Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Miti prejeman: za salo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 > — > fetrt t. > 6 » 50 » Mesec > 2 > 20 > i eprsvniStvu prejeman: za aelo leto naprej 20 K — h pol leta > 10 » — » tetrt » » S „ — » asesec » 1"» 70» Za pošiljanje na dom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, uefrarikovana pisma d« vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- mških ulicah št. 2,1., 17. Izhajavsakdar .izvzemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 117. V Ljubljani, v ponedeljek, 25. maja 1903 Letnik XXXI \ljubljana za Hrvate. 'PrnKTkrščansko - socialnega delavstva, naj se združijo v Ljubljani vse slovenske stranko, da povzdignejo svoj glas v prilog Hrvatski, je imel včeraj najlepši vspeh. Slovenska Ljubljana je složna manifestirala za Hrvatsko, potihnilo je strankaratvo in mož ob možu emo stali združeni v ideji, ki nam kaže lopšo bodočnost. Da bi le umevali to idejo in uredili svoje postopanje tako, da bi ta ideja ne kazala se lo v klicih »Živela Hrvatska«, ampak da bi se ta ideja v -okvirju habsburške dinastije dejanski izvrševala ! Središče Slovenije, bela Ljubljana, je včeraj manifestirala za hrvatsko misel in ta misel naj prepodi narodno mlačnost in ljubezen za delo v dosego ljudskih pravic okrepi mej nami! Že ot tri četrt na 10 uro je bila ve lika dvorana »Mestnega Doma« natlačeno polna. Nad 8000 mož je stalo v dvorani, na galeriji pa so bile slovenske dame; pred »Mestnim Domom« je bilo tako polno, da se lahko računa, da je tudi tu stalo blizo 3000 oseb, tako, da je vseh udeležnikov bilo gotovo nad 6000. Z »Mostnega Doma« je plapolala črna zastava v znak sožalja z brati Hrvati. Shoda se je udeležil župan Hribar z mnogimi cbč. svetniki, kato liskonarodno državnozborsko delegacijo so zastopali gg. poolanci P o v š e , dr. Z i t -nik, P i' o i f e r in Pogačnik, od narodnonaprednih poslancev smo opazili poslanca dr. T a v č a r j a in P i r c a. Tudi mnogo obč.askih odborov iz okolice je bilo navzočih. Razni hrvatski časopisi so poslali svoje poročevalce, tsko »Obzor«, »Hrvatsko Pravo«, »Jedinstvo«, »Hrvatska Kruna« (g. Damjana Katiliniča), tudi dunajski časopisi so imeli na shodu svoje poročevalce. Tudi mnogo drugih milih gostov iz IlrvatBke, htre in Dalmacije smo opazili na shodu. V dvorani ste viseli dve veliki hrvatski zastavi z grbi Hrvatske. Vlada je skrbela za shcd e tem, da je bilo koneignirano vojaštvo, tudi vsa mestna policija je bila na nogah, a razun par slučajev proti večeru, povzročenih od nekaterih mladih ljudij, ni bilo povoda posiedovati. Otvoritev shoda. Shod je otvoril g. Ji ž. Gostinčar, ki je govoril približno tako-le: V ime pripravljavnega odbora vas najtopleje pozdravljam. Ogromna udeležba je dokaz, da umevate pomen shoda in da vas preveva zavest, da smo Hrvatje in Slovenci rodni bratje. (Gromovito pritrjevanje.) oestali smo se, da protestujemo proti krivicam, ki se gode Hrvatom od mažaron-ske vlade. Nastane le vprašanje, ali smo opravičeni protestovati proti dogodkom na Hrvatskem? (Več klicev: Smo! Smo!) Jaz menim, da smo popolno opravičeni v to, in sicer iz sledečih razlogov: Prvič, smo Hrvatje in Slovenci istega slovanskega pokolenja, vsled tega nas veže medsebojna bratska vez. Drugič smo opravičeni in dolini protestirati s sccijalnega stališča. Hrvatski narod je gospodarsko tlačen in teptan. Vlada zabranjuje vsako združevanje v svrho zboljšanja socijalnih razmer na Hrvatskem. Ta socijalna beda se tiče tudi nas in vsled tega smo opravičeni protestirati proti nasilstvu v tem obziru. Tretjič smo opravičeni ugovarjati proti zatiranju Hrvatov z državnega stališča. Leta 1848 so Hrvatje pod vodstvom Blavnega Je-lačiča (Vsi zborovalci se odkrijejo in burno kličejo: Slava Jelačiču 1) rešili našo državo propada, zato moramo mi kot avstrijski dr- žavljani protestirati proti zistomu na Hrvatskem. Žalostno je, da se strelja ljudi, ki branijo zakon. (Hrupni klici: »Pereat He dervary!») Ko bi danes živel sl. hrvatski pe snik Peter Preradovic, ki je bil general avstrijske vojske, bi pač s podvojeno žalostjo zapel: aiavjani, Slavjani, Vi naroda sluge, Vi čuvari caratva i drugovi tuge. Tudji vi kmetovi, tuJji vi vojaci, Kde so vaša prava ? Kde vaši barjaci ? Nato predlaga g. dr. J. Ferri-ja, hrvatskega državnega poslanca za Dalmacijo predsednikom shoda. Viharno soglasno pritrjevanje. Dr Ferri prevzame predsedstvo. Dr. Ferri: Prvi puta je to u mojem životu, što stupam pred toliki broj Slovenaca. Pohrlio sam veselo u Ljubljanu, jer sam dobro znao, da dolazim medju svoje ljude, medju svoj narod. Gospodo! zašto smo se sastali, najbolje pokazuje evo izvješena črna zastava. Sastali smo se, da damo izraza nad hrvatskim do-gadjajima, da se sjetimo na hrvatske žrtve, a ujedno da upozorimo više krugove, neka se več jednom učini kraj nasilju i bezakonju u Hrvatskoj. Neču da duljim: prijavilo se je drugih govornika, koji če u jasnim črtama prikazati stanje u Hrvatskoj, a ja samo velim: narod, koji ima tako sjajnu historiju izza sebe, neče i ne može postati žrtvom mega-lomanije, takovoga naroda ne može nestati sa lica zemlje. Vi ste se, bračo Slovenci, sastali, da protesfirate protiv onoga, što se u Hrvatskoj zbiva, da se naime bezzakonje i nasilje brani s oružanom šilom. Svi mi ustajemo na obranu zakonu, ali na obranu njega ne ustaje onaj, koji sjedi na banskoj stolici (Pfui! Abzug Hedervary!), na obranu zakona ne ustaje niti njegova verna klika. (Pfui! Abzug madjaroni!) To je klika, koja nastoji, da Hrvatsku i Slavoniju dovede do prosjač-kog štapa..... Takova je evo gospodojuča stranka u Hrvatskoj, ali Hrvat ipak nalazi utjehe, na-lazi zaloga za bolju budučnost: nas Hrvate bodrit če u ovoj borbi vaše simpatije, bračo Slovenci, odziv sa vaše strane. Svi čemo se prije pretvoriti u prah, no nam izgine mila domovina! (Dolgotrajni plosk.) Bračo Slovenci! ja vam još jednom najlepše zahvaljujem na mnogobrojnom odzivu za hrvatsku stvar, a zahvaljujem vam posebno na časti i povjerenju, koje ste izkazali meni. (Več minut trajajoče ovacije dr. Ferriju.) Fodpredsedstvo shoda. Dr. Ferri predlaga, da se izvolijo shodu za podpredsednike: za katol. narodno stranko svetnik trg. zbornice g. Ivan Kregar, za narodno napredno stranko g. dr. Milan Hribar, za kršč. soc. delavstvo g. Jož. Gostinčar, za soc. demokracijo g. K o c m u r. Predsedstvo je bilo soglasno izvoljeno. Govornik katol. narodne stranke. Viharno pozdravljen nastopi drž. poslanec dr. Žitnik, ki jo govoril: Dragi iojaki! Ze ob raznih veselih dogodkih so se zbirali Slovenci in Hrvatje v beli Ljubljani ali v kraljevem Zagrebu. Povod današnjemu shodu pa so žalostni dogodki na Hrvatskem, žalost in tuga, ki rd-meva preko Kulpe in Velebita po vsem slovanskem jugu, po vsi Avstriji, da povsod, koder obsojajo krivice strahovlade ter imajo sočutja do zatiranega trpina. Ia čo dogodki na Hrvatskem vzbujajo pozornost Bkoraj vse Evrope, ali naj bi mi Slovenci kot najbližji bratje po krvi in jeziku molčali, ko je kruta usoda zadela našega brata, s katerim smo stoletja delili žalost in veselje, s katerim smo ramo ob rami odbijali divje mongolske, hunske in turške druhali? (Burno odobravanje.) Ne, kri ni voda, in kri nam sili v glavo in pest, ko vidimo krivico trpeti oni narod, ki je žrtvoval življenje in imetje za habsburško državo, ki je z mečem v rokah stal na braniku za krščanstvo in zapadno omiko, ki ga je zgodovina proslavljala kot »ante- murale christianitat.a« — živo stražo krščanstva. (Burno odobravanje ) Zato se mi racluje srce, ko vidim tukaj zbrano nešteto množico slovenske inteligence, naših vrlih kmetov in zavednih delavcev slovenskih, da skupno izrazimo svojo ljubezen in sožalje do naroda hrvatskega, ki ga tepta železna peta. (Gromovito odobravanje.) Ali to zasluži narod hrvatski ? (Burni klici: Ne!) Narod, ki je opetovano rešil Avstrijo razpada, ki je na stoterih bojiščih v potokih prelival kri »za kralja i domovino« t> Hrvat in olovenec sta skupno odvračala turške čete preko Kulpe in Save in 1. 1848 je hrvatski ban grof Jelačic rešil prestol s hrvatskimi polki proti izdajstvu madjarskega naroda, kateremu je sedaj izročen na milost in nemih st. Hrvatski polki so 1. 1859 in I. 1866 stali v prvih vrstah na italijanskih bojiščih proti sovražniku za vladaria m dom. To so oni hrabri polki, o katerih je rekel že Napoleon I.: *D»ite mi hrvatske polke, in premagam vso Evropo!« (živahno odobravanje.) In kaj je sedaj storil narod hrvatski, katera je njegova krivica, da ga zapirajo m streljajo? Krivica je ta, da brani zakon, ki ga je potrdil sam presvetli cesar in kralj. (Burni klici: Proč z banom!) Leti 1868 je ogrski minister Deak rekel Hrvatom: »Tu imate belo polo in zapišite svoje zahteve!