče se, vidi iznad lisičje kože. Čudno: v sobi je vendar tako toplo, skoro vroče. Vidi se pa, da tega ni napravila zato, da bi ugajala; popolnoma mirna je, edino takoj po prvih stavkih predavanja se je nagnila čim dalje naprej, oprla brado v pesti, s katerimi drži ogrinjalo, in vsa posluša. Kot kip je: v križu se jc nenaravno močno uleknila, vsa teža gornjega telesa sloni na komolcih. (Nehote pride na misel, cla ji gotovo morajo go-mazeti mravljinci po živcih rok.) Po voljnih linijah ledij in ramen se zdi, cla je še jako mlada in lepa. (Slutnja pa gre dalje: tudi dobra je ... Čudne so take slutnje, a — pridejo in pozneje šele vidimo, da so pravilne.) med poklicane in jim damo možnost, da bodo tudi izvoljeni. *k Odlikovanje. Ob priliki 25 letnice žup-nikovanja g. duhovnega svetnika in dekana v Zavrču Antona Podvinskega so vse občine župnije v znak hvaležnosti njegovega dušno-pastirskega delovanja iu njegovega nesebičnega truda za gospodarski prospeh župljanov imenovale g. dekana za častnega občana. * Gora se podira. — Vas Breznica v nevarnosti. Kdorkoli je kdaj šel k Valvasorjevi koči ali na Stol, vsak pozna romantično predgorje med Rodinami in Mostami. Peči ga naziva ljudstvo. Ta hrib se je po Valvazorjevem poročilu v 15. stoletju ob hudi moči sprožil in je z njega zdrknila vsa plast prsti, ki se je pod hribom nagromadila v valovite groblje in dolinice. (To Reber opisuje na svojski način Jalen v svojem romanu, ki letos izhaja v Mladiki. V Pečeh in na Rebri je torišče njegovih ovčarjev in pastirjev. Op. ur.) Nad Breznico pa štrli navpik mogočna pečina, daleč vidna po rjavem trikotu, ki ga tvori ploskev skale. Ime ima Skavalica. Ze na veliki petek v ranem jutru se je odkrhnila mogočna plast Ska-valice in zgrmela bobneče navzdol. Ogromne skale, težko kamenje in gramoz je treščilo po strmini. Silna sreča je, da je takoj pod njo dolinica, ki je zabranila skalovju pot na Breznico. Vsaka hiša bi bila strta, ki bi jo zadela skala, kakršne so se odtrgale od pečine. Dne 2. maja zvečer ob pol devetih pa se je odkrhnila nova plast in s tolikim hrupom zgrmela na Reber, da je čula vsa brezniška fara in so ljudje preplašeni bežali iz hiš. Tudi to pot je skalovje zadržal gramoz in dolinica pod Ska-valico. — Ako bi se usadi nadaljevali, bi preko zasute dolinice mogle skale na rob in po strmini v vas, kar bi bilo za hiše por i,•.no. Treba bo previdnosti zlasti pastirjem, ko se začenja pomladna paša, da pod Skavalico ne bodo gonili živine. •k Grozno neurje nad Galicijo pri Celju. V noči na 1. maj se je utrgal oblak nad Galicijo. Celo noč je lilo kakor iz škafa. Potoki so bili polni deroče vode. Zemlja je bila na-pita kot goba vode. Ceste so izprane ponekod do golih reber. Blatna voda je preplavila zelene livade. Valovje je trgalo bregove potokov, plazovi so se udirali v nižave. Tik izpod šolskega poslopja se je utrgal mogočen plaz, se spustil preko župnijskega travnika ter odnesel s seboj sadno drevje in veliko rodovitne zemlje. Z ilovico pomešana voda je poplavila travnik in pokrila spodnji del hmeljskega nasada. Kupi zemlje ležijo drug ob drugem in je za naše kraje strahovit j>ogled s ceste gori do šolskega poslopja, kojega južni del je počil in grozi nevarnost, da se podre. Plaz je globok 4 metre, širok 10 metrov in se razteza 18 metrov na dolžino. Če bo deževalo še dalje, bo drčal uničujoči plaz še globlje navzdol in se je bati najhujšega. •k Avstrijski konzulat v Ljubljani se v ponedeljek 7. maja preseli s Turjaškega trga št. 4-II na Dunajsko cesto 31-1. Ta dan se za V dvorani je skoro mračno; tudi tam spredaj. Tam govori človek... Ob mizi sedi in z dlanmi si je zakril oči, da bi bolje videl: da ga ne bi motil mrak v dvorani. Zdi se, da mu je zoprn, da ga moti, da ga draži še ta svetloba, ki je v njej. Včasih odpre oči napol, glas mu postaja polnejši, včasih celo vstane in stopi proti ljudem. Med nje gre par korakov, pa jih nc vidi; niti ne pogleda jih: samo eno, dve besedi izgovori glasneje in s stopnjevano izrazitostjo, kakor da je dolgo s težavo iskal izraz, ki bi povedal pravo: zdaj za izgovori misel z veseljem, ki mu le še tuintam zadrhti od zado-voljnosti nad izrazom. Nato sc zopet vrne nazaj in si zastre oči. Govori... Besede sc kopičijo; niso tekoče, niti zvezane niso vedno, kakor separatistične: včasih so hitre in dirjajo in se love in kar prijemajo ena za drugo, kakor delajo otroci, ko se igrajo — grabi pri begu naslednik svojega prednika za obleko; cla ne bi nastala med njima vrzel, da ne bi zaostal in da se ne bi izgubil, ako bi ostal sam. Hite besede kakor v strahu, da ne bi prezgodaj minil hip, tisti odmerjeni, blaženi, redki in nezavedno kratki, ko je duši dano, da govori s pravimi izrazi, ko mora govoriti, kakor je; hite in se kobalijo ena preko druge, nič ne de, če se pri tem butajo s komolci in če katero pohodijo: samo cla bodo na cilju prej, predno se zaprejo vrata, ki jih je odprl trenutek. .. Potem pa so besede trudne in zabrisane, kakor iz spomina govore in kakor za vrati. Nerodne so in ne morejo nikamor. Jecljajo in desetkrat se spreobličijo, desetkrat prevrnejo, pretepajo se in pačijo in druga drugi očita, cla ni prava, mečejo s prestola tisto, ki je sedla nanj, in postavljajo drugo, boljšo in bolj pravo, a vedo, da tudi ta še ni prava. Počasi hodijo ena za drugo, včasih po dve ali celo po pet skupaj v daljših presledkih, šepajo in so medle kakor glas ali luč za zastorom Tuintam bi rada mesto njih govorila dlan, ki se je zbudila in sprožila v skrotično, brezizrazno gesto (konci ostalih štirih prstov so se s palcem stisnili v konico, brez krvi so in potni, stranke ne bo uradovalo. Dne 8. maja bo konzulat uradoval že v novih prostorih. Uradne ure za stranke bodo kakor doslej od 8 do 12, izvzemši nedelje in praznike. k Ministrstvo prosvete je z odlokom št. 5960 od 9. aprila priporočilo vsem šolskim knjižnicam v državi knjigo dr. Fr. Grivca: »Slovanska apostola sv. Ciril in Metod.« Omenjeno delo so zelo ugodno ocenili univ. prof. dr. VI. Corovič v Belgradu, Uroš Djonič, bibliotekar Narodne biblioteko v Belgradu in dr. Stjepan Bosanac, rektor višje pedagoške šole v Zagrebu. Knjiga, ki ima velik naučno-vzgojni pomen in je zanimivo pisana, zasluži, da si jo v zmislu ministrskega priporočila nabavijo ne samo naše meščanske in srednje, ampak tudi naše osnovno šole za svoje knjižnice. Kakor znano, je cena te knjige zelo nizka. •k Samoumor ali nesreča. V noči na 4. maj je povozil tržaški brzovlak na progi med Polj-čanami in Slovensko Bistrico 32 letno Rozo Uršič iz Razgorja pri Poljčanah ter jo popolnoma raztrgal. Bila je poročena in imela enega otroka. Zadnje čase se z možem nista razumela ter je večkrat izginila za nekaj dni. Ker je že poprej grozila, da pojde pod vlak ir> sta se z možem zadnji večer prepirala, gre na hrbtni strani se plazijo temne žile kot črvi); ako se odpre in s širokim pogledom seže za izrazom; potem pa se dlan vrne na obrvi: sram jo je, da se je izpozabila. Med mislimi so dolgi trenutki, nemirni in iskajoči, izpolnjeni z grgrajočim jecljanjem. V ozadju stojita fant in dekle; mlada sta in vesela, natihoma bi dejal: razposajena. Vsa-kikrat se fant skloni k njej in nato se