r~ | Posamezna številka: | | 1 krono. £ „TABOR* dan, m v en S 2 nedeljo in prasuikov, ob 18. uri * J „ Ha.umom naslednjega dne ter »tene m. ■ ©ololetno 180 K, polletno 90 K, J p četrtletno 45 Iv, mesečno 15 K* « ■ Inseraii po dogovorn, Fri ▼ečkratBi * 5 objeri popturU • . * iiaro^- §9 pri opravi „TABORA*f ■ 5 ilABIBOB, Jarottor* ulict Ster. ^ - a B O FOBTNrtSTA. PAVBAlOmaN-A TS ROR r JL/1mJP vl\ g Posamezna številka: § I- 1 krono. § J; bbbpništvo ee nahaja T Mari- J J boru, Jurčicere ui. it- 4, 1. ned- * J etropja. Telefon laterturb. et. 276. J 5< UPRAVA ne nahaja ▼ Jurftgfti g h ulici at, 4, pritličje, desno. Tel«- S 2 fon ib. 24. SU3 peetno6ekoT?4 w w S . Čnn štev, 11.787. " * Na naro3iJ» brea deaazja ee ue 5 » ozira« — liokopiai ne tiačajo. J HIUAIJ ■ Leto: I. Maribor, sobota 13. novembra 1920 Številka: 66 Nečuven italijanski zločin nad našim narodom. ■> Nepopisen obup v Primorju. — Italijani zapuste logaški okraj. — Veselje v Logatcu sn Idrijt Ob najbridkejši uri Maribor, 12, Rorembra, Strašne in nepopisne so bile muke flašega slovenskega plemena od prvih časov, kar je stopil v zgodovino. Tisočletno suženjstvo je bilo njegov del. V te muke, v to neprimerno trpljenje je posvetil s porazom naših tisočletnih tlačiteljev. 1. 1918. prvi svetel žarek sreče, toda ugasnil je le prekmalu. Italijani so zasedli tretjino naše najlepše zemlje, Nemci so zasedli našo zibeljko — naš Korotan. In vendar smo upali že naprej, tipali in verovali v pravico. Koroška sleparija je bil prvi usodni sunek v to upanje in v to vero, sramotni mir z Italijo v Rapallu pa je zadal temu upanju in tej veri poslednji, smrtni sunek. Danes tere strte vse naše nade, ves naš up, vsa naša vera, Naše trpljenje je doseglo višek, višje ne more iti več. Ura, ki jo preživljamo, je najbridkejša v naši zgodovini. Naša Kalvarija je popolna! Tisti odrešilni svit svobode, ki je zaplul leta 1918 širom sveta, je prinesel vsem vstajenje, le nam je prinesel — smrt, prinesel nam je še hujše, še sra-motnejše suženstvo nego je bilo ono tisočletno. Naš rod je raztrgan na tri dele, od katerih ni nobeden zmožen življenja 1 Kaj sedaj ? Ali naj klonemo, naj obupamo? Naj mirno umremo 1 Nel Kvišku glave bratje, vsi, ki ste v Jugoslaviji, ki ste v laškem in nemškem su-ženstvu. Kvišku glave! Narod, ki bi o-bupal, bi ne bil vreden hiti sočutja več. Doživeli smo najhujše, hujšega ne moremo več doživeti. S Kalvarije vodi pot sanjo k vstajenju in dan vstajenja bo Valo Bratina: ' Par besed o gledališču (Konec.) Vzgajanje k Ljubezni in Lepoti, oni Lepoti v kateri so zapopadene*vse dobre lastnosti človeštva, to^naj bo cilj gledališkega zavoda! Kako krasna naloga! Po tej nepopisni katastrofi svetovne vojne, ki ni uničila samo telesnega blagostanja, temveč •— kar je najhujše — popolnoma izpodkopala tla etičnim čuvstvom in sp*e-menila svet v pravo Sodomo in Gomoro. Avtoriteta raznih institucij, ki so do zadnjega časa zavzemale vodilno'mesto, je omajana. Treba je novih idealov. In to je tisti moment, ki odpira gledališki umetnosti tako sijajno perspektivo. Odpreti pot uspešnemu delovanju v tem smislu, to bi bila naloga ministrstva za prosveto ali po naših začasno skromnih razmerah bi se dala rešiti zadeva na ta način: oživotvori naj se krepka zveza dramatičnih ali sploh kulturnih društev, ki naj si pred vsem pridobi par dobrih prijateljev in potovalnih režiserjev, ki so študirali problem malih odrov. Režiserji bi odšli nemudoma na delo. Prepričan sem, da_ bodo povsod z radostjo pozdravljeni, kajti vsem malim odrom bo njihovo delovanje neprecenljive vreden« tj ker ne 1* d* *. diletanti1 strokov* prišel tudi še za naš slovenski rod, to nam garantira zgodovina vseh narodov. Ob tej najbridkejši uri našega naroda pada naše prokletstvo na zločinski italijanski narod in njegovo državo in to prokletstvo se ga bo držalo večno, to prokletstvo ga bQ spremljalo do konca. In prišel bo dan, ko bo to pro-ktotetvo' dozorelo. Gorje mu tedaj. Večina našega časopisja gre danes v svoji bolesti predaleč ter zvrača vso krivdo na naše diplomate, ker so podpisali, mi pa mislimo, da to ni prav. Podpisali so, ker so morali podpisati, ker drugega izhoda ni bilo. Da bi ne bili podpisali, bilo bi še slabše. Italijani bi bili zasedli celo še našo Gorenjsko. Morda bi bilo prišlo celo še do oboro-ženega spopada in ta bi pomenil za nas še hujšo katastrofo. Računajmo z dejstvi, kakoršna, so ter priznajmo si — mi danes še nismo sposobni za spopad z Italijo. Kaj bi nam bilo pa tudi pomagalo, ako bi bili dobili ozemlje do Wilsonove črte? Nič! Večina bi bila o-stala vseeno Italiji in za to večino bi se morali nekoč prej ali slej tudi boriti z orožjem v roki. fej natri tudi pomagajo protesti in demonstracije? Nič! Mesto zabavljanja in praznih demonstracij pojdimo na resno delo. Prva naša naloga je danes, da poskrbimo pri volitvah 28. t. m. za konstituanto, ki bo vrgla s krmila naše države razne gg. Vesniče in njihove prijatelje in ki bo združila vsa tri