Od vsepovsod
Pred leti je bil v emigraciji zelo poznan ustaško usmerjeni hrvaški duhovnik Draganovič, ki je mnogo pripomogel, da je uredil položaj številnih povojnih beguncev. Mnogo prahu pa je pred leti povzročila njegova vrnitev v Jugoslavijo. Tedaj je bilo dosti govoru v smislu, da je bil Draganovič ugrabljen in nasilno odpeljan domov. Sedaj . pa se je zvedelo, da se je prostovoljno vrnil v Jugoslavijo ter se sedaj popolnoma svobodno sprehaja po Jugoslaviji — vsaj po Hrvatski in Sloveniji. Vrnitev pa je organiziral ¡Draganovičev brat, ki je bil takrat direktor neke podružnice Narodne banke, čez mejo se je prepeljal z bratom v avtomobilu, v katerem je bilo več udbovcev. Ti so imeli svoje potne liste izstavljene na imena, kot da bi bili duhovniki.
Italijanske avtomobilske tovarne so v prvi polovici leta izdelale 1,000.000 vozil, kar je za 11% več kot lani v istem razdobju. Tudi v Franciji so povečali produkcijo, izdelali so 1, 800.000 avtomobilov, kar je 250.000 več kot lani. Zahodnonemška proizvodnja motornih vozil pa se je zmanjšala za 120.000 vozil. Izdelali so namreč „le“ 2,032.000 avtomobilov.
V	Caracasu je prejel književno nagrado „Romulo Gallegos“ kolumbijski pisatelj Gabriel Garci'’ Márquez za roman „Sto let samote“. Nagrado, ki znaša 24.000 dolarjev, podeljujejo vsako peto leto. Letos so poslali svoja dela avtorji iz Španije, Venezuele, Mehike, Čila, Peruja, Bolivije, Kolumbije, Argentine, Ekvadorja, Kostarike, Urugvaja, Paragvaja, Guatemale, Portorike, Domiitikanskie republike, Nikarague, Paname in Kube; vseh del pa je bilo 165.
V	n." jhližji okolici Mo;*/e so v zadnjih dneh izbruhnili hudi gozdni požari;
17.	avgusta je tak požar uničil 400 ha gozda 26 km od Moskve. Zaradi teh požarov so omejili potovanja v okolico. Na vseh postajah vojaštvo pregleduje in
prepoveduje potovanje vsem, ki ne morejo dokazati nujnosti svojega potovanja.
Kitajska je poleg Irana edina država, ki je naročila dve francosko-britan-ski nadzvočni letali „Concorde“. Ti dve letali bosta vzdrževali mednarodni promet na progi Peking—Pariz, ki jo bosta preleteli v osmih urah.
Predstavniki zahodnonemškega senata in Nemške demokratične republike so parafirali dogovor, po katerem 'e senat kupil od vzhodnonemške vlade 8.5 hektarjev mestne zemlje z^a 31 milijonov mark. To zemljišče je pripadalo vzhodnemu Berlinu, pa je ostalo na zahodni strani očitno zato, da „slavni“ zid, ki deli Berlin, ne bi bil preveč vijugast.
Sloviti ameriški kirurg De Bakey je na 8. mednarodnem kongresu v Rio de Janeiro izjavil, da ne bo več presajal src, ker ni zadovoljen z doseženimi rezultati. De Bakey je povedal, da sta samo dva od njegovih 12 pacijentov, ki jim je presadil srce; živela več kot dve leti. Povedal je tudi, da je preseljevanje žil dalo boljše rezultate.___
DVE NOVI KNJIGI
V našem listu smo že objavili oceni o novih dveh knjigah, ki sta pred kratkim izšli v Buenos Airesu.
Izšla je kot Dokument I knjižica: Vladimir Kozina: Komunizem, kot ga jaz poznam. Prevedel Alojzij Geržinič. Za tisk pripravil, izdal in založil Jr. Filip Žakelj. Opremila Jernej Kinkelj in Polde Malalan. Strani 84. Dobite jo v Dušnopastirski pisarni in pri poverjenikih ter pri izdajatelju: Dr. F. Rivadavia 234, Adrogue, Pcia. Bs. As., Argentina. Rožmanov zavod v Adrc-gueju je izdal in založil: Pastirjev glas v tujini I. Zbrano zdomsko delo škofa dr. Gregorija Rožmana. Zbral in uredil dr. Filip Žakelj. Strani 383. Opremil Ivan Bukovec. Lepo in bogato delo lahko dolbite prav tam kot zgoraj omenjeno Kozinovo knjižico.
Ob šahovskem dvoboju Spassky-Fischer
Spassky o sebi: Mnogi me sprašujejo, če me moti, da ima Fischer več privržencev kot jaz. Iskreno povedano, dine. Naravno je, da izzivalca spremlja več simpatij, še posebno, če hoče zrušiti desetletja star mit o nepremagljivosti ene države.
Kat prvak najprej branim sebe, svoj naslov. Le drugotnega pomena je, da bi z zmago podaljšal sovjetski mandat na šahovskem Olimpu.
Priznam, da je moja največja slabost — lenoba. Toda v pripravah za dvoboj si nisem prizanašal. Moj delavnik ni bil nikdar krajši od 16 ur.
Vsi zapleti okoli dvoboja kajpak niso šli mimo mene. Čeprav sem točno vedel, kako se moram vesti, da bo sledov čim manj, sem bolj nervozen kot ob začetku. Ves čas pa se je treba dobro zavedati, da je šah boj s samim seboj in z nasprotnikom. V kraljevski igri ni nihče zmagoval zaradi tradicije. To je tako preprosta resnica da isi ob tem ne belim glave.
Fischer o sebi: Ne maram novinar-
jev; izmišljujejo si, dodajajo, odvzemajo in frizirajo mojo osebnost in moje izjave. Vem da je senzacija del njihovega poklica. Toda kljub temu je treba upoštevati določene mere. Kaj je "komu mar, če ima Fischer zbirko oblek ali da se izogiba ženskam? Pomembno je to, kar ustvarja za šahovnico. Vse drugo, je moja stvar. Tega novinarji nočejo razumeti, zato sem z njimi stalno sprt. Mislim, da bi me uničili, če ne bi bil najboljši šahist na svetu.
Ne razumem, čemu mi očitajo, da ne poznam drugih plati življenja, da je v meni samo šah. Toda v njem sem našel prav vse, tudi vir dohodkov. Nikdar ne igram zastonj, tudi z amaterji ne. Takrat navadno zahtevam dolar od vsakega. Sicer pa drugega dela tudi ne znam, S petnajstimi leti sem zapustil šolo in se ves posvetil šahu, ki je danes tudi moja univerza. Govorili so, da sem bil čudežni otrok; danes pravijo, da sem čudak. Kljub temu pa morajo priznati, da sem genij.
Cenim — Capablanco; rad imam — Talja; bal sem se — Smislova.
Ob Olimpijadi v Miinchenu
OBVESTILA
PETEK, 25. avgusta 1972:
V	Slovenski hiši ob 20 drugi prosvetni večer Zedinjene Slovenije. Govoril bo Marijan Loboda: Pomen kreditnih zadrug.
SOBOTA, 26. avgusta 1972:
V	Slovenski hiši ob 20 pevsko glasbeni festival.
NEDELJA, 27. avgusta 1972:
V	Slomškovem domu ob 10 otvoritev novega gostinskega prostora v domu.
V	Slomškovem domu ob 19 2. filmski večer. Na sporedu predvajanje barvnih dokumentarnih filmov.
SOBOTA, 2. septembra 1972:
V	Slovenskem domu v San Martina ob 19.30 prosvetni večer v spomin Marijana Marolta.
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 20.30 začetek šahovskega troboja v spomin pokojnih Franca Preloga in Draga Bujasa. Igrali bosta skupini San Martin in San Justo.
V	Slovenski hiši ob 20 v mali dvorani 8. kulturni večer SKA. Predaval bo univ. profesor dr. Vinko Brumen o Alešu Ušeničniku in njegovem mestu v slovenski filozofiji.
V	Slovenskem domu v Carapachayu
ob 20 čajanka. Vabljena zlasti mladina!
V	dvorani sindikata Luz y Fuerza, na Perú 823 v Buenos Airesu ob 18 koncerta slovenskega pevskega zbora Gallus in zbora Slovenskih mladenk iz Castelarja, v sklopu ciklusa koncertov pod pokroviteljstvom Luz y Fuerza in Segbe ter buenosaireškega podtajništva za kulturo.
NEDELJA, 3. septembra 1972:
V	Našem domu v San Justo mladinski dan s celodnevno prireditvijo.
V	Slovenski hiši ob 9 spominski dan posvečen generalu Leonu Rupniku. Vabijo slovenski protikomunistični borci.
NEDELJA, 10. septembra 1972:
Društvo slovenskih protikomunističnih borcev vabi k spominski maši za žrtve komunističnega divjanja pred 30 leti. Po maši komemoracija. Nato asado Kraj: Zavetišče škofa Rožmana. * 11
DRUŠTVENI OGLASNIK 2. prosvetni večer Zedinjene Slovenije bo v petek, 25. avgusta, ob 20 v mail dvorani Slovenske hiše. Predaval bo g. Marijan Loboda o temi: Pomen kreditnih zadrug. Vabljeni!
Učiteljska seja šolskega odseka_ZI3 avgusta ob 20 v prostorih Zedinjene ivenije. Vsi učitelji lepo vabljeni.
Radijska oddaja. Opozarjamo, da bo avgusta' v ;.L venski radijski oddaji ■nos pesmi, ki jih je pel zbor Gallus zadnjem koncertu v dvorani Sloven-. hiše. (Ne pozabite odpreti radijskih iratov! - 2. septembra bo pa govoril lovenski radijski oddaji g. Pavel Faj--a ml., kjer bo poudaril pomen piri i-munistične manifestacije narodov izza ezne zavese.
Protikomunistična manifestacija. Že
laj vabimo vse rojake 3. septembra
11 v katedralo k slovesni masi, ki jo daroval kardinal A. Caggiano. Soma-rali bodo narodni delegati — tudi nas egat msgr. Orehar. Naj ne manj na adine! Posebej še vabimo narodne še, da se te manifestacije udeleže. -končani sv. maši bomo skupno polo-i venec pred kip Svobode na Majskem m. Rojake, ki se bodo udeležili, pro-
5	l..	„L«««!« nlrMno* ulnvPTlilfP
ESL0YENIA LIBRI
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju
po pošti $ 5.700.--------ZDA in Kanada
13 USA dolarjev; za Evropo pa IB USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estadoa Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
SLOVENSKI PROTIKOMUNISTIČNI BORCI Spominski dan
GENERALU LEONU RUPNIKU
ustanovitelju in pokrovitelju slovenskega domobranstva
SLOVENSKA HIŠA 3. SEPTEMBRA
ob 9.00 uri pred spomenikom
ob 9.30 uri sv. maša, ki jo daruje msgr. Anton Orehar
Naš dom	San Justo
MLADINSKI	DAN
v nedeljo, 3. septembra, s sledečim programom
•	ob 8.—: v cerkvi: sv maša za vso mladino;
•	ob 9.—: v Našem domu: skupen zajtrk — odbojka; ob 12: kbsilo;
•	ob 14.30: dviganje zastav, beseda zastopnice deklet in zastopnika
fantov iz San Justa, pozdravna beseda zvezne predsednice SDO in zveznega predsednika SFZ.