oba sme-jeta; on sklone glavo, da mu rob kape zakrije nasmeh, ona pa se skrije v njegovo senco iu dene robec na usta. Fant je očividno napravil jako dober dovtip. Dobro bi jih bilo vreči ven ali vsaj blamirati. A kaj bi: morda pa čisto naravno doživljata svoj trenutek kakor vsak drugi (če ne še bolj...) Človek govori... Niso lepe besede in ne vežejo se, ni jih mogoče strniti v en sam izgrajen stvor, ki bi ga objelo oko in srce dojelo. Sem gredo besede in tja gredo, razhajajo se in zopet se najdejo, ne vedo za cilj in blodijo... Tu ena lučka in tam daleč zopet ena, čisto drugje tretja. Le to čuti duša: male so, a čvrste in svetle kot otrokove oči. Pogreza se človek v svoje hrame in prinaša z nemirom in s težavo na dan zaklade, in roka se mu trese. A glej! Prisilil je ljudi, da so nevede, kdaj in kako, prinesli svoja srca iz prsi in zdaj leže pred vsakim in pred vsemi v sijaju; glej, kako trepeta' vsako od njih ob sijaju svojega bogastva in ob nemiru človeka, ki jc našel nekaj nenavadnega, čudovitega. In toplo jim je v duši... Že zdaj jim je toplo, ko je človek nehal govoriti, cla niso vedeli kdaj in kako. Že vstajajo in vsakemu se na grudih blišči srce v omamnem sijaju, kakor monštranca, kar nad obleko. Niti ploskajo ne, niti mislijo ne na to (saj sc nikoli nc ploska resnici sami, nego vedno njeni obliki!); kdo bi mislil na to, kadar ima na prsih bliščeče srce, prosto,' neuklenjeno, uezaprto i in nezastrto luč. .. Prvi udari oni mladi fant ob dlan, morda da reši situacijo, ki bi sicer I tu skoraj gotovo za samoumor. Menda je bila tudi nekoliko slaboumna. k Potres. Dne 2. maja so prebivalci v banatskih hril )ih nad Resico, Animo iu Oravi-cami začutili močan potres. Prebivalstvo je v veliki paniki zapustilo hiše, vendar pa ni bilo večje škode. Dne 3. maja dopoldne je bil v Mostam in okolici šibkejši potres, !;i je trajal lo dve sekundi. Središče potresa bilo ue-posrednji bližini Mostara. Šef metereološke 1 ostaje Klinger jc; izjavil, da jc bila jakost potresa 12 stopinj. Culo se je tudi siednje-močno grmenje pod zemljo, čeprav je bi! potres zelo šibek. V mestu je nastal velik strah, ker so sveži spomini na katastrofalni pi-tres v Bolgariji in Grčiji. Prebival -tvo misli, da je to uvod v močnejši potres, ki bo zadel lleree-, govino. •k Umor na Reki. Predsuočnjim ,je prišlo na Reki do krvave Ijubavne žaloigre. Anton Rupena, 22 letni mladenič iz Vodic v Istri, je imel dalj časa ljubavno razmerje /. 20 letno Marijo Rotarič iz iste vasi. Ker je prišlo ined njima do nesoglasja,, je ona odšla na Reko, kjer je dobila v neki gostilni službo natakarice. V gostilno je prišel za njo Itftp&tia in j<» prosil, naj se vrne domov. Ko je ona to odklonila, je potegnil nož in ji prizadj&l sedem ——»■!■ 1а№гп::1лг--»-,гжт:."_? iuv.jiiiii чиииц utegnila biti nerodna. (Človek) premaga smeh nad tako naivnostjo.) Za njim tudi drugi; л glej: kakor hitro je katera dlan zaploskala .pb drugo, se je umaknilo srce v grudi nazaj 'iti komaj nekaterim se je še skozi obleko sVetilo nekaj kot globoko zakopana luč. Mlada gospa v drugi vrsti na levi ni zaploskala niti enkrat; bala se je motiti svojo iučko... Ilitela je ven, da ubeži aplavzu. Mož je hitel ob njej iu je razločno videl njeno srce na prsih, ki ji je ožarjalo obraz. In je bil žalosten do smrti. Ljubila sta se oba kot otroka . . bi vendar se mu je danes v divji bolečini razlilo srce v tistem trenutku, ko je med predavanjem pogledal ženo: ravno v tistem hipu je oni človek položil svoje srce kot uro na mizo in takoj naslednji trenutek poci nekako nepremagljivo, su Sfestivno silo, nevede, kakor da sanja ona, kot prva med vsemi. Tedaj sc mu je krvavo raz> lilo srce... Bil je žalosten, cla bi umrl. Njemu, onemu človeku je bila bližja! Gospa se ni zavedla tega novega. Bila j> edino srečna, cla je našla dušo, ki govori takq, kakor si je ona že tolikokrat, že vedno želela. (Njen mož, ki jo ljubi in ga ljubi ona, ii nikoli ne govori tako...) In v tej sreči je molčala. Mož pa je povesil glavo in trpel. Po večerji jo je prijel za roko in ji čisto od blizu pogledal v oči: Ali se boni večno boril za tebe?« Začudeno ga je pogledala, nato рл se zasmejala kot otrok: Kako vendar moreš priti na tako čudno misel?* Kakor da hoče s samo seboj zakriti to mi sel, ga je hlastno objela in poljubila. »Zakaj si tak?« In je zajokala v resnični bridkosti. Gospod pa jc umaknil pogled in jo lp->el tem bolj. Prišla je senca med nju. Naslednje jutro je bilo žalostno. Za Vaše otroke Sivi ali drap Din 58'- VOlKfl Krekov trs Iiseljeuei. Poslanec Kosanovič (SDS) je stavil nujen predlog, da se finančni minister poziva, da umakne odredbe glede dodeljevanja potnih listov na podlagi kvote. Utemeljeval ga je s tem. da še vrši' pri tem velika korupcija. Minister za socialno politiko Ceda Radovič izjavlja, da to ni res in dn se potni listi izdajajo pravilno in. po zakonu in da so v naši državi vsi državljani enakopravni. Zato nujnosti ne sprejema. Samostojni demokrati so radi lega dvignili velik prepir in halo. Nato je skupščina po daljšem prepiru končno prešla na dnevni red in sicer na razpravo o zakonskem načrtu o konvenciji o zaščiti industrijske svojine, ki je bila podpisana v Haagu leta 1925. Ta konvencija je bila sprejeta soglasno bre/. razprave. Istotako je bil soglasno sprejet zakonski predlog o aranžmanu o mednarodnem registriranju žigov, ki je bil ravnotako podpisan v Haagu leta I0'25. Končno se je sporazumno izvolil odbor za proučevanje zakonskega predloga dr. Sečerova o odkupu agrarnih zemljišč. Poslednja točka je bila pripojitev nekaterih občin ljubljanske 4n splitske oblasti k primorsko-krajiški oblasti. K temu zakonskemu predlogu je notranji minister dr. Korošec predložil amandeinent, in sicer, da se uredi položaj oblastnih poslancev, ki so bili dosedaj v splitski, oziroma ljubljanski oblasti, in postanejo ti poslanci člani priniorsko-kra-jiške oblasti. Predlog je skupščina sprejela. Skupščinski predsednik je obvestil skupščino, da je Stjepan Radič na današnji seji rabil take žalitve, da ga je moral radi njih ponovno opomniti. Navaja žalitve, kakor jih prinašamo zgoraj, ter nadaljuje: Gospod poslanec Radič je s temi izrazi težko žalil vladnega predsednika, ministra za socialno politiko in dostojanstvo skupščine. — Gospod Radič je bil dosedaj dvakrat kaznovan z izključitvijo s sej narodne skupščine. Večkrat je bil opominjan k redu, da varuje dostojanstvo skupščine. Gospod Radič je — obžalujem, da moram to izjavili — sistematično uvedel v ta parlament nov besednjak, pred katerim je treba skupščino čuvati. (Burno odobravanje.) Kot skupščinski predsednik sem dolžan, da varujem dostojanstvo parlamenta in zbornice. Iz tega razloga pred' "rnm skupščini, da se narodni poslanec, d Stjepan Radič kaznuje z izključitvijo od desetih skupščinskih sej.« Po tej predsednikovi izjavi je v skupščini nastalo živahno odobravanje. Pri KDK pa se ie videla očividna potrtost. Radič in Pribičevič se s svojimi tovariši nista upala ničesar, marveč sta hitro izginila s tovariši iz dvorane. Med vzkliki proti Stjepanu Radiču je večina sprejela izključitev Stjepana Radiča od desetih skupščinskih sej. Da bi se dala odborom možnost, da dokončajo svoje delo, je predsednik sklical prihodnjo sejo za v četrtek. Na dnevnem redu je Pribičevičeva in Radičeva interpelacija zunanjega ministra o italijanski nameri za protektorat nad Albanijo. Seja se je zaključila ob 0 zvečer. KDK oroti ženskim sodnikom r Belgrad, 4. maja. (Tel. »Slov.