naša plemena v eno nerazdružljivo celoto z eno samo dušo, ki bo pripravila vse potrebno za veliki dan osvete. Prva jn skoro edina naloga Jugoslavije je, da se utrdi in pripravi vse potrebno za to osveto. Osveta, to bodi vodilna misel vsega našega naroda! Na delo torej, brez obupa in brez miru. Vse na Martinov večer »Dijaške kuhinje"! njaški naštudirali posamezne izbrane igre,1 temveč obdržavali bodo tudi strokovna predavanja in skrbeli za temeljito na najmodrnejši -podlagi slonečo reformo odrov, ki so danes do tnalega vsi, vkljub temu, da-je njih nabava mnogo stala — v zelo klavernem stanju, ker so bili sezidani brez vsakega pravega razumevanja oderske. umetnosti. Vsled tega bi dosezalO vprizoritve r vsakem ozjru mnogo večje vspehe in veselje do gledališke umetnosti bi rastlo od dne do dne. Pa tudi marsikak talent bi našli na takih potovanjih, ki bi ga bilo mogoče pritegniti velikim gledališčem in tako bi bilo kaj kmalu dobrega igralskega narašča v izobilici. • A vrtelji pa naj bi oskrbovali redno izdajanje gledaliških iger, Strokovne knjižnice, kakor tudi potrebno propagando. Le na ta način bi bilo mogoče preprečiti uprizarjanje ničvrednih in banalnih proizvodov. Sicer pa, če bi bili organi zatorji — ki .bi dajali potrebne smernice dovolj močni in bi nudili dovolj dobre literature, bi v kratkem Času izginil z vseh odrov ves neokusen šund kar sam od sebe, kajti povsod si želijo bolj* šega materiala in zagrabijo za najslabše — v največjih slučajih le vsled tega, ker ni boljšega na razpolago. Istotako je mimogrede povedano — pri nas Ben Abftba: Bratom z juga! O nas smo pisali iq se je pisalo že mnogo, še več pa govorilo in zabavljajo med nami čez druge in med drugimi čez nas. Očitali smo našim tukajšnjim bratom, da se ne obnašajo napram nam tako, kakor bi se morali napram nesrečnim, z doma pregnanim bratom. Vse to je deloma res in naš očitek ni bil docela brez vzroka; res pa je tudi še nekaj drugega, o čemer do danes še nismo razpravljali. Namreč naša lastna krivda. Nikoli se še nismo potrkali na svoja lastna prsa. Sam sem že večkrat razmišljal o tem, ali bi bilo umestno o tem javno spregovoriti ali ne, končno pa sem prišel do prepričanja, da to ni le umestno, ampak naravnost potrebno v našem lastnem interesu naše narodne skupnosti sploh. V čem pa obstoja ta naša krivda? Kaj je vzrok, da se ne moremo razumeti z našimi tukajšnjimi brati? Ena sama stvar — naš separatizem. Dve leti smo že tu med brati, smo p& v teh dveh letih poizkusili se stopiti z njimi v eno samo celoto? Ne! Hodili smo obe ti dve leti vedno svoja lastna pota; ustanavljali smo svoja samo-begunslra društva in celo v privatnem življenju smo občevali večinoma sam« sami med seboj. Danes stoji naš' svobodni del domo» vine pred važnim trenutkom, pred volitvami v prvo ustanodajno skupščino' naše narodne države Jugoslavije. Ta1 naša svobodna država je dala tudi namt! kot enakovrednim bratom pravico, da' volimo. Toda z našim separatizmom, ^ katerim smo operirali vse do danes,? operiramo tudi še sedaj v tem tako važnem trenutku. Mesto, da bi se stopili z volilnimi četami tukajšnjih bratov v eno falango, smo ustanotrili svojo lastno stranko, ki je ni bilo treba, stranko narodnih socijalistov. Vem, da~ mi bo ta ali oni ugovarjal, da to stranke niso ustanovili samo begunci, toda nepobitna resnica je, da bi se brez beguncev ta stranka nikoli ne bilo tako razširila in trdno sem prepričan, da nit ne lažem, ako trdim, da tvorimo ravno mi begunci 70 procentov pristašev te stranke. Kaj pa je s to stranko? Jaz seirt morda poslednji, ki bi ji očital nepo-! štenost, a tudi poslednji, ki bi priznal* njeno potrebnost. Vem, da misli pre-1 Vrtina te stranke pošteno, todaj one nade, ki jih stavi vase, so prazne | ker segajo nad njeno moč. Lahko se’ posreči, da dobi v konstituanti resj enega ali celo dva zastopnika. Kaj pa! bi to pomenilo napram stotinam drugih/ In končno — enotnost narodnih ele*' mentov je pri grajenju temeljev našel države to potrebna, da zagreši veli« greh nad to državo, kdor jih deli ter s( tem šihi. Bolj nego ostale naše brate, boty mora voditi nas pri vseh naših korakih; edino le skrb za osvoboditev naše ožjej bi se našel zavod, ki bi prodajal po ceni dobre reprodukcije naših ‘ slikarjev, bi se kaj kmalu izločil židovski šund kar sam od sebe. Deset let sistematičnega dela in vsakega hišnega gospo* darja bi bilo sram obesiti na svojo steno nestvor, kakoršni se danes dobivajo tudi po najboljših hišah. Ce bi dopuščale denarne razmere, naj bi se razširil delokrog tudi na zidanje dvoran, opremo gledališč in sploh na industrijo gledaliških potrebščin: kostumov, tnobilij etc. V to svrho naj bi se pridobili arhitekti in slikarji — špecijalisti — umetniki, ki bi jim bilo delovanje na tem polju življenska potreba. In tako mislim bi se najhitreje dvignil nivo naše gledališke umetnosti. Ce se tega dela ne loti kulturna organizacija, se ga bodo — to je čisto gotovo — polastili špekulantje. Jn zdaj