Po pošti prejeman: za
celo leto uaprej 26 K — h pol leta , 13 , — , ieti t , , 6 , 50 , mesec , 2 ,20,
V upravnistvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — , ietrt , , 6 „ - , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
NargSnifli iti inSeroU •prejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice 5t. 2.
Rokopisi se ne vraiaje, nefraukovaua pisma ■« vsprejemajo.
Uredništvo je v s«me-
DiJkih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan. izvivui«!
nedelje in praznike, «b pol 6. uri popoldne.
Štev. 42.
V Ljubljani, v sredo 20. februvarija 1901.
Letnik XXIX.
Državni zbor.
Dunaj, 19. svečana.
V Avstriji je vse mogoče. Zato je bilo tudi mogočo, da je vlada razpustila državni zbor, ne da bi vedela ali vsaj povedala, zakaj. In vlada je sklicala državni zbor, ne da bi vedela, česa se moro nadejati od parlamenta, in parlament ne ve, česa more pričakovati od vlade. To so avstrijske razmere 1 In ko bi bila na dnevnem redu le navadna dnevna vprašanja !
Toda ne, na dnevnem redu novega državnega zbora so državna uprava, državna ustava, bodočnost države. Vlada je že nad eno leto na krmilu, a previdno molči, biti boče brez barve, brez političnih načel, da si ne spridi ne z levico, no z desnico. To bi bilo naravno in umestno v prehodnem stanju, nekaj dnij ali tednov, ne pa leto in dan.
In stranke v zbornici? Prava maske-rada, ravno za predpust. Vse stranko se izjavljajo za politiko »proste roke« Ur tavajo v temi brez pravega smotra in cilja. Državni stroj je vlada osnažila, kolesa namazala, sprevodniki so pripravljeni, a kurjača ni, ki bi to »lukamatijo« spravil in pognal v pravi tir. Uprav smešne krinke nosijo na obrazih možje, ki z emfazo tarnajo o ma-razrnu državnega zbora, v istem hipu pa iščejo raznih ovir in si na glave natikajo Gesslerjev klobuk.
Kako so zmernejši Nemci pred dvema letoma govorili še o posredovalnem nemškem jeziku, a danes so si nataknili že drz-nejšo krinko iz vsenemške ^zaloge: pri nemškem državnem jeziku. Tako drče od leta do leta na poševni ploskvi — do pruskega žrela.
Ali jo kje na svetu parlament, kateremu velja kot dogma: Le nobene parlamentarne večine, nobene parlamentarno vlade! In v Avstriji se to s kratkimi presledki ponavlja že nad dvajset let. To pa ravno kaže, da ta parlament ni zdrav, da je nevarno bolan in da vsi zdravniški poskusi le pospešujejo razvoj bolezni do nevarne krize. Ves svet pa dobro ve, kjo tiči kal bolezni. Ta izvira iz nenaravne, neavBtrijske
ustave, ki sloni na krivičnem volivnem redu. Ta ustava so mej nenemškimi narodi ni uži vela in udomačila, slovanskim narodom je bila usiljena, in če birokraški dvorni svetniki stokrat trdijo nasprotno.
Da, znani so že v zgodovini iste vrste dvorni svetniki, ki vedno mesetarijo in kričečega dečka v zibelki zasnivajo: Le mirno zaspi! Toda dtte jo vzraslo in trga povoje . . . Ta ustava no reši avstrijskega vprašanja in ne ozdravi parlamenta. To jo javno prepričanje, četudi mnogi tem glasovom ušesa maše.
Pepelnično sredo se gospoda vrne s predpustnih plesov in zabav. Ako je mnogim res toliko na delu, potem so te pustne počitnice odveč. Pa bodi, kar je stara navada. Zanimiveje je, ali se vrnejo s postno resnostjo, ali bode parlament sploh delal. Vprašanje o nenemških vlogah še vedno ni rešeno. Predsednik hoče bajo izjaviti, da se nenemške vlogo prečitajo, a natisnejo le v prilogi k zapisniku.
Obrtni kongres na Dunaju.
(Izv. poroiilo.)
V	nedeljo dne 17. t. m. pričel jo zborovati takozvani »neodvisni obrtni kongres«. Osnoval se je v ta namen nek odbor, obstoječ iz ljudi, kateri so željni raznih man datov, in vse drugo zasledujejo, nego obrtno vprašanje. Čuje se, da so skriti ž i d j e za možmi, kateri so bili prireditelji tega sestanka.
V	soboto zvečer zbralo so je na pozdravnem večeru kakih 50 delegatov iz raznih kronovin. Kranjska je bila zastopana po 10 delegatih. Presenetilo nas je, ko jo odbornik pripravljalnega odbora pozdravil udeležence, a ob enem povedal, da sta se samo dve dunajski zadrugi odzvali povabilu, vse drugo sklicateljem ne zaupajo. Govorilo se je mnogo, a nič stvarnega. Nekako glavo majoč so odšli de-legatje.
V	nedeljo okolu polu 10. uro dopo-ludne otvoril jo g. Deršata, predsednik pri pravljalnega odbora zborovanje, pozdravil došle, posebno zastopnika minislerstva g. dr.
S te t ter j a in svetnika obrtne in trgovinske zbornice g. Adlerja. Izvolilo se je predsedstvo.
Prvi poročevalec g. Deršata, govoril je o spremembi obrtnega reda, o skušnji sposobnosti, o zadružnem življenju i. t. d. Govoril je veliko, a malo povedal. Konkret nega predloga ni stavil nobenega, prijemal je razne ostbe, ki so na čelu zadnjega zadružnega sestanka in so sploh voditelji dunajskih obrtnikov. Sledilo mu je 20 govornikov, kateri so mlatili prazno slamo, našte vali stare fraze. Zborovalo se je štiri ure, toda predlogi še ni bilo nobenega. Govoril je nato g. K r e g a r iz Ljubljane, nagla-šajoč, da se jo poudarjala svoboda go v o r a.
M.slili smo v provinci, dejal jo govor nik, da se današnji takozvani neodvisni obrtni kongres vrši v dogovoru z vsemi dunajskimi zadrugami, a odzvali sta se mu samo dve, druzih ni. Mislili smo, da je tudi list »Cen tralgenossenechaftsblatt«, organ zadrug, a kakor vidimo, je za tem listom samo par gospodov in urednik. Vidi se, da hočejo ti gospodje samo za svoj list delati reklamo. Oglejmo si program. Niti pravilno nemško ni sestavljen, dalje so v njem navadne stvari, katere smo že velikokrat slišali, pozitivnega no opazimo nič. Dunajske zadrugo se ravno niso hotle udeležiti, ker so prepričane, da ne bo nič iz tega sesTanka. Delegate drugih kronovin se je s tem sestankom vleklo za nos.
V »Deutschen Volksblatt« ¡¿šel je neki članek, ki pojasni razmere. Ko bi bil ta članek izšel štiri dni poprej, bi delegatje raje doma ostali. Med govorom nastal jo vrišč, provzročili so ga sklicatelji in par najetih kričačev. Predsednik jo g. Kregarju odvzel besedo. »To je svoboda govora!« s tem klicem je g. Kregar stopil raz oder.
Večina delegatov jo pritrjevala govorniku in izjavljala, da jo imel prav. I/.javila je, da se v ponedeljek, ko se sestanek nadaljuje, sestanka več ne udeleži.
Slovenec g. T e r č e k iz Metliko je tudi govoril, da shod ne bo imel nobenega rezultata. Egler iz Dunaja je predlagal tri re-
solucije, katere predsednik niti na glasovanj», ni dal.
Da so ž i d j e za tem sestankom, posneli smo sosebno iz tega, ker je predsednik večkrat povdarjal intornacijonalo ter izjavil,
da se moramo organizirati brez konlesije. ♦ ♦
*
Zborovanje v nedeljo ni imelo nobenega vspeha. Predsednik je povabil delegate za popoludne na kratek sestanek in prosil, naj nekateri gospodje izdelajo resolucije. Torej je pripravljalni odbor povabil odposlance iz kronovin, naj ti izdelajo ves materijal, kateri je potreben za tak shod! Nekateri so res šli, drugi so s ; šalili.