«) Poslanci KDK, člani sekcije zakonodajnega odbora, so predložiti zakonodajnemu odboru zahtevo, da se vstavi v načrt zakona o sodnikih člen, v katerem se ženskam prepoveduje izvrševanje sodniškega poklica Sl®v<&ncl v Italiji Ven : zastavami! Kašji so imeli v Zgoniku, Repentabru, Dutovljah in Tomaju občni zbor. Po vaseh so bile razdeljene zastave, ki so jih morali kinetje razobesiti. Proti slovenskemu zadružništvu. Tržaška mestna hranilnica (Cassa di risparnio Triestino) je vložila pri vladi prošnjo '/.a večji kredit. Svojo prošnjo motivira med drugim ludi s tem, da namerava razširiti svoj delokrog tudi na deželo; v motivaciji je izrecno rečeno, da je vprašanje novega kredita ludi političnega značaja. Še nedavno je neki tržaški dnevnik predlagal, naj Cassa di riaparmio Triestina absorbira postojnsko posojilnico in vse manjše v tržaški pokrajini. Cilji so torej jasni. Po uničenju Zadružne zveze gre vsa akcija za tem, da se uničijo ludi posamezne hranilnice in s tem spravi kmet v popolno odvisnost mestnih kapitalistov. Tržaški gospodi toliko bolj diši pečenka, ker Trst sam ne daje več možnosti zaslužka. Zopet napad na slovenskega duhovnika. Po-polo di Trieste« zopet bruha proti slovenskim duhovnikom in proti škofu Fogarju. Pa poreče kdo, da smo preobčutljivi in da ničesar ne toleriramo. Izjavljamo tukaj: V zadevah narodne občutljivosti smo intransigentni in si ne mašimo ušes kakor neka kurija, ki jo dobro poznamo. Popisali bomo slučaj, ki se da prišteti k stotini drugih, ki jih bomo polagoma razkrili, in nehali ne bomo, dokler ne pojde tako, kukor hoče fašizem, t. j. kakor hoče Italija, ki po božji volji piše usodo te zemlje.« Nato pripoveduje lisi, kako je župnik Alojzij Lesar v Preniu izdal krstni list neki osebi v slovenskem jeziku. In celo župni pečat slovenski! Prošnja, predložena državnemu pravdniku v Kopru, je pisana v perfektni italijanščini, le krstni list je slovenski: »Zakaj je premski župnik izdal krstni list, ki je važen dokument z zakonito veljavo, v tujem jeziku? Ali' ni to pravo izzivanje? Kdaj nas bodo razumeli, da ne moremo trpeti takiii protiitalijanskih demonstracij?« /- Klanca v Islri. Italijani, ki so pregnali župnika Sokliča iz Klanca, se boje, da bi se — vrnil. Ponovno je bil klican na zaslišanje h kurabi-nerjem predsednik cerkvenega pevskega zbora Josip Petrinja. Zopet so ga hoteli zapreti, češ. da pobira podpise za izgnanega župnika. Najhujše divjajo poleg brigadirja: slavnoznani Peter Chiurco (Jurkol), učitelj Franc SaveTino, ki se bc|i, da ne bi ga župhik založil šolski oblasti radi raznih čednosti. učitelj Olita, dacar Hagattini (ima psa. ki nosi ime Dr, Wilfnnl), občinski tajnik in pa Anton Slavec, Iškarijot domače fare. Tak daleč jt prišlo, da So bili otroci v šoli zaslišani, češ, da so v cerkvi za izunanetru župnika glassuo motili. 1? Rcmsiniji se dvigajo ljudske mase v Budimpešta, 4. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor se poroča iz Erdelja, potujejo že velike množice kmetov deloma peš iz Erdelja iii Ba-i:ata v Albo Ji 11 i o na kongres narodnokmetske stranke. Navzlic temu, da je vlada dovolila kongres, so pripravljeni na to, da bo vlada pod kakršnokoli pretvezo poskušala kongres preprečiti. Vojaška komanda v Kološu je za vse ozemlje'Erdelja proglasila obsedno stanje, kar omogoča vojaškemu komandantu, da more vsak čas razpustiti kongres in celo preprečiti njegov sestanek. Da se voditeljem narodnokmetske stranke otežkoči kretanje in agitacija, je v Erdelju prepovedan avtomobilski pro- met po cestah. Neki kološki list doznava, da so oblasti že zadn/.ale večje skupine kmetov ua potu v Albo Julio. Vladni listi dolžijo Ma-nia, da hoče Etdelj odtrgati od Romunije, in zahtevajo, da se proti njemu uvede postopanje radi veleizdaje. Maniu odločno nastopa proti temu in izjavlja, da noče nič drugega, kakor Erdelju in vsej Romuniji priboriti znosno življenje. V Albo Julio sta došla državni podtajuik Tartarescu, ki vodi v notranjem ministrstvu resort narodnih manjšin, in komandant orožništva Davidoglu, ki ostaneta ves čas kongresa v Albi Julii. za nesrečne Bolgare „Itaiia" v Oslo v Oslo. 4. maja. (Tel. :Citta di Mila no« v Kingsbayu. v Oslo, 4. maja. (Tel. »Slov.«) Poročilo, ki ga je razširilo več listov, da je zrakoplov »ltalia« pri pristanku v Vadso bil na eni strani zelo pretrgan, je pretirano. Po zadnjih vesteh, ki so dospele iz Vadso, je bila »ltalia« samo ua sprednjem koncu nekoliko pretrgana, poškodba pa je tako malenkostna, da bo popravilo trajalo samo malo časa. Smatra se, da bo ltalia ostala nekoliko dni v Vadso, da počaka na boljše vreme za nadaljevanje poleta. Italiiansko-turška pogodba v Atene, 4. maja. (Tel. Slov.«) Po vesteh, ki so jih prejeli tukajšnji diplomatski krogi iz Angore, so pogajanja med Turčijo in Italijo privedla do konkretnega rezultata. Rešena so vsa sporna vprašanja, posebno tudi vprašanje finančne in tehnične udeležbe italijanskih tvrdk v Turčiji. Nasprotno pa pogajanja med Turčijo in Grško ne stoje ugodno, dasi se je Mussolini pri milanskih pogajanjih zelo zavzel za sporazum med obema državama. Mussolini je celo želel, da se Grška pridruži k italijansko-turški pogodbi. Italijanski poslanik v Atenah je imel danes razgovor z grškim zunanjim ministrom Mihalokopulosom, kateremu je ponudil posredovanje Italije pri pogajanjih s Turčijo. Turški poslanik v Atenah, je imel razgovor z ravnateljem političnega oddelka v zunanjem ministrstvu. Navzlic težkočam, ki so se pojavile, so v tukajšnjih političnih krogih še nadalje optimistični. v Milan, 4. maja. (Tel. »Slov.«) V rimskih političnih krogih se smatra, da se bo italijan-sko-turška varnostna pogodba vsak čas podpisala in da ni izključeno, da se bo Grška pridružila tej pogodbi. POSREDOVANJE v Milan. 4. maja. (Tel. Slov.«) V italijanskem korporđcijskem ministrstvu je bil danes v prisotnosti zastopnikov fašističnih strokovnih zvez iu sindikatov prijateljski sestanek med glavnim tajnikom mednarodnega delovnega urada Albertom Thomasom in državnim podtajnikoni Bottaijem, na katerem sta se raz-govarjala o delavski zaščiti in fašistični kor-poracijski politiki. Bottai je izjavil, da je kor-poracijsko ministrstvo od ustanovitve meseca julija 1926 priznalo skupno 759 sindikatov in 2435 delavskih pogodb. Vatik^m' o poslaništvo v Prag5 v Milan. 4. maja. (Tel. Slov.«) Glede prihoda novega apostolskega nuncija msgra Ciri-; acija v Prago se doznava, da bo dosedanji ! upravnik poslov msgr Ritter še nekoliko časa j ostal v Pragi z novim nuncijem v svrho, da bo nadzoroval izvršitev modusa vivendi med Vatikanom in Češkoslovaško in razmejitev ta-mošn.iih škofij. Slovaki praznujejo dan svobode v Praga, 4. maja. (Tel. Slov. ) List Slovaške ljudske stranke Slovak« naznanja, da j bodo Slovaki :!