Zbiranje nemških sil za splošni napad na Britansko otočje Angleški listi napovedujejo ta poskus že za prihodnji teden Nocojšnji nemški napadi na London so trajali 8 in pol ur London, 11. septembra, m. V londonskih vojaških krogih prevladuje prepričanje, da se nemško vojaško poveljstvo ne misli držati samo letalskih operacij, temveč da pripravlja sistematično splošno ofenzivo na britansko otočje in da bodo pri tem po vsej verjetnosti glavni posel opravili padalci. V zvezi s tem poudarjajo v Londonu, da so bile močno ojačene nemške čete na francoski obali. Prav tako so opazili zbiranje prevoznih ladij po francoskih, holandskih, nemških in norveških lukah. Ss tem v zvezi so prav gotovo tudi neprestani letalski napadi na britanska pristanišča, pristaniške naprave in vojaške objekte na angleški obali oh Rokavu. V Londonu iu v drugih ogro-ž®nih krajih neprestano pojačujejo protiletalsko obrambo. Nad Londonm so razpeli celo nove mreže zapornih balonov. Kar se pa tiče protiletalskega topništva, pa v Londonu poudarjajo, da je učinek 'opmstva odvisen od žarometov, katerih pa niso mogli uporabljati zadnj dni zaradi izredno .ega vremena. Nemških letal zato ni bilo mogoče osvetljevati, vendar pa je protiletalsko topništvo navzlic temu ostro streljalo nanje. Sedaj se l Londonu dogaja prav tisto, kar se je pred dobrim letom dni dogajalo v Varšavi. London je poslal Verdun druge svetovne vojne. Londonski »Times« pravi v posebnem članku, da bo verjetno do odločilnega hoja prišlo še prihodnji teden. Toda angleško letalstvo, pravi list, je še vedno nedotaknjeno. Izdelava materiala se stalno dviga, enako tudi izdelovanje letal. London, 11. septembra, o. Snočnji napad na angleško prestolnico je trajal osem ur in pol. Učinek tega napada pa ni bil takšen kot pretekle noči in je bilo tudi manj smrtnih žrtev. Sovražna letala so metala bombe v središče mesta, največ • pa jih je padlo v okolico, kjer so povzročile velike požare, razbile nekatera skladišča in popolnoma porušile porodnišnico, katera pa je bila pravočasno izpraznjena. Ob reki Temzi je velika bomba zadela neko ladjedelnico in jo popolnoma porušila. Drugi napadi so bili v Južnem Waleu, nad Bristolskim kanalom, v severovzhodni in severozahodni Angliji. Zaradi teh napadov je v neka- Berlin, 11. septembra. DNB: V noči med 10. in 11. septembrom se je angleškim letalom, ki so leteli nad severno Nemčijo, posrečilo v gotovem številu prileteti nad Berlin. Vržene so bile posamezne bombe, ki so padale na zasebna poslopja. Tako je bilo zadetih več poslopij, ki imajo ne samo naroden temveč tudi mednaroden značaj. Zadeto je bilo poslopje doma Združenja nemških inženirjev. Akademija umetnosti v bližini Branderburških vrat in v bližini^ ameriškega poslaništva. Zadeta je bila dalje bolnišnica sv. Hedvige in to z zažigalnimi bombami. Vse stavbe, ki so jih zadele angleške bombe, so daleč od vseh vojaških objektov. Iz tega sklepajo, da so angleški letalci dobili povelje metati brezobzirno bombe na ves Berlin in posebno na one dele, ki so gosto naseljeni. terih delih mesta promet popolnoma zastal. Današnje jutranje poročilo pa pravi, da je na teh krajih promet zopet vzpostavljen in da so vsi požari pod oblastjo gasilcev. Velika nemška bomba je zadela tudi neko šolo v sredi mesta, kamor so se zatekli prebivalci iz dozdaj porušenih hiš. Beguncev je bilo v šoli čez 500 in ni znano, koliko mrtvih je pod razvalinami. (Navzlic napadom je London popolnoma miren in potekata življenje in delo normalno.) Bombe so bile vržene na srednji in zahodni del mesta. Požari, ki so nastali, so bili hitro po-gašeni, uničenih pa je bilo več umetniških predmetov, pohištva in bolniškega materiala. Znatno so bile poškodovane tudi strehe nekaterih poslopij in tudi zidovi so se nagnili, tako, da so v sredini mesta zaprte cele ulice. Ubitih je bilo pet oseb, več pa jih je bilo hudo ali lažje ranjenih. Zaradi discipliniranega zadržanja prebivalstva je bilo onemogočeno, da bi se razširil požar in nastala večja škoda. Zbiti sta bili dve sovražni letali, Eno je bilo zbito po nekem nemškem lovskem letalu, drugo pa po protiletalskem topništvu. London, 11, septembra, o. Snoči so angleška letala spet bombardirala Berlin, Hamburg, Bremen, Kiel in mesta v zasedeni Franciji. Kakor iz Berlina poročajo, je bil to najhujši dosedanji napad na Berlin. Predno so angleška tetala vrgla bombe, so spustila rakete, ki so osvetlile tako močno mesto, da bi lahko brali liste pri tej svetlobi. Ob tej razsvetljavi so si izbrali objekte in zmetali na nje bombe. Bombe so padale v poslopja državnega zbora, na Akademij” umetnosti in na druge pomembnejše zgradbe. Povzročile so ogromne požare. Kakor zatrjujejo angleški letalski krogi, so Angleži vporab-Ijali pri tem napadu prvič nove majhne bombe, k* imajo še večjo eksplozivno moč, kakor pa dosedanje, ki 60 iih uporabljali za napade proti Nemčiji. Po zadnjih vesteh so bombe zadele tudi poslopje nemškega državnega zbora in slovita Brandenbur-ška vrata. _ Italijanska vojna poročila Nekje v Italiji, 11. septembra. Stefani. Včerajšnje uradno italijansko poročilo pravi: V vzhodnem delu Sredozemskega morja so naše letalske sile izvedle hude bombne napade na pristanišče v Jaii ter na železniške proge od Aleksandrije do Mars-amatruha. Pri prvi akciji so bile zadete pristaniške naprave in skladišča, da je prišlo do hudih požarov. Pri drugi akciji so bile hudo poškodovane železniške naprave. Vlak, ki je bil naravnost zadet, je skočil s tirov. V severni Afriki je italijansko letalstvo bombardiralo in obsulo s strojniškim ognjem sovražnikova taborišča in avtomobilske kolone. Sovražnik je pretrpel znatne izgube zlasti v Birse Ferzenu. Sovražno letalstvo je večkrat letelo nad kraji v Kirenaiki, pri čemer je bil ubit en človek, štirje pa ranjeni. Škoda je neznatna, V Vzhodni Afriki je naš letalski oddelek napadel Port Sudan, kjer je zadel več letal na tleh. Pri tem so naša letala zbila tudi eno sovražno letalo v spopadu. V Keniji je naše letalstvo bombardiralo sovražnikova skladišča v Buri ob reki Tana, ne da bi imela naša letala kaj izgub. Sovražnik je poskušal izvesti polet nad Massauo, Asmaro in Desijem in je metal bombe zlasti na polja, pri čemer sta bili ubiti dve osebi, tri pa ranjeni. Bivši romunski kralj odpotoval iz Švice Milano. 11. septembra, o. Reuter poroča: Bivši romunski kralj Karol je davi potoval iz Laguna čez Milan proti francoski meji. Kralj Karol je dobil dovoljenje za bivanje na Portugalskem, a je portugalska vlada zahtevala izjavo, da se ne bo bavil s političnim delom. Zdaj je kralj na poti v Lisbono čez francosko ozemlje. Med nemškim in angleškim tiskom se nadaljuje srdito prerekanje o tem, kateri letalski napadi veljajo samo civilnemu prebivalstvu in kateri samo vojaškim stavbam. Nemci označujejo angleške napade na Berlin, Hamburg, Miinchen itd., kot zračno razbojništvo, dočiin predstavljajo nemški ogromni napadi na London samo boj vojaško pomembnim stavbam, ne pa civilnemu prebivalstvu. Angleški tisk pa odgovarja, da je cilj enih kakor drugih napadov čisto vojaški: prizadeti nasprotniku čim več tvarne škode, ljudstvu pa strahu. Zato veljajo tudi angleški napadi ravno takim vojnim ciljem kakor nemški. V novi Romuniji bodo odslej dovoljene samo pravoslavna, katoliška, grško-katoliška, protestan-tovska in mohamedanska vera, vse druge verske ločine, ki jih je v Romuniji nešteto, pa bodo prepovedane. Judovska vera ne bo državno priznana, ne bodo pa Judom delali nadlege pri izpolnjevanju verskih dolžnosti. Cene živežu so se v Angliji od začetka sedanje vojne dvignile manj kakor za 50%, " . , ... freoa je pripomniti, da so angleške oblasti znale s strogostjo onemogočiti vsako zločinsko špekulacijo. Vesti 11. septembra Včeraj sta se v Miinchenu sešla voditelj nemškega gibanja za vrnitev kolonij general Epp ter italijanski kolonijalni minister Perruzzi. Kot poroča agencija United Press, sta se najbrž posvetovala o bodoči razdelitvi kolonijalnih osvojitev v Afriki. Vsaj desetkrat toliko bomb zmečejo nemška letala nad London, kakor jih zmečejo angleška letala na Berlin, zatrjujejo v nemških vojaških krogih. Zaradi nedovoljenega propagandnega delovanja so ameriške oblasti prijele nemškega konzularnega agenta Hoehneja v Los Angelesu. Hoeh-ne ni bil kot tak priglašen ameriškim oblastem. Pri njem so dobili važna politična navodila, ki jih je Iloehne hotel nesti nemškim pooblaščencem po južnoameriških državah. Vlada združenih držav namerava dati južnoameriškim državam 500 milijonov dolarjev posojila, s čemer hoče izpodbijati nemški gospodarski ter politični vpliv v Južni Ameriki. Predsednik Združenih držav Roosevelt je včeraj sprejel jx>slanika pri sv. stolici TayIorja, ki mu je izročil osebno pismo od sv. očeta Pija XII. V nekem vzhodnem kanadskem pristanišču so včeraj angleškim oblastem izročili prvi oddelek ameriških rušilcev, ki jih je Anglija 50 dobila od Združenih držav v zameno za oporišča na Antilskih otokih. Ko so z rušilcev snemali ameriško zastavo in ko so službo na njih prevzeli angleški mornarji, je prišlo do velikih manifestacij. Angleški kralj Jurij VI., ki si je ogledal posledice nemških napadov na London, je poslal londonskemu županu pismo, v katerem izraža sočutje s trpečim civilnim prebivalstvom v prestolnici, ki pri teh napadih največ trpi. Župan se je kralju za pismo zahvalil in zagotovil, da se bo London še srditeje boril proti Nemcem kakor dozdaj. Letalske napade na London vodi sam vrhovni poveljnik nemškega letalstva maršal Goering, kar pomeni, da se je Nemčija po Hitlerjevi napovedi odločila končati vojno proti Angliji z odločnimi udarci, pravijo nemški listi. Namen nemških napadov je ustaviti angleške polete nad Nemčijo. Poročila o letalskih izgubah Včerajšnje nemško uradno poročilo pravi: 44 angleških letal sestreljenih, 21 nemških letal se ni vrnilo. Včerajšnje angleško uradno poročilo