V ponedeljek pričeli smo zborovati okrog 7,11. ure. Govorilo se je tudi, da mislijo predložiti opavski obrtni program ase niso upali nadan, kerje, znano, da je popolnomažidov-sko-liberalen. Predsednik seveda je pri vsaki priliki udaril čez krščanske soci-jalce, ako je pa kdo drugi kaj od liberalcev omenil, ga je takoj zavrnil, češ, da to ne spada k stvari. Poročevalci sj z neko posebno hitrostjo poročali. Govorilo se je veliko o delu po kaznilnicah, med drugimi je govoril tudi ljubljanske čevljarske zadruge načelnik gospod T uma. Stare stvari so se ponavljale. Pri točki »podelitev koncesije go-stilničarskemu obrtu« govoril jo načelnik ljubljanske gostilničarske zadruge gospod Tosti jako zanimivo. Navedel jo, koliko ima Ljubljana gostiln, ter bil mnenja, da jih je na vsak način proveč. Misel njegova je, naj bi se krčmarske koncesije samo tam in takrat oddajale, koder so neobh ulno potrebne, predlagal je tudi v tem smislu resolucijo
O drugih točkah govorilo so je ša-blonsko, naši navadni shodi so stvarnejši. Precejšnja kontroverza naf-tala je med predsednikom in obrtnim nadzornikom gospodom Adlerjem, zakaj se dunajske zadruge niso udeležile kongresa. Z idnji je prvega dobro okrcal. Faktum jo, da so dunajske zadrugo sklenile, no udeležiti so tega kongresa. Delegat Kregar je podal sledečo izjavo: Letošnjo leto so bode vršil vseslovenski in hrvatski obrtni shod v Ljubljani; poskusili bo
LISTEK.
Franjo baron Trenk in njegovi paiiduri.
Zgodovinska razprava. Napisal dr. Ferdo Šisič. — V Zagrebu 1900. Naklada in tisek dioničke tiskarne. — Cena K 1-50.
Dasi se nahaja sredi kraljevega Zagreba lepa ulica Trenkova in dasi se ie v hrvat skem gledališču že večkrat predstavljala ljudska igra »Baron Trenk« v štirih dejanjih od J. E. Tomiča, je vendar mlajš.mu zarodu o delovanju Trenkovem kot junaškem vojskovoelji malo poznatega. Krivo pa je to, ker ni v novejšem času nobeden op;sal v hrvatskem jeziku tega znamenitega junaka, kakor jo zaslužil. Prvi je pisal v hrvatskem jeziku o Trenku župnik Luka Ilič ter izdal leta 1845 v Zagrebu zanimivo knjižico : »Bv ron Franjo Trenk i slavonski panduri«. Knji žica je sestavljena po avtobiografiji Tren-kovi, a vrhu tega je dodal pisatelj še vse pripovedke o tem junaku, kakor jih je pripovedoval o njem narod po Slavoniji. Kritično to delo ni bilo, vendar pa je ostalo kot temelj vsakemu bodočemu življenje piscu o Trenku.

Kasneje jo omenil Trenka in njegovih pandurjev Ivan Kukuljevic Sakcinski v svoji razpravi: »Hrvati za nasljednjega rata« (Rad jugnslavenske akademije XXXVIII. Z igri b 1877) ali samo toliko, kolikor jo spadalo v okvir njegove razprave. In še le letos so je potrudil ter izdal obširen življenjepis tega znamenitega junaka dr. Fr. pl. Siš:č S tem delom je izpolnil pisatelj veliko praznino v biografiji znamenitih Hrvatov. Knjiga obsega p leg kratkega predgovora 195 strani, a razdeljena je na deset poglavij. V sedmih poglavjih se bavi pisatelj s samim Trenkom in njegovim delovanjem, dočim prvo po-glavjo služi kot uvod v samo delo ter razpravlja o Mariji Tereziji in Frideriku II., o pragmatični sankciji sploh, a o hrvatski po sebej ; v drugem in osmem poglavju pa opisuje pisatelj kulturno stanje tedanje Slavonije.
Pisatelj se je trudil, da mu bode delo zunimivo, a tudi kritično. Po naši sodbi je v tem pogledu popolno vspcl. Pri spisova-nju so je držal pisatelj glede Trenka samega njegove avtobiografije kakor Ilič, vendar pa je pri tem dedu bil srečneji, ker jo mogel vso avtobiografijo prispodobiti z vsemi poznatimi deli v tujih jezikih, ki so ilostdaj
izšla bodisi že o samem Trenku, bodisi o tedanjih splošnih dogodkih. Pisatelj je ločil točno resnične dogodke in bajke, ki so se razširile o Trenku med narodom, pa tudi v mnogih knjigah.
Po tej razpravi je natančno dokazano, da Trenk ni zbiral pandurov na svoje stroške, nego na državne, samo po svojih posestvih je on trošil za nje. Tudi je pisatelj dokazal, da ni Trenk vjel Friderika II. v bitki pri Zarovi na Češkem (leta 1745), kakor so mu očitali kasneje njegovi sovražniki, ela ga jo izpustil za veliko odkupnino. Ravno tako je pisatelj za vselej razpršil krivo mnenje, da so je Trenk sam zastrupil v Spielborgu, kjer je bil vsled dolgotrajno pravdo zaprt ; iz takratnih zapiskov brnskih kapucinov jo zdaj točno dokazano, da jo Trenk umrl naravne smrti, čist) udan v voljo božjo kot pravi kristijan.
Pisatelj je tudi šo v devetem poglavju opisal boje pandurjev na Nizozemskem (od leta 1746 do 1748), koder jih ni vodil Trenk. O samem Trenku ni povedal p:sitelj nič novega, kar ne bi bilo žo do zdaj znano iz njegovih zapiskov in drugih spisov, p.ič pa je nov v tej knjigi spis tt danjega kulturnega stanja v Slavoniji.
Kako malo narodnega duha je bilo še tedaj med narodom v Slavoniji, so vidi po tem, da so se leta 1751 odcepilo tri slavonske županije od Hrvatske ter svojo po-slanco pošiljale naravnost v ogerski zbor vkljub vsem ugovorom hrvatskih stanov. To ravnanje je Hrvatom kasneje mnogo škodilo, ker 8.) Mažari zatrjevali, da jo Slavonija žo od nekdaj mažarska S;eča je bila Se pri vsem tem, da jo Slavonija ostala Sj nadalje pod bansko jurisdikeijo.
Slednjič razpravlja pisatelj še o uroje-nju županijskih oblasti in o reorganizaciji Krajine okoli leta 1750 To sta dva vrlo lepa sestavka o kulturni zgodovini blavonije, a uimstno je bilo, da ju jo pisatelj uvrt-til v to knjigo, ker se more s tem čitatelj mnogo tvčnejo upoznati s samim Trenkom. A posebno prednost dajo tej knjigi domoljubni hrvatski duh, s katerim je vso gradivo prožeto, a vrhu tega jo slog poljuden, da more „tudi priprost čitatelj knjigo čitat/ brez vsake težave. Slovencem prav toplo priporočamo to delo, ke»r so morejo po njem še natančneje upoznati s Trenkom in njo govimi pandurji, nego po kratkem životo-pisu ti ga znamenitega vojakovo Ija, priobče nom v sedemnajstim letniku »Ljublj. Zvona«.
demo slovenske obrtnike organizirati v zadruge (občno pritrjevanje, predsednik kliče: dobro! j, vendar bo na stališču obrtnega sestanka dunajskih zadrug, kateri se je vršil leta 1 8 99. K \am ne bodemo pristopili, pač pa k dunajski zavezi, katera že obstoji in ka tera je izvrstno organizovana. Današnjemu sestanku ne pripisujem nobenega pomena, mlatilo se jo veliko prazne slame, stvarnega, novega nimamo nič, prepričan pa sem danes popolnoma, da so za tem kongresom židje! Na to nastane vrišč, jeden del udeležencev kriči, drugi odobravajo. Nekateri so predsedniku klicali znana židovska imena: »Lu-cian Bruner!« «Noske'« Resolucije so so sprejele.
Naglašati moram tudi, da so nekateri udeleženci nastopih in govorili popolnoma v duhu Suhonererja in Wolfa. Predsednik je vedno naglašal, da moramo osnovati obrtno stranko, ne da bi povdarjali narodnost ali vero.
OsoLito o veri je to večkrat pcvedal. Židov ni nikdar imenoval. No, pa saj so sklicatelji na Dunaju znani, da so že igrali vse barve.