(). maj, ko se je pred desetimi leli podpisala pogodba v Pittsburgu, obhajali z veliko manifestacijo v Trenčinu. V tem mestu se ima pogodba obnoviti in slovaška zahteva po avtonomiji na novo podpisati. Atentat na Lazareva v Varšava, 4. maja. (Tel. Slov.c) Na sovjetskega poslanišk.ega atašeja Lazareva je bil danes izvršen atentat, ko se je peljal v avtomobilu skozi mesto. Zadet je bil v roko, razbito steklo okna v avtomobilu pa ga je ranilo na glavi. Napadalca so aretirali. Izkazalo se je, da je uiož duševen slabič. Potres na Balkanu v Atene, 4. maja. (Tel. »Slov.«.) V Korin-tu je bil danes uov precej močen potresni sunek. Novinarska pripravljalna šola v Pragi v Praga, 4. maja. (Tel. Slov.«) Danes opoldne je bila v sejni dvorani praške mestne hiše otvorjena visoka šola za politično znanost, ki je osnovana kot novinarska pripravljalna šola. Spomenik padlim Jugoslovanom v Trenčinu v Praga, 4. maja. (Tel. »Slov.«) V nedeljo 6. maja se bo slovesno odkril mavzolej padlih Jugoslovanov v Trenčinu. Posvetil ga bo praški pravoslavui škof Pavlik v prisotnosti glavnega inšpektorja jugoslovanskih vojaških grobov v srednji Evropi Corčanina, zastopnikov državnih oblasti in jugoslovanskega poslanika v Pragi Brauka Lazareviča. Radi oblasti v zavarovanju v Praga, 4. maja. (Tel. »Slov.«) Narodno-demokratski list »Rolo« poroča, da imajo socialistični in komunistični poslanci namen, korporativno odložiti svoje poslanske mandate, če bodo vladne stranke izvedle uzakonitev novele o socialnem zavarovanju. Oni dan, ko bo stavljeno na dnevni red zbornice poročilo odbora o noveliranju socialnega zavarovanja, bo vseh 112 socialističnih in komunističnih poslancev, torej več kot tretjina vse zbornice, odložila mandate. Socialisti računajo s tem, da bo predsednik potem parlament razpustil. Listi vladnih strank dvomijo, da bi socialistične stranke resno mislile na izvedbo tega načrta. Madjari slave svojega agenta v Bndimpešta, 4. maja. (Tel. »Slov.«) Dne 16. maja dospe v Budimpešto član angleške poslanske zbornice Harmsworth, sin lorda Rothermerea, in sicer preko Šopronja (v znak demonstracije, da se ima Gradiščanska vrniti Madjarski). Na vsej poti do Budimpešte ga bodo sprejeli z velikimi častmi. Pri priredbah bodo sodelovale tudi oblasti in madjarski parlament. V Debrecinu bo ob prihodu Harms-wortha celo slovesna služba božja pod vodstvom tamošnjega reformacijskega škofa. Vlada sama se iz političnih razlogov ne udeležuje priredb. Proučevanje protivojne pogodbe. v London, 4. maja. (Tel. »Slov.«) Diplomatski poročevalec »Daily Telegrapha« poroča, da je angleška vlada predlagala nemški, Italijanski in japonski vladi, da se v kratkem skliče konferenca juridičnih strokovnjakov teh držav in Francije, ki je že iz lastne iniciative stavila enak predlog, da se juridično prouči ameriško-franeoski predlog protivojne pogodbe. Ta konferenca bi lahko razpravljala tudi o oduošajih med evropskimi državami v Društvu narodov, o lokarnskih in drugih vojaških pogodbah. V Berlinu so baje že pritrdili an-gleško-francoskemu predlogu, dočim ga v Rimu, Tokiju in Washingtonu še proučavajo. Italija bo v kratkem poslala VVashingtonu splošno noto, koje vsebina bi pri objavi povzročila presenečenje, ker bi stališče Rima napram vvashingtonskim načrtom bilo izreduo ugodno in brez velikih omejitev. v London, 4. maja. (Tel. »Slov.«) »Exchan-ge Telegraph« izjavlja z ozirom na vest »Daily Telegrapha« o konferenci juristov glede proti-vojnega pakta, da je sicer Anglija diplomatskim potom prosila za mnenje Nemčijo, Japonsko in Ameriko o protivojnem paktu in da so bili stavljeni razni predlogi, med drugim tudi predlog za sklicanje juridične konference, da pa angleška vlada o tem .še ni storila nobenega končnoveljavnega sklepa. Boji med Kitajci in Japonci v London, 4. maja. (Tel. »Slov.«) Keuter j>oroča iz Šanghaja, da je bilo spričo resnega položaja v provinci Šantung poslanih nadaljnjih dva tisoč mož japonskih čet v Cingtau, tokrat pa ne iz Japonske, marveč iz Dajrena v Mandžuriji. Po poročilih iz Cinanfuja so se med nacionalnimi kitajskimi četami in Japonci vršili lx>ji, ki so trajali tri ure, in v katerih so imeli Japonci 5 mrtvih in 20 ranjenih, dočim so kitajske izgube znašale 800 moč (?!) Akademija in Galerija Dograditev Akademije znanosti in umet nosti in Narodne galerije je v polnem razmahu. Vse Slovence smo pozvali, da nam s sodelovanjem pomagajo; tedenski izkazi stekajo-čih se prispevkov kažejo, da Slovenci razumejo pomen svojih najvišjih kulturnih zavodov in da jih potrebujejo! Kakor nam je vsaka pomoč potrebna in uvažujemo nasvete, tako moramo odločno nastopiti proti zmedi, katero je jx>vzro-čil pisec E. G. s člankom: Univerza, Akademija, Galerija (»Jutro«, 1. maja 1028, št. 102). Na podlagi tega članka moremo tendenco pis-čevo smatrati za premišljeno in namenoma pred nabiralnim dnevom lansirano beganje naroda. Pisec E. G. je za Akademijo in Galerijo, je pa proti nastanitvi v Narodnem domu; je za univerzo, dvomi pa o njeni trdnosti in častno sti in napredku, dokler za njo, za Akademijo in I za Galerijo ne bodo sezidane naše nove Atene pod Cekinovim gradom. Je za čeke amerikan-skih multimiljonarjev, s katerimi naj bi sezidali ogromne palače, ne upošteva pa stavb, ki smo jih Slovenci zgradili z nabranimi krajcarji, in pod katerih streho se naši kulturni instituti dobro počutijo, dokler nimajo novih Aten. Ta premišljevanja pisca E. G. spadajo v neresno sfero. Vražje kopito pa se modelira pod temi mislimi: »prezidava Narodnega doma bi stala ogromne vsote; prezidava bi ne odgovarjala namenu; škoda je v to poslopje zabijati denar; tako je mnenje večine likovnih umetnikov; v zadnjem trenutku svarimo, da obvarujemo razočaranja in kesania plemenitega darovalca Narodni dom pustite kakršen je, da se porabi v druge namene!« Pisec E. G. ne navaja nobenih konkretnih utemeljitev svojih misli; jasno pa je, da ž njimi hoče škodovati nabiralni akcij^ in da je določil Narodni dom v »druge namene«. Zato izjavljamo: za nas je Narodni dom popolnoma realna stavba na zemlji in ne v oblakih; ta stavba je streha Akademije ift Galerije, dočim je projekt pod Cekinovim gradom zaenkrat še nerealen in bi njegove stavbe Akademija in Galerija nikoli ne zmogli. Stavba Narodnega doma je bila od graditeljev namenjena za stalno in lepo domačijo društvom, ki se z umetnostjo in znanstvom pečajo, in ta stavba postane lastnina Matice Slovenske, če se plačajo dolgovi; tako pravijo pravila društva Narodni dom, ki mu je bila stavba izročena v oskrbo in v varstvo. Na podlagi teh pravil je Slovenska Matica v dogovoru z društvi »Pravnik«, »Znanstveno društvo za humanistične vede« in »Narodna galerija« določila, da imej Akademija in Galerija svoje prostore v tej stavbi. Društvo Narodni dom je predloženo željo upoštevalo in sklenilo, dati prostqre \ šestdesetletni najem tem-le društvom: Sokol-skemu društvu v Narodnem domu ter Narodni galeriji in Akademiji znanosti in umetnosti Akademija in Galerija sta dobili v šestdesetletni najem tri lokale v pritličju in celo prve nadstropje pod zavezo, da stavbo popravita od strehe do kleti, zunaj in znotraj in da skrbita zanjo vso fiO letno najemno dobo ter da prevzameta dolg na stavbi. Sokolova in galerijska najemna pogodba sta se vknjižili. Društvo Narodni dom je ravnalo v smislu