NO. 235 mehiška Domovi ima AM6RICAH 8N SPIRIT FOR61GN IH LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGN1AN MORNING N€WSPAP€B (JLJUVLLAJN-iJ OHIO, THUK^DAX MOKN1NU. DECEMBER 6, 1973 LE-TO. LXXV. — VOL, LXXV Izrael bo ¥ Ženevi zahteval trapi mir Izrael bo na konferenci Ženevi zahteval od Arabcev, da se bodo pogajali za popoln in trajen mir. JERUZALEM, Izr. — Kljub prekinitvi razgovorov vojaških predstavnikov Izraela in Egipta na cesti Kairo-Suez pri 101. kilometru pretekli teden prevladuje prepričanje, da bo do konference v Ženevi 18. decembra le prišlo. Na njo so povabljene poleg Izraela arabske države E-gipt, Sirija in Jordanija ter glavno tajništvo Združenih narodov. Konferenco pripravljata in na njo vabita Amerika in Rusija. Izrael je odločen ob samem začetku konference zahtevati od predstavnikov arabskih, držav obvezo, da se bodo pogajali o polni in trajni rešitvi spora, ki naj privede do popolnega in Novi grobovi John H. Gornik Jr- II. V Lutheran Hospital Centru je umrl 37 let stari John H. Gor- V | nik Jr. II. s 3613 Meadowbrook Blvd. na University Heights na poškodbah, ki jih je dobil, ko je padla nanj jeklena traverza med delom pri gradnji. Pokojnik je sin Johna in Helen, roj. Satko-vich, mož Dolores, roj. Jackson, oče Johna H. Jr. III., Roberte C. in Laure Ann- Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v ponedeljek ob 9. dopoldne, v Jesu Church ob 10., nato na Kalvarijo. Truplo bo na mrtvaškem odru v nedeljo od 2. popoldne do 9. zvečer. Russell E. Compton Jr. V Euclid General bolnišnici je po dolgi bolezni umrl 55 let stari Russell E. Compton Jr. z 19004 Chickasaw Avenue, mož Madeline, roj. Klemenc, oče Royja (U-S. Navy) Havaji) in trajnega miru na Srednjem pok. Veste, brat pokojnih Char-vzhodu. Izrael bo svoje arabske lesa in Edwarda, rojen v Pade-sosede pozval, da se skupno z nu, Okla. Med drugo svetovno njim odpovedo rabi sile ter | vojno je bil 5 let v vojni mor-vzpostavijo redne diplomatske1 narici, nato pa 27 let zoposlen in sosedske odnose med seboj. V ; kot programer pri Norfolk & takem slučaju se bo Izrael pri-; Western R.R. Pogreb bo iz Žele-pravljen umakniti z večjega de-Jtovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 10. dopoldne na pokopališče Vernih duš. la zasedenega arabskega ozem- ija. Nasproti izraelskim zahtevam stoji arabska, da se mora Izrael umakniti z vsega zasedenega a-raibskega ozemlja takoj, še pred-no bodo začeli pogajanja o posameznih točkah mirovne pogodbe in bodoče ureditve polo- parlamentarne volitve, pri ka- Melvin L Laird pojde ii Nixonove Bele tuše Sidaiiii toolcraši na Oansta pogoreli KOPENHAGEN, Dan. — Zadnji torek so imeli na Danskem žaja in medsebojnih odnosov. terih pa je vladna socialno-de-mokratska stranka hudo pogorela, saj je izgubila kar 24 poslancev. Tudi ostale stare stran- ias IselKiig čaka HreČailJB Z HdgSIlf I ke se niso dobro odrezale. Soci-HONG KONG. — Mao je eni ! alni demokrati bodo imeli v n zadnjih skupin diplomatov, s j vem parlamentu 46 poslancev. Konservativci so debili poslancev, 15 manj kot ne- katerimi je govoril, dejal, da se ne počuti dobro, da čaka, kot je sam dejal, “na sestanek z Bogom.” Obiskovalci so prišli do zaključka, da se Mao ne meni več bosti za redno dnevno delo kitajske vlade. Poročilo o Maovem razgovoru s Kissigerjem ob njegovem zad-11 Jem obisku v Pekingu trdi med tena, da je bil ves čas Mao bi-ster, priseben ter poln zanima-n3a. Prav nič ni kazal znakov duševne okorelosti, ki je običaj-n° združena s starostjo. le 16 so jih imeli; sredinski liberalci so dobili 22 poslanskih mest, 8 manj kot so jih imeli, radikalni libe- Ko pričakujejo, da bo Kongres danes končal potrditveni postopek in zaprisege! G. Forda za novega podpredsednika ZDA, se M. R. Laird pripravlja na odhod iz Bele hiše. WASHINGTON, D.C. — Bivši obrambni tajnik Melvin R. Laird je šel v Belo hišo za Nixo-novega glavnega domačega svetovalca, ko so se začeli nad predsednikom ZDA zagrinjati temni oblaki v zvezi z razkritji o Watergate. Tedaj so pripovedovali, da bo Laird nemara vodil tudi načrte za Nixcnovo obrambo v Watergate zadevah, ker je preskusen politik. V zadnjih časih je Laird časnikarjem precej jasno povedal, da cn ni na noben način povezan z “glavno strategijo” Bele hiše v zadevi Watergate. Pri-pomil je, da bi jo vodil drugače, če bi bilo to v njegovih rokah. Povedal je tudi, da bo njegovo delo v Beli hiši skoro opravljeno in da njegova navzočnost tam ne bo več potrebna, ko bo kong. Gerald Ford potrjen za podpredsednika ZDA. On je dovolj skušen politik, da bo lahko | vzdrževal primerne zveze med Belo hišo in Kongresom. Melvin R. Laird računa, da'bo v nekaj tednih odšel iz Nixonove Bele hiše. , KISSINGER BO TOKRAT OBISKAL TUDI DAMASK Državni tajnik ZDA pojde znova na Srednji vzhod, obiskal bo 6 držav, med njimi tudi Sirijo, nato pa se udeležil odprtja mirovne konference vjženevi. WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je objavilo, da bo cu. Henry Kissinger odletel koncem tedna v Evropo na razgovore NATO v Brusselsu 9. 11. decembra, od tam v kjer bo imel 12. decembra že J dolgo napovedovani in odlagani govor, nato pa na Srednji vzhod. Domov grede se bo ustavil še v i Madridu in Lizboni, ko bo prisostvoval preje odprtju razgovorov med Izraelom in Arabci v švicarski Ženevi. Ameriški državni tajnik bo v TEŽAVNA VPRAŠANJA — Evropi razpravljal o evropski Sen. H. Jackson, demokrat iz,varnosti in o deležu, ki ga naj Washingtona, je glavni strokov-j igrajo pri tem ZDA. Na Sred-njak za vprašanja energije v nji vzhod pojde, da bi pripravil do razgovori v Ženevi začeli 18. j decembra in trajali v glavnem ! le nekaj dni, da bedo lahko vsi j d°! prizadeti obrazložili svoja stali-j London, i p;at0 bo konferenca odlože-: Senatu. ležave z gorivom tudi v Sovjetski zvezi Moskva, ZSSR. — ‘Pravda’, glavno glasilo Komunistične Psrtije ZSSR, je zadnji torek o-P°zorila na težave pri oskrbi ^žele s premogom. Zapisala je, izgube letno v Sovjetski zve-10 milijonov ton hudo potreb-nega premoga pri prevozu v od-Pftih železniških vozovih. Premog se vali iz voz in pada 0b železnicah, koder ga mora-1° potem pospravljati. “Pravda” |rdi, da stane oblasti to posprav-banje letno 70 iev ne vštevši na premogu. Pomanjkanje goriv v Sovjet--1 zvezi je kljub vsem težavam, * jih omenja “Pravda”, na splošno dosti manjše kot na Za-^du, ki je prizadet po omejitvi arabskega olja.____________ emonski prerok Pomilostitev v Daki DAKA, Beng. — Vlada Bangladeš je pomilostila in pustila iz ječ okoli 30,000 jetnikov, ki so bili obtoženi sodelovanja s pakistanskimi oblastmi v času boja za neodvisnost Bengalije leta 1971. Med pomiloščenimi je tudi A. M. Malik, ki je bil obsojen na raid pa 20, 7 manj kot zadnjič. | dosmrtno ječo, ker je predsedo-Neobičajno veliko glasov sta j val zadnji pokrajinski vladi v dobili dve novi stranki, progre-' Vzhodnem Pakistanu. Prav ta-sivna, ki se izjavlja proti dav-jko so bili pomiloščeni .in bodo kom, in demokratični center, ki' 15- decembra izpuščeni tudi vsi se je odcepila od socialnih de-1 člani Malikove vlade, ki so v je-mokratov. Prva je dobila 28 poslancev, druga 14. j Volitve so pokazale, da so danski volivci precej siti vseh sedanjih strank, pa tudi obstoječega reda. Danci plačujejo naj višje davke menda na vsem svetu, i či ali pred sodiščem. imajo pa tudi najboljše urejeno socialno zakonodajo, ki skrbi in posreduje blagostanje in varen življenjski obstoj vsemu prebivalstvu. SliD m mednarodno upravo Jeruzalema Vatikan predlaga, naj pride staii Jeruzalem pod skupno u p r a v o zastopnikov krščanskih ver, judovstva in islama. RIM, It. — Vatikan ni čakal vse, kar je možno za razgovore v Ženevi. Obiskal bo šest držav, Egipt. Savdijo, Sirijo. Jordanijo, Libanon in Izrael. Tam se bo ustavil po razgovorih z vodniki navedenih arabskih držav. V Egiptu s Sadatom, v Savdiji s Fejsalom bo govoril tudi o olju, ki ga A-rabci uporabljajo kot orožje za dosego svojih ciljev v boju z Izraelom. Kralj Fejsal je menda v tej zadevi nekaj prožnejši, ni pa nobenega znapienja, da bi bil na vprašanje. Vaj risb. o ureditvi položaja starega dela Jeruza- voljan olje zopet začeti pošiljati lema, ko se Arabci in Izraelci v ZDA, dokler ni kakega