Tako se je završil ta takozvani »neodvisni obrtni kongres«. Kak razloček med in sestankom, ki se je vršil leta 1899, katerega je sklicala dunajska zaveza obrtnih zadrug! Na sestanku leta 1899 je bilo 1320 delegatov samo iz kronovin, dočim nas je bilo pretečeni ponedeljek samo šo okrog 50, drugi so se že v nedeljo odpeljali. L. 1899 jo bilo na shodu veliko državnih poslancev, zastopnikov ministerstva itd., na letošnjem sestanku pa nič takega. Kratko povedano: Neodvisni obrtni kongres, ki se je vršil dne 17. t. m. na Dunaju, )e bil navaden k o n -fuzni shod, kakoršnih so jo po krčmah že veliko priredilo. Prihodnjič si bode pač dobro premislil vsak, predno se bode vsedel na tak l;m!
Ljudsko štetje.
Pri zadnjem ljudskem štetju so nam zopet vzeli mnogo „Slovencev" in jih podali Nemcem in Italijanom. Dobili smo o tem mnogo poročil.
Iz Gradca se nam poroča:
Velenemški graški magistrat si je stavil nalogo o priliki tega ljudskega štetja očistiti Gradcu značaj „najbolj nemškega vseh nemških mest." Ni mu dovolj lokava in sleparska vada „občevalni jezik", na katero je vjel za blaženi jezik nenasitne Ger-manije toliko tisoč nezavednih odvisnih in miroljubnih Nenemcev, ki se nc marajo ali boje prepirati ali svoje mnenje in prepričanje zastopati proti nadutim in zagrizenim Nemcem. Navzlic temu je naznanilo toliko Nenemcev svojo materinščino za občevalni jezik, da se je magistrat zbal za „čisti" značaj „samonemškega" Gradca ter se začel posluževati zvijače in sile!
Pod pretvezo revizije lazijo zdaj magi-stratni uradniki po mestu k onim, ki so naznanili navzlic vsemu pritisku za občevalni jezik slovenščirft) ali kak drugi nenemški jezik, poizvedujejo, ume-li dotičnik kaj nemščine, in kar samovlastno črtajo njegovo napoved in mu napišejo nemščino za občevalni jezik. Da, nebroj slučajev nam je že znanih, ko so magistratni komisarji celo izobraženim, neodvisnim možem navzlic njih protestom šiloma izbrisali slovenščino in vpisali nemščino za občevalni jezik, češ, da je v Gradcu le nemščina občevalni jezik, da morajo dijaki, državni, deželni in zasebni uradniki, obrtniki in trgovci, sploh vsi govoriti v Gradcu nemščino, ako hočejo shajati. Na vse ugovore in proteste odgovarjajo cinično, da imajo tak ukaz, da istotako počno tudi v Ljubljani z Nemci!
Da se nam res godi tako nasilje, pričajo vpisne pole na magistratu. Ako treba, pripravljeni smo to dokazati z nebrojnimi slučaji!
Vprašamo samo vis. c. kr. naffiestništvo v Gradcu, mu je li znano, kako šiloma zlorablja magistrat Gradca, glavnega mesta dežele, ki je po tretjini slovenska, ljudsko štetje v svoje krivične namene? Je-li pouk vpisnim polam priložen, kako naj se izpolnijo, samo zato, da ga graški magistrat sa-
movoljno prezira, da protizakonito vsiljuje vsem v Gradcu bivajočim Nenemcem nemščino za občevalni jezik? Kaj namerava visoko c. kr. namestništvo napraviti, da se graškim Slovencem storjena krivica popravi ?
Slovenske drž. poslance pa pozivljcmo, naj nemudoma store na pristojnem mestu vse korake, da se vsaj povsem ne posreči graškemu magistratu zla nakana udušiti graške Slovence.
Iz Beljaka na Koroškem se nam pa poroča:
Isti komisar za ljudsko štetje, ki je hotel slov. dijaka na vsak način vpisati za Nemca (kakor sem poročal vrlemu „Slov." 6. t. m.), je zadel tudi pri nekem drugem zavednem Slovencu na odločen odpor. Ko je imel namreč popisati razpredelek, odme-njen občevalnemu jeziku, rekel je dotičnemu gospodu: „Občevalni jezik, seveda, nemški."
—	„Nc; slovenski," dobil je odločen odgovor. — „Kako to? Saj morate v svoji službi rabiti vedno le nemški jezik, ker ste v nemškem mestu." — „Da, govorim nemško, pa tudi slovensko. Sicer pa se ne gre za to, kako govorim s tem ali onim, marveč gre se za narodnost: moja narodnost pa je slove n s k a." — „Ne, tega ne morem zapisati", izvija se komisar. — „Pustite, pustite, naj zapiše, kakor hoče, prigovarjali so trdnemu Slovencu v isti hiši stanujoči Nemci. A vse to ni pomagalo nič. Vrli gospod je ostal pri svoji opravičeni zahtevi.— „Nisem mislil, da ste tako zagrizen Slovenec", opomnil jc neki gospod, ki je stal zraven.
—	„Do sedaj se mi je samo neki dijak tako trdovratno ustavljal", pristavi uradnik. — Ker je moral na odločno zahtevo vrlega Slovenca krivični uradnik slednjič vendarle zapisati slovenščino kot občevalni jezik, je zagrozil: „Dobro! A to moram naznaniti županstvu."
Ali ne govore te zadnje besede jasno, da so na magistratu uradnikom namignili, kolikor mogoče Slovencev utajiti?!
Neki drugi odlični Slovenec sicer ni imel posebnih sitnosti, ko je izpovedal svojo slov. narodnost (uradnik ga je najbrže poznal kot odločnega Slovenca in se mu bržkone bal zameriti,) a občutil je to še tisto popoldne. Sel je namreč v gostilno, v katero navadno zahaja, se usedel k mizi, ter prijazno ogovoril nemškega znanca. Ta pa mu pravi: „Z vami ne morem govoriti, ker vaš občevalni jezik je slovenski, katerega jaz ne razumem."
Prav pošteno pa je dal jako izobražen in učen Slovenec uradniku ljudskega štetja pod nos. — „Občevalni jezik, seveda nemški", meni uradnik. — „Ne; slovenski!" — „Pa saj govorite vendar nemško!" — „Da, z vami že, ker drugega jezika ne znate. Jaz pa občujem lahko ne samo v nemškem ampak tudi v slovenskem, laškem, francoskem in angleškem jeziku, ako treba!" — Osramočeni komisar je moral zapisati, kar je zahteval vrli Slovenec ter se z dolgim nosom pobral iz hiše.
Na tako krivičen način vršilo se je torej ljudsko štetje v Beljaku. Ne dvomimo, da so se tudi drugod godile jednake vnebo-kričeče krivice. — Iz teh in zadnjič navedenih slučajev pa se vidi, da bi se veliki narodni škodi, katero nam povzročuje skrajno neumestni izraz „občevalni jezik" in krivično postopanje dotičnih komisarjev, dalo vsaj nekoliko v okom priti, ako bi imeli v obmejnih krajih živeči Slovenci več narodne zavesti. Pa odkod naj jo dobč, ko jim tako krvavo manjka spretnih in neustrašnih voditeljev, manjka jim mož, ki bi budili v njih poleg verskega čuta tudi narodno zavest, kakor so to delali svoj čas slavni sedaj že rajni rodoljubi Andrej Einspieler, Majar Ziljski, Lendovšek in dr.?!
Tudi za koroško ljudsko štetje bi bila na mestu energična interpelacija v državnem zboru.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. februvarija.
Cesar o driavnem zboru.
Pri balu, ki ga je priredil minister zunanjih zadev grof Goluho\vski, je cesar govoril z raznimi poslanci o parlamentu. Starostnemu predsedniku Weiglu je rekel cesar: »Kako vam jc ugajalo predsedstvo?
Kakor vidim, prav dobro. Naredili ste svojo ftvar prav izvrstno, mirno i a odločno, kar mi je bilo zelo všeč«. Dr. Weigel so zahvali in reče : »Storil sem svojo dolžnost, za kar sem bil izvoljen. Čas je bil prekratek, da bi bil mogel storiti kaj za spravo med strankami, da si so mi vse stranke v zbornici bile prijazno in se ne morem pritoževati«. Cesar odvrne: »Mislim, da se bi bili vi radi potrudili za spravo. Pač povsod govore o spravi, a ne vidimo n i k a k i h dejanj, da bi kazale tako spravlji v os t«. Dr. Weigel odgovori: »Za vsako spravo je treba med sebojne prizanesljivosti. Prava volja so bo že dobila«.