« Zgodilo se je. a Mad|ari so to pogodbo prelomili, ker Hrvatom vsiljujejo proti zakonu svoj jezik, madjarske napise in za stave. Madjari sovražijo Hrvate, a se jih tudi b o j ('.. Zato bi jih radi tudi gospodartiko uničili, da bi petem svoio zastavo razobesili nad cslo Hrvatsko preko Save do Adrije. (Burni klici: Nikdar to ne sme biti.) Vzeti jim hočejo narodne svetinje, a konečno še kruh, da so izselijo v Ameriko in Avstralijo iz domovine, ki so jo napojili s solzami in krvjo. Ako pa mora junaški narod izbirati med žalostno smrtjo za lakoto in častno smrtjo na bojišču, izbere si raje zadnjo, ker tako ga uči zgodovina slavnih pradedov. (Živahno odobravanje) V narodu hrvatskem živi še duh junaških banov Bakačev, Zrino-vičev in Jelačičev. (Burno pritrjevanje). Z vso pravico torej protestujemo, da silijo hrvatski narod, da izpije zadnjo kapljo grenkega pelina iz polne čaše. Ako je res narod madjarski viteški narod, on sam mora zaklicati merodajnim faktorjem: Stoite! Dovolj je nevolje, tuge in razdvoja! (Živahno pritrjevanje!) Ugovarjati moramo v imenu skupne ces. armade z ozirom na § 70 vojaškega službenika, da morajo tudi naši polki braniti Gesslerjev klobuk, ki visi na novi postaji v Zagrebu v obliki protizakonitega madjarskega napisa: »Magyar kirali Allam vasutak«. Da, zakrili bi si obraze, ko bi vstali iz grobov, hrvatski generali Zrinovič'. Kegleviči, Jurišiči, Draškoviči, Barislaviči, Horvati, Je-lač'či, Marojč či, Šokčevci, Rodici, Jovano-viči, Filipoviči in drugi, ko bi videli, da njih narod stražijo avstrijski polki. Zatisnili bi si ušesa in oči nešteti hrvatski junaki, ki bo od Stralsunda do Sicilije proslavljali habsburško armado, da bi ne videli nehvaležno-sti, da bi ne slišali joka in vzdiha rodoljubnih hrvatskih mater in nedolžnih otrok. (Gromovito odobravanje.) S silo hočejo zadušiti vzdihe užaljenih duš, bolestnih src. Toda potlačili bodo le plamena, a zadušili ne bodo v srcu naroda ljubezni do domovine in samozavesti poštenih, vladarju vedno neomejeno zvestih Hrvatov, in če jim prida na pomoč vsa armada trodržavne zveze. (Burno odobravanje.) Duša naroda živi, dokler narod živi. In ta duša je užaljena in ogorčena, ker narod, ki je vedno storil svojo dolžnost, in več ko dolžnost, noče več biti črn zamorec. (Glasno odobra vanje.) Kupa je polna, in skrajni čas je, da na roda ne tirajo v obup in brezozirne samoobrambe. Protestujemo vsi kot en mož v imenu zakona in svobode proti sistemu, ki ustvarja novo Makedonijo na pragu pred Balkanom, kjer je ravno sedaj krščanska, slovanska raja zopet zgrabila za orožje proti turški strahovladi. Doma zahtevamo rt firme, red in mir v domači hiši, preden gremo gasit poiar na Balkanu. (Burno odobravanje.) Nam ni vse eno, ali je mir onkraj Kulpe ali ne. Tudi nam žalosti poka srce, ako zapirajo in ubijajo narod, ki zahteva le svoje pravice, ki sta mu jih dala Bog in vladar. Velika je modrost in brezmejna dobrotlji-vost presvetlega cesarja in kralja. Tu upamo pomoči proti nasilstvu in brutalnosti. Zato kličemo vsi svojim bratom: Pomagaj jim Bog in sreča junačka! Još Hrvatska nije propala ! (Dolgotrajno, viharno odobravanje. Zborovalci vihte klobuke in gromovito pozdravljajo govornika.) Govor zastopnika narodno napredne stranke. Na to je govoril v imenu narodno napredne stranke g. dr. Kari T r i I 1 e r približno takole: Slovenoi! Več kot 1000 let je minulo, odkar so divje aiijatake borbe preplavile mlado E»ropo stoječo ob zibeli nove kulture. Bili so sicer odbiti ti hunski divjaki, a docela se jih nikdar ni iznebila Evropa. Tam ob rodovitnih nižavah mogoč nega Dunava zasejali so gnezdo in iz tega gnezda izvalilo se je pleme, ki je danes prava pokora, prava šiba božja starodavni Avstriji. Sicer ni več v eurove in krvave živalske kože odet nepoklicani gospodar ogrskih dežela ; v svetlih žkornjih in bogatih kožuhih se šopiri elanes, toda nič ne de — iz vsake špranje mu sili v zrak praded Hun! Dobro vedo ti potomci Atilovi, da so usi-ljenci v svoji domovini, da nimajo ni enega sorodnika in prijatelja v veliki družini kulturnih narodov evropskih in za dejstvo ma ščujejo se z neizmerno ošabnostjo, z uprav prialovično nadutostjo, ato in stoletja sejejo na ta način nemir in sivraštvo med po hlevne sosede, bratske oči pa so odkrili vsikdar le zakletim sovragom vsake kulture, svojim edinim sorodnikom — Turkcm. Njim so se prodajali in predali vedno, ko je bila sila največja, m še pred manj kot 30 leti je cvet madjarske inteligence po-koreč se večnim zakonom atavizma poklonil na neizbrisno sramoto Evropi časten meč turškemu krvniku balkanakih narodov. Oni mogočni Avstriji, ki jih je vzela v svoje zaščitje, pa so izkazali svojo hunsko hvaležnost s tem, da so se vezali vsigdar z njenimi najhujšimi sovražniki. Tako je bilo v srednjem veku, tako leta 1848 in tako je še dandanes, ko trgajo s svojih streh Črno žolto zastavo ter s sramotilnim žvižganjem spremljajo veličastno himno one vladarske hiše, katero imajo zahvaliti za vse! njej in narodom sosedom, ki so jim posojali Matije Corvine, Zrinske, Košute i. dr., lastno pleme jim pač ne rodi takih velikanov. In v zahvalo pobijajo sedaj te narode, kradejo jim od materinih prs otroke, da oživljajo z njimi svojo bolno, s cigansko in židovsko pomeSano kri. To je kratka a točna slika megalomanakega madjarskega naroda. In na ta narod je priklenila kruta usoda junaški, a mehki in dobrosrčni narod hrvaški, ki je Btoletja pred straža evropski in krščanski kulturi, ki si je s potoki krvi priboril prečastni naslov — antemurale christianitatis —. Leta 1848 občudovali pa so tudi uporni Madjari trdo pest hrvaškega junaka in od tačss so prisegli maščevanje potomcem bana Jelačiča. — S siren-skimi Klasovi hunske lokavosti zvabili eo leta 1868 hrvatski narod k sebi, a pri prvi priliki prelomili so dano besedo, strgali so piBane in zapečatene obljube in sedaj hočejo biti oholi gospodarji v zemlji, do katere niti pravice osvojitelja nimajo, k importacijo svoje historično korupcije spravili so ubogo deželo na rob gospodarskega propada in sedaj so smatrali jabolko zrelim. Toda varali so se ! Se se pretaka po žilah naroda hrvatskega stara junaška kri, v dvanajsti uri se je uprl zoper v nebo kričečo krivico in danes bile ta narod srdit boj za svojo samo-stalnost, za svobodo, za pravice, zajamčene v zakonih. To priznava celi svet, a vzlic temu moramo zreti neverjeten prizor, da avstrijski bataljoni šditi;o v vsikdar zvesti deželi hrvatski madjarsko požrešnost in nasil-stvo, da avstrijsko orožje preliva nedolžno hrvatsko kri. Taka je danes logika in morala v politiki. Ze enkrat je Avatrija svojemu razposajenemu madjarskemu ljubljencu na ljubav Črtala iz svojega slovarja besedo hvaležnost in tako tudi daneB pozablja na leto 1848. Kakor ta čas, tako tudi danes puntarji niso tuje zemlje lačni potomci HU' nov, temveč — lojalni Hrvatje, boreči se za svojo s kraljevsko besedo zajamčeno pravico. Toda naša slavna vlada se izgovarja, da je Ogrska samostojna in da se nam ni smeti vmešavati v njene zadeve. Mi pa ne uvide-vamo te logike: kajti prvič bi potem tudi .ne smeli služiti avstrijski bajoneti madjarskemu satrapu v nesrečni Hrvatski, in drugič zahteval bi ugled države, da se združijo v znamenju humanitete v tesno lalango vsi narodi avstrijski zoper hunsko nasilstvo. Saj krvave pod nožem madjarskim tudi nemška in romanska plemena, a njih tostranski sorodniki seve morajo ponižno molčati, ker tudi eni nimajo čiste veBti. Sicer bi jim utegnili Madjari očitati njihovo tostransko krivično hegemonijo. V tako zagato dovaja pač ona visoka politika, ki je hotela izdati onostranske Slovane Madjarom, tostranske pa Nemcem in Italijanom, pri tem pa nič ne pomisli, kdo bo branil Avstrijo tedaj, ko bo napadena od vseh treh stranij. In tudi tega ne, da so bajoneti sicer mogočna stvar, toda avstrijskega patriotizma niao ie vcepili nikomur, pač pa iztrgali že marsikomu; pa še to slabo lastnost imajo, da sedeti na njih ne more nihče — niti hrvatski ban! (Dolgotrajno ploskanje.) Tak je torej danes obupni položaj Hrvatske. In zoper to nasilstvo dviga danes svoj glas slovenska metropola v imenu celokupnega naroda. In ta narod s svojo kom petenco ni v zadregi liki dunajski politiki. Veleva mu jo skupna zgodovina, skupno trpljenje, srce hrvatsko in hrepenenje po skupni boljši bodočnosti. Ona kri govori danes, ki ni voda! (Vse kliče: Tako je ! slava Hrvatski!) V eno edino složno kolo združeno je danes vse, kar se ponaša z imenom slovenskim. To je v današnjih ča sih in razmerah najsijajnejši dokaz, da je resnična in globoka naša ljubezen do naroda hrvatskega, da trpimo ž njim, kakor trpi le brat z bratom. In v imenu te hrvatske lju bežni naklada narod slovenski danes vso od govornost za vsako kapljo prelite hrvatske krvi tudi na vse one, ki nimajo poguma, da bi zagrmeli ošabnosti pijanih mažaronov ; v imenu te kulture in humanitete, v imenu avstrijskega patriotizma pa protestuje zoper dejstvo, da dane« hunska nadutost pretvarja cvetočo Hrvatsko v avstrijsko — Makedonijo. In v to ime osredotočijo naj Be danes in vsikdar naša čutila v mogočen klic, odmevajoč v tolažilo in bodrilo tja preko Sotle in Kulpe v beBede hrvatskega pesnika: »Nek se sloie grla bratska Živila Hrvatska!