•	Nato nastopi: šolskih otrok (gdč. Marica Zakrajšek in gdč. Nežka
Furlan), naraščajnic (gdč. Emica Urbančič), naraščajnikov (Franci Uštar), mladenk (ga. Anica Zakrajšek in gdč. Anica Mehle), proste vaje deklet (gdč. Metka Trpin), orodna telovadba deklet in fantov (g. Franc Zupanc), šaljiv prizor deklet in fantov (g. Ivan Oven), nastop folklore (gdč. Tinka Urbančič) in petje mladinskega seksteta g. Andrej Selan).
• Po nastopu prijetno razvedrilo za mladino in starejše
o sS (D	FRANQUEO PAGADO
	Concesión N° 5775
fH tí ^ £ S g	
Ä M+S o ^ ¡5	TARIFA REDUCIDA
^ O	Concesión N5 3824
Registro Nacional de la Propiedad	
Intelectual N? 1.149.713	
Sobota, 26. avgusta ob 20 v Slovenski hiši
PEVSKO-GLASBENI FESTIVAL
Vsi: mladi in starejši lepo vabljen’!
Slovenski dom v San Martinu
vabi vse rojake in rojakinje na
PROSVETNI VEČER
posvečen pohodnemu Marijanu Maroltu
v soboto, 2. sept. točno ob 19.30
Takoj po sklepu tega prosvetnega večera bo v prostorih doma
Začetek šahovskega troboja
Memorial Franc Prelog in Drago Bujas
Pomerili se bosta moštvi iz San Justa in San Martina Vabljeni vsi prijatelji šaha
V petek, 27. julija, je grška igralka Maria Moscholiou pred oltarjem ob vhodu heratempla v starem mestu Olimpiji, vnela olimpijsko baklo. To baklo ter oljčno vejico je predala grškemu športniku Johnu Kourkalessisu. Tako je pričel 5758 km dolgi tek do kraja uprizoritve olimpijskih iger 1972, do Miinchna. Olimpijski ogenj so nesli športniki preko Turčije, Bolgarije Romunije, Jugoslavije, Madžarske in Avstrije. Preden bo sveti plamen prispel v Miinhcen, bodo porabili nad 6000 bakel.
26.	avgusta bodo pričele poletne olimpijske igre 1972. Medtem ko se športniki vsega sveta vestno in intenzivno pripravljajo na športne tekme, da bi v odločilnem trenutku bili v najboljši formi, pripravlja München največji spektakel, odkar se je končala druga svetovna vojna. Ogromne investicije so postale moda. Vsaka država hoče napraviti „največje“ in „najboljše“ olimpijske igre v zgodovini. Poglejmo nazaj: Kdo od nas se še spominja na olimpijske igre 1964 v Innsbrucku, kdo danes še govori o njih, in vendar so bile tedaj največje, najlepše in najdražje.
Zvezna republika Nemčija ni prva in tudi ne bo zadnja, ki je investirala milijarde mark, da bi napravila najmodernejše tekmovalne naprave, stanovanjske bloke za športnike ter gledalce ter seveda primemo sodobno prometno vključitev. Olimpijskim superlativom odgovarjajo še bolj „olimpijske“ cene, tudi superlativne. Vsak domačin hoče priti na nek način do olimpijskega dobička. Ko pa bodo igre končane, bodo stanovanjski bloki služili „navadnim“
umrljivim, nekaj naprav bodo demontirali, ostale športne naprave pa bodo služile še nadalje športnim namenom.
Prisotnost Cerkve
Že od leta 1968 dalje je proučevala posebna medverska komisija način, kako bi bile lahko Cerkve prisotne pri Olimpijskih igrah v Monakovem. S pomočjo ekumenskega 'sodelovanja žele Cerkve nuditi prisotnim verske usluge, ki se ne omejujejo samo na skrb za duše, ampak obsegajo, tudi z"atočišča za počitek, za sestanke in za premišljevanje.
Odgovornost za te verske usluge je prevzela posebna komisija, ki ji predsedujeta monakovski pomožni škof msgr. Tewes in protestant Hermann Greifenstein.
Med potekom Olimpijskih iger 1'odo organizirali dve veliki, prireditvi in sicer
25.	avguta in 2. septembra. Prva bo v ¡Dachau z udeležbo judovske skupnosti, kjer bodo obravnavali temo: „Trpljenje kliče mladino vsega sveta k delu in prevzemu obveznosti“. Druga prireditev pa bo v Monakovem. "-Ta njej bodo obravnavali temo: Izgledi izgubljenih iger.
Med Olimpijskimi igrami bo poskrbljeno za vsakodnevno bogoslužje v različnih cerkvah v mestu Monakovem, ob nedeljah tudi v različnih • jezikih.
Mladinske organizacije katoliške in protestantske Cerkve so organizirale posebno ekumensko taborišče s 6000 mesti in bogatim programom razgovorov, razprav in kulturnih srečanj.
V olimpijskem naselju je vsem na razpolago tudi posebna knjižica z naslovom: Cerkev v Nemčiji.
MLADINSKI ŠPORTNI DNEVI Zadnje tekme v nogometu
27.	avgusta
10.30	Lanús — Ramos Mejía (kat 21
11,45	R. Mejía-San Martin (kat. 1)
13,00	S. Martín — Sl Justo (kat. 2)
14,15	San Justo — Morón	(kat. 1)
15.30 Morón — Adrogué	(kat. 2)
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, gredo, petek
Lavalle 2331, p. 5. of. 10
i
T. E. 47-4852
ČAJANKO
bomo imeli v našem Carapachayskem domu. Vsa slovenska mladina. Pridite tudi vi! Vsi se bomo lepo zabavali.
Vstopnina samo $ 2.—.	V soboto, 2. septembra, ob 20.
Potujete v RIM — Italijo ?
Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov.
Hotel RLED in Hotel DANIELA
00185 - ROMA tel. 777102-7579941	00185 - ROMA - Via Luzzatti, 31
Via S. Croce in Gerusalemme, 40	tel. 750587 - 771051
Lastnik: VINKO LEVSTIK
Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami. Nova slovenska restavracija. Osebje pretežno slovensko. Počutili se boste kot doma. — Dobrodošli!
„V SLOGI JE MOČ!“ in pomoč za vse vaše denarne probleme. 1470 članov SLOGE to potrjuje. Pridružite se nam!
KREDITNA ZADRUGA SLOGA as. z o. z.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejía
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
J

KOPER — Koprskemu občinstvu se je na glavnem trgu 27. julija predstavil folklorni ansambel Afriška čarovnija iz Senegala. Bogastvo ritma, zanimiva stara glasbila, pisani kostumi in temperamentni plesi so z dveinpolur-nim programom navdušili gledalce.
LJUBLJANA — Zavod Magistrat je organiziral v Ljubljani prvi tečaj za tolmače. Udeležilo 'se ga je 22 oseb, vodila pa sta tečaj, ki je bil od 10. do 22. julija dr. Jožef Faerber in dr. Nikolaj Salnikow iz Instituta za izobraževanje tolmačev univerze v Gradcu. V Ljubljani namreč ni šole za prevajalce, zato se večina študentov izobražuje na graški univerzi.
LENDAVA — Pomanjkanje krme po povodnjih v Pomurju sili živinorejce v prodajo živine. Stisko pa seveda izrabljajo «dkupovalci, ki ponujajo pri teletih za 3 dinarje nižjo ceno, pri govedih pa za 2 dinarja. Ker so rejci
v.	stiski, ne oklevajo s prodajo. To pa utegne imeti hude posledice za daljšo dobo, posebno ker se je občutno povečal odkup telet za zakol.
LJUBLJANA — V ¡Sloveniji je 2078 gostišč v zasebni lasti, 27 več kot lani. Vrednost prometa teh zasebnih gostišč pa znaša 18,6% skupnega prometa vseh gostišč. V teh gostiščih so lani prodali
122.000	hektolitrov piva, 87.000 hektolitrov vina 15.700 hektolitrov žganih pijač ter 78.000 hektolitrov mineralnih vod, sodavice in brezalkoholnih pijač,
¡LJUBLJANA — Letalsko pod. Innex Adria-Aviopromet je najelo veliko sovjetsko transportno letalo Antonov za prevoz tovora, štirimotomo letalo more sprejeti do 20 ton tovora, prostornina tovornega prostora pa meri 123 kub. metrov; polno naloženo more leteti brez pristanka 3500 km.
TRBOVLJE — Trboveljska cementarna bi že imela izgubo, če bi nekaj cementa ne prodajala na drobno. V polletni bilanci trboveljske cementarne so ugotovili, da znaša letna proizvodna cena za tono cementa 299,61 din, prodajati pa ga morajo po 282,20 din. Do podražitve lastne proizvodne cene je prilo zaradi podražitve surovin, reprodukcijskega materiala in električne e-nergije. Tudi v minulem polletju so dejali noč in dan, vsako ¡soboto in nedeljo in tudi oh državnih praznikih; izdelali pa so 128.000 ton cementa. Toda plače so bile najslabše v vsej zasavski industriji, povprečni osebni dohodek znaša 1347 din, z nadurnimi, z dodatkom za nočno delo, za nedeljsko del-o in za delo ob praznikih pa se dvigne dohodek na 1590 dinarjev.
BEGUNJE — Domače prostovoljno gasilsko društvo, ki je eno najstarejših na Gorenjskem, je 23. julija praznovalo 90-letnico ustanovitve. Ob tej priliki so predali svojemu namenu nov gasilski avto.
MARIBOR — V tovarni avtomobilov Maribor so 19. julija izdelali 75.000 vozilo-prekucnik TAM 6500. Maribor-
revolucijo. Ko navaja pisec, da je bilo v vsej Jugoslaviji v tistj dobi 1.700.000 žrtev ugotavja, da jih odpade na Bosno in Hercegovino 700.000 to je 41%.
Ko govori o ustaških in četniških po-koljih v Bosni in Hercegovini poudarja, da je razlikovati med bosanskimi četniki in tistimi, ki so delovali v Srbiji in Sloveniji. Bosanski četnik in njihove akcije naj bi imele izvor v tamošnjih narodno verskih problemih in so bile represalije na ustaške pokole.