trdne-pripravljajo na mirovno konfe- ga znaka, da bo arabskim zah-renco v Ženevi, povedal je jas- tevam ugodeno. no in glasno, da zagovarja mednarodno upravo, v kateri naj bi bili zastopani tako kristjani kot | muslimani in judje. Vatikan je to svoje stališče objavil že pred leti in se ponovno v preteklosti zavzel tudi za njegovo izvedbo. Ko je sedaj zopet prišlo na dnevni red ^vprašanje bodočnosti starega Jeruzalema, ki ga Arabci hočejo za vsako ceno imeti nazaj v svojih rokah, Izraelci pa so prav tako odločeni, da ge ne dajo, izgleda stališče Vatikana kot nekak kompromis, ki bi naj delno zadovoljil vse, popolnoma pa nikogar. Vprašanje bodočnosti starega mesta Jeruzalema je brez dvoma trd oreh, ki ga ne bo mogo- ščih, Vatikan govori v imenu krščanskega sveta, ki ma v Jeruzalemu enako kot judovstvo in islam svoja najsvetejša mesta. Nov nemir v Nixonovi okolici v Beli hiši WASHINGTON, D.C. - Za radi zadnjih razkritij o vrzelih v posnetkih razgovorov v Beli hiši med predsednikom in njegovimi sodelavci je prišle do novega vala nezaupanja med vodilnim sodelavci in svetovalci predsednika NTxona. Trdijo, da bodo prenekateri Nixonovi ožji sodelavci v Beli hiši v bližnji bodočnosti zapu-če naglo streti. Izraelci in Arab-1 stili svoja mesta, ker so izgubili ci so trdovratni v svojih stali-1 zaupanje v predsednika. V SOVJETSKI ZVEZI POUDARJAJO SPE! KOLEKTIVNO VODSTVO milijonov rub-pri tem izgubo Pretežno oblačno, baletavanjem snega, emperatura okoli 35 F. (2 C) hladno z snega. Naj višja Leonid L Brežnjev je v zadnjih letih postal vedno bolj “prvi med enakimi” v vodstvu Komunistične partije Sovjetske zveze. To je pokazal s svojimi obiski v Franciji, v Zvezni republiki Nemčiji, pa tudi v razgovorih s predsednikom ZDA R. Ni-xonom v Sovjetski zvezi in letos tekom svojega obiska v ZDA. Vso prednost je užival tudi tekom svojih razgovorov s tujimi obiskovalci Sovjetske zveze in tekom svojih obiskov v satelitskih državah. Ko je bila žetev na višku, je odšel v Kazakstan, pozival k vnetemu pospravljanju žita, pa svaril tudi L. R. Kitajsko pred njenimi sovražnimi naklepi proti Sovjetski zvezi. Pozval jo je k vzpostavi rednih odnosov s Sovjetsko zvezo in ji ponujal “tovariško” roke. Leonid I. Brežnjev, glavni tajnik Komunistične partije ZSSR, je bil v preteklih letih sprejeman v tujini kot glavni vodnik ZSSR in ne le kot glavni tajnik vladajoče Ko-munstične stranke. Sprejemali, pozdravljali in častili so ga kot vodnika in prvega predstavnika ZSSR s častmi, ki so običajno prihranjene za suverene. Brežnjev vendar u-radno nima nobenega položaja v vodstvu državne uprave. Uradni predsednik ZSSR je Nikolaj Podgorni, predsednik njene vlade pa A. Kosygin. Zdi se, da nekaterim tovarišem v vodstvu ZSSR preveliko čaščenje Brežnjeva ne gre čisto v račun. Zato so skušali v zadnjih tednih obnoviti ravnotežje in opozoriti javnost na “kolektivno vodstvo” ZSSR. Ko je bil Brežnjev zadnji mesec v Kijevu in se tam raz-govarjal s Titom, je imel Kosygin važen gospodarski govor v Minsku, glavnem me- stu Bele Rusije. Tamkajšnje časopisje je na dolgo poročalo o Kosyginovem govoru, v Moskvi in drugod so ga pa na začudenje tujih opazovalcev podali le v kratkem izvlečku. Niso gotovi, ali je bil vzrok v tem, da niso hoteli Kosyginu dati preveč pozornosti, ali pa da podatki, ki jih je navajal o novem gospodarskem planu, še niso dokončni. Idejni vodnik Komunistične partije Mihail Suslov je bil v času, ko je hodil Brežnjev po Indiji, v Litvi. Njegovo pot je na drobno opisovalo časopisje ne le v Litvi, ampak tudi v Moskvi in drugod. Prav tako je potovanje Suslova v Litvi obsežno krila sovjetska televizija. O njem so poročali več, kot o obisku Brežnjeva v Indiji. Ko je umrl 21. novembra armijski general Aleksander N. Komarovsky, namestnik obrambnega ministra, je bila njegova smrt objavljena s podpisi vodilne trojke Brež-njev-Podgorni-K o s y g i n na vrhu, nato pa po abecednem redu s podpisi ostalih članov Politbiroja. Običajno je bil na prvem mestu Brežnjev. nato pa vsi ostali po abecednem redu. Navedba imen vodilne trojke na vrhu in nato po abecednem redu sledeča imena ostalih članov Politbiroja, naj bi pokazala, da ni na vrhu samo Brežnjev, ampak sta tudi Podgorni kot uradni predsednik ZSSR in Kosygin kot predsednik vlade. Zahodni opazovalci razvoja v ZSSR sodijo, da vse navedeno ne izgleda kot kak poskus zmanjšati vpliv Brežnjeva, ampak njegovo prekomerno izpostavljanje, ki bi lahko napravljalo vtis enega človeka, kot je bilo to v času Stalina in delno tudi v času Hruščeva, ki je v svoji roki združil vodstvo partije in vodstvo vlade. na na januar, da bodo imeli Iz-j raelci priložnost 31. decembra j izvesti svoje parlamentarne vo-j litve in sestaviti novo vlado na temelju njih izida. Še vedno računajo, da se bo- Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Prometni tajnik Claude S- Bine-gar je pozval voznike tovornjakov k sodelovanju v času krize energije in obljubil pregled njihovih pritožb in zahtev. Neoziraje se na krizo oskrbe z oljem zahtevajo vozniki tovornjakov neomejeno količino goriva za svoja vozila po nizkih cenah in neomejeno brzino. V podporo svojim zahtevam so včeraj ponovno blokirali v 9 državah glavne ceste za po več ur. Nekateri državni guvernerji so pozvali narodno gardo v pripravljenost, da bo pomagala odpreti blokirane ceste, če se vozniki ne bodo sami umaknili z njih. WASHINGTON, D.C. — Savdij-ski minister za olje Ahmed Zaki Yamani je včeraj v razgovoru z državnim tajnikom Kissingerjem dejal, da “bodo srečni, če bodo imeli razlog za sprostitev sedanjih ukrepov za omejitev dobav olja”. Ker vstrajajo Arabci na umaknitvi Izraelcev z vsega junija 1967 zavzetega ozemlja, je upanje na primeren“razlog” za enkrat oddaljeno. KAIRO, Egipt. — Vlada je sporočila ZN, da se še ni odločila, ali bo obnovila vojaške razgovore z Izraelom na cesti Kairo-Suez pri 101. kilometru ali ne. Objavila je tudi, da so egiptske sile sestrelile včeraj nad Suezom eno izraelsko letalo Phantom. Izrael je to zanikal. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon in predsednik Romunije Ceauseseu sta včeraj podpisala izjavi o “nadalj-nem razvoju prijateljskih odnosov” med obema državama in obvezala obe državi k gospodarskemu in tehničnemu sodelovanju. WASHINGTON, D.C. — Predsednikov načelnik glavnega stana v Beli hiši A. Haig je dejal včeraj sodniku J. Sirici, da je bil predsednik “zelo zelo prizadet’”, ko je zvedel, da v enem posnetku obstoji 18 mi- . nui dolga vrzel. KOPENHAGEN, Dan. — Vlada je po porazu pri volitvah odstopila in začeli so se razgovori za sestavo nove- SAIGON, J. Viet. — Vladne čete so prešle včeraj v obsežen protinapad, da bi osvobodile okrožno mesto v bližini meje Kambodže severozahodno od glavnega mesta. To so doslej najobsežnejši boji med rdečimi in vladnimi silami od objave premirja v preteklem januarju. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Glavna skupščina je odložila glasovanje o tem, ali naj zastopa Kambodžo v ZN vlada Lon Nola ali vlada Sihanuka. Iz Clevelanda in okolice Slovenska šola prosi za domače pecivo— Slovenska šola pri Mariji Vne-bovzeti proti gospodinje za domače pecivo za nedeljsko prire-| ditev. Letna seja— j Carniola Hive 493 TM vabi članstvo na svojo letno sejo v soboto ob dveh popoldne v SND na St. Clair Avenue, staro poslopje. Seja je važna zaradi poročil in volitev odbora- Društvo Kras št. 8 ADZ ima v nedeljo, 9. decembra, ob enih popoldne letno sejo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Po seji okrepčila! » Rev. F. Blatnik pri Sv. Vidu— Rev. F. Blatnik, znani salezijanski duhovnik, bo od 7. do 17. decembra pri Sv. Vidu na razpolago za spovedovanje. Božičnica— Božičnica za člane mladinskih odsekov ADZ bo v petek ob 7-zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. PoSebna prodaja— V Norwood Appliance and Furniture, 6202 St. Clair Avenue, imajo posebno božično prodajo Admiral izdelkov. — Več v oglasu! Božična Ameriška Domovina— V petek, 14. decembra izide božična številka Ameriške Domovine. Natisnili jo bomo nekaj izvodov več. Kdor bi jo želel poslati svojcem ali znancem po Združenih državah in Kanadi, naj pošljemaslov prejemnika in 50 centov (lahko v znamkah), ali