« Tudi po tem govoru ni bilo navdušenja ne konca ne kraja. Govor zastopnika kršč- socialnega delavstva. Imenom kršč. soc. delavstva je govoril g. Ivan Stefe: Kdor pozna naše razmere, čudil se bo pač, da bo se vse slovenske stranke združile ob današnjem pokretu, a slaba bi bila naša narodna in človečanska zavest, ako bi ostali ob znanih razmerah na Hrvatskem in v tem vzduhu, ki že diši po nedolžni krvi, mirni. Kdor bi se pa čudil, da se Slovenci, posebno slovenski delavci, ki s svojih domov razobešajo že črne zastave, tako živahno oglašajo v prilog Hrvatom, ta pač ne ve, da nihče bolje nego slovensko ljudstvo, ne razume boja bratov Hrvatov, ker tudi Slovenci imajo birokrate K h u-en Hedervaryjevega kalibra in naše ljudstvo tudi čuti, kako hud je boj s tako birokracijo za najmanjšo mrvico pravice. (Hrupno pritrjevanje. Klici: A b z u g Heinl Na Hrvatskem se vidi, kam privede zistem, ki ljudstvu pravice ne da!») Kake razmere vladajo na Hrvatskem, to je uprav nečuveno: delavstvo nima zboro-valne in združevalne pravice, delavstvo je brez vseh pravic, delavsko časopisje se še v drugi izdaji zaplenja — in če se ljudstvo gane ob takih nečuvenih razmerah, tedaj se pa z avstrijskimi bajoneti M a ž a r o m na 1 j u b o hoče udušiti ljudska volja. Odprava teh razmer je skupna delavska zadeva, ker v ječe mečejo soc. dem. delavske voditelje in kršč. soc. delavske voditelje. Kako gonjo so provzročili mažaronski polic, vohuni tudi pri nas za vodjo hrv. kršč. soc. delavstva Hinkom Sirovatko, katerega je pustila naša vlada preganjati po mažaronskih špiceljnih, ne da bi mu mogli mažaroni dokazati kako krivdo. (Burne ovacije za Hinko Sirovatka). Mi vsi dobro vemo, če bi Hinka Sirovatko oni špiceljni dobili, da bi ga vlekli na Hrvatsko in bi ga ondi vrgli v ječo, kakor urednika Pasarica, ne da bi vprašali zakaj. Končno bomo prišli do tega, da bo že v . » .... -s n T8gkd/v noče biti prijatelj bana IIedervaryia. Tukaj se gra tudi za osebno svobodo vsakega Avstrijca, ki so pač vsi taki, calo Nemci, da jim ne gre v glavo, kako more človek, ki ie ožigosan kot prosta varalica, biti ban hrvatski! Ča pa danes dvigamo svoj glas, vodi nas pri tem tudi narodno čuvstvo in če človek gleda združene naše vrste, tedaj bi se skoro povspel do klica: Slovenci, če ne moremo biti složni pod slovensko zastavo, pa. bodimo združeni pod hrvatsko trobojnico (gromovito odobravanje) in tako složni, pa tako pogumni v boju ter tako pripravljeni na žrtve, kakor so sedaj bratje Hrvatje! Pogled na Bilkan nam kaže, da mora tudi naš narod biti pripravljen na velike dogodke. Pri tem, ko se preliva kri naših bratov, Slovenci spati ne smemo, in če je dancB na tem shodu tako število žuljavih rok, tedaj e to vesel dokaz, da ljudstvo že umeva po-ožaj in da pa bo to umevanje še bolj prodrlo mej narod, to pa bodi skrb nas vseh. Narodno bomo prej umrli, ako bomo čakali, da nam birokracija sama da pravice. In če danes v vladni palači na Bleiweisovi cesti kdo mrko gleda in če je morda kljub najlepšemu vremenu nahoden, je tudi vesel pojav. Zato pa mi tam krepkejše kličemo : Mi hočemo pravice, pa ne odnehamo. Živela Hrvatska! (Burno klicanje: Živela Irvatska!) Socialno demokratiiki govornik. Imenom socialnih demokratov, ki so prvotno izjavili, da se shoda ne udeleže, a je končno mej njimi zmagala vendar pametnejša stran, je govoril g. T o k a n. Klical je, naj se v palačo bana Khuen-Hedervaryja pošlje otroke njegovih žrtev ter naj ban za te otroke skrbi. Tudi socialna demokracija dogodkov na Hrvatskem ne bo mirno gle^ dala. (Kršč. soc. ploskajo.) Sedaj hrvatski narod dobiva plačo, da je branil državo proti Mažaronom! Imenom ljubljanskih Hrvatov je govoril iskreno pozdravljen gosp. Pavel VI a g d i č, ki je povdarjal, da se celo re-komandirana pisma sedaj na hrvatskih poštah odpirajo, ter je zahvaljeval se slovenskemu časnikarstvu, da krepko podpira hrvatsko stran. Živeli Slovenci! (Gromovito klicanje Živeli Hrvatje!) Državni poslanee F e r r i se zahvali za ovacije Hrvatom in pravi, da je v Dalmaciji in povsod položaj tak, da si bodo svetovalci Njega Veličanstva pač dobro morali premisliti predno bodo svetovali cesarju, da ne sprejme deputacije hrvatskih poslancev. (Navdušeno pritrjevanje.) Resolucija. Deželni poslanec g. P i r c stavi nato naslednjo resolucijo. »Z ozirom na to, da je politično in gospodarsko nazadovanje v kraljevinah Hrvatski in Slavoniji, do katerega je dovedel vladni sistem bana Khuen - IIedervaryja po kršenju najjasnejših ustanovitev hrvatsko-ogrske nagodbe, po nezakonitem omejevanju ustavnih državljanskih pravic, zlasti osebne svobode, svobode tiska in združevanja, po slabi upravi, po zatiranju narodnega eospodarstva in fi-nancielnem izkoriščanju Hrvatske na korist Ogrske, po protizakonitem razobešanju mad-jarske zastave in usiljevanju madjarskega je zika na hrvatski zemlji — ustvarilo razmere, ki bo v protislovju z vsakim pravnim čustvovanjem in ki očividno pokažejo namen, da se na korist madjarskega imperializma uniči narodno in državno pravo Hrvatske, kar bi bilo na očito škodo Slovencev in Hrvatov tudi v tej državni polovici in Slovanov sploh — izjavljajo Slovenci iz Ljubljane zbrani na shodu dne 24. maja 1903. v Mestnem domu svojo solidarnost s pravičnimi težnjami hrvatskega naroda v Banovini, prosvedujejo proti temu, da skupna vlada podpira vlado na Hrvatskem in da daje banu grofu Khuen Hedervaryju na razpolago skupno vojsko ter jo celo pomnožuje z regimenti iz naše državne polovice, in prosvedujejo proti špijo-naži Iledervaryjevih detektivov v Avstriji in zahtevajo, da se vse Khuenove biriče izžene čez mejo ter pozivajo vse slovanske narode, da v prilog Hrvatski odločno povzdignejo svoj glas.« Bratski odsivi. Dr. F e r r i pravi: Predno dam resolucijo na glasovanje, prosim naj se prebero došle brzojavke. Nato g. Š t e f e prebere brzojavke. Cerknica. Dušeno pozdravljamo današnji shod. Z;vila Hrvatska 1 Abzug Ileder-vary! — Cerkničanje, Rakovci, Meniševci. Nabrežina. Dušman nam kruti slo-bodu krati u verige kuje budi mu znati! Vjekova tužna pasti če t mina, sunce slobode činut če svima. Time pridružujem se u duši Vama kličem od srca: Živili! — Paklič. P o s t o j i n a. U varjeni, da zmaga pravična stvar naših bratov Hrvatov, obsojam« najostreje nasilno postopanje sovražnika in se pridružimo protestu. — Zavedni Po stotino i. Kamnik, zastava že razvita je, mo-rilna cev nabita je, nabrušen britki meč — hura! Slava Hrvatom ! — Zoraši. TrBt. Pozdravljamo zborovalce glavnega mesta velike Slovenije, bele Ljubljane. Prednjačite nam v borbi proti tlačiteljem naše svobode. — Tipografi »Edinosti«. bodražica. Ogorčeni pridružujemo se protestu proti nepostavnostim in krivicam, ki se gode naftim bratom Hrvatom v banovini. — Vrhič, Sega, Vese1, Strle, Pa-kiž, Mundeljc, Mikulič, DrobniČ, Strbenk, Lušin, Bartol. Mokronog. Pridružujemo se soglasno: Živela Hrvatska, živeli bratski narod v vztrajnem boju za sveto narodno pravico.! — Mc-kronoski tržsni. Sodra žica. Slava zavednim Hrvatom ! Pereat barbarskim Madjarom — Stare, Lovrenčič, Pogorele, Gimpa, Oberstar, Fran Pire, Rudolf Fajdiga, Pakiž, Spehek. Sodražica. Bjg živi Hrvate in naj jim da konečno zmago nad barbarskim terorizmom madjarskega trinoga. — Pire Ivan, Sešek, Ivane, Borno t. Hudolin, Rus, Samsa. V o 1 o s k a. Zahvalnim srcem obračamo danas suzne oči u bielu Ljubljanu, gdje Slovenci bratskim saučeščem diele ne-sreču Hrvata. Dušman mora pasti! — Vo-loški Hrvati. Trst. Iz dna duš pridružujoči se Vaši manifestaciji kličemo: NeporuSna bodi bratska vez med narodom slovenskim, hrvatskim, srbskim v tešilo v časih žalosti in v pod-krepljenje vere v srečno skuono bodočnost Zora puca, bit čj dana. — Tržaški Slovani. Litija, /j veli zborovalci! Živela Hrvatska! — Litijani. Trst. Ura odločitve je tu, bratje na nogo! Živila Hrvatska! — Benedikt Godina za Skedenjce. Trst. Zora puca, bit 6a dana, strela vdari Hedervary|a banu! Žužek. P o s t o j i n a. Postojinski sokoli pozdravljajo vaš shod, kličejo vam: Živela Hr vatska i njezina prava, čuvala se izroda He-dervarija bana. P o s t o j i n a Slovenski akademiki po stojinski strinjajo se v duhu z vami. Idrija. Pozdravljeni vdeležniki, živeli Hrvatio, živila svoboda! — Sokoli. Radovljica. Pripravljamo drugi Vilagos navdušeni za slovanske brate! Pereat tiranstvu! — FarBarger. Kranj. Zadržani udeležiti se shoda, želimo uspeha. Živili Hrvatje! — Kranjski narodnjaki. Dunaj. Hrvatski slovenski zastup-nici Dalmacije, Istre i Trsta sakupljeni na vitčanju glpde dogodjaja u Hrvatskoj zahvaljuje braci Slovencima na toplom zanimanju, kojim se u ovim teškim časovima potvrdjuje uzajamnost probitaka cieloga hr vat-ikoga i slovenskoga naroda te erdačno pozdravljuju skupštinu. — Predsjednik sa-Btanka Cingrija. Gradec. Zahvaljujuc se brači slovencima na saučešču u narodnoj nesreči mole daljnju solidarnost u ovostranoj akciji proti postupanju centralne vlade prema za stupstvu. — Gradački Hrvati. Vrhnika. V duhu smo z Vami ! V dno duše se zgražamo nad nečuvenim početjem tistih, ki na tak način prelivajo kri za Avstrijo in cesarja tako zasluženega junaškega naroda hrvatskega! Pravica, kje si? Još Hrvatska ni propala! Živeli narodni mučenci brat|e Hrvatje? — Kat. politično društvo Vrhnika. Dunaj. V duhu se pridružujemo vašemu protestu proti madiarski nasilnosti. Zora puca, bit če dana! Živela sloga med Slovenci in Hrvati. — Slovenski katoliški visokošolci. T h a 1. Hrvatski begunci kličemo pomagajte ubogi Hrvatski. lnomost. Zihvalni slovenskom narodu za simpatije izražene Hrvatima pozdrav-ljaju zakuplieni akademici v Inomostu: Slovenci. Poljaci, Malorusi, Cesi i Hrvati. Vsaki brzojavki je sledilo gromovito klicanje, ki je dobilo odziv na trgu in tako so krepki vskliki v brzojavkah odmevali iz tisoč in tisoč bratskih grl. Resolucijaje bila na to soglasno sprejeta, in zopet in zopet je pela vsa množ ca v dvorani in na prostornem trgu hrvatske narodne pesmi. Zaključek shoda. Zaključil je shod državni poslanec d r. F e r r i s klicem : Živel kra^lj hrvatski Fran Jožef I.! Živela Hrvatska! In zopet je iz tisoč in tisoč grl odmeval isti vsklic. »Bratje skup!