Za objektivno presojanje problema Bosne in Hercegovine je knjiga Bosanski pogledi poučna. V ¡skladu z ugotovitvami v tej knjigi je tudi rezultat zadnjega ljudskega štetja iz leta 1971. V Bosni in Hercegovini niso več najbolj številni tisti, ki se smatrajo za Srbe, ker jih je le 37,2% (leta 1961 42,9%). Število muslimanov je naraslo pri zadnjem štetju na 39,6% (leta 1961 le 25,7%). število Hrvatov pa je padlo na 20,6%. Po številu prebivalstva je bila do lanskega štetja Bosna in Hercegovina vedno na četrtem mestu, sedaj pa je to mesto prepustila Sloveniji in stopila na tretje mesto.
Knjiga Bosanski pogledi je izšla na Dunaju 1971 in se dobi pri izdajatelju dr. Smajilu Baliču — A — 1030 Wien Ungargasse 9/20.
M. P.
Romanje v Lourdes

ska tovarna, ki je najstarejša v Sloveniji bo v letošnjem letu izdelala 8.100 vozil, prihodnje leto bodo pa še povečali produkcijo in leta 1975 bo tovarna izdelala že 13.000.
LJUBLJANA — Po podatkih statističnega urada so slovenski družbeni gostinci v prvem četrtletju iztržili 373,6 milijona dinarjev ali za 23% več kot lani v istem razdobju. Največ so popili oiva, vina nekoliko manj, zvečala se je poraba naravnega in umetnega žganja, pa brezalkoholnih pijač in slatine.
POSTOJNA — železniško podjetje je uvedlo redne pvtovlake iz ¡Ljubljane do Kopra in nazaj. Cena za prevoz je 60 dinarjev neglede na velikost vozila. ¡Potnik mora prijaviti vozilo vsaj šset ur pred odhodom, na rampo za utovoritev pa ga mora pripeljati eno uro pred odhodom. Prvi avtovlak je odpeljal iz Ljubljane v Koper 27. julija.
LJUBLJANA. — Združenje šoferjev in avtomehanikov je praznovalo 12. julija 50-letnico obstoja. Ob« tej priliki je društvena godba na pihala pripravila pred Figovcem koncert, nato je bila parada, na Gradu pa ¡se zvečer pripravili ognjemet.
MURSKA ¡SOB. — Najstarejši ljudje ne pomnijo tako velike bere gob, kot je ponujajo letos gozdovi na Goriškem in v Slovenskih goricah. Na 50 odkupnih mestih odkupujejo gobe in jih pošiljajo na tone v Italijo in Avstrijo.
Umrli so od 19. do 25. julija 1972:
LJUBLJANA — Ivan Arhar ¡Janez Ritenc- Francka Bricelj; Rudolt car man žel upok.; Rozalija Dolinar roj. Sl“« Jane' G».** P"“»“ Anemija Jnh r Bitenc (85),Franc II? Mar zobotehnik; Anica Kuralt, rranja Korsika- Franja Kristan r. Mencinger; Frančiška Lapajne; Marija Lum; Franc Lipovšek; Rafael Mahnič, upok. pravm svetnik; Ivana Prosenc r. Kovač 87), Jože Petrič; Ljudmila Pivk r. Olsak, Ivan Rozman; Katarina Rozman, Marija Stušek r. Indihar'; Manja Stefančič r. Jenko; Jernej Urbanija; Ivanka Vidmar r. Žle.
DRUGI KRAJI — Štefka Brine r. Hribi j an, Metlika; Rezka Brian r. Hribar, Kočevje; Manja Bizjak (76), Nova Gorica; Bazilij Bizjak, Postojna, Jernej Bertoncelj, up. učitelj, Celje; Jože Bajt, geometer, Krško; Janez Centrih (72), Novo Polje; Dunja Cimerman r Makuc, Nova stara vas; Josip Cm3-har (68), Rošpoh; Joje Čolnar, Kočevje; Janez Drašler, električar, Log pri Brezovici; Angela Gantar, Škofljica, Ma-rjia Grum, Vevče; Terezija Godlar r. štaser, Brežina; Andrej Gosar, Kranjska gora; Angela Janežič, Trbovlje; Aleksander Knaflič, inž. rudarstva, Idrija; Antonija Kešpert (74), Majšperk ¡(prometna nesreča); Davorin Lenarčič, Maribor; Ivan Mervar (82), b. gostilničar, Škerjance; Rudi Merlini, Ligojna; Alojz Mordej, Maribor; Janez Orel, Vrh nad Rovtami; Jože Pucelj st., Goriča vas; Jože Petelin, Vinji vrh (prom. nesreča); Otilija- Pirjevec r. Oswald, Trst;Marilda Bajgelj r. Mikolič, damska krojačica, Kranj; Ivanka Semrajc r. Kramar, Šentvid; Anton Strgar, koroški borec, Sromlje; Ivana Škerlj, Poljane; Albina Vidic (68), Bled; Franc Voh, Podvelka; Jožiefa Vrtovšek, gostilničarka, Sevnica; Bara Zupančič r. Ogolin (81). Dragomlja vas; Janez žerovnik, gradb. inženir, Vaše pri Medvodah.
Na romanje! Na božjo pot! — Ponovno je klic zadonel po vsej slovenski skupnosti in v duši vsakega posameznega vzbujal mnogo veselja in tudi obujanja spominov. Kdo ni romal ali na Brezje ali na Svete Višarje? Ta spomin mu bo ostal za vedno. Ponatis domačih nekdanjih romanj so naša romanja v tukajšnji domovini.
V nedeljo, 20. avgusta ravno med praznikom Marijinega vnebovzetja in Marije Kraljice, smo Slovenci Velikega Buenos Airesa šli na božjo pot v Lour-des.
Že v zgodnjih popoldanskih urah je bilo opaziti mnogo rojakov v svetišču;
posebno veliko naših staronaseljencev, ki že od nekdaj pridejo na vsakoletno romanje. Zelo slabo in mrzlo vreme m veliko vplivalo na udeležbo.
Ob pol štirih se je pri lurški vo lini začela molitev rožnega venca, katerega je vodil g- Jože škerbec, ki je po prvi desetki napovedal ¡spored procesije v gornjo cerkev.
Procesija se je razvila s križem na čelu, nakar so sledili možje in fahtje, lepo število narodnih noš, kip lurske Marije, ki so ga nosili fantje iz San Justa, ministranti, duhovniki z msgr. Antonom Oreharjem, redovnice, dekleta in žene. Med procesijo je močno kipela ljudska pesem z ostalimi dese -
kami rožnega venca.
Ko je procesija vstopila v gornjo cerkev, so mogočni zvonovi zadoneli v pozdrav romarjem. Ob vhodu v cerkev je vsak dobil spominsko podobico, na kateri je bil natiskan namen letošnjega romanja: „Naj bi Mati božja gradila med nami Kristusovo Cerkev, božje kraljestvo“.	.
Gornja cerkev je bila takoj zasedena, kjer so ¡sledile pete litanije Matere božje in nato posvetilna molitev. ^
Višek romanja je bila sveta masa, ki jo je za vse rojake daroval delegat msgr. Orehar, kateremu je pomagal semeniščnik Marijan Vidmar.
Pozornost je vzbujal oltar, za katerim je stal kip lurške Marije in pod njim v krogu oltarja narodne noše in ministranti.
Med sv. mašo je msgr. Orehar imei jedrnato pridigo.
„Za dosedanjo ohranitev in napredek slovenske skupine v Argentini se moramo zahvaliti svoji pridnosti in zvestobi Bogu.
Tudi v bodoče bo odvisno od nas, kako bo z nami.
Razviti moramo svoje človeške sposobnosti: izpolniti svoje obveznosti domačega življenja, starši posebej v vzgoji otrok, otroci v njih spoštovanju, tudi ko odrastejo, ter sprejemanju navodil svojih roditeljev, če hočejo iz sebe kaj narediti. Opozoriti je mlade ljudi, ki študirajo, da to res storijo vestno, ker bi sicer le zapravljali denar svojih staršev in sebe prav nič pripravili za prihodnje naloge v življenju družine in skupnosti.
V medsebojnih odnosih skupnega življenja ohranimo medsebojno spoštovanje v mislih, besedah in ravnanju, zapoved ljubezni ni le nasvet, ampak
Slovenski javni protest
Nastop narodov izza železne zavese v Buenos Airesu
V minulih mesecih se je tako v Sovjetski zvezi kakor v satelitskih državah sovjetskega bloka, vključno v Titovi Ju goslaviji, poostrilo preganjanje nasprotnikov komunističnih diktatur, ki že nad četrt stoletja kratijo narodom vzhodne in srednje Evrope svobodo.
Odpor proti komunističnim diktaturam je v zadnjem času prišel najbolj do izraza v baltskih državah, kjer je prišlo do več slučajev samozažiga mladeničev, ki protestirajo proti komunizmu. Na Poljskem še naprej lebdi v zraku protest, ki se je bil pred meseci razplamtel v krvave poulične nastope delavstva proti komunističnemu (ne)redu v državi, v Jugoslaviji pa smo pred novim zatiranjem človeških svoboščin, ko komunistični vlastodržci s strahom ugotavljajo, da se jim majejoi tla pod nogami.
Da bi svobodni svet, ki je običajno zaradi blagostanja zaverovan v svoje zadeve, znova opozorili na razmere za železno zaveso in jih pritegnili v nadaljnji boj za svobodo zasužnjenih narodov, so se pred kratkim predstavniki osmih narodnih ¡skupnosti v Buenos Airesu dogovorili, da pripravijo javne nastope v argentinski prestolnici v ta namen.
Kakor smo že poročali, bodo ti nastopi naslednji:
30. avgusta ob 19. uri bo tiskovna konferenca v hotelu Espanol, na kateri bodo posamezne narodne ¡skupine, med njimi slovenska, predstavile argentinski javnosti sedanje razmere v domovini.
2.	septembra bo redna slovenska radijska ura posvečena tem nastopom.
3.	septembra, v nedeljo, bo ob 11 dopoldne v buenosaireki katedrali sv. maša, ki jo bo daroval kardinal Caggia-no za vse žrtve komunističnega nasilja po svetu. Med mašo bo pel slovenski pevski zbor Gallus. Po maši bo položitev venca pred spomenikom Svobode na Majskem trgu. Vabimo vse rojake, zlasti narodne noše, posebno pa še mladino, da se teh manifestacij udeležijo v velikem številu. Tako bomo Slovenci spet javno pokazali svoje protikomunistično prepričanje in Argentini kot drugim svojo prisotnost v svetu.