še nekaj, kar mi tudi leži 2e več let na srcu in je brez dvoma še važnejše nego diletantska gledališča in to je otroško gledališče. Ne marionetno, temveč otroško gledališče, kjer bi igrali in se udejstvovali otroci sami. O važnosti take institucije bi moral pisati' posebno poglavje, ali zdi se mi tako samo ob sebi umevno, da bi bila odveč vsak« beseda. Zato se hočem ■? uuvec vsaKi Deseaa. /,ato se noccm i * »liteUJH JHjlMUau . m din« fe at Pir splo&ufe opazk. Res je, da uprizore posamezni gledališča po par otroških predstav natf leto — ali to je vse premalo pa tudi ni v tistem duhu kakor bi bilo potrebno Jni zato take predstave ne dosezajo pravih’ rezultatov. Ce je že ideja telovadnih! društev velikanska, koliko večja je šd ideja otroških gledališč, ki bi skrbela li estetsko vzgojo telesa in duše na emi-j nenten način. In prepričan sem, kakor je danes petje, telovadba itd. v šolah obligaten predmet, tako bo v kratkem1 tudi to vprašanje ventilirano v ministrstvu za prosveto. Da bi bila taka gledališča v jezikovnd mešanih krajih tudi velikega političnega' pomena, je evidentno in mi tega ni treba! Še posebej povdarjati. Gledališka dvo-J rana mariborskega Narodnega doma stoji prazna in brez dela. Ali ne bi ka« zalo, da se zavzame za to id?jo Dra* matično društvo in oživotvori svoje de* lovanje na tem silno potrebnem in hvaležnem polju! * Morda se bo kdo našel — vse id mogoče dandanes — in protestiral, Češ d tako podjetje bi bila konkurenca gleda-j lišču, toda če jfcmisli, kako imenitna; idealna in 'edino prava gledališka publika bo iz tega otroškega gledališči izšla, bo brezdvoma tudi utihnil in s? h važnostjo pozdravil to lepo idejo. nedrij žasužnjene domovine. Na osvoboditev pa smemo upati le, ako bo Jugoslavija dobila tako ustavo, da bo ipostala edina in močna. Da bo dobila itako ustavo,, nam more jamčiti edino jena stranka in to je — demokratska {Radikalci, ki so samo sebi, zajedničarji, dri so samo Hrvati in klerikalci, ki so samo Slovenci, ne pa tudi Jugosloveni, jUam tega ne morejo jamčiti, še manj [pa nam morejo jamčiti socijalni demo-Jkrati, ko so brezdomovinci. Nam ne bo težko pridružiti se demokratski stranki, saj smo bili že v domovini brez izjeme narodni in napredni ter demokratski. S tem pa bomo pomagali najbolj koristili tako svobodni, Icakor nesvobodni domovini. V močni demokratski stranki pa bomo imeli • iudi ipi kot begunci največjo oporo. Proč torej z našim separatizmom, zlijmo se z našimi tukajšnjimi brati v eno samo nerazdružljivo celoto in prepričan sem, da nas potem nihče tukajšnjih bratov ne bo več grdo gledal in da nam v bodoče ne bo več treba to-jžiti o zapostavljanju in preziranju, Te besede sem napisal Vam, bratje z juga, iz lastnega srčnega prepričanja In; ae kot/ politik in strankar, ampak kot,— begunec. 1 I1' ■ -—i*. ... ....- Notranja in zunanja * Gdansko in Poljak?. Zastopniki je! In ker so slučajno zdaj onkraj meje IM M M,. it .1 _ ? _ —_ _ __ _ - _ , - M O Tri* , | l , | 1 _ 1 . m! T..... 1 svobodnega mesta Gdanskega so pod pisal v sredo pakt z poljsko vlado, kakor na krmilu krščanski socijatisti,' Jugoslavija pa je tudi slučajno še oblagodarjena tudi s krščansko socijalnim železniškim tudi konstitucijski akt in dopolnilni za- , . . .. , M.Vr.:i. .. 'm,nistrom, je zopet cisto naravno, da pisnik v francoskem zunanjcem mini strstvu v Parizu. * Wilson odklonil pomiioščertje socijalista.Debsa. Po neki Amsterdam jim gremo na ,roke. Dr. Koroščeva švicarska jajca stoje visoko v kursu; nam pa je izvalil blagoslov, da smo skoro brez jajc in kar jih še nismo odpravili vesti iz Newyorka je Wi!son odklonil,^0; „k?ere '"T j! dr' Korcfc J J prestavil onkraj Spilja, stanejo samo ba- gatelo 3—4 krone. No, ker sam Bog pomiloščenje socialističnega predsedniškega kandidata, ki je bil radi veleizdaje (sporazum s sovražnikom) obsojen v ječo. Wilson je naziranja, da bi po-miloščanje v tem slučaju značilo spod; budo k veleizdaji v bodoči vojni. * Demfslja belgijskega kabineta. Po poročilih iz Brasi ja je poveril kralj sestavo novega kabineta. N. N. Car-senu. . , - * Amerika za umrlega coorkškega župana. V Waslvingtenu se je vršila velika žalna mani/e scija za pokojnega Mac Swyneja. N :soče broječa množica, z neštetimi zastavami, je šla v največji tišini mimo Bele hiše. * Represalije antante napram Turčiji. Iz Pariza se poroča, da bo antanta s prislnimi finančnimi odredbami skusila doseči ratifikacijo mirovne pogodbe s Turčijo. * Zgubljene volilne pravice, jz Koroške se je vrnilo mnogo uradnikov in osebi ki je vodile predpriprave .za plebiscit. Danes naj bodo vsi ti, zato da so se zgoraj žrtovali, brez volilne, pravice? To bi bila preveč očitna krivica in naj dofični pripadajo katerikoli itrsnki, volilno pravico morajo dobiti y Kraju, kjer se v lem času stalno nahajajo. Ker so druge stranke že ukrenile iozadevpc korake, pričakujem isto tudi jod voditeljev naše stranke. , * Vesničeva kandidatura v Skoplju odklonjena. Na sestanku