« zaklical je d r. Ferri. kajti če smo skupaj, ne bo nas nihče premagali Opozarjam, da iz Hrvatske in Dalmacije ni doUi n o b e n a b r z o j a v-ka, znamenje, da so ondi vse konliscirane. Živeli Slovenci! Još Hrvatska ni propadla! Stojte krepko, bratje Slovenci! Tam b trga doli je v dvorano zadonela pesem: »Banda svira, banda svi- ra, Jelačic maršira, po zeleni š u m i c i Mažare bombardira.." slovenski časnikarji pa so dvignili drž. poslanca dr. Ferrija na rame in ga nosili mej množico, ki je vihtela klobuke in klicala: „Ž i v eI a Hrvatska!" »Tudi mi smo njeni sinovi!« Dame na galeriji so ploskale in klicale : „ N a pomoč Hrvatom!" Bil je prizor, kakor takrat, kadar se vojaki pred boji navdušujejo za vstrajnost in odločnost. Klic »Živela Hrvatska!" šel je po celem mestu, odpirala so se okna in so tudj oni, ki ro morali ostati doma, klicali „Živela Hrvatska!« Brzojavka cesarju. Oi udeležnikov pooblaščen, je državni poslanec dr. Ferri poslal na Nj. Vel. cesarja naslednjo brzojavko : Njegovom Veličanstvu Franji Josipu I. Bač. SkupHina obdržavana danas u Ljubljani pod predsjedanjem potpisana vjernoga Va-seg podanika poklicom bje dokončana živio hrvatski kralj Franjo Josip I. i u Vas pre-milostivi Vladaru upiru oči na hiljade sa-kupljonih Vama uvijek vjernih Slovenaca skromnom molbom, da u Hrvatskoj i Slavoniji zavlada zakon i pravo. Dr. Jure Ferri, hrvatski narodni zastupnik na carevinskom vijfcu u Beču. Slike z ulice — Ogrski grb snet. — Demonstracije proti dež. vladi. Odkar se je pričelo na hrvatskih tleh gibanje proti madžarskemu nasilju in njega reprezentantu, dušmaninu banu Khuen - Ile-dervaryiu, umevno je, da je to gibanje našlo odmevanje tudi med ljubljanskimi Slovenci in Hrvati. Že nekaj dni sem dalo se je duška temu sočustvovaniu med nami v raznih oblinah — v besedah kakor nalepljenih listkih, ki so se na raznih krajih našli. V soboto po noči so demonstrirali nekateri po Rimski cesti in pred vladno palačo, peli hrvatske pesmi, klicali »Pereat ban Khuen Heidervary!« i. t. d., potem pa odšli proti Rožniku m tivolskemu gradu. Aretiran ni bil nihče. Včeraj, ko so se vračali demonstrantje od vladne palače na Mestni trg, bo pred mestno hišo najprej zapeli par slovenskih in hrvatskih pesmi, na to pa zazrli na hiši trgovci Ledeniga tablo »I. ogrske občne zavarovalne družbe", in kakor bi jih bil gad pičil, jeli pred njo sikati in žvižgati, ter zahtevali, da se tabla te madžaronske družbe sname doli. Ker Be jo bilo bati, da je po noči ne pridejo razljuteni Hrvati sami snet in razbit, dal jo je trgovec Ledenig ob šestih popoludne sam odstraniti. Ob 4. popoludne sviralo je v Svicariji, »Karlovačko tamburaško društvo", kjer se je sešlo seveda takoj polno narodnega slov. in hrvatskega občinstva. Tamburaši so vrlo svirali, občinstvo pa je navdušeno prepevalo hrvatske in Bloveneke pesmi; občinstvo je ostalo pa še do pozne noči pri zabavi, pri kojej se je Cul tudi marsikak krepek protest proti madžarsko-turškemu nasilju. Ko so se včeraj privalile velikanske množice iz »Mestnega doma« mimo »Zveade" na Kongresni trg in je občinstvo zagledalo te protestujoče trume in njih petje, udrlo je od godbe proč in se največ pridružilo demonstrantom, tako da je godba igrala kake pol ure skoro le sama sebi. Raz mnogih oken so dame demonstrante obsipale s cvetjem. — Demonstracija pred vladnim poslopjem je bila viharna in krepka. Nekaj vladnih uradnikov gledalo je spočetka skozi odprta okna na ulico, ko pa so se približale stotine in stotine demonstrantov pred vladno poslopje, tedaj pa so hiteli uradniki zapirat okna in ae umikat od njih, in provzročili s tem obilo krohota in zbadljivih dovtipov. Najbolj pa se nam je potem smilil vladni pol. nadkomisar Wratschko, ki je potnega obraza prisopihal pred vladno poslopje in gledal okolu sebe, kakor bi hetel reči: „Jažeš, kaj bo ? ! « — Velikanska množica je pred vladnim poslopjem klicala in vpila: »Abzug Hein!" »P r o č s II e i n o m ! " »Ne maramo ga!« Stražnik hotel strgati hrvatsko zastavo. — Zadoščenje hrvatski zastavi. Ko se je končala demonstracija pred vladnim poslopjem je, del demonstrantov korakal pred mestni magistrat, kjer je zapel „Liepa naša domovina". Nato so demonstrantje dobili hrvatsko zastavo, katero so slovesno nesli proti »Mestnemu Domu". V bližini Fabianove trgovine jim je prišel nasproti nadstražnik Breznik, ki je hotel zastavo zapleniti. Zato ni bilo niti najmanjšega povoda in ljudje niso mogli umevati, da bi po takem shodu kdo v Ljubljani plenil hrvatsko zastavo. Nekaj palic je priletelo na Breznika in ko je nekega nedolžnega prijel, češ, da ga je udaril, strgali so mu demonstrantje aretiranca in Breznika precej osuvali. Nato je množica kličoč „S 1 a v a hrvatski zastavi" nesla hrvatsko za- Priloga 117. štev. »Hlovenoa" dn6 26 maja 1903. stavo v „Mestni Dom", raz katerega je hrvatsko za stavo razobesil a. Hrvatska zastava je nato ves dan plapolala raz „Mestnega Doma". Nadstražniku Brezniku pa bi priporočali, naj gre v službo k banu Hedervaryju, pri nas pa hrvatskih zastav trgal ne bo! Dr. Ferri hrvatskim poslancem Po shodu jo odposlal dr. Ferri naslednjo brzojavko : Zastupnik Spinčlc, Beč. Današnjcj skupštini ufleatvovalo oko šest hiljhda Slove.oaca, govornici risašo nepravde ekonomsko propadanje hrvatskega naroda pod banovanjem Khuena, na sgradi sastanka orni barjak vijao. petdeset brzojava iz Slovenskih krajeva atiglo, zaključena skupština živio hrvalskom kralju, odposlana brzojavna molbu da zavlada Hrvatskom zakon pravde.; molim obavjestite kolego. Perri. Odhod poslanca F e r r i j a. Okolu 2000 oseb se je včeraj zvečer zbralo pred južnim kolodvorom. Delavstvo in mladina, pa tudi inteligenca, dame, vsi sloji so bili častno zastopani. Sredi množice je nekdo držal slovensko trobojnico in staro in mlado, vse je navdušeno pelo s pevoi narodne pesmi. Bil je to prizor iz časov, ko smo se združeni borili proti duš maninu. Veliko navdušenje je vzbudila brzojavka iz Splita o sijajnem ondotnem shodu. Množica je viharno klicala „SIava Hrvatski! Proč s tiranom Hedervaryjem!" Državni poslanec Ferri se je pripeljal na, kolodvor v družbi državnega poslanca dr. Š u s t e r-š i č a. Množica je po ulici do kolodvora delala špalir. Dvigali so se klobuki in vse je klicalo „Živio!" „Slava!" Stoječ sredi med množico se je poslanec Ferri ginjen zahvaljeval. Na kolodvoru ga je pričakoval tudi župan Hribar z občinskim svetnikom dr. T r i 1 1 e r j e m in pripravljalni odbor za sklicanje včerajšnjega shoda. Na železniški voz, v katerega je vstopil poslanec Ferri, obesilo je občinstvo slovensko zastavo. Poslanec Ferri je poživljal, da se snidemo Slovenci in Hrvatje skoro zopet na velikem shodu ob hrvatski zemlji na slovenskih tleh. Množica je pela „Liepa naša domovina", a jako obžalujemo, da se ni pustilo vseh ude-ležnikov niti v vestibul kolodvorov. Končno se je množica večinoma razšla, nekaj mladih ljudij pa je demonstriralo dalje, in ko so se oni. ki so se poslovili od dr. Ferrija, vračali v mesto, čuli so, da so se zgodile demonstracije pred kazino. Po Ljubljani je vsled shoda veliko na vdušenja. HrvitskoBlc enska vzajemnost so jo vnovi okrepila in Bog daj, da bi ostala ner;;zrušna! Ljubljanski občinski svet za Hrvate Danes ob 11. uri dopoldne jo občivski svet ljubljanski imol svojo sejo, katere so se udeležili občinski svetniki v črnih oblekah Župan je dobesedno govoril tako le: Slavni občinski svet! Grozna poročfa prihajajo iz sestrske Hrvatsko. Ta hrabri narod, kateri je za lir«t častni in slobodu zlatnu na neštetih bojiščih prelival svojo kri, zdvaja. Aiijatska krutost in brutalnost tišči k"a k tlom ; njega, ki je bil najtrdnejša zaSčita države in prestola. Oni, ki so hoteli razdejali državo in porušiti prestol, solnčijo so sedaj ob ž trkih vladar-eko milosti, hrvatski narod izročen jim ie pa na izvoljo, kakor se izroča bedna žrt- v pod ostri nož vivis ktorja. Hrvatska, ki so more ponašati s sijajno svojo zgodovino in staro svojo ustavo, postala je pozabljena in zapuščena, kakor ku kavna vdova, ona, ki je