se glasi: 52 nemških letal sestreljenih, 13 angleških letal izgubljenih, 6 pilotov rešenih. V soboto vsega 103 nemška letala sestreljena. Bolgarski poslanik v Sofiji je obiskal rdečega zu-njega ministra Molotova in se mu zahvalil za podporo, ki jo je Sovjetska Rusija izkazovala Bolgariji pri reševanju vprašanja o Južni Do-brudži. Madžarski ministrski predsednik grof Teleky je potoval po zasedenih pokrajinah v Transilvaniji in po uradnem poročilu zagotovil romunski in nemški manjšini, da bo Madžarska ravnala z njimi pravično in človeško. To bi bilo razveseljivo, zakaj z grozodejstvi v Karpatski Ukrajini si Madžari niso pridobili slave glede tega. Nemški letalci so dobili zapoved, naj svoje bombe na London mečejo brezobzirno in brez načrta, zaradi česar je bilo pri zadnjih napadih 90% škode na nevojaških ciljih, poročajo ameriški listi. To poročilo ostro pobija nemška uradna agencija DNB, ki pravi, da nemško letalstvo bombardira izključno samo vojaške stavbe in prizanaša civilistom, ker hoče uničiti zlasti angleško obrambo. Zadnji nemški napadi na London, so v treh dneh povzročili med civilnim prebivalstvom 700 mrtvih in nekaj nad 3000 ranjenih, poroča ameriški tisk. Izgube italijanske vojske v avgustu znašajo po uradnem poročilu pri kopni vojski 295 itirtvih in ranjenih, pri mornarici 303 mrtve, ranjene in pogrešane, v letalstvu pa 203. Sedanji letalski boji so bitka za London kot uvod v bitko za Anglijo. London kot središče angleške svetovne države in njenega gospodarstva je treba uničiti, piše nemški list »Volkischer Beobachter«. Med Bolgarijo in Grčijo bo prav v kratkem prišlo do pogajanj, katerih namen bo dati Bolgariji prost dostop na Egejsko morje. Ravno tako bo v kratkem tudi urejeno novo razmerje med Grčijo in Albanijo, ker hočeta Nemčija in Italija za vsako ceno urediti Balkan brez uporabe sile, ve poročati bolgarski dnevnik »Zora«. Najmanj 500.000 vojakov bi bilo treba prepeljati in izkrcati v Angliji, če hoče Nemčija tvegati poskus zasedbe Anglije, sodi vojaški strokovnjak italijanskega dnevnika »Stampa«. Razen tega bi bilo treba prepeljati seveda tudi ves potrebni materijal za to vojsko, vojaški poročevalec švicarskega lista »Journal de Geneve« pa sodi, da bi moralo nemško poveljstvo prepeljati v Anglijo vsaj 1 milijon mož, ker ima Anglija za prvo obrambo pripravljenih 1 milijon 250.000 mol 53 vlakov dnevno vozi francoske begunce iz nezasedenih pokrajin v zasedene predele. Dozdaj se je vrnilo domov že dva milijona ljudi, tri milijone jih pa še čaka Sodijo, da bo to žalostno preseljevanje do srede oktobra končano. Notranji poioiaj v Romuniji: Romunska kmečka stranka zahteva demokratično vlado Voditelj romunskih kmetov dr. Maniu napoveduje odpor proti Madžarom v zasedeni Transilvaniji Bukarešta, 11. septembra, o. United Press po-roča: I)r. Julij Maniu, voditelj romunske kmetske stranke, najmočnejše jiolitične skupine v državi, je včeraj sprejel zastopnike ameriškega tiska iu Jim dal izjavo o novem položaju Romunije V izjavi je med drugim poudaril, da je diktatura v Romuniji zdaj potrebna, da pa jo bo moral nadomestiti demokratični red takoj, ko se bodo razmere uredile. Narodna kmetska stranka je po svoji politiki pojmlnoma nasprotna Železni gardi, toda časi so nanesli tako, da zdaj obe politični skupini podpirata državnega poglavarja generala ■ontonesca. Prvič v zgodovini Romunije se je primerilo, oa sta se ti politični skupini znašli skupaj v boju Za isti cilj: prisiliti kralja Karola k odstopu ter P?mesti z njegovo vlado, čeprav je bil ravno Ma-niu tisti, ki je leta 1930 omogočil Karolu vrnitev v Romunijo in na prestol. Zaradi ohranitve reda \ državi daje narodna kmetska stranka generalu Aatonescu vso svojo podporo, a vseeno še vedno odločno odklanja vsako diktaturo. Sedanjo vlado bo treba čimprej zamenjati z demokratično vlado. Narodna kmetska stranka upa, da bo tudi tako vlado sestavil in vodil general Antonescu. Zdaj, ko je dosežen glavni cilj in izveden obračun s prejšnjimi oblastniki, bosta narodna kmetska stranka in Železna garda šli jx> ločenih poteh. V svoji izjavi se je Maniu dotaknil tudi dunajske razsodbe, po kateri je Romunija izgubila Transilvanijo in dejal, da je liil on s svojo stranko tisti, ki se je pred 20 leti najodločneje boril za združitev Transilvanije z Romunijo. Romunski kmetje v odtrganem ozemlju se bodo moralno in politično upirali madžarski nadoblasti in prišel bo dan, ko bo dunajska razsodba razveljavljena. Ta del Maniuejeve izjave kaže, da v večini romunske javnosti še vedno prevladuje silovit odpoj proti dunajski razsodbi in da politično razjio-loženje ni tako, kakor bi se dalo sklepati po včerajšnji izjavi voditelja Železne garde Horia Sima. Fosforni listi - novo zažigalno orožje angleških letalcev z njim hočejo Angleii uničiti nemško žetev in gozdove noroča-^NpmVi’ 8eP*- m- »Transcontinental Press« letalci 'metali pr”b‘ast,i.,80 °(jkrile da so angleški na nemška noti.< 8VOJ1,l n0('mh letalsklh Polptlh na nemška pol a in J , noC.n,n. 'et;TKm P01P,in v VVestfaliji, v i,."_B01! bom- tali več milijonov teh nlfv • • * •. strokovnjakov imelo vsak« ilf, 1 * f? ™,*"n,h takih lističev v z a 1 og iK ?k *„ a. ?. „ „ ""'l'0™ na več mestih. Takoj -w . "U.“'x~ ',Y„,,, ,1»i.7i,z. organiziranim bojem proti širjen utakih požarov, ki so zajeli celo nekatera skladišča. / največjo muko, vendar z uspehom, so elani stranke, vojaki in delovne služ-glavno nevarnost odstranili. V Berlinu pravi io da je boj proti temu novemu angleškemu napadal- Peniu sredstvu ze.o težak. Čeprav fosfor v mednarodnih pravilih ni izrečno označen kot bojni Hrup, vendar pa ima veliko zastrupljevalno moč. Največ trpe zaradi tega otroci, ki so tudi najrajši pobirali take lističe in so se pri niib pokazali znaki o zastrupljenju s fosforjem. Vse te otroke so poslali v bolnišnice, kjer se zdravijo. V Berlinu pravijo, da računajo Angleži z uničenjem vse nemške žetve in gozdov, to pa se jim ne bo posrečilo. Hitra obramba je te nakane preprečila in jih bo tudi v bodoče. Končno jioudarjajo v nemških merodajnih krogih, da pri sedanjih napadih nemškega letalstva na Anglija taki angleški načini ne bodo pozabljeni. London, 1. septembra. Reuter. Angleške letalske sile so začele od predvčerajšnjim uporabljati zažigalno snov, ki je podobna listju in ki se vžge sama od sebe. Ta snov je namenjena za povzročanje fmžarov v skladiščih in vojaških objektih, ki so na prostem, v arzenalih, vojaških skladiščih hrane, v odprtih vagonih na postajah in avtomobilih itd. V določenih okoliščinah jiovzroči lahko to listje požare tudi v gozdovih, v katerih so čete, skladišča ali tovarne streliva, ki so tu skrite. Ve se, da je tudi sovražnik spuščal podobne zaižgalne snovi na gozdove. Nemška obtožba, da bi ti listi povzročali zastrupljenje, niso točni. Listi niso strupeni, toda če kdo ž njimi nespretno ravna, lahko povzročijo opekline enako kakor vsaka druga zažigalna bomba. Novi ukrepi proti tujcem, Judom ■n nezanesljivim uradnikom v Franciji Vichy, 11. septembra, o. Po prvi seji nove francoske vlade je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Navzočnost velikpga števila oseb, ki so pobegnile ali Pa »o bile izgnane iz svojih držav, tujcev ter raznih brezdomcev, Judov in nejudov, predstavlja nevarnost za javni red v Franciji Zaradi tega je francoska vlad sklenila izvesti nekatere ukrepe, da varnost v tem smislu zagotovi. Vlada je tudi sklenila zapovedati vsem državnim 11 rado m ter zasebnim podjetjem in strokovnim Organizacijam, da odpuste vse nameščence, bodisi o tem jioročilu bo francoska vlada začela zdaj izganjati ali internirati vse nezaželjene tujce, zlasti Jude in |>olitične begunce, ki jih je v Franciji — brez španskih — najmanj kakega pol milijona. Zahtevajte povsod naš list! Dozdaj najhujši angleški napad na Berlin Po nemškem poročilu so zaradi podrtin zaprte cele ulice v sredi mesta Poštnina plačamo v gotovini Stev. 207 V Ljubljani, sreda 11. septembra 1940 Leto V jj Caški velefiim Vražji študentje Predstave ob 16., 19. in 21. uri Blagajna odprta odll.do 12. in od 15. ure dalje f KINO UNIOI1 tel. 22-11 smo morali pri premieri v januarju kljub stalno razprodanim predstavam deseti dan staviti iz programa, ker nismo mogli predvajanja podaljšati, ker je bil film že naznanjen v Splitu. Iz tega razloga ponavljamo na splošno zahtevo naših obiskovalcev to izredno posrečeno zabavno in duhovito Joško delo. Vsakdo, kdor ga ni videl, si naj ga ogleda, ker mu ne bo žal! Prometno vprašanje je življenjsko vprašanje Savinjske doline Regul rati bo treba hudournike, zgraditi več mostov, cest in elektrificirati vse kraje Celje, 11. septembra. Gornja Savinjska dolina je bila do zadnjega Jasa po Sloveniji še malo znana. Romarji so poznali Nazarje in Novo Štifto, izletniki Logarsko dolino, da pa je dolina iz Celja do Logarske tako dolga kot iz Ljubljane do Kranjske gore, si je komaj kdo predstavljal. Zunanje obličje se ji ni mnogo spremenilo od časa benediktinskih menihov v Gornjem gradu, ki so tod krčili gozdove in naseljevali podložnike, da je bilo za pridobljeno zemljo dovolj delovnih rok. Gozd, živina in malo žita, to je življenje okraja in šele nove razmere zahtevajo novega gospodarskega napredka, kajti število prebivalstva narašča, izseljevati pa se v Ameriko ne morejo več, kot tudi ne morejo več hoditi drvarit v Bosno in na Sedmograško. Ljudje so bili vsaki oblasti pokorni, oblast pa se za njihove razmere ni dosti brigala ali pa jih ni razumela. Pred dvema letoma so razkopavali arhive graščine Gornji grad in dobili podatke, kako velika je bila umrljivost pri porodnicah in otrocih, tako da je oblast župnike prisilila, da so za vsako faro poslali po eno žensko v Celje na neke vrste tečaj za babice. Ker jezika niso razumele, so po nekaj dneh vse odšle in ostalo je pri starem. Les je šel v svet po vodni poti v obsavske in obdonavske kraje, v