Mir na Reki.
Mažarska vlada je na Reki dosegla, po čemer je že davno hrepenela. Na Roki je zavladal »mir«, kakoršnega si je želela vlada. Novi reški župan Maylander je v nedeljo slovesno nastopil vlado in izrazil zaupanje vladi in guvernerju. S tem se jo vpregel popolno v vladni jarem, rt ska neodvisnost je splavala po vodi, hrvatska stvar jo izdana v prilog Mažarom.
Demonstracije proti kralju Aleksandru.
Nekaterim Srbom nič kaj ne ugaja, da se kralj Aleksander ni udeležil pogreba svojega očeta. Pristaši Milanovi so pridno na delu, da dobe zopet vpliv. Ljudstvo se hujska, da je Avstrija »prvega kralja Srbije« z največjimi častmi spremila k vi čnemu počitku, in javno se pripoveduje ljudstvu, da je kralj Aleksander mrtvega očeta toliko spoštoval, kakor mrtvega psa. Prišlo je v Belemgradu že dvakrat do demonstracij proti kralju Aleksandru. Včeraj zjutraj so ljudje metali kamenje na stražo pri kraljevem dvorcu, kralj Aleksander pa je bil sprejet z žvižganjem in piskanjem, ko se je peljal k rekvijemu. O Aleksandru se širi opis, da ima vse napake svojega očeta, a ne njegovih prednostij. Ko bi so sedaj nakrat pojavil kak Karagjorjev;č ... In v teh zmedah jo kraljica Draga Aleksandru povila sina
Prisega kralja JUduarda.
Kakor je znano, je v prisegi, ki jo mora priseči novi angleški kralj, več besedi, katere so zelo žaljive za katoliško cerkev. Pri sedanji adresni debati se bavijo govorniki tudi s tem vprašanjem, in William llech-m o n d je vprašal vlado, ali hoče delati na to, da se iz prisege izbriše oni del, ki je žaljiv za katoličane. To vprašanje je bilo vladi očividno neljubo, in prvi lord Balfour je odgovoril, da on sicer nikakor ni vnet za tiste besede v pr.segi, a upa, da je stvar za mnogo let naprej v redu. R e c h m o n d jo na to izjavil, da zaradi teh besed glasuje zoper kraljevo civilno listo.
Nemiri na Španskem.
Liberalci hujskajo na Španskem z vsemi sredstvi proti cerkvenemu uplivu. Boj proti samostanom na Francoskem je podkuril tudi špansko liberalce, da S3 skažejo v boju proti cerkvi. Poroko intantinje so porabili za povod, da udarijo in nahujskajo ljudstvo. General Weyler je sedaj naredil že precej red v Madridu in ljudstvo se pomirjuje. To je seveda liberalcem neljubo, njim so gre le za škandal. Židovski listi so nezadovoljni, da se utegne od liberalnih rovarjev razjarjena druhal slednjič vendar le pomiriti. Minister a i 1 v e 1 a je sicer pripravljen, liberalcem dati dva portfelja v ministerstvu, a le s tem pogojem, da se borba proti samostanskim šolam, katere hočejo liberalci uničiti, opusti. Španski kredit hoče Silvela povzdigniti s tem, da nadomesti slabe srebrne »pesete« z zlato veljavo.
Angleško burska vojska.
Cecil Rhodes, kateri je provzročil an-glcškobursko vojsko, se je baje izjavil zoper nadaljevanje te vojske. Londonski list „Investors Review" poroča, da je rekel tako: Lord Roberts je naredil neverjetne napake. Vsakikrat, če je imel priložnost streti bursko moč, bil je nedelaven, in dal Burom časa, da so se okrepili. Ko je vjel Cronjeja, bi bil Roberts v 8—10. dneh lahko v Johan-nesburgu in v Pretoriji. Takrat bi se bila transvaalska vlada takoj udala. Ko je potem slednjič prišel v Pretorijo, bil je zopet dva mescca nedelaven, in najhujše je bilo, da jc po zasedbi Komatipoorta zopet mnogo
tednov dal Burom časa za okrepljenje. S tem je pokvaril celo vojsko in s e d a j bi bilo treba vsaj še dveh let, da se Buri čisto podvržejo. Tega pa angleško ljudstvo ne prenese več in najbolje bo, da se sklene kakoršenkoli mir, predno nam nezmnožnost naših generalov opustoši celo deželo.
Vojska na Kitajskem.
Na Kitajskem mirovna pogajanja ne morejo naprej. Grof \Valderseo hočo sedaj s silo pospešiti akcijo. Kitajce treba prestrašiti, da bodo bolj voljni. Zato je grof Wal-derseo naprosil poveljnike vseh avstrijskih čet, da za konec februvarija pripravijo nove ekspedicijo v večjem obsegu, da se provin-cija Čili osvobodi kitajskih vojakov. Nemški komisarijat je baje ukazal, da se v osemnajstih dneh pripravi tisoč transportnih voz za pomladno ekspedicijo. General Ketteler je poslal že manjšo ekspedicijo severno-za-padno od Paotingfu.
Slovstvo.
Kanonik dr. Ivan K r i ž a n i č, pro-esor pastirne: Razlaga novega Velikega katekizma, pi trjenega od vseh avstrijskih škofov, zbranih na Dunaju 9. aprila 1894. Drugi del. 1901. Natisnila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Naznanili smo že 1. del te razlage velikega katekizma. Sedaj je izšel tudi 2. del. Prvi del obsega razlaganje o veri, upanju in ljubezni, drugi del pa poglavja o milosti in zakramentih, o krščanski pravičnosti in štirih poslednjih rečeh. Kot dodatek ima še nekaj krajših molitev, vzdihljeje, pa izpraševanje vesti. Na koncu je stvarno kazalo. Knezo-škofijski lavantinski ordinariat prav gorko priporoča to delo in pravi, da bo ta »vse pohvale vredna knjiga pri razlaganju krščanskega nauka vrlo dobro služila«.
Dnevne novice.
V Ljubljani, '20 februvarija.
Osebne vesti. U m r 1 jo v Celju c. in kr. major Ivan Debelak. Služboval je pred leti na Ogerskem. Ko je radi bolezni stopil v pokoj, preselil se je v Celje, kjer je jedno celo leto ležal bolan v postelji. — Načelnikom postaje Hrastnik imenovan je g. Fr. S a j o v i c, žel. pristav g. Fr. Ličen v Mariboru je prestavljen za načelnika postajo v št. Jurij ob južni železnici. Dosedanji načelnik žel. postaje v Št. Juriju ob ju?, žel. g. G 1 a s s n e r jo premeščen v Peggau. — V Križevacu na Hrvatskem je umrl zaslužni hrvatski opozicijski dež. poslanec veleposestnik Dragotin G r d e n i č. — V Mostah pri Ljubljani je umrla gospa Marija Čer ne rojena Š u s t e r š i č, soproga gostilničarjeva in posestnikova. — Prestavljen jo iz Vrat na Koroškem farni provizor č. g Fran M a ž i r v Pod Komom.
Ideje „Sudsteierische Presse" kako bi se pomiril »kranjski prepir«, so naravnost kolosalne. Ko jo sedaj srečno prilezla na stališče, da je našo orožje isto, kakor »Narodovo« (!), je v članku »Pro domo« napisala, da je boj samo oseben, ter poživlja dr. Šusteršiča in dr. Tavčarja, naj odložita mandata, kajti to zahteva »blagor izvenkranjskih Slovencev«. Na to odgovarjamo: Blagor izvenkranjskih Slovencev zahteva, da se ognejo Tavčarjeve družbe, mandat naj pa odlože tisti izven-kranjski poslanci, ki so se izneverili svojim volivcem in se pridružili Tavčarju. Ali »Sudsteierische Presse« ve, da dr. Šusteršič nima nobenega povoda odlagati mandata, katerega mu je poverilo slovensko ljudstvo na Kranjskem s tisoči in tisoči glasovi absolutne večine, in da naši poslanci nimajo povoda upoštevati na Dunaju dr. Tavčarja, ki je večino 72 glasov dosegel samo s pomočjo socijalnih demokratov in Nemcev ? Dr. Šusteršič jo zastopnik in zaupnik slovenskega ljudstva, kdor jo torej z ljudstvom, ta naj se pridruži dr. Šusteršiču, kdor je pa proti ljudstvu in simpatizira s Tavčarjem, tega bo pa itak slovensko katoliško ljudstvo po-medlo s pozorišča.