svoje dni zakone dajala za kopno in morje, sama je danes brezpravna. Pogaženi so v njej zakoni, vni-čena osobna svoboda. Bogate pokrajine, ki so svoje dni obi-lovale vsega pozemeljskega blaga, spremenile so se vsled nečloveške skrajno sebične in azijatske brezobzirne gospodarske politike oholega Madjara v bedno izsesano satrapijo. Na podlagi zgodovinskega prava zado-bila je Hrvatska vsled nagodbe leta 1867 samostalnost in nekako državno samoupravo, a nevestni kompacistent gazi nje samostalnost oholo z nogami tako, da je od njene samouprave ostala le še slaba seca. Hrvatska poslovica veli, da „pritisnuto jače, sve to više skače". In tako je moralo tudi v Hrvatski priti. Narod, obupno proseč rešitve iz neznosnega položaja, v kateri ga je ukoval vladajoči sistem, in videč, da mu te rešitve od nikoder ni, obrnil se je končno s svojo v zgodovini sto in stokrat sijajno dokazano žilavostjo proti nositeljem tega sistema. Ž njim pa simpatizuje vsa omikana Evropa. Je-li torej čuda, da mu izkazuje svoje najgorečnejše sočustvovanje tudi naš narod ? Vsaj se je ob boku Hrvata boril Slovenec nejedenkrat proti krutemu sovražniku krš- čanstva in prosvete; boril za svoj obstoj in za naše državne moči. Kakor hrvatski, tako tudi slovenski narod od Najvišjega nositelja avstrijske državne ideje pričakuje, da z mogočno svojo besedo one, ki so dosledno izpodkopavali moč in veljavo države in ki jo zlasti v današnjih dneh izpodkopavajo separatist, svojimi težnjami, na ljubo pravici pokliče na odgovor zarad neznosnih razmer na Hrvatskem in da pod mogočno Svojo zaščito vzame vsekdar zvesti Mu narod hrvatski. A, če gospoda moja! izrekamo srčne simpatije svojim nesrečnim bratom onkraj Sotle in Kolpe, storimo to dostojno in svečano, kakor to zahteva resnoba stvari in trenotki. Nikdar pa slovenski narod ni in ne bode odobraval brezbožnega početja nevestnih ljudij, ki divjim svojim strastem dajo duška proti mirnim soobčanom, ki jim ničesar žalega storili niso. Zato pa obsojam jaz tudi glasno in jasno surove, vse blažje človeške čute izključujoče dogodke zadnje noči in izjavljam slovesno, da ne bodem miroval, dokler se ne najdejo zločinski pro-vzročitelji današnjih nočnih napadov. In če se dokaže, da je za te napade odgovorna kaka politična stranka v deželi, treba bode ž njo ravnati tako, kakor se ravna s perečo rano na inače zdravem organizmu. Slavni občinski svet, razmere na Hrvatskem zahtevale so žrtev, in zato predlagam, da se pošlje uredništvu „Obzora" v Zagrebu 1000 kron, da jih razdeli po potrebi (Sprejeto soglasno.) Na predlog obč. svetnika g. Žužka je bilo soglasno sklenjeno poslati na Njeg. Veličanstvo cesarja naslednjo brzojavko: Njegovemu cesarskemu in kraljevemu apostolskem' veličanstvu cesarju in kralju Franu Josipu i. Kabinetna pisarna. Dunaj. Žalostne vesti nam dohajajo iz sosedne kronovine hrvaške. Ondi se naš bratski narod bori za narodna mu po ustavi zajamčena prava, narod, ki je vsikdar zvest prestolu in državi stoletja stal prvi na braniku mogočne Avstrije in v bojih proti nasilnim Turkom žrtvoval blago in kri v blagor dinastije. Ta narod, ki nekdaj srečen pod žezlom Vašega Veličanstva trpi in prenaša uže dolgo vrsto let težko breme ma-žarskega nasilstva in zbog mu danih jasnih ustavnih pravic, preliva sedaj nedolžno kri. Vaše Veličanstvo dičijo izmed množine vrlin visokodušnost in blagosrčnost. Teh najimenitnejših oklenemo se tudi mi ter naj-udaneje prosimo milosti. Vladarska blagodušnost Vašega Veličanstva ne dopusti, da bi nedolžna kri močila uže itak izmučena tla hrvatske kraljevine in odvrni to zlo od zvestega in udanega naroda. S to prošnjo združuje najudanejša pod-ložniška čutila Vašemu Veličanstvu zvesti in udani občinski svet stolnega mesta Ljubljane. Obč. svetnik g. Triller je predlagal z ozirom na dogodke nocojšnje noči naslednjo resolucijo: Občinski svet ljubljanski izraža svoje globoko obžalovanje in ogorčenje nad sinoč-nimi neopravičljivimi ekscesi, ki niso v nobeni zvezi z dopoludansko dostojno manifestacijo sloven. naroda ter odklanja slovesno vsako identiflkovanje ljubljanskega meščanstva z dotičnimi ekscedenti. Tudi to je bilo soglasno sprejeto. Obč. svetnik g. Žužek je predlagal, naj teden dnij visi raz magistrata črna zastava, a župan je dejal, da je včeraj visela raz „Mestnega Doma" in zato ni treba jo razobesiti še z magistrata, ti tem je bil dnevni red končan in seja zaključena. Mladočehi ln ljudstvo. Poročali smo že na kratko o sklepu če šltega dnželnega odbora, da so v topliški ženki bolnišnici mesto katoliških usmiljenih snatar namesto protestanške diakonise. Razloga ?a t;i sklep n s) imeli n kakega, ki bi resno piiioi v poštev, pač pa se navede lahko mnogo razlogov pr< ti t >kerr u sklopu v narodnem, posebno pa verskem oziru. Kako bodo n. pr. protestontke vrnile eno glavnih dolžnosti strežnic v katoliškim prebivalcem nn-menit-nem zavodu, priprava na emrt, jaseve vprišmjo, za katero so niao /menili dotični člani deželnega odbora. I a mej temi sta bila tudi Mlade č. bn dr. S k a r d a in A d a m e c O poslancu Heroldu se javlja, da je bil nalašč odsoten, ker jo vedel, da protestantke vkl|ub temu prodro. KajjJada to r.e zmanjša madeža, ki pada na vso mladočeško stranko in ki j*» bržkone b t(derv»ryia. Aretirani dijaki izpuščeni. Danes zjutraj aretirane dijake so ob 1. uri popoludne izpustili. Bicikelj najden. Na Marije Tereiije cesti pred kavarno »Evropa« je bil v noči od sobote na nedeljo najden b;cikelj. Izgubljene stvari V soboto popoludne je izgubila posestnikoma hči Marija Kepic iz Podgor|a na poti po Preš rnovih ulicah, Dunajski in Mirije Terezije oesti skozi Šiško in Sr. Vid do Medved denarnico, v kateri je imeia okoli 46 Uron denarja. — Katarina Cerar, kuharica v Spitalskih ulicah št. 5 je izgubi!« v soboto popoludne na poti po Spi-talskih ulicah in po Mestnem in Starem trgu srebi.io žensko uro in kratko srebrno verižico z dvema obeskoma. Bluzo ukradla. Zsprli so v soboto po poludne brezposelno komptoaristinjo Amn-lijo Potokarjevo, shnujofo v Pristsvskih ul -eah štev. 8, ker je ukradla črovljarj *vi -Jeni Frančiški Ložar v Snitjih ulicah št 2 bluzo. Ko jo bila aretirana, so dobili ukradeno bluzo pri njej. Arsitiraua jo tudi sumljiva, da je pokradla delavki Jeri Jeršo dve bluzi. Na južnem kolodvoru najdene stvari. V času od 16. do 23. t m. so bile ms južnem kolodvoru najdene sledeče reči: ei:a palica, štirje obnošeni dežniki in ena ročna torbica iz rumenega usnja. Tatvine. Brezposelna služkinja Antonija Kovsčič ukradls je kočijaževi ženi Mariji Korinc v predilnici brožko. katero je vrnila, ko jo je policaj pri|el. — Mesarici Ivani Ja ger, stanujoči na Ilradeckega cesti £t 24, jo ukradel mesarski pomočnik A. J. v S jlskom drevoredu navezno plahto, katero je potem prodal nekemu branjevcu. — Hlapcu Fran cetu Peneeljnu na Ambroževem trgu so bili iz hleva ukradeni čevlji. — V noči od sobote na nedeljo so neznani tatovi vlomili v leseno barako na igrišču za Bvžigradom in (kradli 18 ž;;g. Dogodki na flrva-škem. Dalmatinska deputacija na Dunaju. Javili smo že, da min. pred sodnik dr. Koerbir cesarju ni hotel priporočiti v avdienoo deputacije dalmatinskih poslancev, če5 da tega ne dovoljujejo dr žavnopravne razmere Ko so odjjoslanci pro sili Koerberja, naj ko dovoli avd;erica vsaj deputaeiji treh ali št rih mož, jo Koerbor odbil tudi to prošnjo. O tem razgovoru s Koerberjem so izdali dulmstinski poslanci naslednji komunikej: „Po3isnci dvorni svetnik vit V u k o v i c , dr K 1 a i č in pr f. Peric so so v soboto popoldne ob 3. uri po naročilu vseh dalmatinskih držav, in deželnih poslancev zopet podali h Koerberju ter ga iznova prosili, da izposluje avdienoo pri cesarju vsaj mali deputsciji. Dr. Koerber je odgovoril, da mu je zelo žal, ker ne more ustreči tej želji, ker izpolnitev te prošnje onemogečujejo di žavnopravne razmero ter ja vsprejem take deputacije z ozirom na te žavne rozmere v enostranski državni polovici absolutno nedopusten. Min. predsednik je izrteno povdarjal. naj bodo gospodje prepričani, da v tem položaju nikakor ne na mera-, a nasprotovati simpatijam hrvatskega naroda v Dalmaciji ali s tem svojim pesto \ panjem kakorkoli nasprotovati Hrvatom, f Njemu so merodajni edino lo stvarni r.izlogi I in radi t ga no more priporočati vsprejema pri cessrju. Konečn > je pa Koerber zagotovil deputacijo, da bo cesarju oficielno poročal o dohodu dalmatinskih poslancev in o namenu njih potovanja." Zvečer ob C. uri so so dalmatinski poslanci zbrali k novemu posvetu, d.