radikalcev, skopljap^kegi* volilnega okrožja so ne-kateri predlagali riosilea liste ministrskega predsednika dr. Milenka Vesniča. (Večina zborovalcev pa se je izrekla proti {Veaniču. Zanj SO bili samo trije in aieair iBora Milojevič. prof. Ognjanovič ter llezovič. V znak protesta, so st: sedaj ti tijjje, * odcepili od ostale rad tkalske Vfa?Mzacije. j ^ Spor radi 'agrariio-adniinistrativne Razdelitve. »Pravda* piče- Javili smo) 4a j^min. agrarne reforme v administrativ’ jppglddu izloči! sremsko županijo iz zagrebške direkcije iu jo podredil novosadski. Ta vest se mora izpopolniti še . s /tern* d* je minister na drugi strani dodelil. Baranjo in. Medjimttrje zagrebški agrarni direkciji. Iz tega se najbolje, vidi, da ta razdelitev nima nikakršne (politične, tendence in da jo je izvedel *am©' is razloga praktičnosti- in večje g>rožn.osti administracije, ki [se v • navad-|nem ‘ življenj utic -ozira na zgodovinske »ejc. * Nemška Avstrija hoče pristopit« * zvezi narodov. Kakor poroča „Po-litische Korrespondenz*, je izročila Nemška Avstrija v sredo vrhovnemu ^ajnikti zveze narodov posebno noto, v (kateri proži za dovoljenje pristopa k uvezi, „ ' j,'j. * Nemški poslanik na Madžarskem. Madžarski dopisni ur# poroča, da je dpspel nemški poslanik grof Fiirsten-berg-Stammheim. v Budimpešto in izro Dnevna kronika. — Gospod poverjenik za socijalno skrbstvo deželne vlade v Ljubljani nam pošilja sledeče pojasnilo: »Slavno uredništvo! Z ozirom na notico »Zakaj ni stanovanj v Mariboru* v štev. 50 »Tabora* prosim vljudno, sklicuje se na Vašo lojalnost, da priobčite to le pojasnilo. Iz spisov, ki sem jih pustil poslati iz Maribora in ki so se mi stoprav danes predložili, ugotavljam to le. Res je, da je odvetniška pisarna dr. Ravnikar in dr. Smole bila prevzela , dr. Mravla-govo zastopstvo v njegovi stanovanjski zadevi. Bilo je to v času, ko sem ležal bolan na Koroškem in ko torej nisem še nastopil svojega poverjeniškega mesta. Zgodilo sc je to brez moje vednosti In o celi stvari nisem imel pojmg. Naravno, da dotične vloge tudi sl-gniral nisem. Nastopivši svoje mesto kot poverjenik sexmi je kasneje enkrat predložil spis v rešitev. Začuden sem ugledal v spisih dotično vlogo. Nato sem gospod referentu, ne da bi pregledal spisov in ne da bi hotel vedeti, za kdj gre, takoj dejal, da odklanjam vsako rešitev v tej zadevi, da se ž njo nočem pečati In da naj jo reši po lastnem preudarku. Kako je gospod referent rešil pritožbo, mi ni bilo znano, ker akta nisem več dobil pred oči. Taka je resnica. Konstalujem dalje iz danes mi predloženih spisov, da se da mora stanovanjci urad takoj poseči po njegovem stanovarju (3 sobe s pritiklinami) v Lajtersbergi: •' od svojega stanovanja v.Maribormpa mara doktor Mravlag najmanj dve šobi irajno oddajati v najem. Jel: Jo imenovati »ugodno" rešitev in je ii ta rešitev bila na. k var šlanovsnski bedi v Mariboru in okolici, o tem mirno prepuščam' sodbo, javnosti. Z odličnim . pošt ova n jetri. Dr. Ravni-.'dr. ; Železniške kome- ...e. Ze zopet smo imeli železniške konference in kakor čujemo, že zopet smo mi tišti koŠtruni, ki so .st dali ostriči svojo volno za Nemško Avstrijo. Tam se boje, da bf tudi letos morali preko zime stradati, kakor so lani. Da letos ne bo tako hudo, zato skrbe 2e naši jugosioveriski rodoljubi sami, ki pošiljajo dr; za dnem cele vlake živil preko meje. - a Nemški Avstriji-je to že vse prema,o.. Oni hočejo še ceneje živeti, ne kakor živimo pri nas, kjer bi morali imeti vsega v izobilju. Ne samo to. Oni se hočejo tudi pripraviti — za vse slučaje. Volkswerovci so zdaj še preveč sestradani za kakšna večja podvzetja, treba jih nasititi — to se razume,, z našim belim kruhom in tako hoče, da mora biti jugoslovanska krščanska ljubezen do skrejnosti popolna, smo pri teh zadnjih konferencah svojim ljubim sosedom obljubili čim najzdat-nejšo pomoč.. Z našimi vozovi, z našimi lokomotivami, z našim osobjem bomo smeli prevažati iz Jugoslavije proti Gradcu še to, kar nam niso že med tem. izvozili po nemških vlakih naši jugoslovenski rodoljubi. Kot proti uslugo vulgo kompensacije nam .bodo vrli Cmu-rečgni in Aoačani še nadalje ropali naše stroje, naše' konje, pobijaji _ naše ljudi. In kdor od nas se hoče peljati v ali iz Radgone, zato so vendar na razpolago naše ceste. In stroj na progi Ljutomer se lahko preskrbi š trskami, ker naše mejaše ženira, da bi mi smeli dovažati vsaj premog za ljutomersko progo. Gotovo ni nikogar med nami, ki bi gosp. ravnatelju Vrečkotu, ki je sklep te konference osebno sankcjjoniral, ne privoščil zasluženega dunajskega odlikovanja. — Škandalozne razmere pri odpravi avstrijskega vlaka postajajo z nastopom slabega vremena in zime naravnost neznosne. Nad polovico potnikov je prisiljena čakati zunaj pred kolodvorom š prtljago določeno za odpravo carine. Kaj se to pravi stati zunaj v dežju, snegu in mrazu po cele ure ter čakati, da pridejo vsaj pod streho na prostor sicer določen, za izhod potnikov, to ve samo tisti, ki mora to poskušati. Napačno jo mnenje, da so pri tem prizadeti samo tujerodciv Nepi. Avstrijo morajo potovali z vsakim vlakom tudi naši ljudje, pa tudi če bi šlo samo za tujce, je ravno v takem slučaju na mestu,, da uvažujemo, kulturno stališče čiovečanstva. Na ozkem prostoru, kjer opravlja carinsko in policijsko osobje svoje naporno službo, je tgka gneču in smrad, da prihaja marsikomu slabo in goije ženskami, ki morajo m .»J /\ tv Orl U* f \ r # ,-vl a mm . 