osebno odda naročilo v našem uradu na 6117 St. Clair Avenue. Za pošiljke v Evropo in v druge prekomorske dežele je cena 75 centov. I Zdravniki se jeze na lastno organizacijo ANAHEIM, Kalif. — Ameriška zdravniška zveza je na letni klinični konvenciji razpravljala o pritožbi članstva, da je preveč poslušna zahtevam zvezne vlade. Zdravniki so posebno hudi na to, da ni preprečila sprejema zakona, ki je ustvaril posebno organizacijo za nadziranje dela zdravnikov vse od strokovnjakov, pa do domačih zdravnikov. Na sedanji konvenciji je bilo predloženih nad ducat resolucij, ki se zavzemajo za ukinitev te-^ ga, eno leto starega zakona, j Njegovi nasprotniki trdijo, da (predstavlja zakon “največjo ne-j varnost privatni praksi medicine”. LR Kitajska in 35 drugih dr-i žav se je zavzemalo za to, da se prizna Sihanukovo vlado kot edino zakonito predstavnico Kambodže. SARAJEVO, SFRJ. — V oktobru, ko so preko Jugoslavije sovjetska letala prevaža orožje in druge vojne potrebščine v Sirijo in Egipt, so jugoslovanske oblasti na letalskem oporišču nedaleč od tu prijele dva mlada Angleža s teleskopom, daljnogledi in kratkovalovno radijsko postajo. Obtožili so ju vohunjenja in ju ta teden postavili pred sodišče. Ona trdita, da sta le navdušena za letalstvo, da pa nimata nobenega posla z vohunjenjem. Ameriška Domovina /*■<1/1' » 1* I ’ one year. SECOND CLASS POSTAGE PA^' AT CLEVELAND, OHIO i Kft 235 Thurs., Dec. 6, 1973 Svoboda morja v nevarnosti Holandec Hugo Grotius je 1. 1609 proglasil svobodno plovbo po vseh morjih. Ta je sedaj v nevarnosti. To so pokazali razgovori 1. 1968 ustanovljenega odbora za urejanje morskega prava pri Združenih narodih. Odbor je zboroval skoro leta v Ženevi v Švici in pripravljal predloge za v letu 1974 napodevano konferenco o morskem pravu, pa se ni mogel zediniti. Stare pomorske države se še držjC pravila, da oblast obmorskih držav ne sme segati dalje kot 3 morske milje od obale. To so včasih imeli za varno oddaljenost od topov na jadrnicah. Že 1. 1958 so bile na zadnji mednarodni konferenci o morskem pravu v Ženevi v večini države, ki so raztegnile in zagovarjale svojo oblast na 12 milj od obale. Sedaj jih je že nekaj, ki zahtevajo mnogo večje varnostne pasove ob obali. Republika Ekvador si že dolgo lasti izključno pravico v pasu 200 milj — v varstvo svojih lovišč na tune. Ta enostranski sklep trmasto vzdržuje proti ZDA in brezobzirno ustavlja njihove ribiške ladje. Ekvadorski zgled so posnemale druge južnoameriške države. Sedaj jih je že 17, ki zahtevajo zase oblast nad več kot 12 miljami morja, kakor zagovarja večina. Tudi Francija je razširila svoje pravice okoli Gvajane na 80 morskih milj, da je zaščitila bogata lovišča rakovice pred brazilskimi ribiči. Vsem je znan spor zaradi lova na polenovko med !štva in po seji pa bo božičnica Islandijo in severnoevropskimi državami, posebno Veliko’za člane in članice našega mla-Britanijo. Islandija je samovoljno raztegnila svoje pravice 1 dinskega oddelka. V imenu odbora prav prijazno vabim vse člane in članice, da se vsaj letne seje udeležite, ko med letom v tako malenkostnem številu prihajate k mesečnim sejam. Seja bo v družabni sobi (Social Room), pričetek točno ob 1.30 (poldveh) popol- morskega prava. Ta so; ’določitev obalnih (teritorialnih) voda, plovba skozi morske prelive in ožine, ohranitev in u-pravljanje morskega ribolova, izkoriščanje rudnega bogastva v morjih, ustanovitev mednarodne oblasti za upravljanje globokomorskega rudarstva za mangan, baker, nikel in kobalt, varovanje čistoče morij, jamstvo svobode za oceanske raizskave in ustanovitev mednarodnega sodišča, ki bo reševalo spore morskega prava. Če bo konferenca ZN, kot upa John N. Moore, uspela, potem bo svet nekaj varnejši, ker bo manj priložnosti za nove mednarodne spore. BESEDA IZ NARODA i Sv« Miklavž v Gollinwoodu CLEVELAND, O. — Slovensko šola pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu vabi na veseli popoldan ob gledanju dobrega svetnika in otrok, ki se zgrinjajo okrog njega. S kratko igrico bodo nastopili otroci Slovenske šole, nato bo prišel sv. Miklavž s svojim spremstvom. Z otroci pojdimo za to popoldne nazaj v nepozabljivo dobo: truditi se biti dober, skrben, u-bogljiv, ko nam je prineslo toliko notranje sreče in zadovoljstva ob skromnem daru. Prireditev bo ob treh popoldne v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. Pridite! Lepo vabi mladina in starši! Lavriševa Letna seja m bozsamea dr. Sv. Vida št. 25 KSIU tej deželi, pa še vedno slovensko čuti in — poje. Na sporedu so narodne, Slakove in Avsenikove pesmi, opereta Kmečka svatba in za zaključek naše naj lepše božične pesmi. Mala Bruna Berčič nam bo deklamirala, prav tako tudi Kati Žitnik: O krasna noč, božična ti, krasnejša si kot vse noči, nam zvezde z neba žare in Detece časte. Zato otroci mi sedaj zapojmo pesem božično: Glej zvezdice božje migljajo lepo, odprto široko je sveto nebo! Ob tej priložnosti želim rojake in rojakinje spomniti na pokojnega Antona šublja, ki je bil toliko let med nami in pomagal ohranjati slovensko petje in slovensko pesem. Vodil je naše zbore in vzgojil cel rod pevcev in pevk na področju Velikega Clevelanda. Z zborom Glasbene CLEVELAND, O. —■ Vsem Matice je pripravljal in podajal našim društvenim članom spo- koncerte in opere, pa gojil tudi ročam, da bo v nedeljo, 9. de-!nar0c[no in umetno slovensko cembra, letna seja našega dru- od 12 na 50 milj. Anglija se je temu uprla in poslala v zaščito svojih ribičev nekaj bojnih čolnov; nastopili so tudi isladnski patrolni čolni, vendar do pravega spopada ni prišlo. Pretekli mesec sta obe strani potrdili letos v oktobru dogovorjeni sporazum. Vsi pomorski narodi so proti prevelikemu razširjanju narodnih voda, ker bi to otežilo naraščajočo važnost in obseg pomorske plovbe. Mnogo držav bi (če bi to obveljalo) ne moglo s svojimi ladjami iz svojih pristanišč na odprto dne. Upam in pričakujem, da se morje. Pri 200 miljah od obale ne bi ostal na Sredozemlju! boste temu vabilu odzvali v ; res velikem številu! Na dnevnem redu bodo razne važne za- deve, ki jih moremo rešiti le na noben košček morja prost. Isto bi bilo v Severnem in v Vzhodnem morju. Vsa morja ali njih deli bi spadali pod suvereniteto kake države. Velikansko indonezijsko otočje bi postalo taka ovira za sovjetske vojne in trgovske ladje, I letni seji in nad vse važne pa so da bi morale na svoji poti iz VladivostOKa v Indijo pluti o-j volitve odbora za prihodnje po-koli cele Avstralije. jslovno leto. Po seji bomo imeli Skoro vse države v razvoju — v kolikor niso brez obale — zahtevajo danes izključno pravico do morja in njegovega dna v daljavo do 200 milj od obale. Pod morskim dnom so marsikje bogata ležišča olja in ta bi rad vsak narod pridržal zase. Tem zahtevam ostro nasprotujejo Rusi in Japonci, medtem ko so Amerikanci bolj spravljivi. Na podlagi ame-riško-brazilske pogodbe plača od lanskega leta dalje vsaka ameriška ribiška ladja, ki lovi rakovice bliže kot 200 milj od obale, Braziliji posebno odškodnino. Največjo škodo imajo od teh zahtev poleg Japoncev in Norvežanov, ki so doslej lovili ribe po vseh “odprtih” morjih, tisti narodi, ki nimajo nič lastne obale. Če narodi z morsko obalo upravičeno bogatijo, pa narodi brez dostopa do morja obubožavajo. Že pred leti se je vršila na povabilo Švice mednarodna konferenca vseh “notranjih” držav z namenom, da bi svoje skupne koristi proti obmorskim državam skupno zastopale. Razen Švice so sodelovale; Avstrija, Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Luksemburg, Bolivija, Paragvaj, Afganistan, Tibet in Nepal. Pozneje se je pridružila tej skupini še množica malih, novoustanovljenih republik iz notranjosti Afrike. Prva, kot tudi vse nadaljne konference in poskusi, da bi tem deželam zagotovili kak prostorček ob morju, so o-stali brez uspeha. Slana voda postaja vedno bolj zasebna lastnina nekaterih srečnih narodov. John N. Moore, namestnik vodnika zastopstva ZDA za konferenco o pomorskem pravu Združenih narodov, je dejal, da je “previdno optimističen ” o uspehih konference, ki se je začela ta teden v New Yorku, pa se bo nadaljevala prihodnje poletje 10 tednov v Caracasu v Venezueli in se je bo predvidoma udeležilo 