10.	septembra, v nedeljo, bo popoldne v dvorani La Salle na prireditvi pel slovenski pevski zbor Gallus, hrvaški pevski zbor Zagreb, poljski F. Chopin, nastopile pa bodo s svojimi točkami tudi druge narodnosti.
obveznost. ¡Skrbimo, da ravnamo drug z drugim kot človek s človekom. Spomnim na psalmistove besede: „človek s zlobnim jezikom ne bo obstal na svetu, nasilnega človeka bodo nenadno zgrabile nesreče.“ (Ps 139). Modri pravi: „Varujte se nekoristnega godrnjanja in obvarujte jezik obrekovanja, zakaj tudi skrito govorjenje ne ostane brez kazni in lažniva usta umore dušo.“
Zgraditi je treba naše nadnaravno življenje. Ne sme nas zavesti misel: Dobro smo vozili, mislimo na sv. Pavla: Kdor misli, da stoji, naj gleda, da ne pade.“ ¡Svarilen je zgled Judov: Imamo Abrahama za očet§, na kar jim Jezus odgovori: „Bog more Abrahamu obuditi otroke iz kamnov.“ če so starši verni, ni še nezmotna vernost otrok. Poskrbeti je treba za verski pouk, posebej o problemih in zmotah, ki se danes širijo v svetu in vdirajo v življenje vernikov. Starši sami učite otroke in po verskih šolah zahtevajte resen verski pouk, ker je sicer škoda ienarja za njih vzdrževanje.
Na ta način gradimo božje kraljestvo — Cerkev v naših dušah, z-a kar smo prišli prosit Marijo pomoči pri Bogu in se za dosedanjo zahvalit.
Zunanja cerkev, katero Slovenci gradimo na čast Mariji Pomagaj v Buenos Airesu, bo le rahel izraz naše močne notranje Cerkve. Kot se ne ¡smemo bati žrtev pri ohranjevanju našega verskega življenja, tako ne pomišljajmo pred prispevki za gradnjo cerkve. Ni nam odveč, je le izraz zahvale Mariji, katero smo v stiski znali prositi, pa se ji v miru pošteno s tem tudi zahvalimo. Naši predniki so na visokih hribih, oddaljenih od večjih naselij, z velikimi žrtvami delali cerkve, slovenskemu narodu še danes v oporo in ponos.“
Sv. mašo je povzdignila močna ljudska pesem, katero je spremljal na orgle g. Štefan Drenšek.
Veliko rojakov je pristopilo k sv. obhajilu, katerega so razdeljevali trije duhovniki. Sv. maša je bila končana z mogočno pesmijo „Marija skoz' življenje“, ki je na vso moč prevladala na vseh ustnicah.
Tako je bilo romanje zaključeno in vrnili smo ¡se na syoje domove polni življenja v sredo dela, skrbi in zadovoljstva.
_____	J. R.
Slovenci v Argentini
Osebne novice
Zlata poroka. Ivan Mizerit in njegova žena ga. Ana, iz Gorice, praznujeta zlato poroko. Iskreno čestitamo!
CARAPACHAY
Mladinski dan
Že v dopoldanskih urah so se začeli zbirati v našem domu člani mladinskih organizacij, da obnove vsakoletno snidenje s športnim in kulturnim delom, povezanost med žarišči slovenske dejavnosti v Argentini.
Ne bom posebej poudarjal, da je bilo preskrbljeno za duševno in telesno hrano, posebej za zadnjo. Tu se hočem omejiti le na popoldanski kulturni del prireditve.
Predvsem morem ugotoviti, da kulturni del na naših prireditvah iz leta v leto pridobiva na vrednosti. Prav prijetno sem bil presenečen, ko sem na odru zagledal „punčke“ iz Palčkov, kako so postavile na oder vsaka svojo „goispodično . Vrzel, ki ¡se je pojavljala toliko let nazaj, ko je bilo vse ali prestaro ali premlado, se izpopol-Morda pa bo le še mogoče spraviti na oder kaj Cankarjevega, Jalnovega m se kaj.
Gospod Janez Tršan, ki je za Danilovo dvodejanko Oh, ta ¡Polona, zbral najlepše poganjke našega kulturnega drevesa, naj ima zadoščenje v tem, da je zarjavelo kolo dramatske dejavnosti v našem domu premaknil za en zob naprej.
V dvorani je bil popoln mir, najlepše priznanje režiserju in Igralcem.
Ako bi dal na tehtnico ¡Polono (Klemen Marija) in 'ženo dr. Koprive (Pirc Lučka)., kam bi se nagnila? Bi dodal Smrečnikovo (Pezdirc Monika) in baronico^ (Pezdirc Janika), bi ostala uravnovešena. Priložil Dolinarjevo (Žnidar Veri) na eno stian, na drugo pa Nežko (Klemen Ani). Ne gor, ne dol. Milica (Korošec Marta) in Lizika (Sienovršnik Marjeta) ne bi ¡spremenili lego igle na tehtnici.
Kateri naj dam večjo ceno? Nobeni —1 in vsem. Vse imajo kar najboljše pogoje za odrsko delovanje.
Scenerija prav primerna. Obleke, ki so dale prijeten priokus dejanjem in igralkam, zelo lepe.
Ko sem ze pri tem, naj omeni n stvar, o kateri smo še nekoliko v pe-jasnosti. Prva leta našega prihoda v Argentino je bilo precej trenja med nami, ali naj se da mladini možnost za ples, ali ne. Teža mnenj je bila proti. In danes?
Ko sem ^ gledal Polono, se me je ponovno začelo prijemati prepričanje, da se, bodo ekstremi zaokrožili sami
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
21.	[avgusta 1952 — št. 31
Na zadnjih olimpijskih igrah je nastopalo tudi tevilno športno moštvo iz Titove Jugoslavije. Med njimi so bili tudi veslači, ki so po končani Olimpiadi preteklo nedeljo nastopili v mednarodnem" tekmovanju v veslanju v Floersheimu pri Frankfurtu v Zahodni Nemčiji.
Kakor ostalim srečnikom iz sedanje komunistične Jugoslavije, ki ¡so lahko zadihali zrak svobodnega sveta, je tudi tem presedalo odvratno in krvavo vzdušje komunistične diktature doma in so se odločili, da se ne vrnejo več po nasilje tkim. „ljudske demokracije".
Notranji minister zahodnonem-ške deželne vlade Hesse je potrdil, da je osem jugosovanskih olimpijskih veslačev zaprosilo za politični azil, ker se nočejo vrniti v komnui-stično Jugoslavijo.
Tako je sedaj kar cela skupina jugoslovanskih veslačev, ki jih je Tito z državnim denarjem poslal na Olimpiado, opozorila svobodni svet na neznosno stanje, v katerem morajo živeti nesrečni narodi pod njegovo krvavo diktaturo. Spet nov zgovoren dokaz, da so trditve Tita in njegovih, da se komunistična diktatura v Jugoslaviji „demokratizira in humanizira" poceni varanje zahodnega sveta. * V
ob sebi. Prav bi bilo, da ne bi iskali življenja le v „asadu“ in plesu. Vmes kaže potisniti tudi kaj za plemenitost duše.
Gospod Aleksander Pirc je zbral nežna grla naših mlajših. Zapeli so tri pesmice: Ti domača hiša, Nova mladina in Visoko nad oblaki. Zborček ima možnost razvoja.
Petelin
RAMOS MEJIA
Žalna proslava ob peti obletnici smrti č. g. Janeza Kalana v Slomškovem domu
V	soboto 12. avgusta smo se zbrali v Slomškovem domu vsi, ki smo pokoj-' nega g. Janeza poznali, ga spoštovali in ljubili, da se poklonimo njegovemu spominu ob peti ¡obletnicij" kar nas je nenadoma zapustil.
Spored je skrbno pripravil in tudi povezoval posamezne točke prosvetni referent doma g. Marijan Loboda. Po pozdravu in napovedi programa je nastopil otroški zbor pod vodstvom gdč. Anice Šemrov in občuteno zapel večno lepo: Gozdič je že zelen. G. župnik Mali, prijatelj g. Janeza, nam je pokazal njegovo podobo kot lik slovenskega duhovnika, ki hodi za svojim Vzornikom zlasti po poti križi, ki pa bo gotovo oh sodbi zaslišal povabilo: Pridi, zvesti hlapec! Otroški zbor je nato dodal dvoje pesmi: Vetrič in Ko pride dan. Ko so izzveneli zadnji akordi pesmi, sta g. Maks Nose in Marijan Šifrer izmenoma prebrala globoko občuteni spominski članek, ki ga je pred petimi leti posvetil v Svobodni Sloveniji pokojnemu g. Janezu (šoštar-čkovemu gospodu) njegov najožji io-rojak Jamnikov Tine izpod Nun (univ. prof. dr. Tine Debeljak). Janez Bruia je prebral uvodnik iz glasila Slomškovega doma z naslovom: Fantje, skupaj držite! V njem je nanizanih vse polno Kalanovih misli, čeprav ga g. Janez ni napisal. Tudi ramoški pevski zbor pod vodstvom Gabriela Čamemika se je oddolžil svojemu velikemu dobrotniku in zagovorniku z dovršeno podanima: Jaz sem vstajenje in življenje in Vigred se povrne. Kalanov načelni članek: Slomškov dom, dom katoliških Slovencev, je prebral Janez Bruia, Marijan šifrer pa je prikazal g. Kalana kot graditelja naše skupnosti. Občuteno počastitev sta zaključili recitaciji dvoje Kalanovih črtic, objavljenih v Duhovnem življenju: Preizkušnja in Skrita žrtev. Brali so: ga. Kelčeva, Andiejka Kelčeva, Maks Nose in Franci Holosan. Za konec je vsa dvorana zapela Kalanovo najljubšo: Marija, mati moja.
V	nedeljo 13. avgusta dopoldne pa je naš dušni pastir g. Jože Škerbec oo udeležbi vernikov blagoslovil nov nagrobnik na pokopališču Villegas, kjer č. g. Janez Kalan čaka vstajenja.
SAN JUSTO
Prireditve v šoli Franceta Balantiča
Šola „Franceta Balantiča“ je priredila v zadnjem času dve prireditvi: roditeljski sestanek in otroški dan.
Na roditeljskem sestanku 23. julija je govoril Marko Kremžar. Govoril je o temi: Masa in osebnost. Jasno in globoko izvajanje je vzbudilo veliko pozornost. „Naša mladina ne sme ubrati pot, po kateri hodi masa. Zgraditi je treba osebnosti.“ Kaj storiti, da bomo to vedno bolj dosegalo?, je bila snov razgovora.
V	nedeljo, 6. avgusta, pa je šola praznovala otroški dan. Bogat program, ki so ga pripravile gospodične učiteljice Angela Klanšek, Katica Cukjati, Marica Zakrajšek in Mirjam Jereb ter voditeljica zbora gdč. Anica Mehle in gdč. Marija Krajnik pripravile, je vidno razveselil starše, ki .so prihiteli na prireditve. Po lepo uspelem programu je bi! srečolov, na katerem se je sreča najbolj nasmehnila Silvici Lovšin, učenki prve-ga razreda, ki je zadela otroško kolo.