Konfuznost „Edinosti." „Edinost", ki ima široko srce za kranjske liberalce, piše, da dr. Šusteršič postopa trmasto in brez usmiljenja do rojakov izven Kranjske. Torej vedno in vedno napadi samo na dr. Šusteršiča! Zakaj „Edinost" ne pove, da je
Tavčar s svojo liberalno gonjo trmast in da je dr. Tavčar brez usmiljenja do rojakov izven Kranjske, ker se noče nič poboljšati? Ali menite, da bomo šli skupaj s Tavčarjem, ki še včeraj izjavlja v „Narodu", da ga čaka še silnega dela pri sekanju „klerikalnih glav" in da so njegovi zavezniki tisti, ki uprizarjajo protika-toliško gonjo na Francoskem in Španskem? In takemu človeku naj bi se mi pridružili? Ne vemo, ali je „Edinost" tako otročje naivna ali pa tako zlobna, da kriči, da je naš prepir samo „kranjski prepir"! Dr. Šusteršiča naše ljudstvo spoštuje, ker se ne poda liberalnim namenom, ako ga pa psujejo tisti, ki so radi napadov na vero konfiskovani, je nam in njemu vse jedno!
Schönerer in Tavčar. Schönerer bode baje Btavil predlog, katerega je že naznanjal dr. Tavčar v zadnji volivni boibi. schönerer hoče staviti v državnem zboru predlog, naj se duhovščini »postavno« za-maše v cerkvi usta, da ne bo smela raz-krinkavati sovražnikov cerkve in vere. Značilno je, da hoče staviti ta predlog najza-grizenejši Nemec, mož, ki gori za \senem-Stvo in za protestantizem. Radovedni smo, kako bode Schönererja podpiral blovenec Tavčar, ki se v »Narodu« ogreva za isti predlog.
Pozor! Za knjigo „Socijali-z e m", spisal dr. Krek, se s prejemajo naročniki samo do konca tekočega meseca. „Socijalizem" bode izhajal v snopičih po 15 kr. Naročilo na dopisnici za sedaj zadošča. Sprejema naročila č. g. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani za deželo in g. Fran B r e s -k v a r, knjigovez pred škofijo v Ljubljani za Ljubljano.
Podtikanje častnikom? »Slovenski Narod« o pogrebu g. dr. Drachslerja piše: »Ko je duhovnik izvršil svoje opravilo, jo je hotel hitro odkuriti. Toda okrog groba so stali častniki, kakor zid. Nobeden m u n i naredil p r o s t o r a, pač pa je mogel iz njih pogledov spoznati, kaj mislijo.« O tej »Narodovi« notici bomo še spregovorili, za danes samo konstatiramo, da tako postopanje napram duhovniku, opravlja)o-čemu svoj cerkveni posel, ako je resnično »Narodovo« poročilo, b; se ne strinjalo s častjo častniškega stanu. Če je pa »Narod« zopet lagal, naj se pa gospodje častniki pri njem zahvalijo za ogorčenost, katero je »Narodovo« poročilo obudilo v naših krogih. Pričakujemo potrebnega pojasnila od kompe-tentn<3 strani.
Javno predavanje bo jutri 21. t. m. v »Kat. domu« ob pol 8. uri zvečer. Govoril bo gospod A. Plečnik o hipno-t i z m u.
Ljudska štete v v Gorjah nam podaja za naš kraj sledečo številke : L. 1890 je štela fara Gorje 1863, občina Gorje 2403 prebivalcev; 1. 1900 ima župnija Gorje 2025, občina Gorje 2563 prebivalcev. Krstov je bilo v preteklem letu 73 umrlo jih jo 67 ; porok 14.
O potresu se nam poroča: Potres smo čutili 16. t. m. tudi tukaj v Komnu sicer brez nasledkov, a vendar precej močno je zašumelo in potreslo in sicer v soboto koj po 9. uri zvečer in zopet enkrat po noči. — Tudi v Moravčah so čutili isti večer ob 9. uri 5 m. precej močan potres. Sunek bil je navpičen z močnim strcsljejem, da je zidovje pokalo. Prišel je udarec v smeri od severo zahoda in trajal kake 4 sek., sprem-Ijevalo ga je bobnenje in podzemeljski ropot. — V Studenem so čutili dokaj močan potres. Trajal je kake 3 sekunde, začel se je z rahlim gibanjem in končal z močnim horicontalnim sunkom. Ves čas ga je sprem-ljevalo votlo podzemeljsko bobnenje. Škode ni napravil posebne, razven da je tu in tam odpadlo nekaj ometa. — V Trstu so tudi čutili potres.
Predpustna veselica „Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani se je v nedeljo večer prav dobro obnesla. Vspored je bil mnogovrsten pa prav zaminiv Zapeli so društveni pevci pod spretnim vodstvom g. A. Sachsa pet dokaj težkih pesni z vnemo in natančnostjo. Čveterospev »V slovo« so morali ponoviti. — Naslednji dve točki vsporedni «Bosa je ta«, šaljivi prizor s petjem in spremljevanjem glasovirja in pa »Ci-
ganska kantata« so kakor nalašč za predpust, ni ga gledalca, ki bi se mogel pri tem resno držati, vzlaBti še, ako se igra in poje tako naravno, kot se je tu. Zadnja točka: šaljiva igra »Pravda« je dokaj težka, ker ima predolge dvogovore, a ni slaba, in vloge so bilo v najboljših rokah. Občinstva je bila polna dvorana in se je ves čas prav dobro zabavalo. Čast taki mu družtvu, le vrlo naprej!
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Novem mestu priredilo je 10. t. m. predpustno veselico, ki je bila jakodobro obiskana, a je tudi zares izborno vspela. Prvo točko vsporeda : tri prav lepe zbore zapeli so pomočniki pod priznanim vodstvom preč. g. P. Otok&rja prav gladko in dobro. Kuplet »Copatar« žel jo obilo pohvale: saj ga je pa g. Cigler predstavljal res tako premišljeno in neprisiljeno, da je vzbudil obilo smeha in je moral nekaj kitic na splošno zahtevanje ponavljati. Na to je slidila Kržičeva šaljiva igra »Izgubljena suknja«. Ne ravno lahko ulogo starega, stiskavega inšpektorja Vačurkota je pred-stavljavec dobro pogodil. A še bolj je občinstvu ugajal njegov sluga Felicini, ki je s svojimi dvotipi, s svojo italijansko izgo-varjano slovenščino in z res naravnim italijansko - živahnim kretanjem spravil ob činstvo v najboljšo voljo. Prav vrhunec smeha pa je dosegla veselica s sklepno točko »Ciganska kantata«. Rokodelski po močniki so to pot res storili, kar se je le dalo. Zato pa z veseljem pričakujemo 19. marca, ko se bo ponavljala igra »Mlini pod zemljo«. Zadnjič so jo predstavljali 6. jan. prav dobro, če pomislimo, da je igra jako težka in dolga. Kulise in druge za predstavo potrebne stvari slikarskega dela je prav lepo naredil član rokodelskega društva, gospod Ciber in njegov pomočnik gospod Trpin. Upamo, da bo predstava prihodnjič šla šo bolj gladko, in zato pričakujemo obilo udeležencev, ki sicer tudi radi z obiskom počaste rokodelski dom. — Kakor rečeno, dvorana je bila pri predpustni veselici natlačeno polna in še marsikdo ni mogel dobiti več prostora. Vse je bilo z predstavo zadovoljno : občinstvo, ker je imelo dovolj zabave, predstavljavci, ker so dobro rešili svojo nalogo, društvo, ker mu je došel lep gmotni dobiček.
Iv Višnjegore, 18. februarja. Naša hranilnica in posojilnica vrlo napreduje. Izposojuje proti poroštvu ali vknjižbi. — Na zadnji sejm dnč 11. t. m. so prignali zelo mnogo živine. B.iran-tija pa je bila bolj srednje vrste. Prihodnji sejm bo v ponedeljek po kvaterni nedelji dnč 4. marca t 1.