148 držav. Sedanji razgovori v Ženevi so pokazali, da je možno računati na sprejem teritorialnih voda do 12 milj od obale, če bo zagotovljena pri tem pravica proste in neovirane plovbe skozi morske prelive za vse ladje. Predvideno je tudi zavarovanje ribolova na področjih morja, ki prekrivajo kontinentalno ploščo, to se pravi, koder se raztezajo do 200 metrov globine. Ko morja prehajajo v velike globine, tam je kontinentalne plošče konec. Povprečno ta ne sega dalj kot 38 milj od kopna. John N. Moore je na kratki tiskovni konferenci dejal, da ZDA upajo, da bodo predhodni razgovori v New Yorku in nato v Caracasu, kjer se bodo začeli 20. junija prihodnje leto. privedli do sporazuma v 8 temeljnih vprašanjih po- 3. in 4. pesem. Hudo ga pogrešamo, z njegovim odhodom je slovensko petje in slovenska pesem v Clevelandu utrpela veliko izgubo. V Na svidenje na koncertu Krožka “Mladih Slovencev” v nedeljo, 9. decembra, ob 3.30 popoldne v SD na W. 130 St.! Marie Pivik tudi prigrizek in kar zraven spada, kot je to že v navadi za po letni seji. Kot sem že prej omenil, bomo s sejo pričeli točno ob poldveh, da bomo ob času zgotovili, kajti po seji, ko bomo gotovi tudi z “nedokončanimi zadevami”, bo prišel Santa, ki bo obdaril vse navzoče člane in članice našega mladinskega oddelka. Santa nam je sporočil, da bo ob pol-štirih že čakal v dvorani. Starše, ki imate svoje otroke v na-jvo šem društvu, opozarjam, da jih i Uspešno in zdravo ne samo v za-pripeljete ob polštirih v dvora-' sebnem življenju, pač pa pred-no, da ne bo Santa čakal! vsem v društvenem, v korist na- V upanju, da se boste odzvali ,še bratske organizacije, v res lepem števlu letne seje; v preteklih letih so bile naše in božičnice, vas vse bratsko po-’> §^avne seJe slabo obiskane. Že-zdravljam in kličem — na s vi- leti bi bilo> da bi se let°šnje let- Drušfvfl Gflevelandslri Sfoveiaci šL §4 Članstvo društva Clevelandski Slovenci št. 14 je tem potom prav prijazno vabljeno na glavno letno sejo, ki se bo vršila v nedeljo, 9. decembra 1973, ob pol enajstih dopoldne v starem poslopju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue, soba št. 3. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, kot volitev odbora za leto 1974, volitev delegatov za 18. redno konvencijo Ameriške Dobrodelne Zveze in volitev zastopnikov za razne slovenske ustanove. Poleg tega pa si bomo odborniki med seboj voščili vesele praznike in srečno, zdra-in uspešno novo leto 1974. denje v pri seji! ne seje, dne 9- decembra, udeležilo večje število članstva našega društva, da bomo lahko uredili in rešili društvene zadeve. V pričakovanju večje udeležbe Vas bratsko pozdravljam! Anton Žakelj, zapisnikar Kasisaške drobtinice nedeljo, 9. decembra, Frank A. Turek, preds. ------o----- Jesenski koncert Krožka ISadi Slovenci CLEVELAND, O. — V nedeljo, 9. decembra, ob 3.30 popoldne bo v Slovenskem domu na 4585 W. 130 St. nastopil Krožek Mladi Slovenci SNPJ s svojim jesenskim koncertom pod vodstvom Marie Pivik s pomočjo Alfreda Žitnika. Na klavirju bo spored spremljala znana pevka June Price. “Mladi Slovenci” se borijo za obstanek slovenske pesmi med ’ pobožna Juda, ki sta hrepenela nami na zahodni strani mesta! po Odrešeniku in molila, da bi Clevelanda. Ta mladina pripada; ga Bog kmalu poslal. Sv. Ana je generaciji Slovencev v' bila lepo, vzorno dekle in živela K prazniku Brezmadežne. Kar bom povedala o Brezmadežnem Spočetju, sem dobila v knjigi Mesto božje. 1. Angel Gabrijel naroči Jo-ahimu in Ani, naj se poročita. Sv. Joahim in Ana sta bila izbrana od Boga, da postaneta roditelja Bogorodici. Oba sta bila življenje svetnice. Imela je hišo v Betlehemu in Joahimov dom je bil v Nazaretu. Nekega dne je Ana posebno goreče molila. Naenkrat stoji pred njo nadangel Gabrijel. Naznani ji, da je Bog uslišal njeno prošnjo, da bi dobila pobožnega moža. Božja volja je. naj poroči Joahima, ki je dopadljiv Bogu. Naroči ji, naj še nadalje moli, da bi se Bog kmalu usmilil njenega naroda in mu poslal Odrešenika. “Bodi vesela v Gospodu, ki je tvoje zveličanje!” In angel izgine. Sv. Joahimu se angel Gabrijel ni pokazal v človeški podobi. Kot Jožefu je tudi njemu govoril v sanjah: “Joahim, bodi pozdravljen in blagoslovljen od Vsemogočnega. Vztrajaj v željah po Odrešeniku, pravičnosti in popolnosti. Volja Vsemogočnega je, da sprejmeš Ano kot svo-jjo nevesto, ki jo je posebno bla-| goslovil. Skrbi za njo, ceni jo [ kot božjo varovanko — ker ti jo je zaupal v tvoje varstvo.” Z veseljem sta oba božja ljubljenca izpolnila božje, naročilo poslano po angelu. Sledila je kmalu poroka. Pa ni nobeden od njiju izdal skrivnosti o angelovem obisku. Šele pozneje, čez veliko let, sta si razodela skrivnost. Ana je bila takrat stara 24 let in Joahim 46. Dvajset let sta živela Joahim in Ana v srečnem zakonu. Samo nekaj sta pogrešala: Otroke! Koliko sta premolila, da bi se ju Bog usmilil! Bog ju je blagoslovil s premoženjem. Eno tretjino dohodkov sta vsako leto oddala templju, drugo tretjino sta razdelila ubogim in tretjo tretjino sta porabila za vzdrževanje posesti in družine. A kaj pomaga premoženje! Otrok nama daj, o Bog! Koliko sta oba zakonca pretrpela radi tega! Koliko surovih opazk sta slišala. Kdor ni imel otrok, je bil Judom v spotiko. Mislili so, da je preklet od Boga, v sramoto narodu. Nekoč je Joahim prinesel svoj vsakoletni dar v tempelj. Duhovnik Isa-char ga je nahrulil: “Zakaj prideš s svojim darom, ki ni dopadljiv Bogu, ker si brez koristi narodu? Spravi se od tod in ne nadleguj Boga s svojimi darovi, ki jih On noče sprejeti od tebe.” Tako ponižan pred vsemi je žalosten odšel, a vendar je bilo njegovo srce polno miru. Nekaj dni je ostal sam na svoji farmi, blizu Jeruzalema, in neprestano tožil Gospodu o svojem trpljenju in ga prosil, če se že ne usmili njega, naj vsaj usliši Ano, ki tudi silno trpi. Tudi na njo je padala toča vprašanj, zakaj nima otrok. Kako strupene znajo biti včasih ženske'ravno glede tega! Uboga Ana ni vedela drugega odgovora: Bog nama jih ne da... In še bolj goreče je molila, a vendar je bila vdana v voljo božjo. Ko je Joahim molil v svojem zatišju, se je angel prikazal Ani in ji povedal, da je njena in Joahimova molitev všeč Bogu. Naj le oba ostaneta stanovitna v prošnji, dokler ju On ne usliši. Ana je po angelovem odhodu iz vsega srca molila za milost, da bi ji Bog dal otroka in ji s tem odvzel sramoto. Obljubila je, če bo uslišana, da ga bo posvetila službi templja. , 3. Nadangel Gabrijel oznani Joahimu in Ani, da bosta dobila otroka. Bog je naznanil angelom v nebesih, da sta Joahim in Ana vredna postati roditelja Nje, o kateri je že v raju napovedal, da bo strla kači glavo. Poslal je nadangela Gabrijela na zemljo, najprvo k Joahimu in pozneje k Ani. Joahima je našel v molitvi. “Pravični mož,” ga je pozdravil. “Vsemogočni je videl vse tvoje želje, zdihe in molitve. Tvoja žena Ana bo spočela in rodila hčerko, ki bo blagoslovljena med ženami. Narodi jo bodo imenovali blaženo. Vsemogočni me pošilja k tebi, ker so tvoja dela bila sprejeta v nebesih. Želi obogatiti tvojo hišo in družino s hčerko, ki jo bo Ana spočela. Gospod sam je izbral njeno ime Marija. Od svojega detinstva naj bo posvečena Bogu v templju. Ona bo mogočna, poveličana in polna sv. Duha. Ona bo čudovita v vsem vse življenje. Slavi Gospoda in poveličuj ga, ker kaj takega ni storil določil 1000 angelov, ki naj ji služijo in jo varujejo. Njegova bodoča Mati mora vedno imeti častno spremstvo in stražo. To se spodobi za Kristusovo Mater. 900 angelov je vzel iz zbora 9 vrst. Iz vsakega zbora po 100. Ti so imeli nalogo varovati Marijo. 12 angelov je imelo nalogo, da ji bodo pomagali, kadar nobenemu drugemu narodu, jih bo rabila. Z njo bodo v vidni Pojdi v tempelj in v znak resnice in vesele novice boš srečal pri zlatih vratih Ano, ki prihaja z istim namenom v hišo božjo. Ne pozabi, Joahim, da bo človeški podobi. To so tisti, ki jih Skrivno razodetje omenja kot čuvaje 12 vrat nebeškega Jeruzalema. 