Siav. 319 ftchaja vmk dn, pv. Fi*3ti*a udi ob Medaljah ln zf-<*rs|. — OrednOvo: uSca Ser. 20, L B«Wtrop}e. — DopM naj se potHj*jo med-piama ae ae »prejemajo, rokopis se ne vračajo. — Izdajatelj te aredirik Štefan Oodina. — Lastnik kocsortij Usta x Edinoatf. — Tisk tfckann EcUaocL — Naročnina tnafa na mesec L 3*—. pol leta L 18-— te celo teto L Sfr—. — Telefon uredni Rva in oprave »ev. 11-57. \ V Trat«, v aobolo 22. novembra 1919 Letnik X1V1 Poasraecae Številke v Trstu in okolici po 10 atotiuk. — Oglu* so račtmajo v Urok osti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev is obrtnikov mm po 30 stat; osmrtnice, zahvale, poslanke ln vabila po 40 stat., oglasi denarnih o voda v sui po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda« najmanj pa L 1'—% Oglase sprejama faserstni oddelek Edinosti. Naročnina ln reklamacije se po&tjajo IzkJjačio upravi Frtinoatl. Uprava in iaseratni oddelek se nahajata v Testu, uL sv. FrančiSka As. 20L Mirovna konferenca. Jugostovaaskl odposlanci podpišejo mirovno pogodbo. PARIZ, 21 (S.) Iz Beograda poročaio: Vlada je poobfcslila srbske de*ega*e na mirovni konierenci v Parizu, da podrejo samtgermainsko mirovno pogodbo. Porazdelitev av>n sklepa premirje. Zadeva se je izročila k o-misiM za vojne poprave, katera je danes predložila sve-e poročno, ki >e bilo enoglasno odobreno. Skl-nlo se ie, da se ribiški čolni in vse latf;e, kzterih tonete-ža ne presega 2000 ton, puste za- vezn -*Jcirn lastnikom in solastnikom Jadrana. Z dru t mi besedami priznava današnji sklep samo Jugoslovanom in Italijanom pravico do posesti cibaSkih ladij v Jadranskem morju. Vrednost po-Vfrre7rLh tad i j določi komisija za vojne poprave; «trove za povrnitev bdi> plača država, katere podan3kl so lastniki ladij. Proučevanje vzhodno - galicijskega vprašanja. PARIZ, 21. (S.) Po včerašnjem zaslišanju poljskih odposlancev Patefca in Grodskega je vrhovni s-et vnovič proučeval vzhodno-ga-licijsko vprašanje. Odobril je nadalje končno veljavno besedilo pogodbe glede Spitzberga, ki je bila popravljena v soglasju s sklepi norveških odposlancev. Danes zjutrai se je fcavil vrhovni svet s položajem Imetij šlez-viških prebivalcev, ki bi si hoteli pridobiti dansko državljanstvo. Tozadevno se odpošlje danski vladi nota. Lersnerfev pogovor z Duiatsto in Bsrtelotom. PARIZ, 21. (S.) Nemška odposlanca von Lersner in Simon sta imela včeraj pogovor z Dutasto, jjoneralnim tajnikom na mirovni koničencit ln z Beitelotom, ravnateljem zunanjih političnih zadev. Razpravljali so o zapisniku, ki ga morejo podpisati Nemci gle de premim i h klavzul, ki 'bi se ne izvršile na dan, ko stojjč versailleska poguba v veljavo. Odločni n- 'op poljske za priklju- čitev vzhodne Gaiic-je k Poljski. PARIZ, ?0. Eno izmed najvažnejših vpra-iani, o katerih je danes razpravljal vrhovni svet, je bilo vpraŠcnje vzhodne Galicije, ki ni sa-no poljsko, temveč tudi evropsko vpraša nje ker so od njegove rešitve odvisni bodoči odncSaji med zapadno in vzhodno Evropo. Poteka delegacija je nastopila zelo odločno za priklonitev vzhodne Galicije Pcljski. Ker je bila zahteva poljske delegacije fclece vpo-gle a v načrt statuta, ki ga je doloc'1 vrhovni g, et 11. nov. odklonjena, je pojasnil Patek poljsko str.,:šče glede vzhodne Galicije. »Vzhodna Galicija — je rekel Patek — ni nikdar pripadala Rt*siji, ki nima zaradi tega pravice, da jo zahteva. Iz istih vzrokov nima te pravice niti Ukrajina. Prebivalstvo vzhodne Galicije je poljsko, čeravno moram resnici na !'t Ho priznati, da ni popolnoma. Ce bi konferenca odklonila poteke zahteve, bi to porazno vplivalo na poljsko javno mnenje P Ijski zbor se je enoglasno izjavil za priklo-pitev vzhodne Galicije Poljski. Vsled narodne volje se je moral tudi sam Paderevski obve sati, da ne podpiše ii*>ru, ki bi n^ prisodil Galicije Poliski.