ljubenskih, lučkih in solčavskih hribih pa so porabljali les za žganje oglja, za železarno na Prevaljah. Dolina je imela prvo dobro cesto iz Gornjega grada v Kamnik, Solčava je občevala s Koroško in šele pred 80 leti je dobila cestno zvezo v najnaravnejši smeri, kakor tečejo njene vode. Šele z železnico Celje—Velenje je bila ustvarjena možnost, da se gornjegrajski okraj pritegne v gospodarski krogotok in pridobi nove vire za življenje. Toda dolina ni nastopala enotno. Gor-njegrajci so se mnogo trudili za železnico na Kamnik, ob tedanjem času dosegljiv lokalni priključek Radmirje—Šmartno pa so odklanjali. Ker so se borili za več načrtov, niso dosegli nobenega, kar je bilo vladi v Gradcu odnosno na Dunaju prav, kajti ta je iz Celja gradila prometne žile proti periferiji in je z regulacijo Savinje in novimi mostovi prišla do svetovne vojne do Letuša, kjer je Avstrija za gornjegrajski okraj končala. Življenjsko vprašanje doline je v pravilni rešitvi prometnega problema, saj stane prevoz koruze na primer od Šmartnega do Solčave prav toliko kot iz Sombora do Šmartnega. Z gradnjo novih mostov v Nazarjih je banovina izvršila prvo etapo velikega načrta in okraju odprla vrata v boljšo bodočnost.. Novi mostovi pomenijo za vso Gornjo Savinjsko in Zadreško dlin velik napredek. Z izvedb načrta, da se naprej do Solčave zgradi sodobna cesta, kar ima v načrtu banovina, bo dala oblast prebivalstvu nove pogoje za uspešen gospodarski napredek. Če moremo kje pričakovati rerftabilnosti javnih del, se bo rentabilnost izkazala prav gotovo tu, saj se prav čudno sliši, da v Lučah n v Solčavi zgnije več drv kot jih ves okraj porabi. To je čisto razumljivo, ker dolina nima dobre glavne ceste, stranskih pa sploh ne, ali pa so v takem stanju, da si kmetje komaj pripeljejo moko iz mlina. Savinjsko dolino imenujejo mnogi po pravici blagoslovljeno: Spodnjo dolino pokrivajo obsežni i nlopi hmeljtski nasadi, ki so prinašali dosihdob razen v izjemnih letih prebivalstvu lepe dohodke. Zgornjo Savinjsko dolino pokrivajo veliki, temni gozdovi, kjer Savinjčani črpajo bogastvo. Zato je tu živahna lesna trgovina. Po Savinji spravljajo proti jugu cele vrste splavov, saj savinjski les plove po Savi in Donavi tja do Črnega morja in še naprej v svet*/ Posebno se je razbohotila lesna trgovina lani, ko je bila cena lesu prav visoka in je bilo za vsakim lesom veliko povpraševanje. Bogata je Savinjska dolina, tako pravijo, toda bogata le, če je hmeljska trgovina res odprta, če lahko Savinjčani prodajo hmelj za ceno, s katero ni le poplačan trud za njihovo delo, ampak jim hmelj daje tudi nekaj dobička in nagrade. Isto velja za 7-orn jo Savinjsko dolino. Če je cena losu prime.. i in je lesna trgovina ugodna, potem zaslužijo kmet, trgovec in delavec. Ne pretiravamo, če trdimo, da je v nasprotnih primerih Savinjčan zelo prizadet, saj letoviščarstvo v Zg. Savinjski in Logarski dolini ne daje dovolj kruha, prav tako tudi ne industrija v Spodnji savinjski dolini. Savinjčan je navezan na svoje hmeljske nasade in na svoje gozdove, to je njegovo življenje, zato pa tudi tako ljubi svojo zemljo, jo obdeluje, skrbno in previdno izkorišča gozdno bogastvo. V Zgornji Savinjski dolini je obdelan vsak, le količkaj dostopen košček zemljišča. Mnogo škode delajo Savinjčanom hudourniki, pritoki Savinje in Savinja sama, ki na pr. od Rečice do Mozirja poplavlja toliko zemljišča, da bi se lahko na njem preživljala cela vas. Precejšnjo škodo delajo v Zgornji Savinjski dolini tudi številni hudourniki, ki pridrve ob nalivih z gorskih grebenov v dolino, kjer razdirajo in odnašajo dobro zemljo. Banovina je upoštevala prošnje posameznih občin in izvedla več regulacijskih del hudournikov Suhe v Kokarjih, Lučnice, Mozirnice, Ljubije in Trnave. Lučnico so regulirali 25 mesecev, tako da hudornik ni več nevaren. Dela so stala okrog pol milijona dinarjev. Pred kratkim so bila končana tudi regulacijska dela na Mozirnici. ki se je stekala prej v strugo in onečiščevala kopalni bazen lepo urejenega kopališča v Mozirju. Sedaj so jo izpeljali nad strugo, da se izteka direktno v Savinjo. Za dela, ki so stala 50.000 din, so prispevali banovina, občina in interesenti. Z regulacijo Mozirnice so posestniki mnogo pridobili. Končana <=o tudi regulacijska dela v Kokarjih, dočim potok Suha v Rečici še ni reguliran. Nekaj 100 m je urejen tudi hudournik Ljubija. Tudi tu je potrebno dela nadaljevati. Sedaj regulirajo Trnavo, ki leče skozi Mozirje. Trnava ob povodnji naravnost razdira. Za dela je odobrenih 70.000 din. za celotno regulacijo pa bi bilo potrebno najmanj pol milijona din. Z razpoložljivim denarjem bodo regulirali okrog 150 m. Za letoviščanski kraj Mozirje bi bilo neobhodno potrebno, na začno akcijo za izvedbo celotne regulacije Trnave. Reguliran potok ne bi bil trgu samo v ponos in olepšavo, temveč tudi v korist. Banovina bi pokazala gotovo več razumevanja, če bi pokozali razumevanje tudi interesenti. Lani jei banovina izvedla elektrifikacijo krajev v Gornji^ Savinjfki dolini. Nujno potrebno bi bilo. da se čimprej izvede tudi prepotrebna elektrifikacija vseh naselij v občini Nazarje in v občini Mozirje. Zelo pereče vprašanje je tudi razširitev in izboljšanje banovinske ceste .v Logarsko dolino in lučke ceste na Kamnik. Pri vsem tem moramo poudariti, da se je oblast šele pred leti začela zanimati za ta po prirodi nnajlepši ina tudi bogat predel naše domovine. Zato je potrebno, da prebivalstvo tudi pokaže razumevanje pri izvedbi javnih del in oblast podpira, ne pa ovira pri delu. Bncinp Kaj je vzrok večnim nemirom, uporom, vstajam in krvavim incidentom v Orientu? Kdo jih povzroča? Odkod imajo ljudje denar in orožje? Kakšno vlogo igrajo pri tem lepe žen3ke, ljubosumnost, intrige? Oglejte si ta francoski film z izredno aktualno, zanimivo in napelo vsebino! CHARLES VAN E L, JEAN GALLAND, D0LLY DAVIS Danes ob 16., 19. in 21, uri Kfno Matica tei. 22-41 Ljubljana od včeraj do danes Neverjetno dolgo se je držalo lepo vreme. Tako vroče in jasno še ob pasjih dneh ni bilo. ■ Sicer se je res po malem iz dneva v dan priprav* ljalo k dežju, pa ga le ni hotelo biti. Zjutraj je bilo redno hudo oblačno, zdelo se je, da bo vsak čas začelo deževati. Pa le ni. »Takole okrog desetih dopoldne se je redno pojavil veter, ki je oblake razgnal. Pozneje se je napravil najlepši poletni dan brez slednjega oblačka in sonce je pripekalo z vso^ silo. To vreme je bilo kaj ugodno za košnjo in sušenje otave. Ponekod so tudi že začeli kopati krompir, in tisti, ki so se požurili, se lahko prav pohvalijo, da so pametno ukrenili. Drugi pa tarnajo, ker nič ne kaže, da bi kaj kmalu spet dobili lepo vreme. Po jasnih dneh se je končno predvčerajšnjim le pripravilo k dežju. Včeraj zjutraj je lilo kakor iz škafa in tud! popoldne je Še šlo. Zvečer je od časa do časa škropilo, vendar je, ker se je bil napravil močan veter, le kazalo, da se bo čez noč zjasnilo. Pa se ni zgodilo tako. Davi je bilo nebo oblačno kakor včeraj zjutraj. In že kar kmalu je začelo škropiti. Po Gradu in po Golovcu so se razobesle sive megle, žalostno so se iz njih črtali nedoločni obrisi drevja. Pusto je bilo jutro, hladno in neprijazno. Prav jesensko. In to vreme bo skoraj gotovo trajalo še nekaj časa. Pomalem stopamo v jesen, in čez dvanajst dni nam jo bo oznanila tudi že pratika. Nekaj podatkov z OUZD-a Celokupni letni prirast zavarovanega delavstva je znašal v juliju 1940 — kljub nazadovanju zaposlenosti v večini industrij — +2722 delavcev. Ta celokupni prirast gre predvsem na račun gradenj železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela), ki izkazujejo + 6370 delavcev več kot lansko leto. Visoke letne diferenciale izkazujejo nadalje: javni promet +1233 delavsev, gradnje nad zemljo (stavbarstvo) +729 del., hišna služinčad (gospodinjstva) +655 del. itd. — Visoke in pomembne konjunkturne padce zaposlenosti pa vidimo zlasti pri: industriji kamenja in zemlje —1142 delavcev, gozdno-žagarski industriji —1076 del., tekstilni industriji — 1044 del., gostilnah, kavarnah in krčmah (tujski promet) —712 del., industriji za predelovanje lesa —638 delavcev itd. itd. V sezijskem pogledu, to je v primerjavi s predhodnim mesecem, je pa celokupna zaposlenost narastla za +946 oseb. Zelo se je dvignila zaposlenost pri gradnjah nad zemljo +1400 delavcev, nekoliko pri gradnjah železnic, cest in vod. zgradb +332 del., v industriji kamenja in zemlje +238 del. itd. — Nazadovala pa je zaposlenost v gozdno-žagarski industriji —762 delavcev, v tekstilni industriji —391 delavcev itd. Članstvo OUZD-a, ki je v juliju 1940 doseglo povprečno že 109.174 zavarovancev, je v primerjavi z lanskim letom narastlo za +2722 oseb. Napredovalo je pa le moško članstvo in sicer za +3458 delavcev, medtem ko je žensko članstvo celo nazadovalo za —736 oseb. Ta pojav se Opaža že skozi celo letošnje leto. Verjetno bo vzrok temu pojavu zmanjšanje zaposlenosti v industrijih, kjer je zaposleno pretežno žensko delavstvo (n. pr. tekstilna industrija, itd.). Stalež in odstotek bolnikov, ki sta v začetku leta 1940 resno orožala finančne temelje OUZDa, sta se v zadnjih mesecih nekoliko popravila. Padec napram lanskemu letu znaša —322 bolnikov oziroma — 0.37%. Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera približno odgovarja faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, se je od lanskega leta povišala za + din 3.71 ali 15% na dan 28.63. Celokupna dnevna zavarovana mezda se je pa z ozirom na dvig staleža zavarovancev in dvig njihovih zaslužkov povišala za približno pol milijona dinarjev na 3, 125.876.40 din. Šolske sobe so spe! ež've!e Lep čas je po naših šolskih poslopjih v mestih in na deželi vladala tišina velikih počitnic. Zdaj so počitnice v kraju, spet se je začela šola. Najprej so sedli v svoje male klopi ljudskošolski otroci. Že nekaj dni sem done iz šolskih sob v zboru njihovi drobni glasovi, ki jih vodi strogi, učeni glas gospoda učitelja ali . učiteljice. Še bi se seveda zjutraj rajši igrali kakor pa hodili v šolo, kjer _ morajo dopoldne presedeti čisto mirno, če nočejo »videti Benetk« ali pa se seznaniti s šibo, za katero pravi naš ljudski izrek, da »poje novo mašo«. Rajši bi se seveda razposajeno podili po livadah in se igrali kakor pa. mirno sedeli. Toda učenje je potrebno, saj velja pregovor, da česar se Janezek nauči, to Janezek tudi zna. V mlado-dosti se je treba učiti za življenje. Z današnjim dnem so pričele s poukom tudi meščanske^ šole. Pomalem se povsod spet začenja uveljavljati in utrjevati stara šolska disciplina, spet začenja vladati stara resnost. Kmalu bodo oživele prav vse šole, tudi univerza. Študentje se že začenjajo vračati v mesto, kjer sprašujejo za stanovanja, v katera se bodo naselili med šolskim letom. Tam za Ljubljanico pa je dan za dnem prav živahno. Na dijaškem knjižnem sejmu vlada živžav. Kupci in prodajalci neumorno barantajo. Med mlajšimi dijaki je tudi nekaj starejših, »poklicnih* prodajalcev, ki so so bili za kolikor mogoče nizko ceno že pred časom oskrbeli s pravo zalogo šolskih knjig. Zdaj vsak dan doma jemljejo iz te zaloge nekaj knjig, ki jih potem preprodajo. Če dobe kakšnega lahkovernega Človeka, ki se ne spozna na to, kaj se v razredu, v katerega bo vstopil njihov sinček ali hčerka, v resnici rabi, mu obesijo prav vse, kar le hočejo. Spreten »trgovec« na tem dijaškem sejmu lahko zasluži kar "čedne denarce. Nekateri so v svojem poslu naravnost lic-prekosljivi mojstri in strokovnjaki. Dolga je tradicija dijaškega sejma. Dandanašnji, ko drasel človek gleda ta veseli vrvež, to brezskrbno čebljanje mladine, se nehote z nemirno radostjo spomni onih lepili dni, ko je še sam hodil okrog po »sejmskein prostoru«, prodajal sta- Strogi ukrepi proti špekulantom, ki so vredni posnemanja Zagreb, 11. septembra j, Hrvaški ban je izdal natančna navodila podrejenim oblastvom za preganjanje špekulantov z živili. Ban odreja na temelju člena 12a Zakona o zaščiti države, da morajo oblasti vsakogar, ki bi pri njem našle skrita živila ali pa druge življenjske potrebščine, namenjene za brezvestno kupčevanje, da takoj v treh dneh iz-vrše preiskavo in končajo delo ter špekulanta are* tirajo in pošljejo na prisilao bivanje v kraje, kjer je ljudstvo najbolj revno. Tam sr bodo trebušasti špekulantje lahko prepričali sami, kako težko se preživlja revno ljudstvo, katero s svojimi zločinskimi posli odirajo. Udbinski in lapaški okraj v Liki sta namenjena za prisilno bivanje takih ljudi, za grešnike iz imenovanih okrajev pa v okraju Pro-ZOr proti odločitvi prvostopne oblasti ni- ma odložilne moči in morajo prvostopne oblasti grešnika takoj odpremiti v kraj prisilnega bivanja. Obenem je hrvaški ban prepovedal vsakršno posredovanje v korist špekulantov. Na seji Gospodarske sloge je bilo govorjeno o teh ukrepih in je ves odbor Zahteval, da se kazni izrekajo brezobzirno In da se na ta način zatre rod pijavk, ki gulijo kmeta. Kmet pa naj vedno pazi na take špekulanta in jih naj prijavlja oblastem. Navesti je treba tudi dejansko delo oblasti za zatiranje špekulacije. Hrvaška kmečka zaščita je v KustoŠiji pri Zagrebu zaplenila tovorni avtomobil, na katerem je bilo 120 vreč moke. Lastnik ni hotel povedati, komu je nameraval prodati moko, vendar pa sumijo, da jo je hotel prepeljati v Slovenijo, kjer je pomanjkanje večje in so zato cene visoke. Kmečka zaščita je moko zaplenila in jo izročila okrajnemu glavarstvu, da bo nadaljevalo s preiskavo. Dobro bi bilo, če bi tudi pri nas začeli posnemati dobre zglede in bi stopili na prste plejadi brezvestnih špekulantov. Nedvomno je v Ljubljani in drugod v Sloveniji mnogo ljudi, ki bi jih bilo treba poslati na prisilno bivanje v »letovišča«. Ukrepi proti sokolstvu na Hrvaškem Split, 10. septembra, f, V zvezi z razpustitvijo sokolske župe Sibenlk-Zadar po odloku hrvaškega bana dr. Šubašica z dne 5. septembra, je bil ob za-pretju prostorov sokolskega društva v Šibeniku popisan tudi inventar tega društva. Tajnik sokolskega društva Krešimir Grubiša, ki je poskušal služben« organe ovirati pri izvedbi banovega odloka, je bil aretiran. Prav tako je bil poklican na odgovor tudi notar dr. Mimica Tomo iz Šibenika zaradi proglasa, ki ga je objavilo sokolsko društvo v Šibeniku. Uprav* ne oblasti So izročile dr. Mimica po zaslišanju državnemu pravniku v nadaljni postopek. Preiskovalni sodnik je aretiranega zaslišal, nato mu je pa dovolil, da se bo lahko branil iz svobode. Krompir se |e pocenil na 1 50 dm , Ljubljana, dne 11. septembra. Kljub deževnemu vremetlu je bilo n-a trgu zelo živahno. Prevladovala je zelenjava. Cena solate en-divji je bila 0.50 do 0.75. Paradižniki so nekoliko cenejši kot prejšnje dneve tur veljali kg 4 din. Na trgu je že tudi repa in stane 1 komad 0.50 din. Enako ceno ima korenje in koleraba. Sep petršilja je po 0.25 din, večje šope prodajajo po dinarju. Enako ceno ima zelena. Liter 6uhih kamilic je veljal 4 din. Kislo zelje (e kg po 4 din, kisla repa je cenejša in 6tanc kg 3 din. Prcej je bilo kumaric, Veliki kosi so velali diaar. Manjše kumarice za vlaganje so stale 5 kosov za dinar. Krompir se je po interven* ciji tržnega urada pocenil in velja kg 1.S0 din. Mnogo lepih jabolk 6o pripeljali z vozmi iz okolice Škofje Loke. Cena je bila za prvovrstna jabolka od 5—6 d'n, ea drugovrstna jabolka pa 3.50 doi. Hrušk je bolj malo na trgu in so dražje. Slive so 6—7 din. Na stojnicah jih je bil precej, tudi kupčija z njiim ni bila preslaba. Zelo oku-sno grozdje prihaja sedaj iz Dalmacije, kg stane 10—12 din. Brusnic je na trgu precej. Med je nekoliko dražji kot je bil pred tedni. Cvetlični med velja 28 din, akacijev je po 26 d'Vl. Podražili so se mlečni izdelki, Sir emcntaleč velja 31 din, dočim je bil prej po 32 d:n. Sir trapist prvovrstni je ko co 32 in se je prav tako podražil za dva d narja. Enako podražitev ima drugovrstni sir trapist, ki vel;a sedaj 30 din. Čajno maslo je po 40 ^•Merico smetane^ prodajajo prodajalke po dinarju. Sirčke pa po kosih ali tudi na kilogram, ki velja 8 dinarjev. Na kurjem trgu so veljala jajca po 8 za kovača. Pri večjem odvzemu so jih prodajale prodajalke tudi po 9 kosov za kovača. Cena perutnini se ni iz-premcnila ter so veljali pltčsnci po 20—24 d:n. V splošnem ni bilo dane* n« kurjem trgu mnogo prometa, re knjig?, ki jih je bil robil v preJSnjem razredu, ter kupoval knjige za višjega. Lepi so bili ti časi, si mora priznati. In še zdaj se rad pomudi nekaj Časa ter gleda to Mladi no, ki priha ja od vseh strani in z vseh srednjih šol ter ponuja kakor pravi sejmarji na ves glas kupcem svojo »učno S7BEL Enajsto poglavje. 4 j konjaka. Zdi se, da bo za gospodično Sai-ly zelo potreben!« ČLOVEK S ČRNO KRiN Oba detektiva Scotland Yarda sta z zdravnikom Calamom odšla v kuhinjo, kjer sta se Irvin in 6tari sluga Peel mučila « Sally, ki je bila napol zmrznjena. Ko je zagledala Slada, se je dekle nasmehnilo. Slad ni rekel niti besedice, toda njegovim čuječim očem ni nič ušlo. Videl :e dve servijeti, s katerima je bilo dekle zvezano, in vlažno sled na linoleju v kuhinji, ki je vodila od okna do dvi,< Videlo se je namreč, da so nekoga vlekli co tem linoleiu. Detektiv je zaprl okno, pogledal v dvigalo in nato stopil k dekletu. »Peel,« je vprašal sluga. »Imate kaj pijače, ki ni zastrupljena?« Peel je prikimal. »Da, gospodi Prinesel vam bom steklenico konjaka iz kleti « »Kaj, vi imate tudi klet? je vnra\il Slad začudeno. »Tega doslej ni nihče omenil « »Saj to ni prava klet, S ati. a majhen prostor je pod mojo spbo, saj vodijo tudi stonnice iz moje sobe.« ,»Dobro, Peel, v redu! Prinesite nekij »Izgledate pa ne ravno tako,« je pripomnil nadzornik. »Peel, recite kuharici, naj nam pošlje kaj zelo vročega v sobo.« Ko je Sally že sedela pred kaminom v delovni sobi, jo je Slad začel zasliševati: »In sedaj, gospodična Sally, pripovedujte nam čicn bolj podrobno o tem, kaj se vam je dogodilo,« Nekaj časa je gledala v ogenj v kaminu, Nenadoma pa je začela pripovedovati, vendar se je njenemu glasu poznalo, da misli na nekaj čisto drugega. »Morebiti sem bila sama kriva za tisto, kar se mi je dogodilo, gospod nadzornik. Vi ste mi rekli, naj nikar ne hodim iz sobe .. « »In vi ste navzlic temu šli? »Da Sama ne vem zakaj.., enostavno nisem mogla več zdržati.. bila sem sama v »obi in tisoč misli mi je švigalo po glavi. Bila sem v negotovosti glede tistega kar se je dogodilo in glede tistega, kar se še utegne zgoditi. Nisem mogla niti spati, glava pa me je bolela od stalnega premišljevanja. Vse to je otročje, pa vendar., « i »Ali ste morebiti stopili iz sobe, da bi se pogovarjali z Edvinom?« Sallyi je dvignila oči. »Ne,« je polabko odgovorila. »Dobro, prosim vas gospodična Sally, da pripovedujete dalje. Ob kateri uri je bilo?« Spet se je topo zagledala v ogenj. »Ne vem, koliko je bila ura. Vem samo, da nisem mogla več prenesti tiste samote ... Bilo mi je, kakor da se zbirajo temni oblaki nad mojo glavo ...« Slad je dal neopazno znak Clinctonu, ki je odprl svojo beležnico in je začel vse zapisovati »Odprla sem vrata, pustila ključ v vratih in stopila na hodnik. Takoj nato so se odprla vrata v sobi zraven moje. Samo pogledala sem in zavpila... Na pragu je stal človek, ki je imel na obrazu črno krinko. Na rokah je imel bombažne rokavice. Ko me je zagledal, je skočil name, mi zamašil usta s svojima rokama in potegnil samokres « »Ali vam je kaj rekel?« »Da « »Ali vam je bil glas znan?« »Ne, glas se je spremenil že zaradi krinke.« »Ali ste ga poznali?« »Ne, bilo je temno na hodniku, da nisem mogla videti, kakšno obleko je imel na sebi. Pa tudi siccr... vse se je dogodilo tako naglo , ..« »Kaj pa vam je rekel?« »Če boste kričali, ste izgubljeni!« »Drugega nič?