EGIPT GOSPODARSKO ODVISEN OD MOSKVE	Mednarodni teden
ZAHOD STOJI OB STRANI
Poznal sem pametnega človeka, ki je imel navado reči, kadar je videi ljudi, ki so hiteli, da bi čim prej prišli do nekega zaključka: „Počakajte malo, da bomo čim preje lahko končali.“
Medtem ko se je egipčanski diktator Sadat pred kratkim odločil, da se bo deloma osvobodil sovjetske kontrole nad svojo vojsko in nad svojimi vo-jakimi načrti in nameni proti Izraelu, pa se iz 'sovjetske gospodarske kontrole Egipt še dolgo ne ho mogel izmotati. Moskva je egipčansko gospodarstvo tako močno podredila svojemu nadzorstvu, da mu Sadat enostavno ne more obrniti hrbet, če noče pogrezniti državo v gospodarski in temu sledeči politični kaos.
ZSSR je trenutno s 'svojimi financami vpletena v nič manj kot 102 različna podjetja v Egiptu, od ogromnega Aswanskega jezu do graditve velikih železarn in drugih gospodarskih kompleksov. V Egiptu deluje okoli 5000 sovjetskih civilnih strokovnjakov, v denarju pa je Moskva doslej vložila nad eno milijardo dolarjev.
ZSSR je poleg tega danes tudi največji trgovski partner Egipta. Trgovska izmenjava med Kairom in Moskvo znaša letno okrog 700 milijonov dolarjev. Skoro vsa proizvodnja egipčanskega bombaža in sadja odhaja v ZSSR v zamenjavo za kemične produkte, stroje in nadomestne dele. Moskva modernizira egipčanski zračni in pomorski promet, petrolejsko industrijo in gradi v Egiptu tudi atomske električne centrale. Mnogo zadevnih načrtov je sicer še na papirju, toda brez nadaljnjega gospodarskega sodelovanja z ZSSR si Egipt trenutno ne zna predstavljati, kako bi mogel ohraniti svoj materialni razvoj navzgor, ki ga je pred leti tako uspešno začel. Vsled hitrega naraščanja egipčanskega prebivalstva — letni prirastek znaša približno en milijon ljudi — se Sadat ne more odpovedati nadaljnjemu gospodarskemu razvoju.
Egipčansko gospodarstvo ni zgrmelo na tla ob vojaškem porazu leta 1967, prav tako ne vsled zaprtja sueškega
Severnoameriški zunanji minister William Rogers je pred nekaj dnevi dal ameriškemu dnevniku Miami Herald izjavo, da je verjetno, da se bo vietnamska vojna končala s pogajanji še pred ameriškimi predsedniškimi volitvami ali pa kmalu nato.
Rogers je dobesedno dejal „Mislim, da bomo ali prišli do premirja s pogajanji že pred volitvami, kar menim, da je možno, ali pa se bo to zgodilo kmalu po ponovni Nixonovi izvolitvi.“
Konvencija republikanske stranke se je začela minuli ponedeljek v Miami ter je bil brez vsakih problemov že v torek zvečer proglašen za republikanskega predsedniškega kandidata Richard Nixon. Republikanci tudi napovedujejo,
prekopa in konca rednega letnega dohodka 300 milijonov dolarjev, katerega je Egipt dobival od pobiranja prevoznine, ki jo je morala plačati sleherna ladja, ki je plula skozi prekop. Zaščitila ga je sovjetska gospodarska pomoč in le deloma dodatni fondi, s katerimi so priskočile Egiptu na pomoč bogate arabske petrolejske države Kuwait,, Libija in Saudijeva Arabija.
V minulih desetih letih je Egipt dobil tudi nad S00 milijonov dolarjev direktnih industrijskih posojil iz Moskve, 200 milijonov pa od prej omenjenih a-rabskih držav in od drugod.
Mnogi Egipčani, če ne morda večina, bi hoteli zamenjati sovjetsko gospodarsko prisotnost v Egiptu z zahodnoevropsko ali celo ameriško, toda trenutno takšen obrat ni na vidiku. Na Zahodu so doslej ostali kakor da jih ne zanima egipčansko-sovjetski vojaški spor. Niso pokazali praktično nobenega znaka da bi bili kakor koli pripravljeni nadomestiti sovjetske gospodarske napore v Egiptu s svojim denarjem, strokovnjaki ali materialom.
Zahodna Evropa se pripravlja na tkim. vse-evropsko varnostno konferenco in imajo zahodnoevropske vlade polne roke dela z zadevnimi načrti za takšno izpeljavo te konference, da si bodo zagotovile še varnejši obstoj ne da bi v zameno za to izboljšale položaj Moskvi in njenemu bloku. V ZDA so pred predsedniškimi volitvami ter Belo hišo zato zanima predvsem tisti del zunanje politike, od katerega je ameriški državljan neposredno prizadet: Vietnam.
Zato ostaja Egipt za zahodnjake trenutno kakor pozabljen, toliko boli. ker je kljub sovjetskim posegom ostal v svoji politični nastrojenosti čeprav ne zaveznik Zahoda pa nikakor ne zaveznik Moskve. To 'svoje stališče je potrdil še z nedavno povezavo s protisovjetsko Libijo.
da bo Nixon na novemberskih volitvah porazil svojega nasprotnika demokrata McGovema z absolutno večino.
Tudi McGovern je pred nekaj dnevi dajal izjave o vietnamski vojni in o svoji politiki do Vietnama. Izjavil je, da pričakuje, da bo v Južnem Vietnamu zavladala od komunistov kontrolirana koalicijska vlada, če bo on dobil volitve.
McGovern tudi zavrača Nixonove izjave, da bo komunistična nadvlada pomenila veliko krvoprelitje in teror v Južnem Vietnamu. McGovern je dobesedno izjavil: „Komunisti so; v preteklosti dokazali, da ko pridejo v vasi, ne pobijajo. Po vaseh, nasprotno, postavljajo šole, urejajo ceste in vzposta-
Petnajst kaznjencev, med njimi dva hrvatska ustaša, je minuli petek ušlo iz ječe v Kumli na švedskem. Ustaša 21-letni Miro Barešič in 23-letani An-djelko Brajkovič sta bila lanskega leta po uboju Titovega osebnega prijatelja in komunističnega poslanika na švedskem Roloviča obsojena od švedskega sodišča na dosmrtno ječo. Pretekli ponedeljek je oba mladeniča švedska policija spet ujela, IkTju je v ukradenem avtomobilu doletela cestna nesreča.
Maroški kralj Hussein je v trinajstih mesecih že drugič ušel atentatu na svoje življenje. Pred nekaj dnevi ga je skušala ubiti skupina maroških letalskih častnikov. 'Najprej so streljali na njegovo letala ko se je vračal iz Evrope v Maroko, nato pa bombardirali še njegovo palačo. Husein je ostal nepoškodovan. Sedaj razumljivo preganja zarotnike po deželi, istočasno pa je napovedal, da bo obnovil demokracijo ter je pozval maroške' stranke, naj začno spet delovati. „Vsem so na raz-nolago vsi državni položaji razen mojega prestola,“ je dejal Husein.
Britanski pristaniški delavci so se
pretekli teden po treh tednih stavke vrnili na delo. Stavka je resno grozila britanskemu gospodarstvu, ker je v mnogih ozirih, zlasti v preskrbi z živili, Anglija povsem odvisna od uvoza.
Kissinger, Nixonov zunanjepolitični svetovalec, je bil na kratkem obisku v Saigonu pri južnovietnamskem predsedniku Nguyen Van Thieu, nakar ie odletel v Tokio na razgovore z japon-skovlado. Saigonska vlada in ameriško veleposlanstvo v Saigonu sta vsak posebej izdala poročilo o Kissingerjevem obisku, nista pa poročala o vsebini razgovorov.
češkoslovaški komunistični diktator Husak vztrajno zanikuje, da bi njegova vlada uprizarjala politične procese proti 'svojim nasprotnikom v stilu Stalinovih procesov. Husak cinično trdi: „Mi samo vztrajamo na tem, da mora nri nas vsakdo spoštovati naše socialistične zakone.“ V minulem mesecu ie bilo na različne zaporne kazni obsojenih v češkoslovaški 46 tkim. libera-lov, češkoslovaških komunistov, ki se ;im ni posrečilo leta 1968 z Dubčekom spremeniti češkoslovaške 'komunistične rime v pomlad.
vi jo davčni 'sistem. Oni samo pridejo in prevzamejo oblast.“ Nato je še dodal: „Vem, da so storili veliko barbarskih in krutih stvari, toda mislim, da so bolj previdni v svojem postopanju s prebivalstvam kakor smo mi.“
Ker je nemogoče, da McGovern ne bi poznal komunizma in'komunističnega postopanja, kjer zavlada, so njegove izjave toliko bolj strahotno brezvestne.
Rogers napoveduje konec vojne v Vietnamu
MCGOVERN PREPUŠČA VIETNAM KOMUNISTOM
Vlada narodnega sporazuma v poljski emigraciji
Slovensko emigracijo vedno zanima, kako so politično organizirane tudi druge slovanske emigracije. Tako smo vedeli, da imajo namreč 'Poljaki v emigraciji že osemnajst let dve protikomunistični vladi: ene pravno-legalno — de iure — pod predsedstvom predsednika Poljske republike Zaleskega, drugo pa neke vrste de facto vlado Narodne enotnosti, ki jo je predstavljal Svet Treh, v katerem iso bili spočetka gen. Anders, vodja poljske armade v Italiji, gen. Bor-Komorowskí, vodja podzemske vojske med vojno v Varšavi in vojaški škof Gawlina, najvišja cerkvena avtoriteta Poljakov v emigraciji.
Vsi ti res reprezentatnvni predstavniki emigracijskega občinstva, so že u-mrli in nadomestili so jih manj znana imena. Letos pa je umrl tudi predsednik republike Zaleski, ki je imenoval za naslednika prof. dr. Stanislava Os-trowskega, nekdanjega župana mesta Lwow. Ta je torej takoj po nastopu mesta predsednika republike začel pogajanja za zedinjenje obeh predstavništev v eno samo resnično poljsko vlado narodnega sporazuma v emigraciji. 18. julija je prišlo do soglasja med političnimi skupinami, ko je Svet Treh v imenu svojih političnih strank podal ostav-go v roke predsednika republike, ta pa je istočasno razpustil dosedanjo poljsko oficielno vlado ter ustvaril tega dne novo vlado narodnega sporazuma v emigraciji pod predsedstvom odvetnika
Alfreda Urbanskega. Vladi 12 oseb iz obeh prejšnjih političnih skupin predseduje predsednik iz vrst Sveta Treh in znani socialistični voditelj. Med člani vlade je kot minister za „domovinske zadeve“ J. Poniatowski, ¡svoj čas obenem z našim predsednikom dr. M. Krekom vodja Intermariuma v Rimu.