Iz Vel. Lašič, 17. febr. Pri nas so snuje gospodarska zadruga. To liberalcem seveda ni všeč. Da preprečijo namero naše stranke, podala bo je minule dni trojica iz liberalnega tabora k okrajnemu glavarstvu. Kajpada niso nič opravili. Tam se jim je odgovorilo, da se zadruga snuje v smislu zakona in torej nje ustanovitvo nihče ne more preprečiti. Skupili so jo tedaj prav pošteno.
Ljubljanske novice. Narodnosti v Ljubljani. Po ljudskem štetju je sedaj v Ljubljani 29 737 Slovencev, 5418 Nemcev, 208 Čehov in Slovakov, 150 Italijanov, 63 Hrvatov in Srbov, 20 Poljakov, 2 Malo-rusa, 1 Rumunec in 1 Madžar, katerega bi tudi treba ne bilo. Ti ljudje stanujejo v 1596 hišah. — Umrla je včeraj g. Kristina Vidmar, soproga črkostavčeva.
Razstava Ruppe-jevih slik v Ljubljani. V mali dvorani l)ubl|anske »Tonhalle« je raztavljeno 58 akvarelnih, 4 oljnate slike in nekoliko risarij. Umetnik podaja večinoma zanimive krajevne sliko iz tujine, kakor tudi iz Kranjskega. Prav ugajajo nam nekatere slike gorenjskih krajev, iz okolice kamniške, Kranja, Bleda, Bohinja. Tu in tam je značaj krajev dobro zadet, hribi in doline ljubko izraženi. Veliko zares umetnih del je že razprodanih Tukajšnja tiskarna Kleinmayr & Bamberg neki izdeluje kolorirane razglednice po nekterih izvirnih slikah, katere bode občinstvo z veseljem kupovalo.
Štajarske novice. Ogenj so imeli te dni v Celju v prodajalničnih prostorih marelarja Hobacherja. Škoda «je precejšnja. — Nov premogokop. G. Lapp iz
Velenja je začel kopati premog tudi blizu železniške postaje Turiška vas. — Raz tira skočil je na Laškem parni stroj tovornega vlaka. Druge nesreče ni bilo. — Novo šolsko poslopje zidali bodo pri Sv. Rupertu v Slov. Goricah. — Proti ponarejenemu žganju je izdalo celjsko okr. glavarstvo strog ukaz občinam ter vsem javnim organom, naj tak-oj naznanijo vsakega prodajalca žganih pijač, katere dela sam s pomočjo špirita in primesi. Taka kontrola bi bila dobra tudi za ljubljanske žganjarne! — Smrt v železniškem predoru. Vlak povozil je v predoru na Semmeringu celjskega inženirja Jos. P o 1 a n d t a. Nadzoroval je delo v nekem predoru. Ko je vlak pridrdral, stisnil se je k steni, močni piš pa je njegovo suknjo nabuhnil tako, da se je nataknila na železniški stroj in potegnila nesrečnega inženirja pod kolesa.
Iz Celja, 20. febr. Kakor prejšnja leta, so je tudi letos tridnevnica na čast Jezusu v Najsvetejšem zakramentu obhajala in izvršila zelo s jijno. Vsak dan sta bili dve pridigi, ob 6 zjutraj in ob 3. popoldan, pri katerih je bila cerkev natlačeno polna. Ostali čas pa se je molilo in popevalo, da je bilo veselje. Mnogo vernikov iz mesta in okolice pristopilo jo k mizi Gospodovi. Vsi dobri župijani smo milost, gosp. opatu iz srca hvaležni, ker se toliko tridi in žrtvuje. Vidimo pa tudi, da, čeravno je pri nas mnogo gnilega, vendar lepo cvete krščansko življenj«.
Influenca na zagrebškem gledališču je zopet delala intendanci mnogo težav. V ntdeljo bi skoro ne mogli igrati. Intendanca \e zapored poskušala s štirimi operami, a kadar jo opero določila, zbolel je kak sodelujoč člen. Končno jo bila določena »Prodana nevista«, a pevka Mare je tudi zbolela. K sreči je bila v Zagrebu navzočna operna pevka slovenskega gledališča gdč. Noemi iz Ljubljane, ki je intendanci priskočila na pomoč in jo rešila zadrega.
V Opatijo je dospel nadvojvoda Oton. Ondi se mudita tudi veliki vojvoda in velika vojvodinia Luksemburška.
Koliko so našteli Slovencev v Trstu? Ču|e se, da so na tržaškem magistratu našteli, da imata Trst in okolica približno 180.000 prebivalcev. Za Slovence so napisali samo 27 000 duš. Kako neresnična je ta številka, priča to, da ima okolica, ki je skoro izključno slovenska, 44.700 ljudij, od katerih je najmanj 40.000 Slovencev. V mestu samem je bilo v peti skupini za slovenskega kandidata oddanih 4500 glasov.
Pri ognjišču zažgala se je v Trstu Hedvika K 1 a r e r. Nakrat ji je bila vsa obleka v ognju. Revica je na opeklinah umrla.
Pri ognju umrl V trsteniškem gradu v tržaški okolici je bil predvčerajšnjim zopet požar. Domačini so hiteli gasit, a pri ognju se je je nakrat onesveščen pal na tla Ivan Rebek z Grete. Mož je umrl na licu mesta. Požar je opustošil z borovci zasejeno površje 15—20 tisoč mož m1.
Podgana obgrizla otroka. V soboto je slišala neka žena imenom Metlika v R icolu pri Trstu vpitje iz sobe, kjerjetipalo njeno dete. Stekla je v sobo in videla pod gano, ki je skočila iz zibeli. Podgana jo obgrizla otroka po vsem obrazu.
« * #
Kaj smatrajo na Ogerskem za panBlavizem? V Eperiesu na Ogerskem je več slušateljev teologične fakulteto obsojen h radi »panslavistiških agitacij«. Glavni dokaz za panslavietiško agitacijo je bil, ker so se slušatelji skupno fitogratirali in se na sliki podpisali s slovaškimi imeni.
Dolgovi razkralja Milana. Z Dunaja javljajo, da jo razkralj Milan ostavil dolga štiri milijone frankov. Kralj Aleksander je — glavni dedič.
Avstrijska kolonija na Kitajskem, ki jo bo treba še le odkupiti, bi po tam navadni ceni stala okolu 250.1 00 K.
Ali je bil rituelni^ umor v Ko-nicu? V Konicu na Nemškem je bil obsojen mesarski pomočnik, sin židovskega mesarja Lewyja, kateri je bil obdolžen, da je umoril gimnazijca VVintra, na štiri leta ječe, ker je krivo pričal, da Wintra sploh ni poznal. Priče so izjavile, da so Wintra
opetovano videle v družbi z židom Le-wyjem ml.
Čegav je angleški prestol? Po raznih listih krožijo sedaj vesti, da angleški prestor po strogo legitimistiških nazorih ne pripada Edvardu VII., ampak da je že od 20. nov. 1875. Marija kraljica Angleške in Škotske. Ta Marija jc potomka angleškega kralja Karola I., ki je končal svoje življenje na šatotu, in sedanja načelnica rodovine Stuart ter sedanja soproga bavarskega princa Ludvika. Iz istih vzrokov bi torej bavarski dedni princ Ruprcht imel pravico do naslova „princ vvaleški."
Železniška postaja v Afriki imenovana po Slovencu V jug« zap. Alriki so v nnnškem ozemlju zgrudili železnico Svvakopurnad - \Vindkock, katere jedna postaja se imenuje Weiw tseh. Voroški Slovenec Velbič, rojen k ti 1806 pri Gospej sveti in umrl leta 1872 v Londonu, bil jo slaven botanik ter je v Afriki našel jedno najzanimivejših cvetlic na svetu. Cveti.ca se ime-nuje po njem »Wehvitschia mirabilis«, sedaj pa se njemu na čast imenuje tuli železniška postaja v Afriki.
i >i'ušiva.
(Bolniško in podporno društvo pomočnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko) vabi na redni občni zbor, ki se vrši v soboto, dnč 2. marca 1901, ob pol 8. zvečer, v lv. T o-s t i j e v i gostilni („Miramar") na St. trgu št. 19. (v zadnji sobi pri tleh.) Vspored: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo (§ 12. dr. pr.) 4. Poročilo računskih preglednikov. (§ 19 dr. pr.) 5. Imenovanje častnih članov (§ 3 dr. pr.) 6. Nagrada društ. odborba funkcijonarjem (§ 14. dr. pr.) 7. Volilev odbora (7 odbornikov in 3 namestnikov, § 14. dr. pr.) 8. Volitev 3 pregledovalcev (§ 19. dr. pr.) 9. Raznoterosti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 20. febr. Današnja seja jo bik silno razburjena in se je morala predčasno zaključiti, ker ni bilo več mogoče dalje glasovati. Vzrok so bile nenemške interpelacije.