* se dogovore, kaj jim je st riti v tem položaju. Po daljši debati so skls:iii'i, da vkljub vladnemu nasprotovanju vlože v kabinetni pisarni cesarjevi prošnjo za avdienco. Povabilu dr. Koerberja, naj bi se dalmatinski pcslanci v nedeljo dopoldne zopet zbrali pri njem, da se dogo/ora še nekatere stvari o avdienci ter o razn h, dalmatinskih razmer so tičočih vprašanjih, je več na poslancev odklonila. Nadalje so sklenili izdati na hrvatski narod proklamacijo, v kateri bo opisan ne uspeh r.a Dunaju ter iiražene simpatije za trdeče brste v Hrvatski. — Sklenili so tudi prirediti v Zadru protestno manifestacijo vet h hrvatskih deželnih pcslai.ce>-'. Namen a v d i e n o e pri cesarju pojasujujejo dalma*. posianci v posebnem komunikeju, v katerem, se mej drugim glasi: Namen jo bil edino le ta, prositi cesar a, da pomilosti po naglem sodu k snu ti obsojene na Hrvatskem in ustavi prelivanje krvi. V tem smislu ho glase tuli številne brzojavke občin dru-tiv in drugih korporacij. Iz.toga sledi, da niso poslaoei nameravali pred co-smrjrm nikake pohtiške manifestacije ali pa izposiovati, naj se naSa vlada kakorkoli za vzame za žaks^ne dogodke na Hrvat-jkem. Iz Reke. Včeraj 24. bil je oglašen v Sušaškem k o t a r u in v Delnicah p reki sud. Na Hre-ljinu bil je zaprt tamkajšnji župnik-dekan in bivši zastopnik Urpani, katerega so pa kmalo izpustili. Premnogo ljudstva zaprto. Na Grobniku in Jelenju silno ogorčenje, ker se je razneslo, da mislijo župnika Babica zapreti — na tisoče naroda, možki in ženske — obkolili župnišče, braneči svojega priljubljenega pastirja — kateri je narod miril in hotel se drage volje predati — ali niso mu pustili, in so ga skrili, blizu je meja. V Dragi so razbili na župnišču prozore, ker ni župnik opozicijonalec. Včeraj šel je neki dijak domov, spremljali so ga štirje žandarji, ljudstvo je hotelo mej potom demonstrirati, a dijak jim je namignil, da naj bodo mirni. V Praputniku hoteli so demolirati hišo, v kateri so mislili, da je skrit prof. in zastopnik Sitovic, vladinovec. Na Reko se je vrnil zastopnik opat Martinec, ali je brzo ! zopet pobegnil v Budimpešto, seveda skozi Šempeter, ker po ogerski železnici so vagoni prazni, ne upajo se potovati. Zelo bo užaljen hrvaški narod, ko bo izvedel za Korberjcv odgovor hrvaškim odposlancem, ker se mu tako plačuje njegovo vedno zvestobo in za državo prelito kri. Kaj bi rekel Jelačic, da je danes živ ? Drugod imajo skrb za ženitev, a na tužnem Hrvaškem teče nedolžna kri, a na tisoče je zaprtih, ker se poganjajo za svoje zajamčene ali nesramno pogažene pravice. Čuje se, da se dvigajo tudi Lika in Krbava. Tužna Hrvaška, predana je na milost in nemilost svojim sovražnikom, nimajo se kam vteči za pravično pomoč o tiranskem preganjanju. Iz Sinja v Dalmaciji nam piše prijatelj 22 maja : Tudi pri nas se giblje v prilog brače v banovini. V črno je zavit Sinj, vsi okna pregr-njena s črnimi pregrinjali, raz hiš pa plapolajo črne zastave. Danes je bila slovesna sv. I maša zadušnica za padlo Hrvate Na tratafalk j je bil položen venec s črno zavito trobojnico. ; Med sv. mašo gorele so svetilke po trgu, v j črno zavite. Cerkev jo bila poini odličnega t cbčinstva, posebno gospej, pa tudi te.žikov. j Ns cesarja go se odposlale sledeče br- j zojavko: Podpisano društvo zalušču obuzeto ne- j srečnem sudbinom brače v banovini, straho- i počitomjem kliče pred Vaše Veličanstvo naj- ' čustvonije moleči milost križevačkim osudje- i n cim i obustavu prolivania plemenite lir- ! vatsko krvi. 1 Č i t a o n i c a. Strahoopočitanjem ovo odeno društvo > etupa pred posvečeno oiobu Vašega Veličan i stva, najsmirnije preseči milost osudjenietma J u posestrimi llrvatskoj i obustavu daljnjeg j krvoprol či. Alk a r s k o društvo. Slično brzojavke posiali so tudi: občinski odbor, društvo „Ifrvatski naprrdak« in narodno dame. Sinoči ob 11. uri so se s posebnim pa-robrodom odpeljali deželni poslanci na Dunaj, da skupno s »Slovansko zvezo« posredujejo. V K a š t e 1 i h niao pustili včeraj pa robrod ograko-hrvatskega diuštva do obale, moral jo je popihati v Spljet, kjer so g,t isto neuljudno sprejeli. Demonstracija proti banu — na Dunaju. Preteklo soboto se je mudil grof Khuen-Hedervary na Dunaju, baje potujoč v Budimpešto. Vsprejet je bil pri cesarju v daljši avdienci, pri kateri se mu je neki naročilo, da se justifikacije ne smejo več vršiti v krajih, kjer je proglašen preki sod. Hrvatski, slovenski in srbski visokošolci so brž zvedeli to in mu pripravili tak vsprejem, kakoršnega se gotovo ni nadejal. Nekako ob 7. uri zvečer se je nakrat nabralo kakih 500 dijakov pred hotelom »nadvojvoda Karol" v Kiirtnerstrasse, kjer se bil ban ustavil. Na dano znamenje je iz sto in sto grl zadonel klic: Pfui Hedervary, pereat, abzug, doli s psom na banskem stolu i. t. d. Vmes pa so drugi demonstrantje peli Hrvatske, pesmi ali pa strahovito brlizgali na piščalke, s katerimi so bili dobro preskrbljeni. Demonstracija je vzbudila velikansko pozornost. Ker je na tej ulici največji promet, zbralo se je takoj zraven na tisoče občinstva. Promet je bil popolnoma ustavljen, mnogi pa-sažirji so iz strahu vtekli v bližnje proda-jalnice. Proti toliki množici ni mogla policija skraja ničesar opraviti. Šele ko je došla pomoč in so stražniki potegnili sablje, posrečilo se jim je demonstrante razgnati. Pri tem je bilo aretiranih 5 hrvatskih in 1 slovenski visokošolec, kateri so bili vsi policijsko kaznovani. Ker so dijaki še dolgo hodili po sosednjih ulicah in se pripravljali na novo demonstracijo, bil je hotel še pozno v noč prav močno zastražen z detektivi in policaji. — Ban ob času demonstracije ni bil navzoč v hotelu, pač pa se je takrat mudil ondi ogrski domobranski minister Fejervary. Iz Šibenika: Redovita sjednica op-činskog Vieca, nakon govora donačelnika dr. Ivana Krštelja i jednoglasno prihvacenih predloga dr. J. Gazzari-a u počast poginulim junacima za slobodu Hrvatske, u znak žalosti odgodjena. Viece glasovalo 500 kruna kao privremenu pripomoc unesrecenim obi-teljima, zaključilo, da se na gradjanstvo izda ptoglas, brzojavno obratilo se Njegovom Veličanstvu za pomilovanje osudjenika moleči ga, da obustavi dalnje prolievanje krvi. — Posebni odbor sakuplja milodare, grad se zavio u crninu; jučer u žalob-noj povorci opčina, društva i gradjanstvo prisustvovali zadušnicam. Njegovom Veličanstvu brzojavili za pomilovanje opčina, društva, gradjanstvo, majke in dje-vojke. Opčina zamolila zastupnika Biankini-a, načelnika bečkog Luegera, da se zauzme. Tuga neopisiva, žalovanje opce. Preki sod je bil v soboto proglašen tudi v okrajih Delnice in Sušak ter nad j mestom Bakar. — Povod velikim demon- ! stracijam v Fužinah je dala prepoved po- j litiških oblastev, da bi se v ondotni cerkvi i služila zadušnica za žrtve hrvatskega gibanja, j Množica se je zbrala pred cerkvijo. Ker se j ista na poziv orožništva ni hotela raziti, je poslednje jelo streljati. Ubitih je bilo šest oseb, mej njimi ondotni učitelj. — V Kali- nov c u v samoborskem so hoteli kmetje napasti občinsko hišo Orožništvo je streljalo ter ubilo enega kmeta. Aretiranih je bilo trinajst oseb. Rektor zagrebškega vseučilišča je podal ostavko. Ondotno dijaštvo je obenem sklenilo na posebnem shodu, da se ne udeleži prej predavanj, dokler vseučilišče ne dobi zadoščenja. — V Bri-biru je razljutena množica demolirala občinsko hišo ter na trgu sežgala banovo sliko. — Iz Zlobina javljajo, da so ondi aretirali devet oseb, ter da so prenapolnjene sve ječe v krajih hrvatskega Primorja. Preki sod za celo hrvatsko Pri morje. Na Reki se razširja vest, da bo v najkrajšem času proglašen preki sod za celo hrvatsko Primorje. Nadžupan Nikolic je odpotoval v Zagreb, da sporoči banu o položaju. Nastop akademika Alfirevica ob odhodu hrvatskih poslancev. Pred odhodom parnika, s katerim so se odpeljali na Dunaj dalmatinski poslanci, je stopil pred te akademik Alfirevic ter imel nanje navdušen nagovor, v katerem jih je nujno prosil, naj store svojo dolžnost do skrajnih meja. Ognjevit nagovor, ki so ga poslanci in nebrojna množica poslušali odkritih glav, je napravil na vse tako mogočen vtis, da se je solzilo marsikatero oko. Banovo stališče je po poročilih z Dunaja že resno omajano. Vladar je neki pred \Bem prepovedal izvrševanje smrtnih obsodb nnglega soda. Pred odhodom v Zagreb je ban še konferiral z min str. io Kal-layem. — Onega orožn škega četovodjo. ki je v Zapr; š cu ustrelil kmeta P a s a r i č a, so prijeli in izročili dožjlnemu sodišču v Zagrebu. V zapor so ga gnali brez orožja. Sprejem dalmatinskih po s I a n c o v v Gradcu. Ob dohodu vlaka, s katerim so so dalmatinski poslanci peljali na Dunaj, se je zbralo na kolodvoru do i00 hrvatskih dijakov, ki so poslanca živahno pozdravili. Mej množico so opazili nekega banovega vohuna ter g« mej splošnim odo-bravanjf-m občinstva tako dolgo zbadali s pikrimi vzkliki, da jo je popihal s kolodvora. Obrni zbor »Sloven. planinskega društva." V sredo 20. t. m. je zboroval občni zbor osrednjega društva »Slov. planinskega društva" pod načelništvom prof. Frana Orožna, ki je v svojem nagovoru na-glašal, da praznuje letos društvo desetletnico svojega obstoja. Švojo desetletnico hoče društvo s tem praznovati, da skliče na sestanek zastopnike vseh podružnic, pri katerem se dogovori skupen program za bodoče delovanje. Otvori pa društvo letos tudi dve novi znameniti stavbi, namreč »Aljažev dom", ki ga zgradi kot mal hotel v Vratih, in pa kočo na kamniškem sedlu, ki jo zgradi kamniška podružnica. Spominjal se je načelnik tudi smrti dveh zaslužnih članov in odbornikov, kontrolorja