Predsednik republike je v zaprisegi ministrov poudaril, da se bo spričo „vedno bolj rastočega raka zgodovine“ (ki ga z imenom ne imenuje) „naša usoda morda za mnogo let še poslabšala,“ toda prva naloga je „združiti vse politične sile in z močno roko voditi boj za vrnitev ¡svobode podjarmljeni Poljski.“ Treba je zato: „glasiti svobodnemu svetu resnico o Poljski, ki ima pravico do samostojne države na podlagi demokracije in krščanske civilizacije; braniti z vsemi sredstvi pravice Poljake kot naroda in kot države; združevati se v širše zveze kot del ali celota svobodne Evrope; sodelovati z istotako podjarmljenimi narodi sosednje in vzhodne Evrope; širiti zavest o grozoti sovjetskega imperializma; okrepiti pozornost na gospodarske probleme s čilijem samopomoči in drugih potreb za čals podaljšanega begunstva; navezati stike s “staro 'Polonijo” (s starimi naseljenci?) in njihovimi gospodarskimi zavodi; ustvariti raziskovalna središča in zasledovati ¡sodobne znanstvene, kulturne, gospodarske, politične spremembe; dajati varstvo in pomoč novi emi-
graciji; organizirati pomoč šolstvu, skavtom...; pomagati dnevnemu poljskemu tisku; .avarovati bolnike in starce; mladini je treba oskrbeti za poduk v materini besedi v govoru in pisavi; skrbeti za razvitje znanosti o poljski kulturi v emigraciji.“
Te naloge je predsednik republike dal predsedniku nove vlade, ki pa je nato v svojem imenu poudaril, da bo delal na to, da bi se zedinile še vse politične skupine (izmed 6 strank, ki so bile v Svetu treh, sta namreč dve odklonili sporazum); sicer pa je treba uporabiti vse moči za likvidiranje komunistične diktature na Poljskem ter pomagati do svobodnih volitev doma, ki bodo šele odločale o Poljski. Poljski narod je vedno spadal k zahodni evropski latinski kulturni sferi. Naloga vseh je delati, da se ta vrnitev čim prej približa.
Po zaprisegi je bila 20. julija prva seja enotne emigracijske vlade, ki je poudarila kot najnujnejše potrebe za svoje delo podporo vse emigracije, predvsem v štirih točkah: 1) ustanovitvi velikega državnega fonda, ki bo dal vladi neodvisnost od slednjih vseh tujih vplivov; 2) glasiti svobodo Poljske, naroda in države, tako sredi svojih kakor tujih ljudi; 3) razkrinkavati sovjetske načrte o komunističnem osvajanju 'sveta in 4) buditi vero, da bomo vzdržali rusko-sovjetski napad z združenimi skupnimi silami končno tudi zmagali. Svojo nastopno deklaracijo je vlada podčrtala s klicem po sodelovanju vseh: „v zadevi osvobojenja domovine je mesto za vse.“
Angleški filozof Francis Bacon (1561—1626)
Iz življenja in dogajanja v Argentini
PRETRESLJIVI DOGODKI
Različne situaeije in dogodki se vedno hitreje odigravajo v Argentini, čim bolj se bliža datum, ko naj bi narod na svobodnih volitvah odločil svojo bodočo usodo. Gotovo so stopile na pozor-nico odigravanja sile, katerim nikakor ne koristi mir in red, ki ga hoče vlada obdržati.
Vlada s svoje strani nespremenjeno izvaja svoje korake po že prej objavljenem „političnem koledarju“. Tako se je koncem preteklega tedna in v za četku tega glavna pažnja posvetila ustavni spremembi. Vojaška junta je osnutek predložila vrhovnemu sodišču, s strani katerega je, po mnenju opazovalcev, prejela nekatere kritike ali namige za spremembo; osnutka. Ta bi bil dokončno sprejet v teku tega tedna. Šele potem bi vlada bolj temeljito začela pripravljati tudi volilni zakon.
Druga točka, ki je gotovo pritegnila pozornost javnosti, pa je bila deklaracija, ki jo je izdalo vrhovno peroni-stično vodstvo. To je sedaj odločilo, po predhodnem razgovarjanju s Peronom, da se bo bivši predsednik vrnil v Argentino še to leto, „če le mogoče meseca oktobra“. Za tedaj da bodo tudi pripravljene edinice iz peronističnih vrst, ki bodo skrbele za varnost in fizično integriteto Perona. Kljub tem na-
povedim prevladuje mnenje, da se Peron, vsaj zaenkrat, ne bo vrnil. Je pa tudi opaziti v peronističnih vrstah preplah, zakaj se ne vrne že pred 25. avgustom, ko poteče rok za tiste, ki se mislijo predstaviti kot kandidati na prihodnjih volitvah.
Najbolj pa so javnost razburili In prizadeli dogodki v Rawsonu in Tre-lewu, na jugu. Tam so v torek ekstremisti napadli jetnišnico v Rawsonu, ubili enega paznika (ustrelili so vanj 13 krogel), drugega težje ranili, ter iz zapora rešili 25 zaprtih gverilcev. Ta-koj nato so pobegnili na razne strani, osvobojenci pa proti letališču v Trelew. Šest od teh je z nekim zajetim letal un -srečno ušlo v Čile, kjer so zaprosili azil. Ostalih 19 pa so varnostni organi zajeli in jih zaprli v vojašnici v Tre-lewu. Prijeli so tudi več ekstremistov, ki so pri napadu na kaznilnico sodelovali.
V torek, 22., v jutranjih urah pa je prišlo do novih spopadov. Gverilci, ki so bili zaprti v vojašnici (19 po številu) so znova poskušali pobegniti. Zajeli so kot talca višjega oficirja, a vojaštvo je s silo zatrlo pobeg: 13 gverilcev je bilo takoj mrtvih, 6 pa ranjenih, od teh sta dva kmalu umrla.
Preganjanje Azijcev v Ugandi
AMIN JIH OBTOŽUJE SABOTAŽE
Ugandski diktator Idi Amin je prej kratkim iznenada objavil, da je izdal ukaz, po katerem bo moralo zapustiti Ugando okrog 50.000 Azijcev, večinoma iz Indije, ki imajo britanske potne liste. Te ljudi je Aglija naselila v U-gandi pred več desetletji, toda obdržali so britansko državljanstvo. Izseliti se bodo morali do 9. novembra t. 1.
Poleg teh se je Amin odločil iz ■ gnati tudi vse druge Azijce, čeprav so ugandski državljani — teh je okrog
60.000	— od približno 180.000 črncev, ki so v Ugandi iskali zavetja kot politični begunci iz sosednih držav.
Pritisk britanske vlade in drugih za-
hodnih vlad Amina ni omajal ter so se v Londonu že 'sprijaznili z dejstvom, da bodo morali sprejeti zgoraj omenjenih 50.000 Azijcev. Začasno jih nameravajo naseliti blizu Londona.
Za Azijce z ugandskim državljanstvom, ki bodo z izgonom postali ljudje brez državljanstva, bodo morali poskrbeti Združeni narodi. Organizacija ZN za begunce, ki ima sedež v Ženevi, je že izdala zadevno objavo.
Jdi Amin navaja kot razlog za svojo odločitev „sabotiranje ugandskega gospodarstva in napredka, ki ga izvajajo v Ugandi ljudje azijskega poko-lenja.“
„Bosanski pogledi“
V	odnosih med Srbi in Hrvati je ena najbolj spornih točk določitev meje med Srbijo in Hrvatsko. Pri tem igra glavno vlogo Bosna in Hercegovina. Srbi dokazujejo da je Bosna in Hercegovina srbska, Hrvatje pa da je hrvatska. Mnogo člankov je že izšlo na obeh straneh in tudi celih knjig, v katerih dokazujejo Srbi svojo tezo Hrvatje pa hrvatsko.
V	tem sporu pa zavzemajo bosanski muslimani svoje 'stališče. To je, da Bosna ni ne srbska ne hrvatska. To tezo so zastopali v listu bosanskih muslimanov „Bosanski pogledi“, ki je izhajal od leta 1960 do leta 1969, na Dunaju. Ustanovitelj lista in njegov dolgoletni urednik je bil Adila Zultikarpašič.
Dr. Smai Balič, glavni sodelavec u-stanovitelja in urednik lista je nedavno izdal knjigo „Bosanski pogledi“ v kateri so objavljeni razni članki Zulfi-karpašiča in tudi izdajatelja knjige dr. Balica. Knjiga je posvečena 50-letnici Adila Zulfikarpašiča (23. 12. 21 — 23.
12.	71).
V	članku, ki je izšel leta 1962 v listu Bosanski pogledi in je sedaj ponatisnjen v tej knjigi je ustanovitelj lista postavil to načelno stališče:
„Bosna in Hercegovina je tako kompaktna ekonomska, kulturna in politična celota, da je njeno priključevanje pod vidikom periferne province nepravično in nenaravno. Še bolj pa je, nepravično in nenaravno njeno razbijanje ali razkosanje.
Nam Bosanskim muslimanom je nerazumljivo, da pravoslavni Srbi in katoliški Hrvatje hočejo priključiti Bosno Srbiji ali Hrvatski in to kot nekako provinco; še manj pa nam je razumljivo stališče, da se naša domovina razdeli.
Toda vedno bolj postaja jasno, da Bosanci vseh treh ver prihajajo do spoznanja, da je celovitost Bosne najbolj
idealna rešitev, ki ni samo v interesu muslimanov, ampak tudi Srbov in Hrvatov, ki bivajo v njej in da je to v interesu Srbije in Hrvatske. Dokler je bila namreč Bosna svobodna kraljevina, vse dotlej sta Bili svobodni tudi Srbija in Hrvatska.
Ključ svobodne Bosne smo mi muslimani iz Bosne, ki smo vsi zanjo. Zanjo so tudi vedno bolj katoliški in pravoslavni Bosanci in vedno bolj tudi hrvatski in srbski politiki in stranke v Srbiji in na Hrvatskem.
Zakaj? Zato ker Bosna pomeni mirno življenje med Srbi in Hrvati. Pot k demokraciji in svobodi in vseh naših narodov vodi preko svobodne Bosne. To spoznavajo tudi oni šovinistični krogi, oni nesrečni elementi, ki vid j o edino možnost v pobijanju in medsebojni borbi. Zato jim je največji trn v očesu ideja svobodne Bosne, enakopravne Hrvatski in Srbiji.