pravil in pc štiridesetih letih izročilo hišo namenom znanosti in umetnosti. Iz navedenega sledi, da mora biti stavba popravljena, če noče trpeti razpadanja; društvo Narodni dom sredstev za popravilo ni imelo, pač pa je imela svoj stavbni fond mnogo pred pogajanjem za prostore z društvom Narodni dom Narodna galerija, ki je bila edina pripravljena hišo renovirati. Skrb za hišo, ki jo je zgradil slovenski narod, njeno obvarovanje pred razpadanjem in najnujnejše adaptacije za razstavo galerijske zbirke, so po piscu E. G. zabijanje denarja, v resnici pa pomenijo varovanje narodne lastnine! Nabavljeni inventar za dostojno nastanitev umetnostnih zbirk пчт ne pride v izgubo, ker ga bomo vzeli takrat s seboj, ko nam bo pisec E. G. pripomogel do nove stavbe v novih Atenah. Bodimo velikopotezni, ko hočemo veliko ustvariti, vzklika pisec E. G. Mi pa pravimo, bodite realni in pošteni in ne množite hero-stratskh dejanj in namenov v zgodovini sloven skega naroda in njegove kulture. V imenu društev, ki snujejo Akademijo znanosti in umetnosti Narodna galerija. Sali Adem ubit r Kosovska Mitrovica, 4. maja. (Tel. SI.«) Snoči je udrla iz Albanije v dreniški okraj četa razbojnikov, kateri načeljuje znani razbojnik Sali Adcm. Naše obmejne oblasti so jih pravočasno opazile in pregnale na albansko ozemlje. Pri zasledovanju so orožniki ubili vodjo Sali Adema. Tako je propadel prvi poskus alkip skih razbojnikov, napasti naše pokrajine. Bela Kun v Moskva, 4. maja. (Tel. »Slov., Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 798.55-801.55, London 276.91—277.71, Nevvyork 56.701-56.901, Pariz 222.70—224.70, Praga 168.0-1 -168.8-1, Trst 298.258—300.258. Belgrad. Berlin 1357.75—1360.75. Budimpešta 991.4—994.4, Curih 1093.50-1096.50, Dunaj 798.55 —801.55, London 276.71 —277.71, Nevvyork 56.70— 50.90, Pariz 222.70-224.70, Praga 108.04-108.84, Trst 298.25—300.25. Curih. Belgrad 9.13125, Berlin 124.11, Budimpešta 60.05. Bukarešt 3.24, Dunaj 73.02. London 25.32375. Nevvyork 518.90, Zariz 20.42, Praga 15.3775, Trst 27.33, Sofija 3.75, Varšava 58.10, Madrid 86.35, Dunaj. Devize: Belgrad 12.5075, Kodanj 190.50, London 34.0825, Milan 37.43, Newyork 710.60, Pariz 27.905. — Valute: dolarji 708.25, francoski frank 27.90, lira 37.38, dinar 12.44, češkoslovaška krona 21.05. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani zaključen šešir po 105. Tendenca za državne papirje je danes čvrstejša. V Zagrebu je biLi Ljublj. kred. zaključena po 130. V soboto 28 .aprila je celjsko mestno gledališče vprizorilo kot drugo slovensko gledališče dramatizacijo Haškovih senzacionalnih Dogodivščin vrlega vojaka Švejka v svetovni vojni:. Delo doseza ogromne uspehe ne le na češkili, temveč tudi drugonarodniti, -zlasti nemških odrih. Po rekordnem uspehu, ki ga je <-švejk. doživel v Mariboru, je smelo tudi celjsko gledališče upati na uspeh pri publiki. In se ni varalo. Tako premiera kol tudi repriza v nedeljo popoldne je bila obiskana tako, da je zmanjkalo vstopnic, in ni dvoma, da »Švejk« tudi pri nadaljnjih reprizah ne bo izgubil na privlačnosti. Dočim je mariborska režija podčrtala češki izvor dela, je šel ravnatelj Bratina preko tega in si zamislil »švejka« kol občestveni lip iz dni svetovne vojne. S tem je delo brez dvoma pridobilo na globini, a izgubijo na zunanjem efektu. Smatramo, da je to odlika celjske vprizoritve. Poleg te odlikuje celjsko vprizoritev zlasti še enotna stilizirana scena, ki ne omogoča le hitrejšo raz porednost slik, temveč podčrtava tudi notranjo vrednost dejanja iu gu lako poobčestvuje. Ako jo razsvetljava morda nekoliko motila scenični efekt, leži pač krivda v tehničnih uedostatnostih odra. Švejka je igral ravn. Bratina, ki je znova pokazal, da mu vloge socialno malih ljudi, ki pa nosijo v dušah močne življenjske probleme, posebno »ležijo . Morda je bila psihološka struktura vloge nekoliko raztrgana, morda je zlasti v eks-temporih šel iz okvira, a Bratinova kreacija Švejka je bila samonikla zgolj iz bogastva umetnikove duše izhajajoča vrednota. — Pfeifer je igralec velike rutine in ustvarja aristokratski samozavestno. Njegov »špicelj« Brettschneider in polkovnik v. Schroder sta prav radi tega bila podana z elanom in absolutno zadovoljivo. — Pere se oklene vloge z veliko ljubeznijo in največ radi tega dosega častne uspehe. Njegov »profesor zgodovine« in -tsaper Vodičkac nista le imponirala s sijajno masko, temveč sta bila tudi v igri enotna in z neprisiljenim temperamentom podana. .»Profesor« se povrh še odlikuje z odlično parodijo na češko vokalizacijo in akcent. — Fedor Gradišnik ustvarja s posebno finim okusom za psihično življenje svojega junaka in je skoroda preveč omejen po momentih strogo umskega značaja. Bolj misli, kot pa doživlja, bi rekli Zato je njegov Lukasch pojav, ki mu v formalnem oziru ne moreš očitali ničesar, ki pa mu manjka topline. — Izmed dam je bila daleko najboljša Do!ly gospodične šončeve. Sončeva je baš v tej dosti nevarni vlogi pokazala, da se zna v skrivnosti vloge tudi poglobiti in igrasko-lehnične zmožnosti porabljati racijonalno. Etelka gdč. Zabkarjeve je simpatična figura, ki ji pa glasovno in mimično še manjka mtine. Kuharica gdč. Lovrečeve je utrdila v nas vero, da je Lovrečeva zmožna in ambicijozna igralka. — Izmed ostalih so zadovoljevali Barany, Brnun, dr. Bautre, Sagner in krfmarica, vendar pa se zdi, da niso našli nove forme, vsled česar je bila njih igra deloma nedosledna, deloma površna. V ansamblskih scenah so nastopali večinoma novinci, odra še ne vajeni in odersko izgovorjavo še ne poznajoči. Vsled tega je zlasti scena pred vojaško kuhinjo bila dolgočasna. V splošnem pa tole: Z vprizoritvijo -Švejka« nam je gledališče omogočilo vpogled v eno najboljših, če ne sploh najboljše zgolj svetovno vojno obravnavajoče satirično delo in je s tem zadosiilo kulturni potrebi. Seveda ima delo ludi svoje senčne strani: lascivnost, grobost, neko časi čisto materialistično in ozko-egoistično gledanje, vendar v celoti dela ne gre meriti po tem. Ono je dosledno pacifistično in je njegova vrednost že v tej plemeniti tendenci, ako abstrahiramo od nedosežuega realizma, s katerim je pisatelj zadel karakter češkega malega človeka. Vprizoritve v Celju pa ne moremo meriti zgolj z vidiki pogojev objektivne umetnostne kritike, temveč z vpoštevanjem vseh izrednih ovirajočih okoliščin. Ob takem gledanju pa je treba ugotoviti, da je mestno gledališče s »Švejkom« ponovno dokazalo, da je ustvarjajnčega dela zmožno, ravn. Bratina pa še posebej, da je umetuik, ki ustvarja iz sebe in ustvarja bogato. 