Dunaj, 20. febr. V današnji seji drž. zbora je predsednik izjavil se o cenzuri interpelacij. Dejal je, da bode to svojo, v opravilniku mu zajamčeno pravico liberalnejše razumeval, ter bode o interpelacijah, ki se mu bodo zdele kočljive, obveščal zbornico v tajni seji, ki naj potem določi, ako se take interpelacije v polnem obsegu prebero v javni seji. (Hrupni ugovori na strani Sebo-nererjancev, socijalistov in Mladočehov). Socijalni demokrat K 1 1 e n b o g e n je proti tej izjavi ostro polemizoval ter dejal, da so s tem z nogami tepta najvažnejša pravica parlamenta. Predlagal je, naj se o predsednikovi izjavi otvori debata, kar pa je zbornioa zavrgla s 178 proti 98 glasovi. (Nemški radikalci psujejo levičarje, ker so glasovali proti.) Po izidu glasovanja je nastal v zbornici velik vihar. — Prišlo je do nastopov mej nemškimi radikalci in češkimi socijalisti. K 1 o f a č je pričel govoriti češki. Velik ropot pri nemških radikalcih. Klofač pravi, da se morajo češke interpelacije takoj prebrati, drugače ne bo nobene seje več. Klofač je stal pred sedeži ministrov, zagrabil kopo papirja in ga vrgel v zrak. Baron Jurij W a s s i 1 k o porinil ga je s silo na stran Klofač in njegovi češki tovariši so rinili proti VVassilku. Z veliko težavo se je preprečil spopad. Dolgo je trajalo, da se je polegel vriše. Wolf je izjavil, da so nemški radikalci bili pripravljeni sodelovati pri parlamentarnem delu, a sedaj ne morejo imeti veselja do dela, ker je vlada prijazna češkim željam. Predlagal je — konec seje. Zbornica je njegov predlog odklonila, (Hrup.) Plače k zahteva takojšnjega odgovora od predsedstva. Predsednik na to izjavi, da bo dal prebrati nenemške interpelacije v onem jeziku, v katerem so predložene, a ker mnogo poslancev zna samo nemško, bo dal preložiti avtentični predlog, ki pride tudi v zapisnik. Hrupni uguvori na nemški strani. Vedno bolj
divji prizori se ponavljajo. Poslanci vpijejo vsi vprek in si groze. Slednjič predsednik, ko vidi, da jo redno zborovanje nemogoče, zaključi sejo. — Prihodnja neja jutri.
Dnn&j, 20. febr. Današnja konferenca načelnikov klubov v zadevi čeških interpelacij je bila brezvspešna. Predsednik Vetter je podal primerno izjavo drž. zboru.
Dunaj, 20. febr. Dež. zbori se snidejo okolu 10. aprila.
Dunaj. 20. febr. Sijajen bal pri dvoru je zaključil predpust. Ob 9. je prišel cesar z nadvojvodi in nadvojvo-dinjarni ter obilnim drugim spremstvom. Hodil je po dvorani in se je razgo-varjal s poslaniki, ministri in politiki, z Barvvinskim iz „Slov. centra" se je razgovarjel o delovanju poslanske zbornice; poslanec je naglašal, da je večina pripravljena delati, ako ne pridejo nove ovire.
Praga, liJ. febr. Delavci v jami montanske družbe v Falkenau so ustavili delo, ker so uradniki tri tovariše zavoljo nepokorščine takoj odslovili.
Belgrad, 20. febr. V letošnji proračun ustavljeno svoto za llil.movo apa-nažo v znesku 360.000 frankov se na merava porabiti za spomenik (!) Milanu. Srbska vlada hoče kupiti na Dunaju hišo, v kateri je Milan umrl in v hiši napraviti kapelo. Milan je zapustil politično oporoko, v kateri se izjavlja za združenje vseh balkanskih držav pod višjo oblastjo Avstro-Ogprske.
Pariz, 20. febr. Časnikarji lista „Figaro" so izvedeli od črnogorskega kneza Nikolaja, da ne misli na balkansko zvezo.
Petersburg, 20. febr. Listi pišejo, da ruska vlada pazno zasleduje naklepo nemške vlade v oziru povišanja carine na žito: ako nemška vlada to stori, potem bodo iskali Rosi drugod trga za svoje žito, a se bodo na drugi strani odškodovali nasproti Nemčiji.
Curih, 20. febr. V Neunenburger-gorovju je nevarnost, da se podre v dolino cela gora (nad milijon kubičnih metrov). Boje se, da rušeče se kamenje ne zajezi reke Avrense.
Haag, 20. febr. Sveti oče je poslal kraljici Viljemini dragocen ženito-vanjski dar.
London. 20. febr. Kralj Edvard VII. odpotuje v soboto na Nemško.
London, "¿0. febr. V gosposki zbornici je prebral lord Kancler sožalno pismo ogrske zbornice povodom smrti kraljice.
Pariz, 20. febr. „Agence Havas" poroča iz Pekinga, da sta Li - Hung-Čang in princ Cing naznanila poslanikom, da je cesarski dvor pripravljen izvršiti kazni, katere zahtevajo poslaniki.
Pariz, 20. febr. Minister Delcasse je povedal v ministerskem svetu, da se vrnejo francoski fgenti na svoja mesta v kitajskih mestih.
London. 20. febr. 1/. Kapstadta zabeležujejo jutranji listi vest, da so Angleži ujeli predsednika S t e j n a.
Britstown, 20. febr. Govori se. da so Buri zasedli Vosburg in pretrgali angleško črto. V Strydenburgu stoji 1000 Burov; večji oddelki stoje tudi v Houwateru, ki leži 21 milj proč.
London, 20. febr. V „Standard" pišejo, da je od <¡000 Kafrov, ki so bili nastavljeni pri delu le še 150 mož ostalo, druge je kuga pregnala.
London, 20. febr. Lord Kithener poroča iz Pretorije: Kakor čujern mar-šira Dewet proti severu in stoji zdaj zapadno od Ilopetovna. Verjetno je, da se bo umikal proti jugozapadu, naše čete so nato pripravljene. Danes zjutraj so vrgli Buri vlak iz tira med postajama Vereenig in Johannesburg, predno so ga Buri čisto oropali, smo jih pregnali. Imamo 1 mrtvega in 1 ranjenca.
Umrli no:
16.	februvarija. Marija Roje, gostija, 51 let, Zvo-narske ulice 9. vodenica. — Mai-ija Rozman, kajtarjeva žena £>8 let. Črna v;is 32, pljučnica.
17.	februvarija. Roza Kranja Matoušek, usmi-ljenka, 27 let, Poljanska cesta 28, jetika. — Albit.a Hess, zasebnica, 5G let, Poljanska cesta 16, Hae-moptae.
V bolnici: 16. februvarija. Fran Köhler, tovar. uradnk, 68 let, naduha.
Cena žitu na dunajski borzi
dne 19. februvarija 1901
Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad .	K	7-7 i	do	K	7-73
» za maj junij	»	7 82	»	»	7 83
» za jesen . .	»	7 91»»	7 93
Rž za pomlad . .	»	7'70	»	»	7*71
za jesen . .	„	7.00	„	„	7.d2
Turšica za ma) junij .	»	5 53	»	»	5 53
» za julij avg. .	»	5'64	»	»	5G5
Oves za pomlad . .	665	»	»	6 (36
Meteoroioglöno porodilo.
?iSinn nad morjem H06-2 m, srednji zračni tlak 736-Omir,
I Stanje 2 ! Cm o [mv- buro-£ ' lit.ania metra

Temperatura po
Vei.ro«
Olm i Celziju
lU, 9. tver! I 735-9", • -7-6 i si. jvzli."| oblač.