4! * .. . _ H^ _ * _ — Koroški tobak v Maribor! Ka- kor znano, je bila Štajerska, pesebno okraj Maribor doslej vedno in najbolj zapostavljen glede dobave tobaka. Doslej se ie financa izgovarjala na Koroško. Kako je ravno naš obmejni okraj prišel do te žrtve, ne vemo. Vemo pa, da je Ljubljana imela ves ta čas toliko tobaka, da so ga tihotapili za drag denar tud' preko naše meje. In vemo, da so romali vsi konfiskati tobaka od tu zopet nazaj v Ljubljano, od koder šo isti tobak zopel previdneje tihotapili nazaj in ves ta škandal se je vršil ob času, ko v Mariboru po cele tedne nismo dobili tobaka. Pa recimo, da je bila financa upravičena ravno narr. nalagati žrtev, za Koroško. Toda zdaj je konec preskrbe Koroške z našim tobakom. Zato stavimo na kr. financo ozir. tobačno tovarno v Ljubljani javno vprašanje: 1. Kam je. šel zadnji čas že za Koroško namenjeni tobak; 2. dobi Maribor in naši sosedni obmejni okraji, ki so bili dosedaj skozi 2 leti prikrajšani na dobavi tobaka, vsaj sedaj kakšno naknadno zadoščenje; 3. je financa in tobačna.tovarna v Ljubljani pripravljena odslej dalje ustaviti očitno protežiranje enih krajev na škodo drugim ter tako povzročati javno korupcijo z verižništvom in tihotapstvom tobaka preko meje? *; — Nov škandal pri železničarski godbi. Kakor se nam poroča je bil izvoljen za načelnika naše železničarske. godbe mesto g. Štrausa, trd Nemec Kaschpar. Radovedni smo koliko čaša se bodo ti gospodje še igrali z. našim potrpljenjem? Merodajne kroge pa poživljamo, da nam oskrbe novo slovensko godbo. Neverjetno bi bilo, ako bi res slovenski Maribor ne mogel spra-i viti skupaj slovenske godbe. Slovenska; društva pa prosimo, naj pri naročanjui. godbe upoštevajo najnovejše izzivanje; železničarske ter se v bodoče v slučaju/ potrebe‘obrnejo na-kak drug naslov. — Interministerijalna carinska/ komisija je dovršila svoje konference v* Mariboru — kakor se zatrjuje, s po-voljnim vspehom. Mi smo bili po po-vbljnih vspehih sličnih konferenc doklč?-še vselej razočarani, ko so namesto besed sledila dejanja. Zato hočemo to pot počakati dejanj. ■/;,.. A Sleparija pri avstrijskem kon« potovati z otroci. Železniška uprava je -1 • .. . r« sicer že pred 3 meseci sklenila odpomoči Potnik, ki se je Vrnil iz Gradca, . .... noc onnfOMn n m m tem razmeram s priinernejšim prostorom, toda pri nas je glavno, da gospoda prihaja iz Ljubljane v Maribor ni dobro plačane komisijo, da se sestavi zapisnik, napravijo načrti, izvršitev pa — ima vremena. Izvoz ogromne množine mesa. /e pred kratkim smo vlado opozorili na ogromni izvoz zaklane živine v Nem. Avstrijo in s tem v zvezi .na rapidno naraščenjp .cen živine pri nas doma. Ta opozoritev je imela ta vspeb, da je izvoz še ždatno poskočil, ker špekulanti .?. Uvozom pričakujejo kakšne ome- i iHrrir »rv 3__' :___ |? Mravlagova pritožba rešila tako,Tjitve: in skušajo predno se ista izvrši, še da mora stanovansci urad tekni nn«#*či ' .-n _ m™. Čun največ našega blaga spraviti v Nem. Avstrijo ter zaslužiti še nadaijne milijone nr> račun naših konsumentov. Tistim, ki opravičujejo ta izvoz, češ, da gre proti kompenzaciji za uvoz nam potrebnega b!ag& iz Nem. Avstrije, služi v pojasnilo, ds se z izvozom pečajo samo nekatere dobičkaželjni špekulanti, ki prodajajo naša živino v ^zaklanem' stanju nemškim in madžarskim čifutom. ki zadnji čas naravnost preplavljajo 'Maribor, tako da naši ljirdje ne morejo dobiti prenočišča. Da bo par naših bogatašev iu brezvestnih pohlepnih verižnikov še bolj obogatelo, samo zato pošiljamo od naših ust odtrgani živež i-f. svojemu lastnemu krvniku. - ’ * - Avstrijski vlaki In naši. Enoin-ish gospodar enoiniste* proge, pu kakšna X^ziika med Nem. Avstrijo in progo po našem ozenilju. Predvseip že gorostasna razlika r vožnji ceni; iz Maribora v Gradec stane približno -isto, kakor iz Maribora v Celje. In potem kako vse drugačni vozovi, snažni kupeji in lepo razsvetljeni vozijo iz Maribora preko meje, kakor naše garniture z umazanimi, le za silo razsvetljenimi starodavnimi vozovi. Imamo pač železniškega ministra in obratnega rtvnatelja, ki sta ,d|/ug •vog^ga vredrift -; ampiik spaiUtajM** kam 4otrebe po telefonu. Neki vzrok za gra-#nje in zabaviianje se pač mora najti in njegov« brihtna g^vi.