« »Vprašala »trn ga, kaj hoče od mene, pa mi je odgovoril: Ribarico. Enes ie zakoračil v vodo. toda sredi reke ee mu je noga zapletla med veje in se ni mogel izviti iz njih Tovariš mu je šel pomagat, pa se je tudi sam zapletel. Ker sla uvidela, da se ne bosta mogla rešiti, ko je rečica silno deroča, sta se objela in tako krčevito držala, da ju ni mnglo razdružitl niti valovje, ki ju je odneslo in nazadnje pogoltnilo. Ko K° jima ljudje priskočili ra pomoč in ju potegnili iz Vode, sta bila oba že mrtva. Novega brezvestnega špekulanta so prijeli v Zemunu. Po uspelem pregledu (isladišča velemesarja Svarca, S'0 naredile oblasti preiskavo tudi v skladišču tvrdke Frcdovič d. d. iai našle skritih cekh dvanajst vagonv masti Bilo je torej 121.C00 kilogramov masti, kat0ro je špekulant (kril, da bi mogel počakati na dan, ko «e bodo cene visoko dvigu le in da bi mogel zaslužiti lepe milijone na račun bednega ljudstva Tvrdka Predovič d d. je svojim stakrcn odjemalcem zagotavljala, da nima masti in da jo bo Šele dobila čez ča*. . . Policija, ki je v skladišču našla grmade zabojev masti, je seveda naredila zapisnik in izročila lastnika tvrdke sodišču. Lastniku bo mast zaplenjena, obenem pa bo plačal večjo denarno kazen in bo morebiti, kakor njegov vrstnik Svarc, poslan na prisilno bivanje v drug kraj. S cigareto v ustah |e znsppfa, zažgala odejo in v dimu »dušila 75letna Savka Djukič iz Bihača. Stara mačeha ie stanovala pri svojem pastorku tr-Sovcu Djukiču. Zenska je imela navado v postelii kaditi cigarete in tako je tudi usodnega večera zaspala z gorečo cigareto v ustih. Ko je zaspala, pa je cigareta zažgala odejo in kmalu se je vnela tudi hiša. Ko f*o ogenj op&ziii, so hi Sil o onrerro sicer re-žili, niso oa mogli rešiti življenje starki, ki se ie bila v dimu. Bogat letoviščar - Mogoče neveren žepar? Se nekatere žepne ta tvšne Ljubljana, 11. septembra. Mlad, eleganten, visok in vitek je Vladimir Andrijaševič Vprašanje je sicer za zdaj še, da-li je to ime pravo in če se ne skriva pod tem imenom kak drzen in zvit pustolovec. Gospod Vladimir, ki oe je izdajal za uglednega uradnika iz Splita, se je nedavno kot bogat letoviščar naselil v Škofji Loki Stanoval je v graščini Puštal. Mnogo je znal povedati in nastopal je kot samozavesten kavalir. V nedeljo je mladi kavalir že dopoldne izginil kar po francosko IStanovalcem v gradu pa je bilo to sumljivo, posebno ko so dognali, da so hkratu s kavalirjem izginili razni predmeti. Graščakinji je kavalir odnesel dragoceno boo iz sre-brnolisičje kože, zlat prstan in še druge dragocenosti. Ljubljanska policija je bila takoj že dopoldne obveščena o zadevi. Policijski stražniki in detektivi na glavnem kolodvoru so dobili nalog, da naj posebno pazijo na tujce, prihajajoče z Gorenjskega. Z dopoldanskim gorenjskim vlakom je prispel v Ljubljano mladenič, ki je nosil v rokah velik kovček. Brezbrižno je izstopil in krenil proti izhodu. Tu so ga prijeli in povabili na policijsko stražnico. Vprašan po osebnih podatkih je kratko navajal, da se zove Vladimir Andrijaševič, rojen 1919 v Splitu, uradnik. Že na glavnem kolodvoru so mu pregledali veliki kovček, ki je hranil najrazličnejše stvari, tudi take predmete, ki jih noben moški nikdar ne potrebuje. Z glavnega kolodvora je bil elegantni Vladimir, ki je bil sprva zelo ogorčen, da ga nadlegujejo, a se jo pozneje vdal v usodo, odpeljan v zapore policijske uprave. Tam na glavni policiji v kriminalnem oddelku so začeli Vladimirju An-drijaševiču temeljito izpraševali vest. V kovčku so na primer našli lepo žensko sivopisano jopico, vredno 250 din. Pustoloveo je zatrjeval: »Jopico sem našel v vlakuU Dobili so pri njem tudi popolnoma novo denarnico, o kateri je trdil, da jo je dobil pri »loteriji na velesejmu«. Iz Škofje Loke je namreč Vladimir prihajal vsak dan v Ljubljano do nedelje. Bil je stalen gost velesejma in ni izključeno, da je izvršil nekatere žepne tatvine. Njemu pripisujejo v prvi vrsti neko večjo tatvino. ljudski oder v Mariboru v novi sezoni Maribor, 10. septembra. Ljudski oder je v nedeljo otvarjal svojo novo sezono s predstavo Brumencve nove igre: »Adelajda, koroška roža« ali »Traberski menih«. Nove sveže moči so se pri tej krasni narodno-romantični igri pokazale na odru, pri katerih se vidi, da se mno^o obeta. Snov za igro je pisatelj vzel iz naše pretekle koroške zgodovine, katera mu je dala motiv prav za tužno 20-letnico žalostnega plebiscita, saj je tudi snov posvečena temu spominu. Kakor kristal se v njej zrcali vzor vztrajnosti in zakonske zvestobe plemenite Adelajde, traberške gospe, do svojega mladega moža Ernsta, ki je moral v križarsko vojno proti Turkom. Glavno vlogo je doživljala gdč Manica Urankarjeva, posebno s svojim krasnim petjem, katero daje igri posebno romantiko. Zelo je ugajal tudi g. Novak s svojim Ernstom, ki je dal prepričevalno igro. Posrečen je bil tip Turka Jusufa, haremskega sultana in njegove sužnje Fatime, ki je tudi s svojim petjem vžgala občinstvo. Med vitezi je bil najboljši Jakob Guštanjski, ki je s svojo pesmico res zabaval vso okolico. Tudi ostali so dobro podali svojo igro. Brez dvoma so se pod vodstvom avtorja, ki je igro sam zrežiral, potrudili vsi, da je igra tako uspela. Tudi scenerija je bilo to pot okusna, preprosta, a vendar v skladu igre. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano kljub krasnemu nedeljskemu poooldnevu in vročini, ni štedilo z odobravanjem. Zares — dajte nam veg takih narodnih iger. Iz naroda v narod. Brez dvoma bo Ljudski oder tudi to igro moral ponoviti, odprta ji je pa tudi pot med vse naše podeželske odre, za katere je tudi napisana. Zanimiva preselitev Maribor, 10. septembra. Iz Maribora in naše države se je izselil s svojo družino znani mariborski tekstilni industrijalec Loebel. Bil je eden od prvih industrijalcev, ki se je naselil v Mariboru ter osnoval v družbi znanega g. Schonskega »Mariborsko tekstilno tvornico v Melju«, katero je pozneje prodal Deutschevemu koncernu/ Nato sc je soudeležil s svojim kapitalom pri ustanovitvi tekstilne tovarne Jugotextil v Melju. Pred nekaj leti je dobil jugoslovansko državljanstvo ter je izpremenil svoje ime v Lavrič. Govorilo se je, da se bo preselil v Belgrad ter tam osnoval novo tovarno. Nedavno je vzbudil veliko pozornost z ogromnim odškodninskim procesom proti svojemu družabniku Marku Rosnerju od katerega zahteva 12 milijonov dinarjev odškodnine, češ da je Rosnerjeva tovarna proti dogovoru začela izdelovati predmete, katere si je po pogodbi rezervirala za sebe samo tovarna Jugotexstil. V tem procesu ga zastopa neki zagrebški odvetnik. Še pred razvojem procesa pa se je odločil Loebel-Lavrič za izselitev. Odpotoval je pnko Turčije in vzhodnih dežel v Argentino Mariborskim znancem se je že javil iz Iraka. Na izselitev je mislil že preje ter je nameraval odpotovati v Južno Ameri- I— ko preko zapadne Evrope. Vstop Italije v vojno _ mu je prekrižal te načrte. V Mariboru je postal zadnje čase znan posebno zaradi svojega strahu On je bil tisti, ki je lansko leto postal žrtev nepoznanega šaljivca V pozni noči je v njegovem stanovanju nenadoma zapel telefon in nekdo ga je pozival, naj nemudoma odpotuje, . V nož- nih oblekah je cela družina sedla v avto ter šele pri Brežicah spoznala, da je nasedla neokusni potegavščini. Poslej ie moral biti njegov šofer noč in dan pripravljen z avtomobilom na čimprejšnji P odhod. V Mariboru sc je svoječasno govorilo dosti tudi o industrijčevih galantnih pustolovščinah, ki so pokazale, da takim tujim priseljencem ni nič svetega in častnega. Maribcrski drobiž Predstojništvo mostne policije v Mariboru poziva vse lastnike orožnih listov, da poravnajo tekom meseca septembra 1940 banovinsko takso na orožne liste in sicer za vsaki kos orožja 25 din, ker bodo sicer strogo kaznovani. Takse so poravna v sobi 13 navedenega predstojništva. V Študijski knjižnici se z 11. septembrom uvedejo zopet deljene uradne ure. Knjige so bodo izposojale vsak delavnik od pol 4 do pol 7, ob sobotah pa od pol 4 do pol 6. V istem času bo odprla tudi čitalnica. Sprejem nhitiirienfov v V. razred državne učiteljske šole v Mariboru. Kok za nrošnie ie podaljšan do 20. septembra. V kovčegu so našli tudi mnogo najrazličnejšega, najfinejšega perila. Aretirani Vladimir >e na kriminalnem oddelku zatrjeval, da je vse perilo kupil v Belgradu. Toda nikdo mu ni verjel! Ko so ga še bolj trdo prijeli, je kavalir Vladimir spremenil svoje navedbe ter izjavil, da ni on Vladimir Andrijaševič, marveč da je v resnici Anton Jelaska, rojen 1919 v Ercegnovem. Dvomljivo je tudi, če bi bilo to njegovo pravo ime. Vladimir Andrijaševič ali Anton Jelaska je bil pridržan v policijskih zaporih. Uvedene so nadaljnje poizvedbe o sumljivem eleganu. Policija zbira sedaj vse prijave o žepnih tatvinah, ki so bile izvršene v zadnjih osmeh septembrskih dneh. Ivanu Budugaun je bila 6. septembrskih dneh. Ivanu Buduganu je bila 6. sep-brna, enokrovna žepna ura z zlato verižico in zlatim obeskom sv. Jurija v rednosti 2000 din. — Francetu Fajdigi je bila isti dan ukradena tula-moška ura z verižico, vredna 150 din. S to uro žepar ne bo imel dobička I — Francetu Tratniku je bila ta dan ukradena srebrna, dvokrovna ura z zlato verižico v rednosti 1700 din. — Žeparji so obiskovali tudi različne gostilne. Tako je neki žepar v Figovčevi gostilni izmaknil Minki Kamni-karjevi usnjato denarnico z 3000 din gotovine. — V nedeljo pa je bila Mariji Pelkovi ukradena v gostilni »Gorenjski kolodvor« modra knjižica, v kateri je bilo 1400 din gotovine. V osmih dneh je bilo ukradenih po objavah »Policijskega dnevnika« tudi 20 koles, navadnih, in 2 motorni, v vrednosti 32.250 din. V zadnjih dneh je policijska uprava prejela nove prijave o tatvinah moških in ženskih koles. V soboto in nedeljo so bili kolesarski tatovi prav podjetni. Matija Merčun je v soboto pristavil svoje kolo, vredno 1G00 din, k hiš: št. 1 na Zapuški cesti. Neznan tat mu ga je odpeljal. — Heleni Pe-rovi je bilo v nedeljo ukradeno kolo