9Q! . ijuti - |2. popol. I 736 4 j -2 7
736 6 j -8 1 sr. vzsvzb.j oblač.
si. jug pol. oblač I gSrednja včerajšnja temperatur» —7 4 normi!* : O 2
168 i 1
Vsfgamogočni Bog je danes zjutraj naše?a nepozabnega očeta, soproga in brata, gespoda
med. dr. Romana Jacobi
po kratki bolezni poklical v boljši svet
Pogrub bode v četrtek, dnž 21. svečana, ob 4. uri popoldne, iz kapele za mrtve pr svetem Krištofu in bode pokojnikovo truplo tam položeno v lodbinsko rakev. Svete zadušne maše se bodo darovale v cerkvi sv. Jakoba. V Ljubljani, dne 19. svečana 19(m.
Žalujoči ostali.
11
m

a«?
Zali vala.
166 1-1
Vseui častitim prijateljem in znancem, ki so nas tolažili v bolezni in ob smrti našega nepozabnega očeta, ozir. slarega očeta, gospoda
artina Tratnika
ter za obilno spremstvo ob njegovem pogrebu drč !8 svečama t. 1. izrekamo tem potom vsem udeležencem, osobito preč duhovščini, družbenikom pevcem slav. katol. del. družbe za žalno petje našo najglobokejšo zahvalo ter priporočamo pokojnika v blag spomin in molitev.
g Idrija, dnč 19. svečana 1901.
Žalujoči ostali.
Zahvala. 1651"1
(¡.njenim srcem izpolnim dolžnost, da se za mnogobrojno čistilno spremstvo k poslednjemu počttku moje blage, iiepozabne soproge,
gospe
Alojzije Belle roj. Kette
poseatnloa na Unou
v<em častitim udeležencem najiakreneje zahvalim. Ttm potom zahvaljujem se tudi prav iskreno častitim prijateljem, znancem in sorodnikom za izraženo sožalje in za poklonjene prekrasne vence z dragocenimi trakovi.
KouečriO tisočkrat >Bog plati«! velece-pjeni obitelji Sebenikarjevi ua Rakeku, katera je milosrčno, požrtvovalno in prijateljsko skrbela za pokojnico ob dolgi in mučni bolezni, kakor tudi ob smrti.
Na Uncu pri Rakeku, 19. febr. 1901.
Avgust Belle,
soprog.
VABILO
na
OBČNI ZBOR
„Mizarske zadruge"
vi^t. Vidu nad T_jjvit>lj*iii.o
kateri bode
v nedeljo 24. februvarija 1901
točno ob 4 uri popoldne v dvorani društvenega doma v Št. Vidu.
pored:
a)	Nagovor predsednika.
b)	Poročilo blagajnika o računih.
c)	Poročilo nadziralnega odbora.
d)	Prememba pravil.
e)	Posvetovanje o deležih.
f)	Posvetovanje o graditvi poslopja za
zalogo.
g)	Razni nasveti in predlogi.
Št. Vid nad Ljubljano, dnd 15. februvarja 1901.
nt i-i	Načelstvo. •
VABILO 172 ^
na
YI. redni občni zbor
„Slovenske posojilnice v Št. Jerneji,
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
ki se bode vršil
v nedeljo dnč 10. marca 1901
ob 4. uri popoldne
v
v šolskem poslopju v St. Jerneji. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
Ž.	Poročilo računskega pregledovalca.
3.	Odobritev računa za 1. 1900.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volit'.,v računskega pregledovalca in njega namestnika.
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
Niieebtvo.
Št. Jernej, dne 19. febr. 1901.
Ako bi bil sklicani občni zbor nesklepčen, vrši se teden pozneje ob istem času in dnevnem redu drugi občni zbor, ki bode sklepčen cc oziraje se na število udov.
na
ustanovni zbor
I-"!
ki bode
v ictrtfk 21. februvarija t. 1.
t
ob '/>8. uri zvečer v areni „Narodnega doma'.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika pripravljalnega odbora.
2.	Posvetovanje in potrditev načrta za društvena pravila.
3.	Volitev predsednika, podpredsednika in 8 odbornikov.
4.	P iznoterosti.
Vstop je vsakteremu dovoljen in vsakteri je naprošen, naj pripelje prijatelje godbe s seboj.
Po zborovanju jo na čast us anoviteljem promenadni koncert cele godbe in prosta zabava.
V Ljubljani, dne 19. febr. 1901.
170 1-1
Pripravljalni odbor.
S: ni vi tri i Inki vsakovrstni: lak za. O/ve/ lllll lUfcl, usnje,llóllnllak,lak
za etikete, lak za tla, naravnoharven in v vseh
bojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL. v
Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 25 11 — 8
Služba organista -t* in cerkvenika
na Jesenicah na Gorenjskem se oddá.
Nastop 15. aprila. Plača i 100 kron.
kupili urad Jesenice,
dne 15. febr. 1901. 139 5-i
Učenec
se sprejme takoj z dobrimi spričevali v trgovino z mešanim blagom v Spodnji Idriji.
169 3 l
Luka, Brus.
po ceni, pripraven za kurjavo sob in za industrijo, brez smradu
s j razpošilja za vse poslaje južne in koroške, kakor tudi ogerskih železnic
po 32 kron za vagon s 100 met. centi
od postaje Skale.
Naročila sprejema 70 (12 — 8)
Šaleški p^emogokop v Velenji
- (Wollan) =

10
krojač v Ljubljani, S v. lJo t r« cen lašt.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnegm blaga po nizkih ccnah.
Opozaija na veliko arejo zalogo
zgctcvljena obieks
posebno na havoloke v največji izberi po najnižjih cenah. ____________7 15
D ti ta a i t* Is: a t> o r sz a.
Uoi 20. februarlja.
Skupni državni dolg v notah ... . 98 40
Skupni državni dolg v »rebro..... 98 3o
Avstrijska zlata renta 4°/0.......117 95
Avstrijska krouska renta 4°/0. 200 kron . ■ 98-10
Ogcr;;ka zlata renta 4%........11810
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... . 93 30 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . , 1681 —
Kreditne delnic«, 160 gld....... 669 75
London vista ....... . . 240-68
Nemški dri. bankovci rs 100 m. nem.drž vel' 117-42%
20 mark......
20 frankov (napoleonrior) Italijanski bankovci C. kr. cekini.....
líné 18. februarlja,
3-2'7„ državne srečke i. 18&i. 250 gld.. . 5% državne srečke i. 1860, luO gld. . Državne srečko 1. 1864, 100 gld. . . 4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 krču
Tišine srečke 4u/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„
23-49 19 09 90-HO 11-32
182 -168-25 203 25 95 60 141-40 257-50
Dunavsko viavnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. sanke 1 °/0 Pnjoritetns obvoznice državne železnice >	> južne železnico 30)c
.	» južne železnice 6°/„
»	» dolenjskih želesnic l°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
i";0 zvečke dunav. parobr. družbe, 100 g:d. Avstrijskega rudečega križa srečko, 10 gld. Oger8kega » , > o » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfov® srečke, 10 gld.....
106-10 94-25 42^-50 345 — 121-25 99-50 392 — 370' -47-50 24 76 1410 59--
Saimove «redke, 40 »Id. ...
St. Genois srečlre, 40 gld. . , . , .
VValdst.emove 3r«jka, 20 gld. . . ..
Ljubljanske srečke .........
Ak'.'.ije ¡rnglo-avstrijske bank«. 300 gld. Akcije Ferdinandovo aev. lebs.. 1000 gl. et. v Akcije tríaákega liloyd^ 500 gld, . Akcije južne železnice, 200 gld ar . . Sploftna avstrijska jtavbia;!ca družba .
Mont&nska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarsks, dru*ba 70 gld. Papirnih rabljev 100......
180-
210 -391 50 57 — 273 ÖO 6322- -825 -106.— 148,-431 -460 -253 25
jgíA K&kup ln prodajA '¿Xr. vsakovrstnih dri.rvvnlh papirjev, ereók, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Frosneao za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naroóll na borsr,).
a■m-nrfzriu.-! ._,„


99
MunjaFnicriu tlelrnška tlrusiia
E II C5 U
lM Woilzaiie IB in 13, Buwaj, I., StrBÍjeipasss 2. ¡tamaaiaHM
sim
Pojasnila "fej» v v-eh gospodarskihiu S«iinžnili stvir-., potem o kui-snih vrednostih vseh špakulaoljskih vr9tlitp«lail6 papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče viaocojja obrestovanja pri popolni varnosti iin loieiiih (r « d v n i o. "33SS