^ ni V t»jn ozj^i nikdar v zadregi. Čudimo se mu samo, da že ni danes pobral Šila in kopita ter odjadral kamor ga vleče srce. — Popravek. V včerajšnjem podlistku: ,Par besed o gledališču*, bi se ttiorala v tretji koloni glasiti beseda katehetsko v 11. vrsti pravilno katedersko. Kultura in umetnost. v . Novi tajnik beograjske opere. Podpisan je ukaz, s katerim se imenuje za tajnika beograjske opere pisatelj Teodor Manojlovič. -4- Spremembe pri prosvetnem ministrstvu. Stankovič, referent umetniškega oddelka je premeščen k ministrstvu prosvete j n imenovan za referenta za višjo izobrazbo. Na njegovo mesto pride Veljko Petrovič, pisatelj. + Zgradba konservatorija v Beogradu. Ministrstvo za prosveto je odlo-ločilo, da se osnuje komisija, ki bo pod predsedstvom načelnika umetniškega oddelka proučila' vprašanje o novi zgradbi za konservatorij. V primeru, da se bo ta zgradba gradila na zemljišču narodnega gledališča, se bo takoj prir čelo z izdelavo načrta nove stavbe. Slovan, narodno tjeefališče Repertolre bodočih dni: t ' V petek 12. .Vampir" („Smrtnega plesa" ti de!). Ab. A. V soboto 18.: »Pie** v operi4. *Ab. C. Za-ietek ob ti), nri- V nedeljo 14.: Popoldne ob io.: „Brat Martin". ZveCer ob pol 90.: .bon kresne noči1'. Issven abon. V pondeljek 15.: ,Mofi ljubezni", maka opereto. Gostuje ruska Operetna drntba BChat. noir“. V torek 16.: .,Svečenica ognja", ruska opereta. Šport. : Sah. klub v »Veliki kavarni.'. Pozivajo* se vsi člani, zlasti mlajši, da se še prijavijo za turnir V drugi skupini, kjer jih še nekaj manjka. Udeležite se polnoštevilno. Najnovejša poročila. Zločin v Rapallu. '•* Rapallo, 11. novembra. Minimalne italijanske zahteve, ki so jih izročili naši delegaciji po prejetju naknadnih in-strukcij iz Rima so bile te, da ostane Italiji v Sloveniji vse zasedeno ozemlje razen Idrije in Logatca, dalje meja na Snežniku, otoki Creš, Lašinj in Lastovo in nekaj manjših ter italijanska suvere nitete nad samostojnima mestoma Reko in Zadrom. V slučaju, da bi naša delegacija na to - ne pristala, so namignili Italijani, da obdrže vse, kar imajo zasedeno, tudi Dalmacijo, ter da zasedejo tudi Gorenjsko. V očigled temu polo žaju ni bilo naši delegaciji možno drugo nego udati se. Meja med Italijo in našo državo bo Šla v Sloveniji torej zapadno Idrije po Trnovskem gozdu, po^Hrušiči na Javornik nad. Postojno ter od tu dalje na Snežnik in Reko? SuŠak ter veliki kvarnerski otok Krk ostaneta nam, istotako tudi Vis in vsi ostali otoki, razen gori navedenih. Crnagora ostane združena z Jugoslavijo. • Rapallo, 11. novembra. Po spora-*urn« * dalijo izgubi Jugoslavija v Slo* veniji celo Goriško, Trst in Istro ter od Kranjske postojnsko okrajno glavastvo. * ‘V-,-'/ : LDU. Beograd, lt. novembra. I* Sante Marghente javkajo: Vidi se, da so Italijani popolnoma zadovoljni * vtisom, ki so ga napravili na na§o delegacijo z načinom, s katerim so pričeli pogajanja. Pravijo, da je celo veliko, da žrtvujejo Dalmacijo in skorb v8e otoke slto, da dobijo dobre ^atoki$oe„uwie na severu in zato, da se dosežejo dobri gospodarski odnošaji z Jugoslavijo. O tem se je tudi včeraj govorilo med našo in italijansko delegacijo, poleg Cesar se je razpravljalo tudi o donavski konferenci. Italijani hočejo z Jugoslavijo vred za-početi akcijo proti ustanovitvi donavske zveze in proti temu, da se Habsburžani povrnejo v Avstrijo. Z ozirom na to, da so Italijani zahtevali Javornik in Snežnik, dokazuje italijanski delegat Bonomi, da je to potrebno iz obrambtiih razlogov. Na isti način Upravičuje Bonomi tudi potrebo teritorijalnega koridorja z Reko in izjavlja, da Italija nima nič proti temu, da dobi Jugoslavija Kastav, ki leži severnozahodno od Reke. * Rapallo, 11. novembra. Glasom dogovora bodo italjanske čete v najkrajšem času po podpisu sporazuma izpraznile logaško okrajno glavarstvo, nakar prevzame to ozemlje v svojo upravo Jugoslavija. LDU Beogfad, 11. novembra. .Politiki* poroča njen posebni poroče-valzc iz Santa Margherite: Pogajanja o jadranskem vprašanju se vrše v veliki dvorani vile, ki je nekdaj pripadala znanj rodbini Spinolla, iz Genove, sedaj pa je last Dubrovničana Mihanoviča, ki je znan vsled svojega ogromnega bogastva. Vila. je prav na morski obali in ima razgled na modro Ligursko morje. Značilno je, da se sodba nad Dalmacijo vrši ravno v hiši Dalmatinca. Dvorec je zidan v antičnem slogu in je neobičajno razkošno, opremljen. Razpoloženje v Ljubljani. LDU Ljubljana, 12. novembra. Vesti o rezultatu pogajanj v jadranskem vprašanju, ki so dospele včeraj sicer še ne potrjene v Ljubljano, so naredile na vso javnost porazen vtis. Javnost se ne more spoprijazniti z mislijo, da bi vsebina teh dosedanjih vesti odgovarjala resnici in v razburjenosti pričakuje določnejših in zanesljivejših poročil. Zvečer je več stotin mladine dalo duška splošnemu razburjenju s tem, da je demonstriralo in dalo izraza protestom proti sklepu konference v Santa Margherita. Današnji listi dajejo izraza temu protestu in iz javljajO| da narod ne bo nikdar priznal samovoljnih amputacij na svojem živem telesu. Nepopisen obup v Primorju. Trgt, 12. novembra, l^o so prispele včeraj prve vesti o sporazumu v Rapallu so se razširile po bliskovo od vasi do vasi v celem zasedenem