Frana Trillerja in prof. Antona Laharnarja. V znak sožalja se je dvignil zbor raz svojih sedežev. Iz poročila društvenega tajnika gosp. Jos. H a u p t m a n a, ki se ozira tako na delovanje osrednjega društva kakor na ono podružnic, posnamemo, da je društvo v dobrih razmerah, na široki podlagi založeno se razvija lepo in uspešno. Z osrednjim društvom deluje osem podružnic, kamniška, savinjska, radovljiška, soška, češka, kranjska, ziljska in podravska, h katerim se je pridružila letos še jeseniška podružnica. — število društvenih stavb se je razmnožilo za dvoje in sicer za koČ9 na Lisci, za katere stavbo zahvalja društvo vnemi gosp. nadučitelja Blaža Jurkota iz Razbora pri Sevnici in za zavetišče na Grmadi. Društvo si je zagotovilo pa tudi nekaj važnih stavbišč, tako na Stolu, na Rudnici in na Golici. Zgradila se je nova pot na Triglav, ki vodi od Aljaževe koče iz Vrat mimo Cmira navzgor na Kredarico, pričelo se je s popravljanjem pota v Vratih, češka podružnica pa je zgradila celo vrsto novih potov v Grin-tavskem pogorju. Ziljska podružnica se peča z zgradbo obsežne stavbe v prelepi dolini Zajzerski, kateri posveti za sedaj vso svojo skrb in v kateri si je kupila za stavbo zelo srečno situirano veliko senožet. Podružnica je zgradila tudi novo pot z Višarjev doli h Krnici v Zajzerski dolini. Poročilo društvenega blagajnika gosp. dr. F o e r s t e r j a izkazuje za leto 1902. dohodkov osrednjega društva 11.629 K 82 izdatkov pa 11.374 K 30, končne gotovine torej 255 K 52. Iz podrobnosti tega računa povzamemo, da so donesli prispevki članov 3044 kron, podpore in darila pa 3232 K 12 v. Med tem in po ipora mest. obSine ljubljanske 1200 K, c. kr železni škega ministerstva 300 K banke blavije 100 K, posoji'n:ce v Radovljici 100 K, po fiojilnice v Kranjski gori 100 K, hranilnice in posojilnice v Kamniliu 25 K, ktnetske posojilnice nn Vrhniki 20 K, posojilnice v TrbovMah IG K, posojilnico v Framu 10 K. Daril za Kočo ma Golici je bilo 293 K 60 v., za lani zgrajeno Kočo na Lisci j* pa nabral g. Blaž Jurko 988 K.--Račun oskrbovanja Orožnove Koče na Črni prsti. Vodnikove na Volem polji, triglavske na Kred»rci in Aljaževe v Vratih r/.ka7uje dohodkov 2153 K 86 v., stroškov pa 1614 K 98 v., izkazuje tore| čistega dohodka 538 K 88 v. Glavni računski sklep v denarnem prometu vesoljnega društva, to je osrednjega društva sfcupai z onim vseh podružnic, kaže dohodkov 27 014 K 02 v., stroškov pa 24.118 K 33 v., končne gotovine torej 2895 K 69 v. Zanimiv j a pregled društvenega delovanja je razkai imovine, ki izkaže, da si ie nabavilo druttvo doslej objektov v skupni vrednosti 67,030 K, ki s > obremenjeni s pa sivi 23 383 kron, znaša torej čista imovina 43 647 K. Koč in |edna'-«ih naprav Šteje dru štvo sedaj 22, njih vrednrst »naša 52.179 K, razven t< en ima društvo 12 stavb,šč v vrednosti 1750 K. Na dnevnem redu sa je nahajalo tudi imenovanje častnega člana. Načelnik profea. Orožen je prebial došli dopis ziljske podružnice, v katerem stavi le 11 predlog naj imenuie občni zbor častnim članom preč. g. Š i m e n a 1 n s k o iz Žabnice. m*J;a, katerega si ceni podružnica kot izredno zaslužnega in vnet« ga člana. Ko je profesjr Orožen podpiral ta predlog tudi s stališča osrednjega odbora, se je sprejel predlog na imenovanje za častnega člana soglasno in s splošnim odobravanjem. Rjzpravl|a!o se je končno o dopisu dr. Vrečkota iz Uil)a naj bi priredilo društvo skupno potovanje v Dilmacijo. Naglašalo se je pri razgovoru razne ovire, ki se ustav Ijajo izvrš tvi t« namere letošnje leto, in se je naročilo odboru, nai so bavi z mislijo, prirediti tak izlet prihodnje leto. Telefonska in brzojavna poročila. Split^25. maja. Meeting včeraj v nedj^jf5mnogobrojno posječcn. Ka-zalište i oko njega prepuno na hiljade naroda Hrvata, Hrvatica iz Splita okolice, odaslanici okolnih opčina prispjelo iz cijele pokrajine množtvo brzojava prikjučenja zaključku govorili predsjednik Mihaljevič, Bulič, Mi-kačič, Kapič, socialista Dorbič, Stra-zičič, Kastelanin, Vuletin, pjesnik Katalinič, Križevačanin Stones za-hvalio saucešču. Zaključak ogorčenja solidarnosti protest proti nasilju udivljenje stradajučoj brači nadom u slobodu jedinstvo naroda iz krvi mučenika, povorka sa črnim nadpi-sima „Slava mučenicima" obasla tiho dostojanstveno grad na gospodskom trgu, poklici Slava mučenicima pe-reat Hedervaru živjela Hrvatska od-pjevana himna, utisak silan veličan-stven. Mihaljevič. VCblje, 25. maja. Binkoštni torek 3. Junija t. 1. popoldan ob 3. uri pri-redeS-štrfjerski Slovenci velikanski ljudski shod v Celju in sicer pod milim nebom na posestvu gospoda Sušnika takozvanem Lan-hofu. Na tem shodu bodo protestirali štajerski Slovenci proti krutostim in krivicam, ki se gode bratom Hrvatom pod vlado bana Khuena Groznega. Po zanimanju soditi bo ta shod velikansk; — včeraj t. j. v nedeljo 24. maja so bili lepaki za shod nabiti in jih je ogorčeno ljudstvo čel dan na voglih oblegalo. Iz ust vsacega so se čule besede: „Natashod pa pojdem!" Da bi se pač klic štajerskih Slovencev čul dovolj visoko, in da bi prinesel zatiranim bratom pomoči! 8ušak, 25. maja. Grobniškega župnika Babiša so zaprli. Zadel', 24. maja. Popoludne v Spljetu vršeči se shod je sprejel resolucijo, v kateri se zgraža nad dogodki na Hrvatskem in nad postopanjem banovim. Mir se ni kalil. — Tudi v Dubrovniku je vsprejel shod resolucijo, obsojajočo dogodke v Hrvatski. Hrvatje in Srbi so pismeno izrazili grajo nad postopanjem ogrske vlade. Ob dohodu parnika „Zagreb" so se pojavile demonstracije radi ogrske poštne zastave. Posredovalo je orožništvo in vojaštvo. Ena oseba je bila aretirana, ranjen nobeden. lleka, 25. maja. Na Trsatu so hoteli Hrvatje včeraj imeti zadušnice za pokojnega Pasariča. Vlada je shod prepovedala. V Baku so bile zopet ve- like demonstracije, ki so trajale od 8. do JI ure. \I)linaj, 25. maja. Jugoslovani nameravajo staviti v državnem zboru nujni predlog radi kršenja pismene tajnosti pošt na Hrvatskem. Pripravljenih imajo še drugih predlogov. Mej jugoslovanskimi poslanci vlada veliko razburjenje. V političnih krogih se smatra za veliko napako, da cesar deputacije hrvatskih poslancev ni sprejel. r^Dunaj, 25. maja. (C. B.) Čuje se, dff-s0"prošnji dalmatinskih poslancev za avdienco pri cesarju ni ugodilo. Prošnja je ula odklonjena na podlagi ministerskega predsednika radi tega, ker notranje zadeve dežela ogrske krone ne morejo biti predmet pritožb, došlih iz kraljestev in dežela, zastopanih v državnem zboru. dtlliajr 24. maja. Proti eni uri popoludne je nameravalo kakih sto jugoslovanskih dijakov pred palačo ogrskega ministra demonstrirati proti banu Khuen-Hedervaryju, ki je pa palačo, v kateri je obedoval pri ministru Szechenyju, že prej ostavil. Takoj na lice mesta došla policija je razpršila demonstrante. Aretiranih je bilo enajst oseb in policijsko kaznovanih. Demonstracije so trajale v celoti pet minut. Ban se je ob 2. uri vrnil v Zagreb. (Prim. zadevno poročilo na drugem mestu.) Dunaj, 25. maja. (0. B.) Dopoludne se je vršila v dvorni župni cerkvi poroka nadvojvodinje Marijane s princem Elijo Bourbonskim ob prisotnosti cesarja, članov cesarske rodbine in mnogih drugih dostojanstvenikov. fepljet, 25. maja. (0. B.) Ob do-hodu^parnika „Hungaria" je demonstri ralo nad 200O oseb, ki so skušali priti na zaprti molo. Parnik je straža varovala. Pred agencijo ogrsko hrvatske pa-robrodne družbe se je demonstracija ponovila. Leteli so kamni. Okr. komisar ranjen. Orožništvo razpršilo demonstrante, trije aretirani. Šele ob enajstih zvečer popoln mir. VZagyeb, 25. maja. Sem je došlo poročilo, da je tudi v Bosno že zaneslo se gibanje Hrvatov in da se je tudi v Bosni bati nemirov, ako se Hrvatom ne da pravica. Praga, 25. maja. Včeraj je bil na vseučilišču shod za slovensko univerzo. Udeležili so se ga Slovenci, Čehi, Hrvatje. Srbi in Rusini. Resolucija sprejeta soglasno. Po shodu demonstrativen obhod po mestu. Pariz, 25. maja. Danes zjutraj se je pričela vožnja z avtomobili mej Parizom in Madridom. Dogodilo se je več nesreč. Doslej se je izVedelo, da so ubiti: 2 mehanika, 2 vozača in 4 gledalci. Nevarno ranjenih je pet vozačev. Pariz, 25. maja. (C. B.) Notranji minister je prepovedal na francoskih tleh dirko z avtomobili. Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746'0 mm 1 a ! Cas epa-S j loranja 1 Stanje barometra. ▼ mm. Temperatura i _ po ! Vetrori. Colsijn Nebo 1 11» il" 2 9. zve6. | 739 0 16-8 si. szah. de L obl. 0-0 o, 7. zjutr. ^ 2 popol. 741-0 738 8 114 20-3 si. svzah. sr. jug jasno * 24| 9. z več. | 7392 12-2 si. jzah. jasno 0-7 o J | 2. popol. 738 0 735-2 12-0 23-6 si. jug sr. jjzah. pol. obl. del. obl. Srednja temperatura sobote 16 7° norm. 160* Srednja temperatura nedelje 16*4°, normale, 15 1 Žitne cene dn<5 26. maja 1903. (Termin.) Na budimpeitanaki borsi: PSenica za maj.......K 7 66 do 7-67 » » oktober.....» 7 39 » 7-40 Rž za oktober.......» 6 45 » 6 46 Oves za maj......... 5'I5 > 5'76 Oves za oktober......» 6'46 „ 5-47 Koruza za maj........ 6*34 , 6 36 Koruza za julij......