18 iz najvišje vrste angelov je dobilo ukaz, da nosi- spočetje tega Otroka v veselje jo v nebesa molitve Marije in iz angelom v nebesih in na zem- ^ nebes božje odgovore. Gabrijel Iji.” Ko se je Joahim zbudil iz :je bil določen za izrednega po-spanja — angel mu je govoril v slanca. In sv. Mihael je bil po-sanjah — se je prisrčno zahvalil glavar vseh 1000 angelov, četudi Bogu za izredno milost. Takoj ni bil vedno z njimi: 70 serafi-se je podal na pot v tempelj in 1 nov se je pridružilo varuhom kot mu je napovedal angel, se je pri zlatih vratih srečal z ženo, ki se je istim namenom kot on, podala na pot. Ana mu je povedala, da je zato, ker je imela Marija živeti 70 let. Marijino spočetje se je izvršilo naravnim potom v toliko, da je imela starše kot drugi otroci. prišel k nji Gabrijel v človeški Tudi zakonsko dejanje je bilo podobi v siju nebeške svetlobe, slično dejanju drugih staršev* “Ana, božja služabnica,” jo je Nekaj izrednega je pa bila sve-nadangel pozdravil. “Gospod je | tost Ane in Joabima in je bilo uslišal tvoje prošnje in ponižno 1 dejanje izvršeno brez vsake člo-zaupanje v Njegovo moč Mu je, veške poželjivosti. Ker je bila bilo všeč. On je blizu tistim, ki ga kličejo z živo vero in upanjem in ki pričakujejo od Njega zveličanje. Ti in Joahim sta prosila za blagoslovljen Sad in Vsemogočni se je odločil, da vama ga da. Dobila bosta več, kot sta prosila. Bog te je izvolil, da boš postala mati Nje, ki bo spočela in rodila Odrešenika. (To je Joahimu zamolčal.) Rodila boš hčerko. Bog želi, da jo imenuješ Marija. Ona bo blagoslovljena med vsemi ženami. Joahim ne ve, da bo tvoje Dete mati Odrešenika. Čuvaj to kot skrivnost. Pojdi v tempelj. Pri Zlatih vratih boš srečala Joahima.” Vse se je zgodilo, kot je angel napovedal. Srečna zakonca sta se v templju skupno zahvaljevala Bogu za izredno skrivnost, za toliko srečo po' 20-letnem trpljenju. 4. Spočetje Marije. Predno je Bog ustvaril Marijo, ki bo postala Njegova Mati, Kraljica zemlje in nebes, ji je Ana nerodovitna, je Bog storil čudež, da je ustvaril v njej telo Marije. - Ni odpravil nerodovitno sti Ane. Ostala je nerodovitna tudi po rojstvu Marije in ni mogla imeti otrok. Stara je bila takrat 44 let, Joahim pa 64. Dušo je pa dobila Marija tako lepo, da je ne more popisati nobeno človeško pero. Brez sence kakega madeža greha, polna vseh čednosti in milosti je bila že ob spočetju tako krasna, da so se veselili že takrat vsi angeli in bili še srečnejši kot prej* Vsi so želeli ji služiti. Brezmadežna! Sprejmi naš® čestitke k Tvojemu najlepšerro* prazniku. Priporoči nas Sinu, da nam da vsaj iskrico take ljubezni, kot jo je podaril Tebi že ob spočetju. Uči nas, Brezmadežna) ljubiti Tebe in po Tebi Sina* Varuj našo slovensko mladino, da bo sledila Tebi, svojem^ vzoru, da bo ostala čista in nedolžna. s. M. Lavoslava Ml TU i Vojaški stan med Slovenci ni priljubljen Slovenske mladinske organizacije so imele ta mesec poseben tridnevni seminar za pripravo na splošni ljudski odpor, prav posebno pa za pridobivanje mladih Slovencev za vojaški poklic. Pomanjkanje mladih, o-ziroma šolajočih se slovenskih starešin (častnikov) že lep čas bode v oči, vendar se za zdaj ni še nič spremenilo. Sekretar komisije za Splošni ljudski odpor Ludvik Filo sodi, da čaka na tem polju mladince še veliko dela. Slovencem po vsem sodeč v današnjih razmerah ni do vojaškega stanu, vojaška služba jih ne vleče. .. Kmečke pokojnine Po dolgih razpravah in odlaganjih je Slovenija dobila pred pičlimi dvemi leti zakon o starostnem zavarovanju kmetov, ki je bil nujno potreben. Do konca letošnjega leta bo okoli 16,000 slovenskih kmetov prejelo pokojnino 250 dinarjev mesečno, konec leta 1975 jih bo na pokojnini že okoli 38,000. Kmetje bodo do starostne pokojnine prišli postopoma: v letošnjem letu tisti, ki so stari 75 let, prihodnje leto tisti, ki bodo stari 70 let in čez, v letu 1975 pa vsi stari nad 65 let. Za kmete-borce je starostna meja za 5 let krajša. Vprašanje energije zelo pereče Na seji izvršnega biroja Zve- ze komunistov Jugoslavije s° ugotovili, da je stanje energij6 “zelo pereče” in da mu je zat° treba posvetiti posebno sknb. V gotovih so, da se morajo pri teh1 zanašati na lastne možnosti, za' to zahtevajo odločne in usklaj6' ne ukrepe. Opozarjajo tudi potrebo po smotrni uporabi se' daj razpoložljive energije... V Sloveniji še vedno pre' udarjajo o gradnji ali negradnj* hidroelektrarne na Soči pri K°' baridu. V ponedeljek, 12. n°' vembra, so si položaj zagovor' niki in nasprotniki te gradnje °' gledali na samem mestu. Pred' stavniki soških elektrarn gracb njo predlagajo in se za njo z®' vzemajo, nasprotujejo pa ji čla' ni skupnosti za varstvo okolji Slovenije. Pri denarju s'e vse neiha Za gradnjo velikega hotelsk6' ga središča Bernardin je ^ pripravljeno in se naj bi sko začela, le obalne občine se J morejo sporazumeti, kako zag toviti pravočasno zgraditev balne ceste in kanalizacije, br* katerih novo središče ne m° poslovati. Bernardin je ‘državna ustaO1 va , zato' menda občine čakaj da bo država poskrbela za ^ potrebno, pa četudi je očitno, d sta cesta in kanalizacija potre* ni za vse skupaj in bosta tu< vsem služili. Denar je na razp( lago, treba se je le domeniti, K* in kako se ga naj začne rabi* Sodelovanje pri denarju se rad neha... Josip Jurčič: CVET IN SAD Izviren roman DVEINDVAJSETO POGLAVJE. Tatica Ko je bil profesor proti seve-ru-vzhodu odšel, Pavlina pak na drugo stran, vstala je tam nad stezo izza češminovega grmovja pod hruško pa vrhu jarka dolga postava Neže Rožmarinke. Zadela je na laket svoj košek s polomljenim locanjem in na palico opiraje se nevoljno mrmrala mej zobe ter zlezla z višine na stezo doli. Tu je otresla svojo sivolaso grivo s čela nazaj pa začela: “H-i-i! Jaz ti bom dala pisma! Pa kakšna pisma so to? Povedaj mi! Pisma! S plavim trakom so ovita. Ni li dejal? Pisma, s plavim?” Prestopi tri stopinje, potem pa zopet prestane, piplje s palico po tleh, tiho poje in govori: “Pisma, pisma, pisma!” Sede in zopet nekaj minut premišlja. Kar naglo pokonci skoči, zakolne, oči se ji svetijo, svoj košek v grmovje skrije in od vseh strani ogleda, če je dobro pokrit, da se s pota ne bi videl. Potem pa pravi: “Vzame naj me devet lisic in naj me raztrga v devet kosov in naj me devetim kokošim pozobat vrže, če ne bo teh pisem Prej oče Stremenček bral kot ona. Bomo vsaj videli, koliko so vredna. Frakelj žganj a že.. . Kod bi šla? ... On je šel črez Suhi brod, jaz grem kar počrez Vse na splav, da vidiva, kdo bo-prej na gorici.” večanje in kletev. Okrenivši za oglom, vidi Nežo Rožmarinko, na tleh sedečo in režečo na njegovega najemnika, ki je veliko palico v roči držal in ji pretil. “Kakor se mi ganeš in nisi tiho, pa te bom še, tatica ti grda. Ubil bi te!” vpil je najemnik, ki je bil sicer najpohlevnejša duša. “Pusti me, ti suša, ti ječmen, ti vrag! če me še enkrat udariš, pa ti bom zacoprala, da bi bodo miši kosti snele, v trebuhu ti bodo žabe zaredile se in do komolca boš roke sklepal in smrti od Boga prosil, ti lišaj ti! Pusti me!” Tako tuli Neža Rožmarin-ka in do lahti krvavo koščeno roko kakor za ščit drži pred se v zrak. Vidno je bilo, da je palica že, močno padala po njej. “Kaj je to?” vpraša profesor jezno. “Gospod, gospod, gospod, recite mu, da me naj pusti, ta su-hokostec grdi, kaj me tepe?” tuli Naža in videč, da je njen mučitelj od nje proč obrnil svojo pozornost proti prišlemu gospodu, skoči naglo na noge in beži karih deset korakov, tam se pa ustavi in žuga obema nazaj s krvavo roko: “Bosta videla, kaj se pravi Nežo Rožmarinovo, hčer lepega očeta, tepsti!” “Krasti je mislila,” pripoveduje najemnik. “Kje in kaj?” “Pri vas notri. Bog vedi, kako je vrata odprla. Ali izpazil sem Novembrske misli in spomini po 30 letih (Nadaljevanje) Da me bodo v Ljubljani izlo-žili pred glavnim kolodvorom, potem naj si pa sam pomagam. Se mi je pomagal na visoki sedež, položil moj nahrbtnik pod sedež, molče mi je segel v roko in mi še salutiral z običajnim hitlerskim pozdravom in odšel. Na ovinku se je obrnil, se mi posmejal, jaz sem se mu poklonil in ga imam še danes v živem in hvaležnem spominu — pravi usmiljeni brat. Vstopilo je še nekaj vojakov in so se pomikali v ospredje; pristopil je spremni oficir in mi ponudil cigarete, za kar sem se z njihovim častnikom imel daljši pogovor, potem pa je prišel pogledat v voz. “Srečno pot”, mi je rekel, “saj ste že pred ciljem”, mi je smehljaje še rekel, vljudno je salutiral