ozemlju. Ljudstvo, ki je še vse doslej upalo, da bo odrešeno je objel silen obupi vse mlado in staro je pričelo jokati. Bili so to srce trgajoči prizori. V ,par krajih je prišlo tudi do spopadov z Italijani, ki so še obnašali izzivajoče ter. se objipu naših ljudi smejali. Veselje v Logatcu in v Idriji. Ljubljana, 12. novembra. Potniki, ki so danes prispeli iz zasedenega ozemlja pripovedujejo, da . vlada v Logotcu in v Idriji velikansko veselje. V Idriji so raz-obešene slovenske zastave. Italijanska posadka se obnaša mirno in ne i?, dva. Meja proti Avstriji določena. Nove krivice. LDU. Maribor, 12. nor. Uradno se objavlja: ulani medzavezniške razmejitvene komisije so določili na včerajšnji seji nastopno črto v odseku od Koko3- bodoče definitiyno mejo med Jugoslaviji in Nemško Avstrijo: Meja poteka če* greben Kokošnjaka na vrh k Sv. Urbanu, ki ga deli tako, da ostane cerkev §e ", Jugoslaviji. Odtod gre meja na grebeni ' proti Pernicam, nato po Mlaškem jarku,1 katerega deli do točke, kjer se stekata! krumpaški in bistriški potok. Zatera sledi meja približno 2 km bistriškemu potoku ter se obrne potem Rroti severa približno; pol km severno od cerkve Sv. Jerneja,■ nakar se nadaljuje v isti smeri do točke, nekako 1 km jugozapadno od Sv. Lov. renca. Ta mejna Črta, ki so jo določili delegati velesil, se more eventualno Sr izpremenili, ako bi delegati dveh intere-siranih držav sporazumno predložili komisiji i to željo. Po treh mesecih, odkar se je sestala razmejitvena komisija, smo dobili sedaj torej prvo uradno objavo o pozitivnem uspehu njenega- dela. Ako pa primerjamo ta sklep komisije zaveznikov s stališčem naše delegadle, o katerem se je večkrat poročalo, ker je vsebovalo le težnje obmejnega prebivalstva prizadetih krajev, moramo že danes z žalostjo ugotoviti, da se zavezniški zastopniki niso niti tiajmanje ozirali naši dejanske razmere obmejnih krajev,! da niso interesov obmejnega prebivalstva niti najmanje vpoštevali, ampak! sklepali določbe, ki v nobenem ožini niso v skladnosti z gospodarslcihii, narodnostnimi in tudi ne administrativnimi' razmerami pokrajine. Do tega rezultata bi bila komisija prišla lahko že drugi dani svojega zasedanja, ne pa šele po trimesečnem delu, ki naj bi baje z ogledi n*’ licu mesta bilo v popolni skladnosti » željami prebivalsta. Od pravične zavez*, niške komisije bi bili pač kaj drugeg* pričakovali. Nadejali smo se rezultata* ki bi po svoji vsebini odgovarjal namenu, s katerim je bila komisija dolo-j četia, da prične delovanje. Tako nam j« n. pr. dobro znano, da je občina Mlak« popolnoma 'slovenska, istotako so tud? v Radvanju in pri Sv. Jerneju Slovendj v večini. Ne samo to: gospodarsko težija vsi ti kraji proti Dravi, torej na jugo--slovensko stran. Vuzenica, Muta, M# renberk, to so trgovska središča, kameni je gravitiralo vse življenje teh na goz*j dovih bogatih občin. — In vendar j« ' razihejitvena komisija v svoji pra| vičnosti smatrala za neobhodno potrebno! da odvzame tem krajem svoje naravna težišče in da njih prebivalstvo gospo-, darsko upropasti. Ne zahtevamo nakloJ njenosti, vendar pa bi pričakoval? vsai udejstvovanje onega čuta pravičnosti, kij nam gre po naših žrtvah za stvar Istim zaveznikov. — Cim nam dospejo novej informacije iz težko prizadetih krajev iw o gospodarskih, kakor tudi drugih po-j sledicah tega zavezniškega sklepa aii paše podravsko prebivalstvo, bomo n£*j koliko jasneje izpregovorili. Ze danesj pa mOramo z odločnim protestom pol vzdigniti svoj glas proti temu, da se na’ ta način reže v naše živo telo tudi haf severu, kjer smo vsaj od čuta zavezniške pravičnosti pričakovali vpoštevanie dejanskega stanja. ,;V ■> V' Seja ministrskega sveta. LDU. Beegrad, 11. novembra. (Pi$s* Mro) Danes je aila seja ministrskega ; sveta, ka je trajala od 10. — 14. nref Na seji se je razpravljalo o jadranskem*, vprašanju in o razdelitvi monitorjev.: Umetniška razstava v. Ljubljani. LDU Ljubljana, 12 novembra. Včeraj je bila otvorjena v Jakopičevem _____ __________ paviljonu 18. umestniška razstava. Raz-/ l&viUji© - sjifcsjvie mORlBORSKR T15KRRNR Q.Q. Turčičeua ul. 4.' Podružnica: Sfrossmajerjeua ul. 5 « 'J .»i Izuršuje usa u tiskarsko, litografsko in j kamnotiskarsko stroko spadajoča dela, j kakor: knjige, brošure, cenike, računske jj zaključke, letake, lepake, uabila, račune, razpredelnice, pisma in pisemske zauitke, osfnrtnice, posetke. račune ter use tiskouine za občinske in druge urade, naročila se točno izurše ter se zaračunajo najceneje. Centralcr Podružnica Telefon št. 3/0i« Centrala Telefon št. Z4. 