• » 6-37 > 6-38 (Efektiv). Dunajski trg. PSenica banaSka.......K 7-80 do 8-35 Rž južne železnice....... — , — Rž............ 7 90 » 710 Ječmen , » .......6-40 „ 7 25 „ ob Tisi........ — » — Koruza ogrska........ 6 76 , 6 90 Cinkvant.......... 7-30 „ 7.80 Oves srednji.........6-10 „ 6'30 Fižol ..........» 6-76 » 1376 Dunajska borza do4 25. maja. Skupni državni dolg v notah.....1C066 Skupni državni dolg v srebru.....100-3'' Avstrijska /lata renta 4% .....12130 Avstrijska kronska renta 4%.....101 — Avstrijska inv. renta 3l/i * .... l3 2) Ogrska zlata renta 4%.......12105 Ogrska kronska renta 4%.....»y-40 Ogrska inv. renta 3'/,%.......9155 Avstro ogrske bančne delnice.....16-3 Kreditne delnice..........6K6-25 London vista....................239 60 NemSki drž. bankovci za 100 m. nem drž v J17-12V, 20 mark ...........23*42 20 frankov..........19-06', italijanski bankovci........95-20 C. kr cekini..........11 30 Zahvala. 727 1"1 Za vse ukazano sočutje ob priliki prcbridke izgube našega preljubega soproga, oziroma očeta, deda in brata, gospoda Frana Bončar-ja pleskarskega mojstra kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dra-zega ranjcega k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem »deležnikom našo presrčno zahvalo. Posebej pa se še zahvaljujemo slavnemu veteranskemu društvu in njega načelniku g. Mi halič u ter voditelju gospodu Ško t u, si. rokodelskemu društvu ter njega predsedniku čast. g. Gnezda, potem gospodom pevcem pod vodstvom g. Sachs a za tolažilno petje, kakor tudi darovatelju venca. Iskrena zahvala vsem. V Ljubljani, 25. maja 1903. Žalujoča rodbina Bončar. 728 1-1 Tekla Jašovc roj. Ahn, naznanja v svojem, svoje hčerke M are in vseh sorodnikov imenu tožno vest o smrti njenega iskreno ljubljenega moža in najboljega očeta, sina, zeta in vnuka, gospoda Karla Jašovea učitelja v Iški vasi, ki je dne 21. maja 1903 po dolgi in mučni bolezni ter po večkratnem prejemu svetih zakramentov za umirajoče zaspal v Gospodu. Pogreb bo dne 25. maja ob 4. uri popoldne na pokopališče k sv. Krištofu v Ljubljani. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi na Igu, v Kamniku in Ljubljani. Namesto vsakega drugega naznanila. Lak za sobina tla, SjovjeV^ prevlaki ter se kaj hitro suši. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 624 11 11—1U Vnanja naročila proti povzet ju. priporoča ra?no»"tn» vizitniee nn ni*bi mmmmmm ..... . - * -v. ' ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki prt Ljubljani preskrouje dobre Harmonije domačega in amerikaostega sestava, glasovlrje iu planine. J>aJ6 .»« tuilt na obroki*! N« /ahtevsnje »f |>u«Hj«J° ceniki brez|>l.ril<> 264 Vabilo na redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Žireh ki se bode vršil v nedeljo, dne 7. rožnika 1903 ob 3. uri popoldne pri načelstvu. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računa za I. 1902. 3. Slučajnosti. 724 i-i Načelstvo. Podobarskega ^ pomočnika išče ^ 726 2-1 Ivan Puc, podobar v Nkolji Loki. Sprejme se takoj priden 725 učenec ali učenka 8-i za trgovino z mešanim blagom. Ponudbe se prosijo na I. Kemperle, trgovec Kamnik. V Škof ji Uoki se odda manjša trgovina z mešanim blagom pod posebno ugodnimi pogoji. Trgovina je dobro obiskovana in vpeljana, v znano pošteni hiši štev. 41 na Glavnem trgu, kjer se ravno križa pot proti cerkvi. — Trgovina se želi le v poštene roke izročiti. Več pove upravništvo ^Slovenca". 719 3—3 V najem se da ali proda prcdajalnica 5 špecerijski™ blagem, dobro naložena z vsakovrstnim blagom, iz proste roke. Prevzame sa lahko takoj. Letni promet znaša 24.0G0 K. Prodajalmca, zelo pripravna, je tik larne cerkve sv. Katarine v Branici. pošta Štanjel na Primorskem. Ponudbe sprejema lastnik Anton Kodre, trg-ovec v Gornji Branici, ali pa naše uprav-nihtvo. 703 8—4 ,Pri solncu" = Priporočam prečast. duhovščini in si. občinstvu svojo veliko zalogo najboljših ln najoenejlh umetnih cvetlic, šopkov in vencev za cerkveno in domačo porabo. Istotam so v zalogi: vse potrebičlne za krojače ln itvllje; dalje rokavice in nogavloe najbolj3ih vrst, različne srajoe kakor tudi vel'ka izb ra nagrobnih vencev in trakov z napisom; dobijo se tudi najboljše vrste peče (abtahi). Vezanje cvetic in šopkov točno in po najnižjin cenah. 6č3 6—5 Za obila naročila se priporoča Prež. gg. novomašniki znižane cer.e! Krinka. Widmayer „pri solncu" za vodo v mestni palači. votlo. Gimnazijski konvikt v samostana oo. benediktincev v Sent Pavlu. V lepem, zdravem kraju Labodske doline na Koroškem. Javna popolna gimnazija in zasebni pripravljavni tečaj. — Prospekte pošilja na zahtevanje vodstvo konvikta. 147 9—1 T*™ v -3*1 "VJVs TJiNV Jž&LK -ara -i^K-l -ii NafRM ....................................................................................................................................iiiniiiiii 398 10 Zarezane strešnike "štricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) zidarsko opeko &&&&&&&&& cement, roman in portland glinaste peči in štedilnike plošče za tlak, Aamotne in cementne kot £se drugo stagbinsko blago **** ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah F. P.Vidic s Comp., Ljubljana. ......HI i n 11111 n ■ i n 111 n 111II111( 1H1111111 n 11 .............IIII.......IIIIIIIIIIIIIII.....lin.....Milini.......Hllllllllllll............................... /(v /f ^ f f f f f f- f /f .f ^ 7fx ^ ft\ ^ ^ ^ /j* ^ ^ > m*- žm- m«r T^er r y * r-m-T r. Učenec 14—15 let star, krepak in zdrav, poštenih starišev se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. 6bl 4—4 Naslov pove upravništvo „Slovenca"- r3C Zdra vil niča in vodozdravilniea Kamnik na Kranjskem. Krasna gorska lega, milo podnebje, ni vetrovno. Zdravi se z vodo na vse načine, solnčne in zračne kopel* tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko. Zmerne cene. — Začetek sezone 15. maja. Prospekte pošilja vodstvo. 476 10—10 Zdravnik voditelj: Dr. Rudolf Raabe. prva tovarna koles Iv. puch v Gradcu katere sloviti izdelki so dosedaj še vedno najboljši in neprekosljivi ter zavarovani z oblastveno vpisano znamko I. Puch V Gradcu podelila je glavno zastopstvo za eelo Sanjsko strokovnjaku gospodu Fran €1llrilin v Ljubljani pri katerem so vsakemu na vpogled razpostavljeni razni modeli. C\ ji p 341 12 J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljine so prave le one z rudeeim napisom „J. Pserhofer' na pokrovu vsake škatle. Že mnogo let priporočajo zdravniki te kroglice kot zanesljivo, milo odvajajoče sredstvo. Te kroglice delujejo tako rahlo, brez vsacih bolečin, da jih brez pomisleka smejo tudi otroci rabiti. 585 g_5 J. Pserhoferjeve odvajalne kroglice, med ljudstvom znane tudi pod imenom Pser-hoferjevl svalki, se že nad 100 let izdelujejo prave edino le v J. Pserhoferjevi lekarni na Dunaju, I Singeratrasse 15 ===== Zvitek s 6 škatlicami stane K 210. == Man) ko jeden tavlfek se ne pošilja. Ako se pošlje denar naprej, stane s poštnino vred : I. zvitek kroglic .... K 2.60 4. zvitki kroglic 2. zvitka 3. zvitki 4.70 6.80 5. zvitkov 10. „ K 8.90 „ 10.50 „ 18.50 Drugi posebno priporočljivi leki so: J. Pserhofer-ja balzam za ozeblino, ? lončka, naprej plačano, ' 7 Iranko........K 2.15 J. Pserkofer-jova grenka želodčna tinktura, bl,dilD0 deluie . na želodec, 12 stekleničič, naprej plačano, franko „ 5,— J. Pserhofer-ja balzam za rane, j2 steklenic, naprej plačano, -------' franko 3.40 registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi liifti, obrestuje hranilne vloge po 110 95_53 4' ._> odstotka I bi 'cz odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega hranilničnega urada št. 828406, Telefon štev. 57. /i«; KAROL DOSTAL tapetni k naznanja vljudno svoiim p. n. cenjenim nnročnikom, da ae je b sv. Petra ceste štev 13 preselil na sv. Petra cesto št. 5 (hotel pri ..Avstrijskem cesarju") ter se priporoča &« nadalje, zatrjujoč, da se bo tudi za naprej pot-udil povsem ustreči vsem zahtevam p. p. naročnikov. Veiespožtovanjern Karol Dostal, tapetnik. 664 4-4 mtmm: mmmrnmvmimm Darilci za birmance. Največjo zalogo in najnižje cene švicarskih ur, zlatnine in srebrnine na drobno in debelo ima 603 8-7 mm v liubljani, Mestni trjr. urar, trgovec, delničar prve švicarske zadruge tovarn i!r„Union", zalagatelj c. kr. dolenjske železnice. Nekaj predmetov iz cenika, ki se na zahtevanje pošilja brezplačno : Št. 422. Zlati double-uhani gld l £0 Zlati, 14 kar. gld. 3.50. St. 472. Prstan, novo zlato gld. 2.30 do 2 80 Zlato, 14 kar. gld. 5 do 6.50 Št. 4S5 Zlati double-uhani SO kr. do gid 1 2U. Zlati, 14 kar. gld. 2.6U—3 40 St. 290. Srebrna cil.-rem. ura s 6 kamni gld. 4.75 do 5.50. Št. 302. Zlata cil.-rem. ura z IU kamni in dvojnim pokrovom gld. 25 do 30 do 3 j Št. 293. Srebrna cH.-rem. ura z 10 kamni gld. 9 do 11. Št. 430. Zlati uhani, 14 kar. s finim kamnom in per- Štev. 381. Srebrn obesek lami gld. 4—6. 30 do 40 kr. St. 437. Zlati double-uhani gld. l.lo Zlati, 14 kar., močni gld. 3 do 3.80. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Igrsolj Žitnik. Tink »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.