in odpeljali smo. Vozili smo preko Karlovškega mostu, zavili na desno in mimo znanih bivših domobranskih vojašnic še iz avstrijskih časov -sedaj so bile zasedene po nemškem vojaštvu — zavili na Poljansko cesto proti Zmajskemu mostu ter naprej proti glavnemu kolodvoru. Tam smo ustavili in oficir mi je pomagal izstopiti in mi oprtati nahrbtnik, saj je bil lahek. Smehljaje sem se mu zahvalil za veliko dobroto in tako iskreno sočutje, po nemško mi je salutiral in oni so vozili naprej, “srečno pot!” Razgledoval sem se, da usme- mu kot nekadilec zahvalil. Sosedu je namignil, naj se pomak-, rim varno pot med množico Iju-nejo in malo stisnejo naprej, da di, ki je čakala na tramvaj, da Baba nabere svojo obleko nad i° bil °d daleč že, ko je v hišo, suha oguljena stara kolena in i kobacala. Dobil sem, jo, ko je začne teči proti hosti v ono mer, Ivaše reči premetavala- Vse buk- kamor je -bil prej profesor odšel. Profesor je mej tem po razho-jeni stezi skozi hosto počasi korakal in vedno še včasi celo Postal. Premišljal je sam sebe iu videl, da se sam prav ne poz-na ali se neče. On je mehak, otročji, kakor je nekdaj bil. In, oo se je kazal sebi in druzemu drugačnega, osornega, malomar-Ooga, nasitenega, razumnega, — Vse to je bilo laganje samemu Sebi, sicer morda neprostovolj-ho, nevednostno, ali vendar ne-resnica- Tu okoli mu je bilo vse znano iz otročjih let. Brinje, kjer je rezal nekdaj bičevnik, skala ona, kjer je oče njegov lisico iz luk-■Oje izganjal, steza, koder je še kot ubog dijak vrečo oprtav v kralin nosil, obrežje potokov, koder je kasneje kot komaj privreli mladenič v vročem dnevu ssnce iskajoč seboj nošeno knjigo stisnil pod pazduho in se siadkim fantazijam udajal. Benes, črez toliko let, ko je iia “dni lepših polovica” že mi-kula, bile bi lahko že životna in dosežena resnica te lepe fanta-2ije- Kajti njegovi ideali o ži-idjenju niso bili bogve kako nepristopno visoko postavljeni, hjegove želje so bile samo lahko Vpolnjive. A še tega malega ni uosege^ kar je nekdaj želel. Mnogokrat je zadnji čas re-in. tako govoreč sam sebi ui verjel, da ne pogreša niče-Sar več, da mu znanost, izkust-^ filozofija zadostuje, da je esigniral na vse, da ni potreba, a bi vsak srečen bil, da sicer . enda sreče niti ni. Zdaj se mu zdelo, da je vse vendar le ta-°> kakor si je v mladosti slikal. a so zopet misli povrnile se • u na prizor, ki ga je baš denes jVri in obide ga neprijetni čut, §a imamo, kadar v spominu 2 ^ S svojim vedenjem nismo bp OVo^ni- Neprijetno mu je hQ0’ ^'e kil0 t° njegovo denar-pismo, ki ga je šele denes krivo, da že ni bil odšel u Par dnevi, čemu si je dal 2 ^ Zadnji dan duh vzburiti. a u skuša kaj druzega ali nič s iti in korake nekoliko pod-V Proti domu. izz °ma^ st°Pi na vrt, ko zasliši ^ a jrvoje hiše čudno in grdo ve in pisma je prebrskala. Potlej pa palico v roke in učil sem jo krasti, da ne bode kmalu več poskušala.” “Hu, ti! Oba bosta še izkušala, kaj se pravi mene tepsti, mene, lepega očeta hčer,” vpije baba. “Čakaj me no!” pravi mož in palico zavzdigne, da bi zopet na njo šel. “Pretepati je vam ni treba. Naznanite jo županu ali sodniji.” “Mene sodniji? Mene zapirati? Iz kmeta gospod, najhujši birič! Ali le počakaj me tudi ti, našla te bom, ti...” A predno je prišla vrsta pso-vek, katero bi bila Neža spustila na profesorja, udere njegov najemnik s palico, za njo in ona se spusti v beg. “Kaj da se baš k meni napoti krast? Na samoti smo,” misli si profesor in sklene pred odhodom s še jedno klučavnico svojo sobo zapreti. Ni sicer imel mnogo vrednosti v njej, ali bile so vendar njemu drage knjige, zanj zanimivi papirji in razne stvari, katere je prinesel bil tu sem shranit na svoje počivališče, kjer jih je tudi kot študent imel. Na tisti način je tudi pisma slučajno sem zanesel- “Tako zna bežati kakor zajec,” pravi gostač, ko se sopihaj e od kratkega progona vrne. “Pazite, da zopet ne pride.” “Ne uide mi živa, če jo še enkrat dobim,” roti se mož, in men-dar mu je bila živa istina, kajti kmet sovraži najbolj skrivnode-lujočega tata in Zalaznika. (Dalje prihodnjič) Uši v dolgih laseh Ne samo v Nemčiji, tudi v skandinavskih deželah in v Veliki Britaniji se zadnja leta spet širi glavna uš. Število razkuže-valnic se je v dveh letih pomnožilo šestkratno- V Munchnu so za nekaj časa opustili boj proti ušem, ker preprosto ni bilo dovolj osebja. V Veliki Britaniji ima glavne uši okoli milijon ljudi, nekaj podobnega je na Švedskem, Danskem in Norveškem. Mladi ljudje, ki veliko potujejo, imajo večinoma dolge lase, za osebno higieno pa nimajo dovolj smisla. bom radi roke jaz imel udoben sedež in se mi je nasmehnil, za kar sem se mu lepo zahvalil. Zaprl je vrata, motor je močno zabrnel in smo odpeljali. V megli je izginjala vas in počasi smo vozili, po cesti je bilo polno vojaštva. Mostiči po barjanski cesti so bili na več krajih podminirani in porušeni in le za silo povezani z močnimi hlodi, da se je voz zibal, kar mi je povzročalo silne bolečine- Pripeljali smo v Škofljico na drž. cesto, kjer je bilo isto z mostovi preko jarkov; vsepovsod polno vojaštva in smo zelo počasi vozili. Megla se je razkadila, ko smo vozili skozi Lavrico in dalje pod gozdom proti Rakovniku. Ozrl sem se proti lepi rakovni-ški cerkvi z “Marijo Pomočnico Kristjanov”, zvonik je blestel v popoldanskem soncu. Na Dol- ine kdo ne zadene. Stopil sem proti Miklošičevi cesti in po njej naravnost preko Tromosto-vja v stolnico, mogočno cerkev sv. Nikolaja- K oltarju sv. Diz-me v ospredje cerkve sem bil namenjen, k Brezjanski Mariji Pomagaj z Jezuščkom v naročju — tudi begunka, ko je tako ljubeznivo vabila: “Pridite k meni vsi, kateri ste trudni in obteženi ter zaskrbljeni, pri nama boste našli pomoč in rešitev”. Lepa in prostorna cerkev ni bila prazna; v koru za velikim oltarjem so “korarji” kanoniki v koru skupno že končavali popodkanske večernice. Marijin oltar je Ibil dobro obiskan, celo nekaj fantov-vojakov sem opazil med častilci in molilci. Sklonil sem se na eno koleno pred oltarjem sv. Rešjega telesa na levi, se priklonil tako dragemu mi velikemu enjskem kolodvoru se je omni- j oltarju ter pristopil k oltarju bus ustavil. Tam je bil blok -:mojih želja in prošenj, pred tron vhod v omreženo Ljubljano - s!Marije Pomagaj. Iskrena je številno stražo v oskrbi — Do- 1 bila molitev “v zahvalo in pri-mobrancev; prvikrat sem jih poročilo”, na kolenih pred mi-videl in njih opremo z znakom Mostno podobo Marije, Kraljice Celjske zvezde mi jo že preje Slovencev. — omenjeni sosed opisal. Mladi' Nahrbtnik mi je zdrsnil z fantje slovenski vojaki so salu- rame, neopažena se mi približa tirali spremnemu oficirju, ki je drobna ženica in me potipa za Save meney | and tšene this k Ofirisfmas! i Call 361-4088 NOW! Insert a personal Season’s Greetings Ad in the super teg Christmas issue of American Home on Friday, Dec. 14. ^ Personal ads are only $3 each, 2 columns by 1 inch. W, Ad will include words: Merry Christmas and Happy New ^ ® Year” plus your name and address. ^ Call 361-4088 weekdays between 8 a.m. and 4 p.m., and |t? Saturdays 9 a.m. to 12 noon for quick service. *jp ^ OR, mail your Ad requests to Frank Zupančič, Ad Dept., |§? H American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. 