znamke »DiiUrkoppt, Črno pleskano, vredno 1000 din. — Robertu Petrlčku je v soboto bilo v Beethovnovi ulici ukradeno kolo znamke »Luxus-Purh«, vredno 1000 din. — Alojzu Gerbajsu je bilo na Litijski cesti ukradeno 600 din vredno kolo. — Kristijanu Birsi je bilo na Vodnikovi cesti dalje ukradeno staro, le 600 din vredno kolo. Omejitev sprejema v mar.borsko porodnišnico Maribor, 10. septembra. Uprava splošne bolnišnice v Mariboru nas naproša za objavo sledečega razglasa: »Zaradi velikega navala porodnic, je tako septični kakor tudi aseptični odsek tukajšnjega porodniško-ginekološkega oddelka prenapolnjen, tako da ni mogoče niti redno vzdržovanje snage in drugih preventivnih ukrepov. Zaradi tega se za dobo 10 dni ukinja sprejem porodnic na ta oddelek ter se sprejemajo samo patološki ali pa zdravniške nege neobhodno potrebni primeri. Vsi lažji primeri in pa primeri, ki zdravniško niso nujno indiciranl, bodo odklonjeni. Na to se občinstvo opozarja, da ne bodo porodnice brezuspešno iskale pomoči na tukajšnjem porodniško-giekološkem oddelku. K navedenmu razglasu bi bilo pripomniti, da ima mariborska bolnišnica v svojem porodniško-ginekološkem oddelku, ki se nahaja v posebni zgradbi v Petrovem selu pod Kalvarijo, prostora samo za 40 porodnic. Je to razmeroma zelo malo, zlasti če se vzame v poštev, da je teritorij mariborske bolnišnice izredno velik, njenega porodil iško-ginekolokega pa je večji, saj je na Štajerske«! samo še pri celjski bolnišnici sličen oddelek, drugega pa nimajo. Kljub temu pa bi mariborski oddelek zadostoval, če bi se zatekali vanj samo taki ljudje, ki so res nujno potrebni bolnišnice. Zadnjo dobo pa se vse bolj pozablja, da porod ni nobena bolezen ter so žene včasih to opravljale doma, pa ljudje iz neke komodnosti vse bolj silijo v bolnišnico. Silijo tja tudi takšni, ki bi si lahko doma privoščili zdravnika in vso neS°, pa vseeno mislijo, da je v bolnišnici ceneje. Športne vesti »Današnji »Jufarnji list« poroča, da spor med srbskimi in hrvaškimi atleti še ni rešen. Dopisnik ostro napada Vrhovno atletsko zvezo kraljevine Jugoslavije zaradi tega, ker je povsem nedelavna in ker m niti razpisala državnega prvenstva po-edincev, ki je nedvomno najvažnejša atletska prireditev v državi. Nadalje ni bilo izvedeno niti klubsko prvenstvo. Pač pa obljubljajo belgrajski atletski voditelji, da bodo vsekakor izvedli triboj mest, in sicer v dneh od 18. do 20. oktobra v Belgradu, štirinajst dni pred tem datumom pa maratonski tek v Somboru. Spored plavalnega dvoboja Madžarska : banovina Hrvaška. Kakor smo že včeraj pisali, bo 14. in 15. t. m. v Splitu plavalni dvoboj med Madžarsko in banovino Hrvaško. Spored je nekaj izmenjan in bo naslednji: 1. dan v soboto: 400 m prosto moški; ICO m prosto ženske; 200 m prsno moški; 100m hrbtno ženske; moška štafeta 4X200 metrov; 100 m hrbtno ženske in tekma v water-poolu med Hrvaško in Madžarsko. V nedeljo pa: 1500m prosto moški; 400m prosto ženske; 100m hrbtno moški; 200m prsno ženske; 100m prosto moški in ženska štafeta 3X100 m mešano. Končno še vvaterpoolo tekma med Splitom in Budimpešto. Velik nacionalni teniški turnir v Banja Luki. Srbska teniška zveza priredi v Banja Luki velik propagandni teniški turnir, pri katerem bo sodelovalo deset najboljših belgrajskih igralcev. Poleg tega pa so obljubili sodelovanje tudi slovenski teniški igralci. Za ta turnir v Banja Luki vlada med tamošnjimi športnimi krogi precejšnje zanimanje. Za najvažnejšo tekmo v hrv. nogometni ligi, fo je srečanje med zagrebškim Gradjanskim in Hajdukom, ki trenutno vodi v hrvaški nogometni ligi, je vodstvo Gradjanskega postavilo prav čudno postavo. Pri tej najodločilneiši tekmi bo Gradjanski ,nastopil v postavi: Bratulič - Djukič, Brozovič -Dreiseitel, Žerjav, Jutt - Pleše, Peštaj, Sablak, Drvodelič in Žalant. Od prvega moštva Gradjanskega igra torej edino le Brozovič. G. Jakopič pojasnjuje postavo s tem, da je nekaj igralcev poškodovanih, glede drugih pa pravi, da je treba v klubu za vsako ceno uvesti disciplino. Očitno ima torej Gradjanski s svojim prvim moštvom tudi precejšnje težave. Švedsko atletsko prvenstvo za leto 1940-41 je dalo naslednje prvake: v tekih na 100 m: Strand-berg 11 sek., na 200 m isti 22.1 sek., na 400 m Liunggren 49.4 sek., na 800 m Nilson 1:54:4, na 1500 in Kalarne-Johnsson 3:52.4, na 5000 m llell-strttom 14:30 2, na 110 m preko zaprek Lidman 14.5 sek., na 400 m preko zaprek Larsson 53.9 sek. in 3000 m preko naravnih zaprek Larsson 9:14.2. V skokih: daljava Stenquist 7.18 m, višina Oedmark 1.91 m, triskok Hallerenn 14.84 m in skok s nalico Krai i- v S 'c o 5 3 ® £ O »v*. 1 empe-ratura v C" s5 a c ► > — X - bi -H s: X C ‘Sc ~ T Veter (smer, Jakost! Pada- vine K a! c a, t> flC 'ci - C K tn/io vrsta Liubljana /58-3 17-0 113-6 80 10 0 25-3 dež Maribor /57-7 15-5 8-0 30 7 0 20-0 dež Zagreb /5 i'4 19-0 15-0 7 J 10 E, 1-0 dež Belsirad /58-3 2r0 4' 69 3 SE, — — Sarajevo Ibl-: 23-0 12-U 3C 10 SE, 0-1 dez Vis 155'' 20-0 14'0 50 1C SW, )1' dež Split 7 5 rt ii-0 170 00 9 WN A, 8-0 dež Kumbor /5S< 23 0 20 a 70 8 NE„ 4'0 dež Rab 757-t J0'0 16-0 60 10 SEa 13-0 dež iJu irounlh 737-t) 21-0 i y-n 30 10 SSE, 22-0 dež Vremenska n sa do časa rahel npoved: dež. Pretežno cblačno, od ča- Koledar Danes, sreda, 11. septembra: Milan, Erna. Četrtek, 12. septembra: Ime Marijino. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: d*. Kmet, Tvr-ševa cesta 41; mr. Tmkonzv ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telefon 2986). Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj se vrši dnevno. Tečaj si je zaradi svoje solidnosti in odličnih uspehov pridobil izvrsten sloves. Pravica javnosti. Učnina zmerna, revni dijaki prejmejo popust. — Vsa podrobna pojasnila in prospekte daje vodstvo ustno ali pismeno. Pojdimo! Mikaven petdnevni avtoizlet po sončni Dalmaciji: Znameniti kraji, zanimivi doživljaji! Lepi otoki! Grozdja, smokev — obilol Zahtevajte spored! — Uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17-b. Železniški upokojenci. Kakor je bilo v časopisih že razglašeno, da morajo oni upokojenci, katerim so bile železniške legitimacije za režijsko vožnjo izstavljene v 1. 1931, morajo predložiti svoje slike s potrebnimi potrdili kakor vsako leto pri podaljšanju za izstavitev novih legitimacij. Vsi prizadeti se ponovno opozarjajo, naj se čimprej zgla-se pri tisti edinici, kjer so v staležu. — Ljubljana, glavni kolodvor in šiška pričneta sprejemati nove slike dne 16. septembra 1940. — Društvo železniških upokojencev. Album »Iz naših gora« je pravkar izdalo Slovensko planinsko društvo, osrednje društvo v Ljubljani. Lična zbirka planinskih slik vsebuje 50 prvovrstnih posnetkov naših najboljših fotoamaterjev. Slike so tiskane na umetniškem papirju cha-mois barve, ki ima to prednost, da dobijo slike posebno sočnost. Planinci, ki še nimajo v svoji domači knjižnici navedene lepe publikacije Slovenskega planinskega društva, naj si jo nemudoma nabavijo v društveni pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova c. 4-1. Pripomniti je treba, da je naklada majhna in da je treba hiteti z naročili. Higijenski zavod, oddelek za zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani, Aškerčeva cesta opozarja starše šolske mladine, da ima ortopedsko telovadbo od dne 15. septembra 1940 dalje vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 17. ure popoldne v telovadnici I. državne realne gimnazije v Ljubljani, Vegova ulica. Razpis abonmaja za novo sezono 1940-41. Razpisani so: Premijerski abonma, sreda, četrtek ter A in B. Lanskim abonentom so rezervirani njihovi lanski sedeži do srede 11. septembra popoldne. Zaključek prijav bo v sredo IS. septembra. Cene iste kakor lani. Vse prijatelje našega gledališča vabimo, da vstopijo v krog stalnih gledaliških abonentov. Abonma je največja sigurr.rst, da vidi vsak ljubitelj gledališča vse predstave cele sezone, poleg tega po ugodnih in nizkih cenah. Abonente sprejemajo v veži dramskega gledališča vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17, ure. Abonma se plačuje v 10 zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok pri vpisu. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je razpisal v Službenih Novinah osem mest univerzitetnih asistentov pripravnikov in sicer eno mesto univ. asistenta pripravnika pri stolici za patološko anatomjo, tri mesta univ. asistentov pripravnikov pri stolici za Interno medicino in štiri mesta univ. asistentov pripravnikov pri stolici za kirurgijo. Prošnje je vlagati do 2S septembra t. I. na rektoratu univerze. Prošnje morajo biti opremljene s predpisanimi prilogami. Rdeči križ v Ljubljani vabi vse bolničarje in bolničarke na informativni sestanek v četrtek, 12. t. m. od IS.