1. P. Mariborsko gledališče Lepa pustolovščina. Spisali G. A. de Cailla-vet, Robert de Flers in Etienne Rey. Prevel in režiral Rado Pregar. — Lasciven i>ovečerjek, odet v nekaka tri dejanja, opravičen /. literarno karak-terno komiko. ki jo prerašča situacijska komika razvlečen v komodnost treh ur; z liričnimi vložki zabeljeniini z mastnimi domislicami »boljše«: družbe; pa mu je vsebina taka: Temperamentna Helene je v poročni obleki, da postane žena neljub-ljenega Valentina, ki je matematičen tepec. V zadnji minuti jo reši ljubljeni Andrč in odpelje k njeni babici. Zaradi komedije postane situacija takšna, da si morata biti mož in žena še pred poroko. Drugi dan — potem že, ko je položila babica na njun prag čarovito vejico, da bi bil prvenec fant — pride ženin in Andrejevi starši; vsi trije — z ženinom vred! — blagoslavljajo mlada pustolovca; mati, zvodnica. takoj nato zbeži. — V začetku so bile v ansamblu disonance, ki so se uglasile v drugem dejanju. Tako je bilo prvo dejanje izrazito kol toaletna revija pod vodstvom gospe Zakrajškove. Protagonisti se v tem dejanju uiso razvili. Gospa Zakrajškova močno pretirava afekte, čeprav ji za njeno dominantno osebnost ne bi bilo treba preobilo takih sredstev. Gdč. Starčeva kot dramatična, leatrska natura liričnim par-tijam ni še kos. Če se razneži v dekliško mehkost, ali če se vda sentimentalni resignaciji, ali če hoče bili kujav deklič, jo moti neka očitno narejena sladkavost ali pa moška odurnosl, včasih naravnost surovost v stiliziranju. Razživi se in vzgori pa v partijah, kadar pluje strast in objema dušo vihar; takrat žarijo iz nje zublji močnega doživetja, ki se znajo razbrzdati in kažejo njeno ue-ugnano silo. — Največji uspeh v komediji je dosegla gdč. Kraljeva kot babica. Bilo je v tej starki toliko resnične hudomušnosti in dobrosrčnosti, toliko solnčnega optimizma in intimne plastike, da smo radi le babice hvaležni celo kompaniii, ki je napisala komedijo. Valentina je igral g. Zeleznik z elegantno sigurnostjo in z veščo rutino. G. VI. Skrbinšek je dal Andrču popolno realno poanto in svojski zabrisal besedni nimbus romantičnega dekliškega ideala. Grofa je igral g. Daueš z izbomo masko; markiza g. Grom; Sćrignana g. Stopar; Jeantino gdč. Založnikova — prav brez potrebe karikirano —; gospo Verceil gdč. Kovnfičeva; doktorja g. P. Kovič. Sodelovali »o še: gg. Tovornik. Mlakar, Nakrsl, Savinova, Pečarjeva, Novakova in Vidova. Scenerija je bila lopa, gledališče polno iu uavdušeuo. — lir. F. g. ran. Na poti v bolnico je deklica umrla. Ru-pena se nahaja v zaporu. * Težka železuiškji nesreča v Vojvodini. Na postaji Čoki pri Subotici je prišlo do težke železniške nesreče. Prevrnil se je en vagon. Ko so potniki opazili, da se vagon na-giblje, so skočili ven, toda vagon je bil hitrejši in je padel nanje. Smrtno so ponesrečile štiri osebe. Uvedena je bila preizkava o vzroku nesreče. Nesreča se je pripetila naj-hrže radi stare in zarjavele kretnice. k Za Kanado se lahko priglasijo dobro nemško govoreči poljski delavci, osebno ali pismeno, do 8. maja. Zastopstvo: Severonem-ški Lloyd, Ljubljana, Poštni predal 239. k Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu. gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, nerazpoložeuju za delo povzroči naravna Franz-Josek grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseučiliških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so Jfpeli ua želodčnem katarju, po zavživanju »Franz-Josek vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. Dobiva se v lekarnah, drogerijah iu špecerijskih trgovinah. 882;-! k Birmanska darila po znižani ceni. Luka Vilhar, urasr, Ljubljana, Sv. Pelra cesta 36. ЕР?Ђ>1ЈО1Ж*П NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Bohinc ua Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. © Opozorilo občinstvu! Mestno tržno nadzorstvo je ugotovilo, da prodajajo različni bosanski in banatski razprodajalci po Ljubljani velike množine ponarejene paprike, ki se že na videz razlikuje od prave paprike po duhu, barvi in po tem, da pusti na papirju mastne madeže. Opozarjajo se na to posebno gostilničarji. Prosi se, da se vsak poskus prod ije paprike pod roko nemudoma naznani mastnemu tržnemu nadzorstvu, da zamore i prodajalce pravočasno prijeti in preprečiti razprodajo. Uživanje pokvarjene paprike more biti zdravju zelo škodljivo. © Porotne razprave. Za letošnje drugo zasedanje ljubljanske porote, ki se prične v ponedeljek 7. maja, so razpisane sledeče razprave: v ponedeljek 7. maja proti Oskarju Ka-stelicu radi hudodelstva umora. Razpravi bo predsedoval podpredsednik deželnega sodišča v. s. s. lveršič. — V torek 8. maja se bosta vršili dve razpravi in sicer proti Francu Prau-stu radi goljufije in proti Pelru Franti radi poneverbe. Obema razpravama bo predsedoval v. s. s. Mladič. — V sredo 9. maja se bo vršila razprava proti Mariji Streharjevi radi goljufije. Predsedoval bo v. s. s. Antloga. — V četrtek 10. maja se vrši razprava proti Ivanu Selanu, posestniku iz Suhadol pri Mengšu, radi ponarejanja bankovcev. Predsedoval bo s. s. Gradnik. — V petek 11. maja se vrši razprava proti Stanislavu Kuraltu radi hudodelstva uboja. Predsedoval bo v. s. s. dr. Kaiser. — Morda bo za soboto razpisana še ena razprava. © Okrožni agrarni urad v Ljubljani se je preselil iz svojih dosedanjih prostorov v Gosposki ulici 15 v palačo velikega župana na Bleivveisovi cesti, II. Vhod iz Erjavčeve ceste. © Očiščena »Zvezda«. Včeraj in predvčerajšnjim so mestni delavci temeljito očistili drevje v drevoredu »Zv'ezda«. Odžagali so vse suhe veje in popravili ter preuredili ves park. Dasi je bilo delo le malenkostno, vendar napravi poprej zanemarjeni park sedaj na občinstvo prav ugoden vtis. © Trije dečki pobegnili iz Ljubljane. Potici ji je prijavljen beg treh dečkov iz Ljubljane. Pobegnili so 15 letni Milan Zeleznik ter brala Milan in Dušan Zadravec. Kam so mladi pustolovci izginili, starši ne morejo nič povedati. © Trpinčenje živali. Dne 2. maja ob 6 popoldne se je pripetil v Dalmatinovi ulici ODOL je najbolj koncentrirana voda za usta na svetu, nekoliko kapljic zadošča. ODOL je zato štedljiv. ODOL je zato poceni. ODOL se dobiva o osek lekarnah, drogerijah, purfumerijah in brivnicah. obžalovanja vreden slučaj trpinčenja živali, o čemer nam piše gospod, ki je v slučaju posredoval, med drugim tudi naslednje: Od trgovčeve gostilne je pridirjal dvovprežen voz, na katerem sta sedela dva vinjena moška, za voz pa je bil zadaj privezan še en konj. Na spolzkih, asfaltiranih tleh je zadaj privezani konj med naglim dirom padel, voz pa ga je vlekel še par metrov s seboj. Ko sem na to opozoril voznika, je skočil ta z voza in na skrajno surov način dvignil konja, obenem pa ga je hotel še г bičem pretepsti. K sreči je pristopil stražnik in surovega voznika zapisal. Kakor je obžalovati tak slučaj trpinčenja ži-\ali, je še bolj obžalovati dejstvo, da se je pri tej priliki našel neki meščan, ki si je upal zagovarjati voznikovo ravnanje. Znak srčne kulture to ravno ni. © Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v septembru 1927 zastavljenih predmetov v četrtek 10. maja ob 15 v uradnih prostorih v Prečni ulici. © Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Keieh. © Specijalna trgovina dunajskih bluz, krasne kasha-obleke, Kristofič-Bučar. © Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Heich. 