2p roko ter mi šepetaje reče: “Pa ste tapravi - torej Vas niso ubili, kot so govorili, o čast Bogu in Mariji!” je hlipala. Spoznal sem jo, bila je Ažmanova Rezka, dobra voditeljica trgovine pod škofijo, ono je vodila in oskrbovala krašenje oltarjev v mogočni šen-klavški cerkvi. Ker mi je bil čas zelo kratek, sem se poslovil od krasnega oltarja, stopal po cerkvi, ljudje so radovedno gledali za nama, ker dobra gospa mi je sledila. Pri stranskem izhodu sva izmenjala par besedi, pa se že pokaže mogočna postava kanonika - poznejšega mu-čeniškega nadškofa - g. Antona Vovka, bila sva si zaupna prijatelja še izza gimnazijskih let. “Torej si res Ti”, mi je sočutno in previdno segal v roko, “že v cerkvi sem te opazili- Pojdi no z menoj, gotovo še nisi kosil, tako reven izgledaš!” Poslovil sem se od Rezke in ji obljubil, da se pri prvi priliki oglasim. Kolega mi je odvzel nahrbtnik in me odpeljal v svoje stanovanje črez cesto in v naglici oskrbel toplo in obilno malico. Razložil mi je vzrok za Rezkino radovednost. “Veš, odpadnik dr. Metod Mikuž se je po raznih mitingih hvalil, da Te že mravlje obirajo in jedo tam pod Turjakom, ker je tisto jutro, ko ste prišli po odbitem napadu mimo Zelimelj na Ig, vsaka sled izginila za Teboj, si imel res srečo. Sedaj pa, fant, kam se boš obrnil in podal, ko si jo tako srečno izvozil, za pomoč ubogi reki? V Deželno bolnico ne smeš, tam je, glavni in primarij dr. Lavrič, Bločaha poznaš, je več kot le rdeč, tam boš že kar zapečaten. V Šlajmarjev Dom gotovo ne boš poskušal, tam imajo Nemci vso oblast, teh se itak izogibaš. Ti preostane le Leo-nišče, kjer so še sestre gospodar in si sam izbereš zdravnika, kateremu so lahko zaupaš.” Omenil sem mu, da nimam denarja na mojo Zavarovalnico na morem računati, ker zadnji dve leti sploh nisem plačeval zavarovalnine, ker kot begunec pred Nemci nisem imel, brez prave službe, sredstev na razpolago”. ■— “Ti boš v Senatoriju ne le 6 tednov in bo dovolj časa in bomo vse uredili; plačal boš zavarovanje za nazaj in za naprej, za to nič skrbi. Preje si pa, kot praviš, redno plačeval skozi 15 let in to bodo upoštevali, saj so uvidevni. Če Ti je prav, grem s Teboj, ker v Leonišču, kot izgledaš, Te bodo gledali, predno Te bodo sprejeli, in bo to najboljša rešitev- Čas, je zlato, kar pojdiva”. Zahvalil sem se gospodinji, njegovi sestri, on je pograbil nahrbtnik in sva že stopala proti tramvajski postaji pred takratnim Mestnim domom. In v kratkem času sva izstopila na Karlovški cesti nasproti Mrtvašnice deželne bolnice ter pozvonila v Sanatorium Leoninum. Kot bi j Tudi nas v vsem ubogajte in z bil tam v sorodu sem bil sprejet, j božjo pomočjo Vam bomo rešili dobri gospod kanonik je užival |nesrečno roko. Najprvo se mo-velik ugled, povsod je bil spo-jrate pa skopati, ker, verjemite štovan. Da ga čaka še nujno! mi, gospod kanonik je resnico delo, se je dobri kolega poslovil,' govoril, smrdite kot medmašni Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino, Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. KUPON Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: Ime cesta ........... mesto in država Za to darilo pošiljam znasek $ Moja ime je ................. Moj naslov je ............... hvaležno sem ga pogledal in sestre so me sprejele v svoje varstvo, bile so res “Usmiljenke”, zlasti še ko so veliki radovednosti zvedele ves moj položaj. Ko se je vedno šaljivi gospod poslovil tudi še od sester, jim je še rekel: “Ker ve najbolje poznat zdravnike v vseh ozirih, mu jih kar Vi preskrbite in v smehu jim je še naročil: njega pa najpreje skopljite, saj smrdi kot šmaren kozel” — se je na vsa usta zasmejal in odšel. Navzoče sestre (sprejemna s., prednica in nočna sestra) so se posvetovale in izbrale tri zdravnike. Med njimi je bil kot prvi takrat že dobro poznan, zlasti med mladino dr. Janez Janež (sedaj tudi na, daljni Formozi nad 20 let poznan kot najboljši zdravnik in kirurg). Kot glavnega so izbrale špecijalista zlasti v mojem slučaju, katerega ime pa iz razumljivih razlogov še ne smem navesti, ker zelo uspešno še vedno deluje v domovini; kot tretjega so imenovale domačega, hišnega zdravnika, o katerem so pa šele pozneje zvedele, da je bil prijatelj primarija v Deželni bolnici. Nočna sestra, nasmejana in vidno srečna v lepem poklicu, mi je odvzela nahrbtnik in me vodila v prvo nadstropje v sobo 44. “Tako, dragi gospod, sedaj morate pa samo ubogati- Glavni zdravnik pride še ta večer, da Vas spozna in pregleda ter vse potrebno še nocoj ukrene; njemu le vse zaupajte, je res mož in odličen zdravnik ter med najboljšimi kirurgi v Ljubljani. kozel. Tudi jaz sem s kmetov doma in vem, kaj to pomeni. Mel Velko in Malo Mašo tista žival najbolj smrdi, se je smejala in mi že sezuvala čevlje; previdno me je slekla, prinesla bolniški plašč in v sosedni kopal- * niči kot najbolj spretna bolniška strežnica vse storila, da sem se čutil kar prerijenega. (Dalje sledi) RLK Porast prebivalstva WASHINGTON, D.C. — Prebivalstvo ZDA se je v 100 letih 1850-1950 pošestorilo. Od 23 milijonov je porastlo na 151 milijonov. DARUJTE ZA TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE! PODPIRAJTE NAŠO SLOVENSKO USTANOVO! Help Wanted Male Moki dobi delo Kot pomivalec posode in splošno delo, poln čas, ponoči, 7-12. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214 (235) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNEGA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd. 481-223? MALI OGLASI Sobe se odda 6 sob, na novo dekorirane na 980 E. 77 St., se odda odraslim brez živali. Kličite 431-3237 po 4. uri. — (235) Ugodno prodam pohištvo za spalnico, dvojna postelja, nočna omarica, dve omari, trd orehov les. Tudi dve zložljivi postelji z modroci. Kličite 531-6167 (236) For rent Five rooms down, with garage. Redecorated. Adults only.. Phone 881-6954 —(237) mesto in država HIŠA V NAJEM osem sob v E. 185 St. okolici, tri spalnice zgoraj, popolno prenovljen, polna klet, blizu šol in trgovin, naplačilo, 1. leto zakupna doba. — 486-2769. —(238) Euclid Income Property Brick, 2 family home, living room with fireplace, 3 bedrooms down, 2 bedrooms up, recreation room, double garage, lower suite vacant. Immediate possession, good location, low 40’s. St. William parish, semi-ranch with 4 bedrooms, dining room, newer 24 x 24 garage, good condition. UPSON REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 Open 9 to 9 (236) PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. go south on E. 152 St. to end of St. _________________________(x) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Wanted Experienced sheet metal layout man; punch press operator; turret press operator. Must be able to read blueprints. PROTO METAL CO. 1473 E. 361 St. Eastlake, Ohio Vprašajte za Mr. White (245) Help Wanted — Female Radi bi dobili žensko za lahka hišna dela pri dveh starejših ljudeh, lahko živi pri nas v Highland Heights. Kličite 449-4594 (x) General Office Work Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 ______________________ (x) Female Help Wanted, woman to either live in or stay several evenings a week with elderly shut in. Call 641-7926 — (238) Delo za žensko Iščemo žensko, da bi kuhala in če mogoče sobo in hrana zastonj in plačo. Kličite 361-1863. (236) Srednje starosti Slovenka dobi delo v gostilni. Za informacije kličite po 2. uri pop. 486-4062. (238) ISCEM0 URADNIŠKO MOČ Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismena AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 431-0628 ^_____________________________________ 1^ Johan Bojer: IZSELJENCI Da, ampak Erik je bil pravi satan, kje se je vendar sin Suhe Oline tega naučil? Če bi se Ola le mogel smejati in bahati, ampak to tukaj ni bilo šala. Pazi, ne udari ga tako, da izgubi zavest. Glej, da gre vse prav, daj, da se fant izdivja. V njegovi pesti je mozeg, av, zadel je tik nad ušesom, da je svet pred Olovimi očmi zaplesal. To mora plačati- Halo — ali ni zdaj Ola udaril pretrdo? Saj se Erik že spet opoteka. To je pa res veselo. Spet bi se Ola lahko vrgel na svojega nasprotnika, ko se je opotekel. Ali ne mara, saj bi bil rad sam tepen. Le počakaj še malo. V prihodnjem trenotku nastavi Eriku nogo, tako da dolgi mož leži na zemlji. Ola se je ali zdaj bo trajalo celo večnost, preden spet pride v mesto. VII To je bila zima! Štirinajst dni je trajal snežni vihar, ki je koče tako zametel, da so se morali ljudje zjutraj izkopati iz snega. Sicer ni bilo daleč do hleva, vendar v gostem snežnem metežu je bilo lahko izgubiti smer. In če so šli nekaj metrov napačno, so izgubili koče iz oči, zašli so s poti. In kaj potem v takem vremenu? Nazadnje so od koče do hleva napeli vrv, da so si s tipanjem pomagali dalje. Ali živeti dan in noč med štirimi stenami tudi ni bilo zabavno-Saj je bilo že poleti in jeseni dovolj tesno! Vendar takrat so bili lahko neprenehoma zunaj. vali so se, ali so pripravili do- kuverti. In mati se mu je zah-volj goriva, če bo zima dolga?, vuljevala in zahvaljevala za ti-Kaj ko bi prišel dan, ko ne bi'stih nekaj dolarjev, ki jih je bil imeli ničesar več kuriti? Bili so poslal, preden je odšel v prerijo, zasneženi. Nobena pot ni držala Ampak niti