—20. ure v samarjanaki sobi, Stari trg št. 19. V avli glavne pošte se je našla denarnica * manjšo vsoto denarja. Dobi se pri upravniku pošte. Bolničarski tečaj Rdečega krila v Ljubljani, ki je bil prekinjen, se že nadaljuje kot običajno vsak torek, sredo, četrtek in petek v šoli na liceju v istih prostorih m ob isti uri. Vsi oni tečajniki in tečajnice, ki so prezrli prvo bvestilo, se naprošajo dn se takoj udeležijo. — Vodstvo. Razpis gledališkega abonma a v Mar boru Uprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za sezono 1940-41 abonma za 22 predstav, od teh 14 dramskih, 7 glasbenih in 1 koncert. Abonenti uživajo v primeru z dnevnimi canimi velik popust ter vplačujejo svoj abonma v osmih zaporednih mesečnih obrokih, vedno v prvih dneh vsakega meseca. Cene abonmaju so: osem obrokov po 47, 33, 27 in 17 din (za uradnike: 39, 28, 24 in 12 din); zn ložne sedeže: po 42, 33 in 27 din (za uradnike: 36, 28, 25 din); za parterne sedeže po 42, 33, 25 in 20 din (za uradnike: 38, 28, 21 in 16 din); za balkonske sedeže: 21, 17 in 12 din (za uradnike: 17, 12 in 8 din). Na razpolago pa so tudi bloki, ki so sicer nekoliko dražji od navadnega abonmaja, zato pa omocočnio obisk poljubnih 15 dravskih in sedem glasbenih predstav. La predstave, ki so na lepakih označene z »izven«, ne veljajo za bloke. Abonma je veljaven le za imenovano osebo in se med sezono ne moro odpovedati. Prijave sprejema gledališka blagajna, ki je odprta vsak dan od 9 do pol 13 in od 15 do 17 (ob nedeljah in praznikih od 10 do pol 13) do rezervirani dosedanji sedeži samo do sobote, 14. septembra. Gustafsson 4 m. V metih: krogla Bergh 14.84 m, disk Bergh 48.39 m, kopje Atterwall 66.06 m in met kladiva Backlund 51.86 m. Atletski triboj Nemčije, Švedske in Finske, pri katerem so nastopali nedvomno najboljši evropski atleti, je prinesel zmago Švedom, ki so dobili 147 točk, Nemci so zbrali 141 točk, Finci pa 134 točk. Vsi doseženi rezultati so bili izredno dobri. Ob stoletnici smrti Paganinija, največjega umetnika na goslih Leta 1840 je v Nici umrl Nicolo Paganini, doslej največji violinist na svetu. Umrl je za jetiko v grlu, ki mu je odvzela dar govora. Za to obletnico je poslal župan Nice Paganinijevemu rojstnemu mestu Genovi pergament z oporoko velikega mojstra. Paganini se je rodil v Genovi 17 februarja 1784., kjer je imel njegov oče majhno pristaniško pivnico. Oče je strastno ljubil godbo in sam pomalo igral na mandolino. Zgodaj je spoznal nadarjenost svojega sina. V uk ga je dal zelo strogemu učitelju, kjer se je ob skorji kruha in med solzami izobraževal. Z osmim letom je stopil mladi Peganini prvikrat pred javnost. Igral je po trikrat na teden v cerkvi solo. Na novega leta dan je priredil svoj prvi koncert v gledaliču rojstnega mesta. Že takrat je pokazal mladi mojster svojevrstne načine pri upogibanju prožnih pretov in njihovem drsenju po zvenečih strunah. Ko mu je bilo 18 let, je zapustil očetovo hišo in odšel v Lucco, kajti zaradi trde vzgoje je mnogo trpel. Ko je bil povsem svoboden in brez dz^r-stva, pa je zašel v slabo druščino. Novi tovariši so ga izrabljali in goljufali. Tudi kvartati je začel in *e v enem samem večeru izgubil V6e, kar si je s koncerti prislužil v več dneh. K sreči pa ga je njegov talent vedno spravil iz vseh neprijetnosti in stisk. Šel je na veliko koncertno tumejo po vseh večih italijanskih mestih, kjer je žel navdušena odobravanja. V Milanu je nastopil s 37 koncerti. Največii uspeh pa je žel v Rimu na koncertu, ki mu je prisostvoval tudi kralj z dvorom. Na tem koncertu ie bil tudi poslanik Avstrije Metemich, ki je po končanem sporedu povabil Paganinija, naj pride na Dunaj kazat svojo umetnost. In res je 20. marca 1823 Paganini priredil koncert v prestolnici cesarske Avstrije. Ves Dunaj je bil tedaj navzoč pri tem velikem dogodku. Vsi najslavnejši virtuozi so imeli pri tem priliko, da se seznanijo s svojim velikim tovarišem. Videli in slišali so precej več, kakor pa so pričakovali. Tehnika igranja in veličastno predvajanje je vzbudilo pri njih veliko spoštovanje do Paganinija. Zc tedne pred nastopom so bile vse vstopnice razprodane in pravcata vrtoglavica je zajela ves Dunaj. Beseda je bila tedaj samo o Paganiniju. Vse je nosilo njegovo ime: pričeske, klobuki, obleke, jedila in drugo: vse je bilo »il la Paganini«. In potem se je proslavil še na Češkem, v Berlinu, v Varšavi ;n končno v Holandiij. Odtod je 25. februarja 1831. leta prvikrat prišel v Pariz. Potem je šel v goste še v London, odkoder se je po šestih letih zmagoslavnega potovanja vrnil v Italijo. Zdravje, ki ni bilo najboljše, si je orecej popravil v vili Gajona, ki jo je kupil v kneževini Parmi. Odslej je živel sam zase. Ko 6i je nabral novih življenjskih moči, je nameraval spet v svet. Vendar pa do tega potovanja ni prišlo, kajti smrt ga je doletela na poti v Nico, ko mu je bilo 56 let. Za ljudi, ki žive tako nenavadno življenje, kakršen je njihov talent, je tudi smrt nenavadna. Umrl je brez zakramentov, in zato tudi ni bil pokopan v blagoslovljeno zemljo. Njegovo truplo je bilo najprej shranjeno v kleti hiše, v kateri je živel v Nici. Odtod so Paganinijeve telesne ostanke prenesli v mesto Villefranche. Tudi tu še ni imel miru. Končno so krsto prepeljali v Italijo, v bližino njegove vile, ki leži nedaleč vaške cerkvice. Tudi sedaj so ga položili v neblagoslovljeno zemljo, kakor že enkrat preje. Xako so začeli svojo pot »nevarni« filmski igralci Čudna stvar v pisanem filmskem evetu je med > to drugimi ta, da najboljši igralci tako imenovanih »nevarnih«, zločinskih vlog, oriha-jajo iz vrst bivših zbornih plesalcev. Najbolj to dokoplje primer z »vražjim dečkom« Jamesom Cagneyem, ki ga še vsi poznamo iz s'o-vitih »Angelov garjevih lic« in ki ga bomo to sezono videli v filmih »Ob vsaki zori umrjem« ter »Ko je zavladal denar«. James Cagney in Ge _ » Raft, ki v filmih dru" ' Wamer Bro9 igrata najupor-nejše in najtrdovratnei': tipe, sta bila nred filmsko ka-rijero oba plesalca. Cagney je začel kot »chorus boy«. , '»t plesalec v zboru, kakršni tia^onajo v ra - ' -viščnih sporedih. Pozneje je bil soloplesalec in pevec v gledaliških revijah in ie počasi prav zaers priplesal do do svetovne sL.e Raft e nekdaj bil poznan kot »naj-< hitrejši fant na Broadwayu« James Cagney, »najnevarnejši« filmski igralec v Hollywoodu, igra z Gladys George glavno vlogo v socialnem filmu *Ko je zavladal denar« (Foto Warner Bros) in kot amer. prvak v norem plesu, v »charlestonu«, odondot je priplesal v revije in nazadnje k filmu. Odkar pa nastopata v filmu, nista ne Oagney, ne Raft imela dosti prilike, da bi tam razkazovala svoje plesne umetnije, pa se utegne zgoditi tudi to in videil bomo Cagneya, filmskega zločinca z otroškim obrazom, morda še v glavni vlogi kakega glasbenega filma. Cagney in Raft igrata zdaj glavni vlogi v War-nerjevem filmu »Ob vsaki zori umrjem«. V njem nimata ravno dosti prilike za ple6, razen kadar bežita pred palicamii, gorjačami in krepelci v pretepaških prizorih — kar je tudi ple6, pa še kaj živi Tudi George Bancroft, nekdaj nesporni kralj filmskih zločincev, poznan po svojem večnem smehu, je začel svoje javno udejstvovanje kot plesalec. Trmasti Allen Jenkins in »okrutni« Stanley Fields, tudi dva strokovnjaka za nevarne tipe, 6ta pred leti nastopala kot plesalca v stepu, amerikanskem »potrkanem« plesu. Nekateri od omenjenih igralcev niso bili samo plesalci, temveč tudi beksarji s precejšnjim slovesom. Cagney je bil mladinski boksarski prvak v New Yorku, Raft pa amaterski prvak bantamske teže. Fields je iz boskanja odnesel zelo razbit nos, a se je pri tem tako izuril, da lahko še danes prejema v filmu boksarskih sunkov in udarcev, kolikor se režiserju zljubi. Takih potrpežljivih junakov pa seveda pri filmu veliko potrebujejo! Kurja očesa. — Škof je našel na cesti zavitek obližev za kurja očesa. Drugi dan si je kupil par pretesnih čevljev. Moiiček in moda. — Mož si ogleduje novi ženin klobuk. »Hm, češnje, to ni po mojem okusu.« — Zena; »Kaj veš ti o modi? Če bi bilo po tvojem okusu, bi si morala privezati na klobuk kranjske klobase I« Ker kače nimajo ušes, rabijo za posluh svoj jezik, ki je na koncu tako tenkočuten, da lahko z njim začutijo najmanjši premik ali glas. Batticalsa jezero na otoku Ceylon je edino svoje vrste na svetu, ker je muzikalično; nazivaio ga »pojoče jezero«. Vsak večer proizvaja to jezero čudne, godbi podobne glasove, oso bi to pa še ob polni luni. ■r ............. Letala na poti preko Kanala Prvo avtomobilsko potovanje čez črno celino je trajalo 630 dni V Berlinu živi razen drugih odličnikov tudi mož, star 65 let, ki je vsakokrat, kadar se pokaže na cesri, navdušeno pozdravljen, Ta mož je pred tremi desetletji prvikrat prevozil z avtomobilom črno celino. Še sedaj velja za velikega junaka. Časopisje onih dni ga je prištevalo med prve pionirje, ki prodirajo v osrčje Afrike. Bil je splošno občudovan in zaradi njegovega podviga so mu nadeli pridevek »nori častnik«. Ta mož je Pavel Gratz. »Nikakor ne morem pozabiti svojega prvega potovanja skozi osrčje Afrike,« pripoveduje Pavel Grotz. Izdelal sem poseben avtomobil, ki naj bi dobro služil svojemu namenu. Alislil sem pri tem na V6e neugodnosti, katerim je človek izpostavljen v divjini. Naredil sem naposled 6voj afriški avto, kateremu sem dodal prtljažni voz. Motor je bil močan 35/50 HP, in vozilo izdelano povsem po moji zamisli. Že prej 6em se ukvarjal z avtomobilskim športom. V letu 1905 pa 6em bil prav gotovo prvi častnik, ki je po berlinskih ulicah vozil avto. Kar dobro se mi je zdelo, ko sem drdral sem ter tja po Berlinu in pozdravljal svoje predstojnike, ki so pešačili. Aparat varuje otroke Kljub smrtni kazni, ki grozi roparjem otrok, otroci ameriških bogatinov vendar le še niso vami. Ker pa ni mogoče k vsakemu otroku postaviti živega čuvaja, 60 iznašli in začeli uporabljati za varstvo otrok tole iznajdbo: Posebno bogati starši so dali vdelati otroško sobo malo fotografsko kamero, ki čuva trake. Kakor hitro kdo pride v otrokovo bližino, s tem pretrga žarke, kateri žare iz tega aparata po sobi. V tistem hipu se aparat sproži in po vsej hiši začne na vse pretege zvoniti. Ameriški tenis Newyork, 10. septembra, o. Včeraj 60 bile ■» Ameriki končane teniške tekme za ameriško prvenstvo, Ameriški prvak v tenisu je postal Donald Mas Neill, ki je premagal dosedanjega prvaka Bobbvja Riggsa 6 4 •• 6, 6 : 8, 6 : 3, 6 : 3, 7 : 5. Ameriška prvakinja v tenisu pa je postala Aliče Marble, ki j> premagala prvakinjo zadnjih treh let Heleno Ja-cobs s 6 : 2, 6 : 3. Oživljeni Pariz Velika pariška opera je imela 24. avgusta svojo začetno predstavo. Predvajali so Berliozovo opero: »Fau6tova obsodba«. Sedaj imajo, prav kakor pred nemško zasedbo Pariza, tri tedenske predstave. Pa tudi 6«cer se življenje v Parizu hitro meša. Pariško vseučilišče Sorbcnne je pričela s poukom in že od 1 septembra so predavanja po učnem načrtu. Tudi skušnje je že mogoče delati. Tudi »Francoska Komedija«, »Šola lepih umetnosti« in »Prriški konservatorij «so v zadnjem ča6u odprli svoja vrata. Škot in pahljača. — Anglež in Škot sta poto-tovala po Japonskem. Za 6pomm sta kupila pahljačo, Anglež iz slonove kosti, Škot navadno leseno. Leto kasneje se srečata oba v Londonu. Anglež je ves jezen pravil Škotu, da je njegova dragocena pahljača pokvarjena — »Pokvarjena?