3228 Mlatribar G Kam gremo jutri? Krščanska ženska zveza priredi jutri romanje k Devici Mariji v Puščavi in vabi vse člane in tudi nečlane k mnogoštevilni udeležbi. Odhod ob pol šestih zjutraj z glavnega kolodvora. — Strokovna zveza pa napravi skupno z drugimi društvi izlet k društvenemu domu v Krčevino. Odhod s Trga svobode ob dveh popoldne. Sodeluje godba Krekove mladine iz Studencev. □ Jurjevanje preloženo. Med vojaštvom mariborske vojaške gainizije se je pojavila epidemija in radi tega je slavnost »Jurjevanja«, ki je bila napovedana za jutri, preložena. □ Smrtna kosa. Umrl je dobro znani steklar iz Vetrinjske ulice g. Ferdo Wagrandl. Zadela ga je kap. Fogreb bo v nedeljo popoldne iz kapelice na Pobrežju. □ Schubertov koncert priredi pevsko društvo iMarburger Mannergesangverein« danes ob 8 zvečer v Unionski dvorani. Vodstvo koncerta je v izkušenih rokah prvega zborovodje društva g. Hermana Frischa, ki bo tudi na gla-sovirju spremljal koncertnega pevca g. Oskarja Jolli. Vstopnina je zelo nizka. Predprodaja vstopnic pri Brišnikovi in Hoferju. □ Ena žrtev ponesrečenih na Dravi na Felberjevem otoku najdena. Predvčerajšnjim je Drava vrga na suho v Zabovcih pri Ptuju truplo štirinajstletnega Vladimirja Hauptmana, ki je postal žrtev valov pri veliki nesreči na Dravi pri Felberjevem otoku pred tremi tedni. Truplo pokojnika so prenesli v mrtvašnico župnijskega pokopališča pri Sv. Marku. □ Zaprisega okrajnih cestarjev. V ponedeljek dop.'dne so vsi cestarji mariborskega okrajnega zastopa po kratkem poučnem predavanju prisegli in morajo sedaj kot javni faktorji nositi službene čepice, označene z znakom OM (okrajni zastop Maribor). Cestarji so tudi dobili nove nepremočljive dežne plašče. □ Mladinsko skrbstvo v Mariboru. Mladinski svet, ki je bil ustanovljen pod prejšnjim županom dr. Leskovarjem kaže od leta do leta večji razmah in uspešnejše delovanje. Iz seje širšega odbora, ki se je vršila v tekočem tednu in na kateri je bilo podanih dvoje zanimivih referatov, posnemamo iz poročila mestnega so-cijalnega urada, cla je bilo izdanih v preteklem letu 64.000 Din za stalne podpore, 10.000 Din za enkratne podpore za revne otroke; dalje зе je določilo 50.C00 Din za nabavo oblek ubož-j nim otrokom, 50.000 Din za podpiranje počitniških kolonij in 13.600 Din za razne podpore iz subvencij. Skupno je žrtvoval mestni mladinski svet v enem letu nad 185.000 Din v mladinske svrhe poleg vzdrževanja dnevnih zavetišč in drugih mladinskih naprav. Cel/e & Imenovanje. Mariborski oblastni odbor je imenoval za svojega zastopnika v ravnateljstvu podružnice Javne borze dela g. Iva Peršuha. Po uredbi o javnih borzah dela je zastopnik oblastnega odbora obenem predsednik ravnateljstva. 0 Polzela. Redni letni občni zbor krajevne organizacije SSL na Polzeli se bo vršil jutri, dne 6. maja po rani sv. maši v prostorih gostilne Cizej. 0 Proli malenkostni odškodnini posoja lepe knjige leposlovne, poučne in poljudno-znanstvene vsebine Ljudska knjižnica na Canknrjevi cesti 4. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 5—7 zvečer. Poslužujte se je v obilnem številu. 0 Plačilo občinskih davščin. Mestni magistrat celjski naznanja, da je dne 1. aprila 1928 zapadel drugi obrok občinskih davščin, naklad, taks na vozila itd. Stranke, ki so v zastanku s plačili, morajo zapadle obroke plačati pri mestni blagajni najkasneje do 15. maja. er Železniške legitimacije za vojne invalide. V mestu Celju bivajoči vojni invalidi, ki želijo dobiti železniške legitimacije za trikratno polovično vožnjo v letu, so morajo v času od 8. do 22. maja med uradnimi urami, t. j. ob delavnikih med t), in 12. uro dopoldne osebno zglasiti v II. nadstropju mestnega magistrata, soba štev. 14. 0 Prošnje za podpore, ki jih razne ustanove in organizacije naslavljajo na celjski mestni magistrat, se morajo po sklepu občinskega sveta z dne 5. aprila 1028 predlagati vsako leto najkasneje do 15. septembra, ker jih sicer pri sestavi proračuna ni mogoče vpoštevati. 0 Tatvina kolesa. Neznan uzmovič je prošle dni »sunile 2000 Din vredno kolo Otonu Achleit-nerju, sinu pekovskega mojstra na Kralja Petra cesti. Achleituer je imel spravljeno kolo v veži svoje hiše. Kolo je znamke »Minervac, nosi štev. 289.606, ima prosti tele, ogrodje je črno pleskano, ostali deli pa so poniklani. Tatu iščejo doslej zaman. 0 Zbor donskih kozakov »Platov« koneertira v Celju v veliki dvorani »Uniona* v soboto dno 12. maja ob 8 zvečer. Dirigira N. Kostrjukov. Dopisi Ptuj Ф krajevna skupina nitjih poštnih uslužbencev priredi dne 13. maja ob 14 na Florijanskem trgu v Ptuju veliko javno dobrodelno tombolo s številnimi lepimi dobitki. Tablice se prodajajo po 2 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za podporo Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 »večer. Sobota, dne 5. maja: Generalka. Nedelja, dne 6. maja: HERMAN CELJSKI. Prem. abonma. Ponedeljek, dne 7. maja: ROKA PRAVICE. Red A. OPERA. Začetek ob pol 8 »večer. Sobota, dne 5. maja: MARTA. Ljudska predstava pri zjiiž. cenah. Izven. Nedelja, dne 6. maja ob 15. uri pop.: GROFICA MARICA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Sobota, dne 5. maja ob 20. uri: JESENSKI MANEVER. Ab B. Kuponi. Nedelja, dne 6. maja ob 20. uri: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Kuponi. Celjsko gledališče Nedelja, 6. maja ob 4. popoldne: DOGODIVŠČINE VRLEGA V0.1AKA ŠVE.IKA V SVETOVNI VOJNI. 25% Znižane cene Prireditve tn društvene vesti Ljubljana. Strokovno društvo javnih nameščencev in upokojencev kraljevine S. H. S. t Ljubljani ima drevi svojo redno odborovno sejo. K polnoštevilni udeležbi uljudno vabljeni. Trofejo pevskega zbora Glasbene Matice s koncertne turneje po Češkoslovaški in iz Dunaja so razstavljene v izložbenih oknih tvrdk Peko in Rojina na Aleksandrovi cesti. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani vabi vse udeležence turneje na zaključen prijateljski družabni večer, ki ве vrši danes rib 20 v Matični pevski dvorani. Redni občni zbor Konjerejskegu društvu za ljubljansko oblast se bo vršil dne 23. maja 1928 tovormi šasijii (od 1—tone) za Din. 52.900.— - ■ Zastopniki in delavnice sirom cele Jugoslavije Izdelan za naglu postrežbu z malim stroškom vzdrževanja — Chevrolet donese oeči dobitek Trgovci, stavbinski mojstri in pod-vzetniki ustanovili so, da je Chevrolet napravljen za njihovo potrebo ravno tako pri nas, kakor odgovara po ▼olji milijonov širom celega sveta. Z ozirom na to, da delom prištedite na času in denarjih in glede na to, da je pri-čuvek v potrošku olja in benzina velik dobitek, potrebujete tudi Vi brzi, ekonomični tovorni avtomobil. Hitro in z malim stroškom daje Vam Chevrolet taku postrežbu. Njegov tnočni motor prevali lahko brege, prelazi s posebno brzino daljine in zapreči, da se zamudi z izročbo robe. Obskrbljen je z čistilcem za zrak in olje in troši manj goriva kakor mnogi drugi vozovi, kš imajo čez polovico manj snage. Šasiju lahko oskrbite s karoserijom, katera bo najbolj odgovarjala Vaši osebni potrebi in Vašemu namenu. Kmet nima tako udobnih prometnih sredstev kakor meščan. Cesto mora po več ur peš hoditi iz enega kraja do drugega. Za utrudljivo telo so Palma kaučuk pete dobrota. Palma pete so trajnejše kot najboljše usnje, cenejše ter dajo elastično hojo, ki varuje čevlje in telo. Ženski in otroški čevlji postanejo vsled Palma kaučuk peta elegantni, tod« za to ni nikakih višjih stroškov. Dolga pota brez utrujenosti Nenadoma nas je zapustil naš nad vse ljubljeni Zahvala Ob težki izgubi našega nepozablje-nega in ljubljenega sina in brata Jankota Kesih-a rudniškega poduradnika v pokoju