Po dogodkih druge svetovne vojne, se Srbi in Hrvatje ne morejo zediniti kako bi razdelili Bosno. To tem manj, ker Boisanci po vsem trpljenju tega nočejo. Toda temne sile so že na delu za razbijanje Bosne. V tem peklenskem načrtu naj bi bila prva žrtev mi muslimani.“
V članku, ki je bil objavljen aprila 1963, pa poudarja isti pisec:
„Bosanstvo ni nacionalizem ker ne vsebuje ne ekskluzivnosti, ne agresivnosti. Bosanstvo noče zajeti vseh, ki živijo v Bosni, tako da si vse izenači in podvrže. Mi, ki se čutimo Bosance, nočemo, da Bosanstvo vsilimo Srbom in Hrvatom v Bosni, niti, da bi se oni odpovedali katerikoli kulturni ali zgodovinski povezanosti, četudi smo prepričani, da v 'svoji duši niso indiferentni do Bosanstva.“
številke, ki so objavljene v članku iz leta 1964, dokazujejo, koliko sta trpeli Bosna in Hercegovina med okupacijo in
AÑO (LETO) XXXI. (25)
No. (štev.) 34
Po 80 letih
Stari latinski pregovor pravi: Tresejo se gore, rodi se neznatna miška. Naš pregovor pa, pravi, da iz malega raste veliko. V zgodovini vidimo, da marsikdaj na široko in s hrupom začete reči kmalu izginejo — poglejmo le fašizem, ali pa hitlerizem, ki je . prerokoval tisočletno vlado nad svetom — na drugi plati pa vidimo, kako neznatna skupina enakomislečih ljudi prične kako ustanovo, gibanje, načrt — brez hrupa, reklame in visokodonečih gesel, pa iz tega skoro nevidnega po-četka nastane nekaj velikega: naj n. pr. omenimo nastanek frančiškanskega ali jezuitskega reda.
Tak skromen, za široko javnost skoro neopazen obseg je imel prvi katoliški shod v Ljubljani, za vso Slovenijo, ko so se zbrali v dneh 29., 30. in
31.	avgusta 1892 k zborovanjem vsi vidnejši ljudje slovenskega katoliškega javnega življenja. Ni bilo zunanjih sprevodov in manifestacij, kakor smo jih bili na poznejših takih prireditvah vajeni, bila je pa cela vrsta dobro pripravljenih in resno predebatiranih referatov, ki so rodili važne resolucije — sklepe tega prvega splošnega katoliškega zbora, ki niso ostale prazna Beseda.
Te resolucije so obravnavale prav vse panoge slovenskega javnega življenja. In zgodilo se je, kar se bolj redko zgodi, da niso šle v arhiv, ampak so se kar v celoti vzele zares in izvedle.
Ena perečih nalog shoda je bila: poudariti naše Katoliško prepričanje na celi črti, ne le v zasebnem, ampak tudi v javnem življenju. Treba je bilo „ločiti duhove“, da se bo narod z jasno katoliško doktrino moprel upreti prodirajočemu svobodomiselstvu od strani slovenskih Hudi in od s+ram' tulcev, ki smo 'im bili ua poti nri niihmuh načrtih. 7a marsikoga., ki se je v slogaštvu udobno počutil, je bila nova teza kai neprijetna in so jo dolvo preboleval'.
Trišlo le do nove oblike naševa. no-litičueo-a živlienie. Nastala ie politična stranko q katoliškim propramom. ki se jo róznele preimenovala v Bliymn-ehn liudsko stranko. Ta. nnS, politična formeciln. je dole-a desetletia, kot večinska stranka, ki ji je dajalo do 75G vo!ilc»v svoje glasove, je najprej na Dunaju, nato pa v Beogradu zastopala težnje našega naroda. Samo enkrat, ir ta stranka izgubila zaunanje večine vodičev in to v najusodnejšem trenutki našega obstoja po združitvi v Jugo-slavjlr • pri volitvah v ustavodajno 'kunščinn, ki je sprejela centralistično ustavo. Ta oslabitev stranke je imela svoi vzrok v notranji razcepiienosH. ki m ,ie oslabela ob koncu prve svetovne voine. in katere rane so se le polagoma zacelile.
Ta shod je položil temelje slovenskemu krščansko socialnemu gibanju, ki je dobilo spodbudo v zgodovinski encikliki Leona XIII.: Rerum novarum. Naš narod je bil v tistih letih priča edinstvenega razmaha na vseh poljih javnega življenja.
Verske organizacije, zlasti Marijine kongregacije so ustanovili prav v vsaki župniji.
Kmeta so reševale oderuhov hranilnice in posojilnice, prodajne in nabavne zadruge, strokovne organizacije za kmete, delavce, obrtnike.
Izobraženci so dobili svoja akademska društva, kulturni ustvarjalci možnost svojega razvoja.
Kultura se je začela širiti iz mest na vasi, prav do zadnje gorske koče. Mohorske' knjige, mesečniki, tedniki in celo dnevniki so prihajali v tako visoko število slovenskih domov, da so se tujci čudili, kako je mogoče, da ta mali narod toliko bere. Ni bila redkost najti v slovenskih kmečkih domovih skrbno negovano slovensko knjižnico. Ko so hitlerjanci med zadnjo vojno ropali po štajerskem in Gorenjskem te družinske zaklade in jih sežigali, se kljun sovraštvu niso mogli načuditi, kake. da ta narod toliko bere.
ESLOVENIA; LIBRE
BUENOS AIRES 24. avgusta 1972
p aaaaa ■■■■■■■■■■■■■ m ■aasaaaa ■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■


ITALIJANI ŠE VEDNO NE PRIZNAJO MEJE
ZANJE ŠE VEDNO OBSTOJATA CONI A IN B
Kakor smo že večkrat poročali, Italijani še vedno niso pozabili na Londonski pakt iz leta 1915, po katerem so dobili pod svojo oblast Trst, Istro. Primorsko, pa še del Dalmacije. Čeprav so večino tega ozemlja izgubili po II. svetovni vojski in je bila potegnjena meja med Jugoslavijo in Italijo, še vedno izrabijo vsako priložnost, čeprav nima nič opraviti s problemom mednarodnih meja, da privlečejo na dan svoie prikrite zahteve o bivši „coni B“, o ka-kateri govore kot o italijanski še neodre-šeni zemlji.
Taka priložnost se jim je ponudila ko je 4. avgusta v Trstu izbruhnil požar v naftovodu v industrijskem pristanišču. Slučajno se je to zgodilo en kilometer od jugoslovansko-italijanske meje. In da so označili to dejstvo, so v veliki večini italijanski veliki dnevniki omenjali to mejo na razne načine kot mejo med cono A in conoi B, nika-
Stroj Ima prednost pred človekom
PROBLEM DELOVNIH NESREČ V SLOVENIJI
Med problemi, ki stalno tarejo odgovorne organe v Sloveniji, gotovo ni na zadnjem mestu vprašanje nesreč na delovnih mestih. Kljub temu, da se nesreč popolnoma gotovo ni mogoče ogniti, preseneča dejstvo, da se je lani v S!l|oveniji pri delu poniesrečilo okoli
50.000	delavcev, številka, ki ne govpri v prid domačim oblastem.
Ko ljubljansko Delo prinese to statistiko, podaja sledeč komentar: „Znašli smo se v tako imenovanih zaostrenih pogojih gospodarjenja, ko gre za čim večjo proizvodnjo — in včasih je storilnost pri strojih večja, če delavec opusti ta ali oni predpisani varnostni ukrep. Konec koncev je tudi tehnologija vedno zahtevnejša. Veliko pa je
kor pa ne kot mejo med Italijo in Jugoslavijo, kakor da bi še vedno eksistiralo Svobodno tržaško ozemlje, ki ga seveda oni zahtevajo zase.
Največji italijanski jutranjik Corrie-re della Sera je pisal o „cesti, ki vodi k bližnjemu prehodu v cono B,“ rimski 11 Messaggero pa je pisal o „demarkacijski liniji s cono B“. Približno enako označujejo to mejo še Corriere di Na-poli, desničarski Roma in neofašistični II secolo dTtalia.
Drugi časopisi, desničarski 11 Tempo, Corriere del Informazione kakor tudi demokrščansko glasilo 11 Popolo, pa so pisali, da je bil kraj nesreče blizu „demarkacijske linije z jugoslovansko cono Istre* oziroma „blizu demarkacijske linije s cono B Istre“, kar vse kaže, da še vedno žive v preteklosti oziroma, da ne sprejemajo kot dokončne meje med Italijo in Jugoslavijo, in da imajo še vedno poželenje po naših krajih.
krivo to, da delovne organizacije nimajo finančnih in strokovnih možnosti poskrbeti za vse varnostne ukrepe in napraviti delo varno.“
Tako zopet pridemo na isto točko, ki se pri komunistih vedno ponavlja. V teoriji je delavec tisti, ki zavzema prvo mesto v njihovih prizadevanjih, v praksi pa je toliko drugih stvari, ki imajo prednost: proizvodnja, tehnologija, pomanjkanje finančnih sredstev, večje ali manjše strokovne zmožnosti. Sploh, stroj ima prednost pred delavcem, v taki meri, kot da je celo človekova integriteta hudo ogrožena. Pač diametralno stanje kot pa ga lahko vedno opažamo v „kapitalističnih“ zahodnih državah.
Pidieron asilo en México dos músicos rusos
Fuentes del gobierno mexicano anunciaron el pasado lunes 21 del corriente, que dos músicas soviéticos de un espectáculo musical de Leningrado en gira por México, pidieron asilo político en este país. El asilo les fue concedido el mismo día.
Alejandro Ivanov y Yuri Grodezki, integrantes de la orquesta del espectáculo, no se presentaron a tocar el sábado por la noche en el Palacio de Bellas Artes, expresó David Llano, un promotor peruano que coordina la gira de los soviético1.
Llano dijo que los dos músicos, de 35 y 30 años respectivamente, fueron vistos por última vez el sábado por la tarde cuando anunciaron que iban al cine.
Con el asilo en México de Grodezki e Ivanov, son dos artistas más, detras de la cortina de hierro, que, como tantos otros, desde que en el Este Europeo se instauró el inhumano régimen comunista, han elegido la libertad.
$ Akademik prof.
Prosvetno življenje v Sloveniji je bilo nekaj, kar drugod kar niso mogli doumeti. Para, ki je štela tisoč duš, ali pa še ne, pa je imela svoj društveni dom, gledališki oder, pevski zbor, tamburaše ali godbo na pihala, pa še telovadne odseke za mladino^ ki se je umsko in telesno krepila in ostala moralno zdrava.
Prvih 25 let po shodu je narod preživel v Avstriji, razdeljen na štiri dežele, kjer so ¡Slovenci v stoletjih tujega gospodstva dostikrat pozabljali, da so enota: bili so Štajerci, Primorci, Korošci in Kranjci, ti zadnji edini, ki so imeli večino v deželi in is- tem nekaj pravic, ki jih sosedje v deželah, kjer so bili v manjšini, niso mogli priboriti. Kdor ne pozna teh razmer, ne more razumeti spremembe, ki je nastala, ko smo Slovenci kot enota, žal zelo okrnjena, vstopili v Jugoslavijo in se začeli uveljavljati kot narod tudi v političnem pomenu besede. Drugih 25 let po prvem katoliškem shodu, ki smo jih preživeli v novi državi Jugoslaviji, je bila nepretrgana borba za naše narodne pravice, ki so nam jih številčno močnejši kratili, pa tudi doba velikih pridobitev na vseh poljih, ki so nam dale značaj naroda, ki ima vse predpogoje, da se kot narod samostojno razvija.