« pravi Škot, »kako je to mogoče? Ali si rabil pahljačo?« — »Seveda,« odgovori Anglež. — »No, da, to si lahko mislim. Vidiš, moja pahljača je takšna kot nova. Res jo uporabljam, kadar je vroče, toda jaz jo držim čisto pri miru, le z glavo gibljem 6em in tja.« Ko so moj avto 10. avgusta 1907 v Vzhodni Afriki stovorili t ladje, je bil to prvi avto, postavljen na pesek afriške puščave. Na vsej ogromni črni celini je bil samo še en avtomobil, in to v kapski deželi, v mestu Johannesburgu. Ko smo začeli pri Daressalamu pot po stari karavanski stezi, sem imel precej sitnosti z motorjem. Prišli smo nato do prve reke brez mostu, katero pa 6mo morali prekoračiti, če smo hoteli nadaljevati potovanje. Še do stotine rek smo potem prišli in povsodi smo morali sami delati mostove, ako smo hoteli naprej. Prišlo je deževno afriško vreme in poti so se spremenile v blatne struge. Na stotine drugih neprijetnosti nam je zastavljalo pot. Bila je res predrznost, da sem .se podal v to reč. Kadarkoli mislim na to potovanje, se mi vedno bolj čudno zdi, da sem se živ vrnil iz te dogodivščine. 630 dni je trajalo to potovanje, združeno z vsemi neugodnostmi. 24 postaj sem organiziral po vsej poti, na njih sem se oskrboval z gorivom in drugimi potrebščinami. Ako je bil moj avto prvi, ki je vozil po peščinah afriške karavanske poti, potem sem tudi jaz prvi človek, ki ;e v avtu prevozil sambeške mostove med Viktorijinimi slapovi in Falls-hotelom. To je bil tudi nekakšen >-rekord« pred tridesetimi leti. Stari čuvaj mostov, preko katerih 60 dosedaj vozili sanVJ mali vozički z osli, je bil nemalo presenečen, ko sem se pripeljal na svojem, za tiste kraje nenavadnem vozu. Kako neki se bova pogovorila zaradi mostnine? Za pešca je bilo treba plačati po 1 šiling, za voz po 10 šilingov. In za avto? Zanj ni bilo dosedaj nobene tarife. Pa mi je prisodil 30 šilingov s pripombo »For the first Motor-Car over the Zambesi-bridge« (Za prvi avtomobil čez zambeški most). Sedaj vozi po tej poti na tisoče avtomobilov dnevno! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 10 c ki Program radio Ljubljana Sreda, 11. sept.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Na-ovedi, poročila — 7,15 Pisan venček veselih zvo-ov (plošče) — 12 Uverture (plošče) — 12 30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Melodije raznih dežeL poje gdč. Karmen Antič, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek — 14 Poročila — 18.30 Mladinska ura: Milo telesne vzgoje (g M Zor) — 18 45 Fjodor Šaliapm poje (plošče) — 19 Napovedi, poročila — 19 20 Nac. ura — 19 40 Objave — 20.10 Razvoj fotografije (g Oskar Kocjančič) — 20,30 Samospevi ge. Pavle Lovšetove, pri klavirju gosp. prof. Marjan Lipovšek — 21 15 Koncert tambura-škega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za kratek čas (plošče). • Drugi programi Sreda, 11. septembra: Belgrad: 20 Prenos iz opere — Zagreb: 20 Taraburaški koncert. — Bratislava: 21 40 Slovaške pesmi — Brno: 21,35 Orijentnlska rapsodija — Praga: 20.10 Plesna glasba — Sofija: 19.50 Donizetti: »Lucia di Lamermor — Budimpešta: 19.25 Rossini: »Seviljski brivec« — Hoerby: 20.20 Opera — Rim-Bari: 20,50 Mascagni: Lirična drama »Iza bo« — Trst-.Milan: 2145 Koncert orkestra — Ko-danj: 19 50 Simfonični koncert RO — Soltens: 21 Kiin sodobne švicarske gl. — Toulouse: 18.30 Pisan koncert. Francis Jammes: Roman o zajcu Sredi materine dušice in rose Jenna de la Fontainea je zaslišal zajec lov in stekel po potki iz mehkega ila in se strašil lastne sence. In vres se je odmikal pred njegovim tekom in sinji zvončki so se dvigali iz dola v dol. In divjal je s hriba in divjal v hrib in skoki njegovi so upogibali bilje, kjer so se iskrile kaplje rose. In v svojem br/.em teku je postal škrjnnč-korn brat in križal je ceste občinske, zastajal pred kažipotom prej kot je mahnil čez poljsko pešpot, ki se, blesteča na soncu in bučna v razkrižju, gubi v temno in tiho mahovje. Ta dan bi se bil skoraj zaletel v dvanajsti kilometrski kamen med Castretisom in Balangunom, ker so njegove zapre-paščene oči nameščene od strani. Vendar — zastavil se je; njegova ustnica, po naravi preklana, je komaj opazno vzdrhtela in razkrila njegove glodalske zobe. Tedaj so se pretegnile njegove bilkasto rumene potepuške golenice in prav tako tudi nje govi obrobljeni in otopeli nožni nohti. In v svitek zamotan, z ušesi nazaj, je skočil čez plot. Še dolgo je divjal tako-le po bregn, medtem pa so obupani psi gabili mu sled. Nazadnje se je spustil pruv do ceste gauve junteske, kjer je ugledni konja, zapreženega v voz. V daljini se je ta cesta prašila kakor v bajki o Modrobradcu, kjer se pravi: »Sestra Ana, ne vidiš še nič?« Bleda suša letu je bila veličastna in grenko prežeta po metinem vonju. Kmalu je konj došel zajca. Bilo je to kljuse, ki je vleklo dvokoli voziček in je moglo nrnejše hoditi v teku in le z udarci. Pri vsakem koraku je poskakovalo njegovo razdrto okostje, se tresel komat in raztresala griva zbolela, svetla in zelenkasta kot pomorščaka po-stamega brada. Prav z muko, kot težko kamenje, je dvigalo živinče svoja voglata in razhojena kopita. Zajec se je ustrašil tega velikega, živega stroja, ki se je premikal s tolikim hrupom. Poskočil je, bežal naprej prek livad, z gobčkom obrnjenim tja k Pirenejem, z repom k poljanam v nižini, z desnim ušesom tja k soncu na vzhodu in z levim k vasici Mesglede. Nazadnje se je zavlekel v neko strnišče, nedaleč od prepelice, ki je dremala s trebuhom v prahu, brezumna od žgoče pripeke in znoj njenega sala je udarjal skozi perje. Dan je žarel proti jugu! Modrina neba je bledela v pripeki in postajala biserno siva. Postovka je plavala v lahnem poletu in krožila v višinah v krogih, vse večjih. Nekaj sto metrov odtod je valilo lenivo in povodno sinje zrcalo neke reke s seboj odraz brestov, katerih lepljivo listje je izdihavalo trpek zadah, oni sami pa so s svojo silovito črnino razdvajali bledi sijaj vodene gladine. Ob nasipu je drsela jata rib. Opoldanski zvon je udarjal s svojini sinjim krilom v blestečo belino zvonika in zajec je začel svoj popoldanski počitek. Negiben je ostal do večera v tem strnišču. Presedala mu je samo jata komarjev, ki je drhtela ko cesta na soncu, šele v mraku je dvakrat nalahno poskočil naprej, zatem pa še dvakrat na levo in dvakrat na desno. Znočilo se je. Približni se je k reki, kjer je v mesečini na trsju visel snop srebrne megle. Zajec je sedel med cvetne trave, srečen, da so bili ob tej uri vsi zvoki soglasni; tako ni še lega razločil, če klic prepelice ni samo žuborenje izvira. Mar so ljudje umrli? Le en sam je bdel tam daleč in prožil roko nad vodo in dvigal brez šuma mrežo, blestečo se v mesečnih žarkih. Toda s tem je motil samo srce voda, zajčevo pa je ostalo mirno. Toda tedaj se je začela met! listjem počasi kazati nekakšna kepa. Približevala se je njegova draga družina. In zajec je šel proti njej, dokler se ni z njo sestal sredi sinje otave. Njuna drobna noska sta se dotaknila. In sredi dvoje kislice stn se pasla s poljubi. In igrala sta se. Potem stn polahko, drug poleg drugega — glad ju je vodil — odšla proti pristavi, ki se je razprostirala v senci. V klavrnem zelenjadnem vrtu, kamor sta prodrla, je bilo polno hrustavega zelja in tečne materine dušice. Iz sosednje staje je dišalo, izpod vrat pregraje pa se je čulo gruljenje in dihanje prašiča. Tako je minila nad jelom in ljubimkanjem noč. Počasi je zora obledela teino. V daljavi so se začele kazati svetle lise. Vse je začelo drhteti. Nek smešen petelin, sedeč na gredicah, je razbil tišino. Besno je pel. Sam sebi je ploskal s svojimi okornimi krili. Zajec in ženska njegova sta se razšla ob robu plota iz trnja in rož. Iz megle je vstala vas, svetla ko kristal. Na neki njivi pa so se razločili psi, ki so si marljivo prizadevali, da bi med meto in biljem obvoliali idealne zavoje, ki jih je bila pustila omiljena zajčja dvojica. » Zajec si je poiskal lož pod murvami v laporasti jami; lc-tu je ostal do večera z odprtimi očmi. Pod šiljastimi loki vej, ki jih je bil naliv ozaljšal s svojimi jasno sinjimi kapljami, se je počutil ko kralj. Naposled je zaspal. Toda njegov sen je bil nemiren: nič ni bil podoben onemu, ki gh daje mirno počivanje ob soparnem popoldnevu. Zajec ni poznal mirnega spanja martinčka, ki se komaj zdrzne, ko sanja o starih zidovih, niti zaupnega počivanja jazbeca v jazbini, ki jo napolnjuje mračna svežina. Vsnk, še tako neznaten šumot mu je govoril o nevarnosti vsega, kar se premika, poda in udarja. Nenavaden trepet sence mu je bil znak, da se bliža sovražnik. Vedel je, da je v ložu lahko srečen samo tedaj, kadar je vse tako, kakor je bilo v prejšnjem trenutku. Odtod tudi njegova ljubezen za red, ki mu je jamčil udobnost. Zakaj neki naj bi sinji tišini težkih dni zadrhtel list na šipkovem grmu? Zakaj naj bi senca grmovja, ki tako počasi napreduje kot bi hotela zastaviti čas, sedaj zadrhtela? Zakaj naj bi se približal ljudem, ki nedaleč od njegovega zavetišča berejo storže koruze, v katere je sonce zapredlo svoja bleda in svetla zrnja? Veke njegovih oči brez trepalnic bi se ne mogle prilagoditi bleščečemu valovanju poldneva. In prav zaradi tega tudi (ve, da se ne more brez nevarnosti približati onim, ki nezaslep-ljeni gledajo bele plamene srpov. 'r jjk Jugoslovansko tiskarno » LJnhljanlt Jože Kramarič. — Izdajatelji tnl Jole Sodja. — Uredniki Mirko Javornik. — Kokop|«o» ne vračamo. .»Slovenski dom« izhaja v»ak delavnik ob 12. Mesečna oaročoina U din, ta Inozemstvo 25 din. Urednlitvoi Kopitarjeva ulica k-UL felclon it iuoi do loui, Upravni Kopitarjeva ulica L