katerega smo zagrebli v zemljo v najlepši mladostni dobi 25 let, v četrtek 3. maja popoldne, nam jc došlo in bilo izkazano toliko dokazov sočustvovanja, da se vsakemu posebej nikakor nc moremo zahvaliti in prosimo, da prejmejo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. rudniškemu zdravniku dr. Jen-šterlu za zdraviško pomoč ves čas njegove bolezni, zastopnikom Orla iz Celjn in Zagorja, ki so z zastavami prihiteli na pogreb, trboveljskim Orlom za častno stražo in druge priprave na čelu jim gg. Ban, Hvala, Jordan itd., tržkemu gasilnemu društvu za odstop pogrebnega voza, g. Žmavcu in okrožnemu načelniku Orla iz Celja za krasne nagrobne govore, g. Radanoviču in njegovim pevcem za ginljivo petje na domu in ob grobu, vsem darovateljem vencev in šopkov, ter sploh vsem, ki so nam dragega rajnkega spremili k večnemu počitku. Bog plačaj! Žalujoča mamica, sestre Angela, Pepca, Minka in brat Adolf, Helena Šelkova in Marija Leskovec naznanjata v svojem in v imenu ostalega sorodstva, žalostno vest, da je njiju iskreno ljubljena mama, stara mama, sestra, teta iti tašča, gospa Apolonija Škrjanec roi.Supančič posestnica danes dne 4. maja, po dolgoletni težki bolezni, boguvdano preminula. Blago, nepozabno pokojno spremimo k večnemu počitku v nedeljo dne 6. maja t. 1. ob 1 j4. uri pop. iz hiše žalosti, Bohoričeva ulica št. 25, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. maja 1928. Mestni pogrebni zavod. VSI ODJEMALCI NAŠEGA MILA TRDIJO, DA JE „MERIMA Z ZNAMKO „SIDRO NA IDO LISE ZA PERILO Tovarniško shiadltte /.o celo kraljev. SHS platnene otontve г it u in I levimi podplati i7. »lovil« svetovne lovoma »Hntrhinson« znamko »ОКЛО«, ki o po kakovosti najboljša in lmittpcž-nejia, se nahaja pri 40SII Nlhollću I drug Beograd Knci .Mlhnjlovn U. 1'rmlaia se samo trKOvcem na debelo po zelo ugodnih cenah Nizke cene! Prepričajte se! Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano vsakovrstno fit 1&F naj si ogleda zalogo pri EG1DIJU in KARLU ERJAVEC, Brod (poleg tacenskega mostu). Št. Vid nad Ljubljano. Ogled ludi ob nedeljah. Za delo se jamči. Daje se tudi na obroke. Tine: Ali pa veš, da bo tvoja iznajdba delovala ?« Tone: »Ne vem. Vem samo to, ako ne bo delovala, da bom moral jaz delali.« v najlepši dobi svojega življenja dne 2. t. m. na Dunaju. Nepozabnega prepeljemo v Borovnico, kjer se položi k zadnjemu počitku na domačem župflem pokopališču. Čas pogrebu se objavi naknadno. Borovnica, dne 2. maju 1928. Žalujoča rodbina Petričeva. Alojz visokošolec Meh wlhnii l)ii skril . . . V Chicagu je našel snažilee čevljev i'e-Iros Kyriakos, Grk po rodu, v cestnem jarku niz biserov. Neverjetno se sliši, a ji; vendar resnica, da si mož, kakor je bil ubog, dragocenosti ni hotel pridržati, marveč jo vrnil. Vsekakor proti zakoniti najdenim, toda, da bi približno vedel, koliko sme terjati, je šel k zlatarju in ga prosil, naj pogleda, če so biseri pravi iu koliko so vredni. Zlatar, neveren mož, je pa namesto vsega drugega telefoniral policiji in preden se je snažilee čevljev zavedel, ga je zgrabil policaj iu moral jo kot tat v zapor. Na nesrečo se je za Kyriakosa sedaj zavzel njegov rojak, odvetnik Pavel Demos ter dosegel, da »o ga izpustili. Toda za to je poslal Kvriakosu tako visok račun, cla ga žene« itd. S temi napisi se Evpenci maščujejo nad belgijskimi oblastmi, ker jim nočejo popraviti cesta. Viharji in nalivi v Ameriki Iz južnozupadnih pokrajin Združenih držav poročajo o katastrofalnih viharjih in nalivih. Atoka v Tennessec je popolnoma uničena in vse prebivalstvo brez strehe. Ena oseba je bila ubita, 20 ranjenih. Tudi zapadni Texas pustošijo strahoviti nalivi in viharji. Enako poročajo iz zapadne Louisiane in južnozapad-nega Arkansasa. Skoda znaša več milijonov dolarjev. Nobenega klanjanja vee pred kralji! Ta klic je dvignil poslanec Sabath iz države Illinois, ki je v reprezentantski zbornici \ \Vashingtonu vložil predlog, naj vlada na primeren način poskrbi, da se ameriški državljani nc bodo več poniževalno klanjali pred evropskimi potentati. Ameriškim poslanikom v Evropi naj se naroči, naj odklonijo vsako posredovanje za sprejem ameriških turistov Nemški letalci in njih gostitelji na Greenly Islandu. Od leve na desno: Stotnik Kohl; gospa Letemplier, žena svetilniškega čuvaja; baron Hiinelcld; svetil-niSki čuvaj Letemplier in njegov sin, ki je prvi opazil letalca in ju spremil na očetov dom. Poškodovano letalo »Bremen« v popravi na inestu, kjer je pristalo. Sabljanje z bumbusovimi meči, japonski spori, ki to ga sedaj uvedli med ameriškimi dijaki. le-ta še v sanjah ni mogel poravnati. Saj ni imel nikakega premoženja razen par krtač, s katerimi zasluži za vsak par čevljev, ki jih na ulici osnaži, deset centov. Bisere, za katere se ni nihče oglasil, je obdržalo v shrambi sodišče. Kyriakos se je obrnil v svoji stiski še na drugega odvetnika in ta je izposloval, da je dalo sodišče bisere na dražbo. In tu je prišlo za Kyriakosa in oba odvetnika najvišje razočaranje: Biseri, ki so jih prvotno cenili na 20.000 dolarjev, so vrgli na dražbi samo 405 dolarjev! Res je celo vsoto dobil Kyria-kos, toda računajmo: Stroški obeh odvetnikov bo znašali 3500 dolarjev in po odbitku kupnine za bisere je Kyriakos ostal odvelnikonia dolžan še 3095 dolarjev! Da bi plačal ta dolg, bi moral osnažiti 30.950 parov čevljev, poleg tega pa ne bi smel nič jesti in piti. — Drugič si bo premislil pobirati bisere iz cestnih jarkov! Avtomobilisti, pozor! Povsodi na svetu najdemo javim opozorila zu avtomobiliste, toda vselej na korist pešcev, bodisi dvo- ali četveronogih. Izjemo dela pač samo bivši: nemško okrožje Eupen, ki je po vojni pripadlo Belgiji. Evpenci so bili vedno znani po svojem humorju iu la sloves so si s svojimi najnovejšimi napisi na naslov avtomo-bilistov le sc utrdili. Ti napisi nosijo kol znak mrtvaško glavo, glase se pa po cestnih razmerah: Zlomite si vrat i .i noge k, Napravite oporoko! . : Grob za avtomobile!■, Tu se lomijo osi!«, Račja kopališča , »Granatne jauietj »Neuporabna okazale, da se ženske hitreje odločijo za samoumor, da pa v izvršitvi niso tako energične. Dočim je bilo leta 1926 izvršenih moških samoumorov 502 in 719 poizkušenih, je bilo ženskih samoumorov 373 in 777 pa poizkušenih. ' V dneh volitev! »To ti je hipnotizer! Nihče se ne more ubra> niti, ne da bi ga uspaval.« »Kaj še! Državnozborski kandidat razlaga program.« ★ Mati je poslala Ivanko k mesarju. »No, kaj pa bo danes dobrega?« jo je prijazno ogovoril mesar. Ivanka: »Prašičevo glavo bi rada. Pa mama so rekli, da jo kolikor mogoče blizu repa odrežite.« PRODA SE skupaj radi smrti prostovoljno 8 ha, 44 a, 89 m' njiv, travnikov, paSnikov, gozda, vinograda, štiri gospodarska poslopja, ugodna lega, inventar is živina, po ugodni ceni, т Požanski vasi itev. 6, občina Sladkagora. — Pismeno: Pšeničnik, t. č. oskrbnik, Zidanimost. Kupi se: 1 event. 2 stacionirani parni lokomotivi rabljeni, vsaka po 230/280 HP. Rellektira sc samo na dobro ohranjene stroje najnovejše konstrukcije. Proda se: • 1 pogonski parni stroi s 50 HP (Antricbsdampfmaschine), rabljen, izdelek Breitf. & Dančk, po jako ugodni ceni. Ponudbe za obeje na upravo tega lista pod »PARA DDD«,