besede o tem, ali skozi globoko snežno morje do je bil mlin popravljen in kos lesa ali šote. Ponoči, ko je ves j ledine izoran, kakor je bil pro-prerijski mraz vdrl v koče, je j sil. Ali so vse zanemarili? Saj bila peč mrzla in slišali so neko vendar ni mogel biti povsod. Su- pokanje. Voda in mleko v vedrih sta zamrzovala do dna, tako da je razganjalo posode. Spali so z debelimi rokavicami na rokah in čepice so imeli potegnjene globoko preko ušes. Ko se je Per Foil zjutraj zbudil, je bila njegova mogočna brada majhen leden slap. Kaj naj bi možje počeli? Dela niso imeli, skrbeli so za krmljenje živali in molžo v hlevu- Ali drugače? Bili so zaprti in obsojeni v brezdelje. Kal Skaret je divjal. Po cele tedne niso mogli priti niti do najbližjega soseda. končno vendar lahko nasmejal. Zdaj naj bi ge mož in žene Ampak vrag je ze spet pokonci ysak‘s svojim delom znašli y in Bog nas varuj kakor da misli zares. V prihodnjem trenotku se spusti Ola na tla, Erik leži na njem in ga stiska s prsti za grlo. Ola bi ga lahko stresel s sebe in mu upihnil dušo. Ampak dovolj je, prične prositi milosti. “Av!” pravi- “Pusti me, Av! slišiš.” Erik misli, da je zmagal. To je krasno. Izpusti ga, vstane in si obriše pot! “Da, da,” pravi. “Zdaj lahko še nekaj časa ostaneš tukaj za poskušnjo!” Potem odide, dolg, gladko obrit, s svojimi rjavimi brki, ki mu štrlijo na obeli straneh iz obraza. Obme se. “Še nekaj,” pravi. “Če boš držal o tej stvari jezik za zobmi, tudi od mene ne bo nihče nič izvedel.” Ola stoji in gleda za njim. Ne ve, ali naj ga bo sram, ali naj bo vesel. Na potu domov pa misli na Erikovo grožnjo — da ga bo nekega dne spodil odtod. In stopi mu pred oči — požar, ječa, vsi sramotni madeži, ki jih nikoli ne bo mogel oprati. Pobesi glavo. Ali se še lahko pokaže Elzi in otroku? Vendar notranji pritisk in nemir sta našla sprostitev. Odslej je Ola od jutra do večera krčil ledino. Možu, ki se ga je lotil sram, je bilo težko delo tako blagodejna pokora. Maščeval se je nad samim seboj. In tako je nastal med njim in zemljo tem majhnem prostoru. In pri Kalu Skaretu jih je bilo šest, koča pa ni bila večja od drugih. Potem je pritisnil mraz zares. Suha prerijska trava je v peči takoj zgorela. Posušeni kravji odpadki so sicer dalje zdržali, ampak če so hoteli, da je ostalo toplo, je moral nekdo neprenehoma paziti na ogenj. Izpraše- nekak oseben odnos. Vselej, ka- ! SPOMIN NA SREČNEJŠE dar je napravil kaj slabega, mu ' DNI? — Galeb se je spiistil na je dala zadoščenje, če je le pridno delal. Do prihodnjič — ah, cestno svetilko iz. nekdanjih dni v Oaklandu v Kaliforniji. SPOSOBNOST IN SMISEL! — Vse tole na sliki je izdelano in raznih vrst patron, velikih in manjših. Spretna roka je to ustvarila in razstavila v prodaj ob cesti v Saigo-nu v Južnem Vietnamu. Morten Kvidal je mizaril. Ko je bil poslednjikrat v mestu, si je bil kupil nekaj desk in nekaj orodja, da, celo les za smuči. Tako je imel vendar nekaj dela," spomladi bo lahko prodal nekaj stolov in omar. Pisma, ki jih je dobil v mestu od Helene, so bila lepa. Kako vendar človeka ogreje, samo ko vidi pisavo na kal je z vso vnemo oblič in nož, sekiro in žago. Zdaj pa zdaj je vzdihnil- Saj je bil zaprt. To, za čemer je stremel, se ne more uresničiti. Vsa energija, zgoščena še od doma, ki jo je nazadnje sprostil v preriji, je bila zajezena. Še dolgo je bilo do^0365^0 pomladi, ko bo zemlja prosta dograjeno. Graščina videl snega. Tiho je klel in videl prikazni. Kaj vsega ni bil nameraval! Ko je pogledal skozi majhno okence, ni bilo tam kadečega se snežnega morja, ampak zrcalila se je stara domovina. Snežni oblaki so bili hribi in skale in videl je razločno znana posestva na zelenih bregovih. Tu in tam je bilo treba poti. Ob kvidalskem slapu je bil zdaj le majhen mlin, ali nekega dne bo brnel tam veleobrat. In veliko na Kvidalu je - v njej prebiva on. In v okraju in vsej okolici vtiska sledove svojega stremljenja. Le počakaj, oče, nekega dne boš dobil zadoščenje. Ali najprej se mora prebiti tukaj v preriji. Spomladi mora imeti še dva vola in četudi bo moral denar ukrasti! Zemljo, zemljo, orati zemljo, krčiti zemljo, več polja, večji in večji pridelek za prodajo, denar, dolarji v enem trenotku, bogastvo v nekaj letih! šele potem se bo prav pričelo. Saj pravo življe- nje je vendar doma na Kvidalu mmm m novoletna voščila I i DRAGI ROJAKI IN ROJAKINJE! Ce ne boste razpošiljali voščilnih božičnih kart, voščite božič č* in novo leto v našem slovenskem dnevniku Ameriški Domovini. S tem boste podprli dobro stvar, si olajšali delo in stroške- Naročite čestitke pismeno, telefonično ali osebno. § Storite to čimpreje, bo boljše za Vas in za nas. Božična šte- vilka bo izšla 14. decembra. Se priporočamo in hvala v naprej! AMERIŠKA DOMOVINA snore dliSrsl najljubkejša Trajna kodranja In za najljubkejše oči vsakčas ... dolge, košate, trajne trepalnice. Naša strokovna namestitev stane samo $15. Za današnji krajši, mehkejši izgled modnih pričesk imamo veliko izbiro najfinejših trajnih kodranj, ki bodo dala Vaši pričeski gotovost: N'ester Creme Perm, vedno priljubljena, samo $6.95; Helene Curtis No Set, ki je brezskrbna, $10; ter odlično I/Oreal, za samo $12.50. Vse kompletno, seveda! Imamo še več drugih splošno poznanih trajnih kodranj. Sigurni smo, da bo eno ravno pravo za Vas. m emBre duMa! pranje in pola_ ganje, ki zanesljivo obdrži od enega friziranja do drugega $2.45. stane samo S2.95, natančno striženje pa NA VZHODU ® 408 Euclid Ave. 2nd fl. 781-3161 NA ZAHODU O Opposite Southland, 845-3400 o Southgate 5399 Warrensville 683-6346 © Opposite Eastgate, 449-3435 © Severance Center 382-2600, 382_2569 O Shoregate, 944-6700, Lake Shore Blvd © Mentor, 255-9115, Next to Zayre’s Pet. sob. pred prazniki samo 50c več Večerni sestanki © Opposite Westgate, 333-6646 O North Olmsted, 777-8686 © Parmatown, 884-6300 © Elyria Midway Mall, Elyria 324-5742, Lorain 233-8020 NAKUPITE VSE POTREBNO ZA BOŽIČ PRI MRAMORJU Na razpolago posebnosti: otiičeni orehi..............$05 funt najboljii italijanski kostanj..... 89c funt PRAV TAKO DOMAČE KISLO ZELJE DOMAČA KISLA REPA DOMAČE KISLE ZELJNATE GLAVE ZA SARMO KORUZNA MOKA AJDOVA MOKA KAŠA FARMARSKI MED MRAMOR’S MARKET 6710 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO 44103 Tel. 431-7769 — BREZPLAČNA DOSTAVA CHRISTMAS SPECIAL SALE On all Admiral Products AdmiraL THE PLIMPTON/MODEL 5L5411 Contemporary design with "wrap around" styling executed in richly grained walnut veneers on select hardwoods. Featuring the Exclusive Admiral Solarcolor With Black Matrix Picture Tube: "Color Master" Control that activates the Automatic Fine Tuning (AFC) to "lock in" the correct signal frequency for both VHF/UHF-Color and Tint Controls automatically adjust to the preset settings for a clear Admiral color picture: "Super Scope" VHF/UHF Tuners: "Instant Play" for picture and sound in seconds. Measures 303/4" high, 413/a" wide, 18%" deep. 25" Diagonal Measure (315 sq. in. rectangular picture). THE GALAXY/MODEL 5LS5421 As above with 2-Function Sonar Remote Control Admiral Corporation reserves the right to change specifications without notice. EASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD mililKE i imiTDIiE 6202 St. Clair Avenue JOHN SUSNIK AND SONS 35SgESK55aaKg;5agSSK55ffiS.lS5WgE3a®Ba«gs^5!gllS35SSi5ag3agE5!!SS3aSS7Kt5Sgi5agS5sa5!5St5a2,n To Wish four Friends CHRISTMAS GREETINGS CALL 3614088 NOW! CREETinCS Put your personal Season’s Greeting's Ad in the super | Christmas issue of American Home which will be issued on Friday, Dec. 14. Personal ads are only $3, so call 361-4088 any day except Sunday, from 8 a.m. to 4 p.m. daily. Ads are 2 columns by 1 inch and will include your name, address, and Merry Christmas and Happy New Year. OR MAIL your Ad requests to Frank Zupančič, Ad | Dept., American Home, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, | Ohio 44103. /4 ^5 r Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujem® po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, ob* javljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases* menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobr® letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.