1 • ■ • * »1 Ji Uti uti) tuni "<•' Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi : in najnouejšimi stroji in črkami. : rti*« inY« i» »* i vil ■' sVaV* VifVbVji fc ■ r » ■ ■ Gospodarstvo, trgovina. | Italijansko društvo „Arsaa js kupila istrski premogovnik „Karpan“, ki je produciral letno 1,3000.996 metrskih stotov po 6 kalorij. „Arsa“ je zvišala svojo delniško glavnico od 15 na 30 milijonov lir. Prejšnji lastnik .Trboveljsko društvo" sodeljuje v društvu s 40 odstotnim kapitalom. j Anglija ne bo uničila Dieslovih motorjev. Konferenca konzulov je sklenila na francosko zah'evo, da ne bo uničila Dieslovih motorjev. K tej vesti se v berlinsk;h nolitičnih krogih zatrjuje, da je Anglija popustila v svoji nameri na pritisk francoske vlade, ki je bila v to primorana od francosk h industrijcev. | Finančno vprašanje Avstrije in Madžarske. Budimpešfanski listi so priobčili vest, da je došlo v Budimpešto več zastopnikov avstrijske krščanske zveze, ki so konferirali z ministri Hallerjem, Bleyerjem in Vaszom. Kakor se je pa izvedelo na kompetentnem mestu, imenovani ministri niso imeli pogovorov z nikakimi zastopniki avstrijske krščanske stranke. Dejstvo pa je, da je neki poslanec avstrijske krščansko-socijalne stranke j v soboto dopoldne imel pogovore z madžarskim finančnim ministrom baro- \ nom Koranyijem. Razno In humor. No% odkritja v Keopsovi piramidi. Neki francoski učenjak, ki se bavi že dalje časa z raziskovanjem piramid, je odkril v Keopsovi piramidi čisto slučajno nove vhode k doslej neznanim podzemskim sobam. Ko je sedel pri neki steni ter prižigal pipo, je naenkrat opazil, kako mu zračni tok veie plamen proti Izhodu. Takoj 'je zaslutil, da mora ta tok prihajati iz špranje te stene. Ko je vdaril psrkrat po steni, se mu je zazdelo, kakor da bi nekoliko votlo donela. Poki cal je delavce, ki so pričeli steno podirati in zagledali so pred seboj do sedaj še neodkrit, temen rov. Ko so ga preiskali z bakljami, so doznali, da vodi ta nizek hodnik v poševni iegi 30 stopinj v velikansko podzemsko dvorano, v kateri pa niso našli do sedaj šc nikakih posebnosti. Čudno pa je, da je v tej podzemski dvorani najboljši zrak, akorrvno niso mogli odkrih nobenega” rova,%ki bi spaial to duplino z zunanjim svetom. Kakim namenom naj bi služila ta sobana, ki leži kakih 20 metrov pod zemeljsko, površino? Vsekakor nov problem, nad katerim si bodo belili glave raziskovalci. V notranjosti Vesuva. Ravnatelj opazovalnice na Vesuvu, ki se nahaja komaj 200 metrov pod žrelom, dela v svrho raziskovanj v spremstvu svojega sluge »izprehode« v žreio. Po vsakem takem raziskovanju prinese na dan ogromno dragocenega imterljaia. Enkrat bi sa mu zgodila kmalu velika nesreča. Ko je plezal po vrvi v notranjost, se mu je vtrg-da in telebnil bi bil v razbeljeni prepad, ako se ne bi vjel na ven štrleči odlomek skale. Tu je visel med nebom in kadečim se brezdnom, dokler ga ni rešil tega mučnega položaja sluga, ki je prinesel iz opazovalnice novo vrv ter ga izvlekel zopet na prosto. Ta učenjak mora imeti pač železne živce, da se upa v notranjost Vesuva, kjer je v vedm nevarnosti, da ga kaka katastrofa ne potegne v temni Had. V Clermont Scrfflntu se je dogodila 6. t. m. grozna nesreča. Ljudstvo se je zbralo v velikih masah v neki dvorani, da si ogleda zastave 13. zbora, ki bi se imele poslati naslednji dan v Pariz v proslavo 11, novembra. Radi teže ljudske mase se je udrl pod in okrog 100 oseb je padlo v globino. Dosedaj se ie izkopalo iz ruševin l mrtvega in 40 težko ranjenih Moderna cerkev. V Atlantic C'iy-ju (Sev. Amerika) je osnoval pastor Sid-ney Goodman neko posebno cerkev, v katero imajo dostop samo mcžki. Med opravilom se možki sprehajajo, pomenkujejo in tudi lahko _ — kadijo. Da bi Pa b'!a pridiga bolj zanimiva, prikazuje cerkveni kinematograf posebno značilne dogodke iz sv. pisma. ©®®®$®®©©© © M©®®®®®®® Zahtevajte povsod dnevnik »Tabor”. © ®@®5©®3;©©® Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Pran Voglar. .Hala raanila. se proda. — Naslov pove uprava lista. 761 SSč-jen. suSuo s&itnsSJSZe. Ponudbe pod j Dobra najemnina« na upravo lisia. 760 3—1 SSo&os’ 5 Kdor se ne udeleži Martinovega večera v kazini naj pride na ocvirkov večer v Nar. dom. 762 SaSoms&a suknja in še razne druge obleke se ceno proda. Domenik Fabiančič, Jurčičeva ul. 5, I. ndstr. MaMavana sožsa se išče. Ponudbe na upravo lista. Orlovnl uradnik želi v svrhp poznejše poroke znanje z izobraženo gospodično. Pisma pod »Južna Ifubezen« na upravo. 756 2—2 Silem aktivne udeležbe pri večjem dobroidočem podjetju ali trgovini. Sem izkušen trgovec z vsestransko 'izobrazbo in z razpoložljivim kapitalom. Vzamem tudi kaj sličnega v najem. Cenjene ponudbe pod >Jugoslovan< na upravo. 759 Umivanje in sušenje fes z električnim sušilnikom, ©KdfuSiranie rok, IzdoSav® vsefti Basu*!, ejoprawat SasiKSe itd. priporoča 763 2—1 Oamski žesafei saSon M. Fetfich - Frezikbelm gledališka lasuljarka, Stolna ulica 12. --r— J— — — isfismltt (Gleichstrom) , 13 Pii, 1% PH in % PH z na-puščaji (Anlass), ter izotop za proda Mariborska tiskarna d. Jurčičeva ulica 4. 4«.' .4.”*» «*.«** -esuir.rM Zavod za sfraženje in zaklepanje v Mariboru prevzame , vsako vrsto draženja v mostu, na kolo« «8worik, kakor SusSi sp>r©mljanje Zelaznli* klk vosov. —. (Pojasnila v pisarni: Pri« staatSSka ulica 2. izdaja: Tiskovna »»druga MariUpr- - TiskarMarlfcorska tiskarn« d.