Zadnjih dobrih 25 let je doba, ko je komunizem, kateremu je bila prodana naša domovina, storil vse, da bi uničil sadove 50 letnega gigantskega dela za naš narod, ki ga je sprožil ta navidezno neznaten sestanek krščanskih ljudi pred 80 leti, ki je ne le položil načelne temelje naše bodočnosti, ampak je šel tudi na delo, ki je načrte uresničilo.
Ta mala skupina katoliških Slovencev je imela vso oporo v dveh cerkvenih knezih: v škofu in poznejšemu kardinalu Missiji in v profesorju, poznejšemu škofu Mahniču. Oba sta, vsak v skladu s svojim značajem, dala idejne temelje slovenskemu krščansko-social-nemu gibanju. Peščica katoliških izobražencev, skoraj bi jih lahko na prste
našteli, je z vso energijo začela in nadaljevala delo za narod na vseh panogah. Mladi duhovski rod, na čigar ramah je v onih čarih slonela naloga prinesti ideje katoliškega shoda v zadnjo gorsko faro, je poprijel za delo z neverjetnim navdušenjem in z nepričakovano požrtvovalnostjo ljudstva, ki je pomagalo graditi lepšo bodočnost sebi in svojim potomcem. Ti mladi duhovniki so šli v semenišču skozi šolo dr. Evangelista Kreka, ki jim je znal z besedo in zgledom vcepiti ljubezen ds dela za narod. Na politično-gospodar skem polju je postal nesporna avtoriteta dr. Ivan Šušteršič, mož izrednih sposobnosti in rojen ljudski voditelj, ki je dal življenje naši katoliški politični organizaciji in vsemu ostalemu sklopu našega javnega življenja, ki se je javljalo zlasti v zadružništvu in v organizaciji našiF kmetov, obrtnikov in delavcev, ki so se takrat v industrijsko nerazviti deželi šele začeli pojavljati in ki jim je socializem z nemških krajev dopovedoval, da za delavca ni mesta drugod, kot v njihovih razredno-bojnih organizacijah. Prav je, da omenimo na tem mestu enega naših največjih gospodarskih genijev, kanonika Evgena Lampeta, ki je s svojimi sposobnostmi kot deželni odbornik, uredil kranjske deželne finance in ki je ob koncu vojne pozabljen in od mnogih zaničevan umrl. Bil je ena izmed nepotrebnih žrtev naših krivičnih sodb in osebnih nasprotovanj.
Ne smemo ob tej priliki pozabiti naših velikanov v javnem življenju, ki so v teku let po katoliškem shodu nadaljevali začeto delo: na cerkvenem polju nadškofa Jegliča in Sedeja, na političnem dr. Korošca, dr. Natlačena, dr. Kulovca in cele vrste ljudi, ki so stali v drugi vrsti, pa so dali vse, dostikrat svoje zdravje in svoje dobro ime za to, da bi bilo nam bolje. Vsem tem znanim in neznanim junakom naj veljajo te vrstice kot zahvala, v imenu naših ljudi doma, ki njihovih imen ne smejo zapisati.
Kk
Dobili smo žalostno sporočilo iz Ljubljane, da je tam 10. avgusta- po kratki bolezni umrl akademik univ. prof. dr. France Stele v 86 letu starosti. Zopet je slovenski narod izgubil enega svojih velikih sinov, ki je pustil globoko sled svojega do zadnjega delovnega življenja v naši kulturni zgodovini. Po akademiku zgodovinarju prof. dr. M. Kosu je zdaj odšel še pet let starejši umetnostni zgodovinar dr. Stele. Kdo ga ni poznal ne le po njegovem delu, temveč tudi po njegovem licu? Saj je kot svo-iečasni vodja Spomeniškega varstva za Slovenijo prepotoval gotovo večkrat vso Slovenijo, opisujoč in nekajkrat tudi na novo odkrivajoč neprecenljive zaklade naše srednjeveške cerkvene umetnosti no naših gorskih svetiščih. Na vsakem koraku si naletel na sestavke izpod niegovega peresa ki jih ni le na stotine, temveč gredo v tisoč, če ne celo č0z! Toda Stele ni bil samo pisec, temveč tudi organizator znanstvenih ustanov, ki so terjale mnogo administrativnega dela, bil ie šolnik, ki je desetletja vzgajal učence, pa tudi urednik lenoslovnih in znanstvenih revij najvišiih kvalitet. Bil je človek d°la, neutrudnega, nenehnega dela, ki mu ie posvetil življenje do zadnjih dni.
Ta tihi in marljivi kulturni delavec se ie rodil v Tunjicah 1. 1886 ter ie r>red kratkim izpolnil 85 !•*£. Ob tei priložnosti se ga je spomnil kamniški lokalni list in slika iz tistih dni je kazala, da ho Stele še dolgo lahko živel in ustvarjal pri izredni duševni svežosti. Toda obisk domu ie bil obenem trdi niegovo ‘slovo od rojstnega kraja.
■Po ljudski šoli v domačem mestu ie študiral gimnazijo v Kraniu. nato na šel na dunaisko univerzo. Tam je Istočasno z Izidorjem Cankariem in Voie-s'avom Moletom predstavlial tisto čudovito umetnostno zgodovinsko trojko, ki ie iz Dvoraškove šole ustvarila mo-r*°rno slovensko umetnostno zgodovinsko znanost in jo dvignila v mednarodno priznanje. Stele se je v tem času udeleževal tudi aktivno katoliškega akademskega organizacijskega življe-nia. saj ie bil urednik Zore, ter tudi delegat v medslovanskem katoliškem vspučiliškem gibanju, kar ga je vezalo že tedaj močno s Poljaki. Po promociji 1. 1912 je postal vodja Spomeniškega urada na Kranjskem, ter je takoj varstvo spomenikov postavil na modeme principe in ga pozneje razširil na vso Slovenijo. Toda že 1 1914 ga je vojna zanesla na rusko fronto, kjer je prišel v rusko ujetništvo. Prav to pot je šel tudi njegov tovariš dr. Mole in našla sta se spet v Sibiriji, kjer se je Mole v Omsku celo habilitiral. Ujetništvo je Steletu dalo priložnost, da se je izpopolnil v vseh ne samo slovanskih, temveč tudi evropskih jezikih, Mole piše v Spominih, da celo tatarskih! Tako se je po svojem ogromnem znanju jezikov usposobil za poznejše delo na mednarodni gladini. Preko Sibirije, Vladivostoka, Japonske in Južne Amerike — če se ne motim, ga je pot vodila preko Buenos Airesa —, se je tako okrog sveta vrnil domov, kjer je takoj posegel v sredo kulturnega dogajanja po prvi svetovni vojni.
Kot vodja Spomeniškega varstva je popisal vso Slovenijo predvsem glede umetnin srednjega veka od 12. do 16. stol., ki so se. njemu pokazale prvemu v celoti, v zgodovinski povezanosti, odvisnosti od tedanje evropske umetnost-
dr. Franc Stele
ne prakse, pa tudi v lastni slovenski vrednosti in kvaliteti. Tega dela plod so njegove umetnostne zgodovinske študije v Domu in isvetu, pozneje v Zborniku umetnostno zgodovinskega društva (Spomeniki kamniškega dela) in v knjigi Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, ki je prva modema sinteza u-metnostnega dogajanja med Slovenci. Predhodni Stegenškovi, Mantuanijevi, Steskovi pa tudi Malovi pregledi so bili bolj registracija gradiva, kot njega razvojni oris in ocena. Odslej se je vedno bolj poglabljal v slovensko srednjeveško stensko slikarstvo, ki je postalo osrednje njegovo torišče raziskavam'. Te je nato izdajal v več knjigah, predvsem v monumentalnih zvezkih Ar-tis iSloveniae, ki jih žal ni dovršil. Toda tudi na druga umetnostna polja je posegel, zlasti kot dolgoletni urednik Doma in sveta (skupno z dr. Koblarjem), in poeneje kot profesor na univerzi (po 1. 1938, ko je zapustil stolico prof. Cankar), predvsem na arhitekturo. Tja ga je vabilo genialno delo njegovega prijatelja arhitekta Plečnika, kateremu je posvetil več knjig razlag in opisov (Architectura perennis, Napori in študije v DS). Toda tudi v najnovejše sloge je vnašal svojo voditeljska mnenje, saj je pravzaprav z njim v zvezi vznik in porast slovenskega ekspresionizma z brati Kralji in dragimi; da tudi v najnovejši abstraktni umetnosti je povzemal svoj glas in jo usmerjal v bodočnost. Ni bil samo u-metnostni zgodovinar, temveč tudi u-metnostni kritik. Prav na tem področju, je dobi svoj svetovni glas, ki mu ie pridobil ne samo Prešernovo nagrado v Liubliani, temveč tudi Herderje-'To v Nemčiji.
Toda Stele ni bil samo umetnostni zgodovinar. Bil je tudi organizator znanstvenih društev, ne samo Umetnostno zgodovinskega, ki ga je vodil, in ni bil samo član Modeme galerije, bil je vodja umetnostnega oddelka na Akademiji znanosti in umetnosti in urednik njega izdaj. Poleg tega je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil tudi dopisni član zagrebške in srbske ter drugih mednarodnih društev. Bil je od z'ačetka tajnik slovenskega PEN kluba, ki ga. je večkrat — zaradi znanja tujfh jezikov — zastopal pred mednarodnim svetom. U-deleževal se je kot predavatelj tudi bi-zantoloških, arheoloških in zgodovinskih mednarodnih kongresov, kjer sta bila niegovo delo in njegov glas vedno upoštevana kot mednarodno veljavna. Kot prijatelj noljskega naroda, je bil pred vojno tudi častni konzul Poliske države v Ljubljani, ter je bil tudi po vojni vabljen na Poljsko, o kateri kulturi je vedno rad pisal (Poljska 1939). Pa tudi nri uredništvih raznih reprezentativnih zbornikih, ki so jih izdajale slovenske oblasti pred vojno ali po njej, ni manikala njegova roka, ki je bila vedno pripravljena delati in ustvarjati, nikdar pa razdirati, kakor je zapisal o njem njegov naslednik dr. Cevc. Pri Plečnikovi uredbi mesta Ljubljane je imel pred vojno veliko odločujočo besedo tudi Stele.
'Vedno se je rad spominjal tudi emigracijskih prijateljev ter je z ljubeznim in priznavanjem ¡spremljal naše kulturno delo. Med nami ne bo pozabljen. Naj počiva v miru!
td