« Patek je nato nagibal, kak-»ne posledice bi imela odklonitev poljske zahteve. Opozoril je vrhovni svet, da bi moral v tem slučaju Paderev/ski odstopiti, da bi nastal: v PcHrki grozni neredi, ki bi samo od-p.K pot .boljševikom, kateri itak čakajo primernega časa, da poplavijo Poljsko. Grodski je naglašal, da bi Galicija, vezana iama nase. ne mogla živeti, ker so njene gospodarske razmere zelo slabe. Vkijub tem izjavam je ostal vrhovni svet vandar pri svojem statutu od novembra. Mandat za organizacijo in vladanje vzhodne Galicije bo trajal 25 let. Šele po tem roku določi lahko končno \eljavni statut. IZ R-J51J5. FoTo/.-J se eme vojske v polovici novembra. AaHAIsCELSK, -30- (S.) Poročilo severne vojake pravi o ^crložaju v prvi polovici meseca no-vemb-3 n vlednie: Na murmanski ircuii se nada-k*j-e ofenziva z uspehom; •poš-fkusi izta-canja so-vrežoe mcrn-arice so se izj-JovUi. bol]še\»š^e laJje <*> bile potopl>ene. Na fronti ob žele^ni^i progi -e so v reži:-jkov napor zelo vel A. Ob vtzhoJni oixili On e ---'ga jezera je bio zaseden h več vas: Na fi'.ciski iroi>tj smo zasedli mesto D^aterk in 5 PODLISTEK Za stara praotli (43) Avgust šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska pov<»st iz XVL stoletja. »Postite me, razbojniki, pustite »ne! Kaj hočete od mene. Kaj sem vam storil? Ako poznate Boga, odvežite mi roke! Pustite me razbojnika!« »►Molči pea,« je vzkliknil debeli vojak in udaril mladeniča s vrvjo preko glave, da se mu je vlila kri. Zvezani svobodnjak kakor da je pobesnel. Kakor zblaznel je skočil po konci; ali v iatem trenutku ga je sunil orožnik s kopjem v prsa «n mladenič se je zrušil, škri-paje z zobmi, v kot. Sedaj so se odprla mala vratica, skozi katera se je potisnila debela glava šiljastega nosu in zavihanih brk, glava Petra Bošnjaka. »Ali imate ptiča?« je vprašal Bošnjak. 'Imamo, Peter, imamo,« se je zasmejal rdeti orožnik, pokazavši s prstom na Gfuro — -Drcd B stro nam je ta mladi kalin prišel v mrežo, pa se otre«a kot vrag, ko si ga vrgel v sveto vodo.« .'e upiraj se, golob moji« je pripomnil Bošnjak ujedl^ivo, »veseli se celo. Ej, diven ko-&ieoik bo iz tebe! ALi ae bo milostmi vi gospod vasi. Organizirali s-mo vstalo proti komunistom; neka feormukstični potic »e je upri in ubil 3 ljudske koorsarjoL Zmešnjave ▼ Rusiji LONDON, 20, »limesom« javljajo iz Hel-singforsa, 19. t. m.: Litvinov, zastopnik sovjetske Rusife, ki se ima sestati z angleškim zastopnikom je prispel v ponedeljek v DorpaL 2 njim so biH trije angleški ujetniki, poslani od estonske vlade. Danes se je Litvinov dogovarjal t zastopniki baltiških pokrajin o vprašanju izmenjave talcev, toda pogajanja so se prekinila in se bodo nadaljevala šele v sredo, ker se m moglo priti do sporazuma. Mirovna pogajanja med Estonci in boljševika niso imela nobenega uspeha, največ zaradi tega ker ni gotovo, kaj se bo zgodilo z zapadnorusko vojsko. Hiter razvoj pogajanj ovira tudi F'nska, ki se noče udeležiti rogajanj; z druge strani je izjavil estonski ininisteTza zunanje zadeve, da je Poljska izrazila žeJjo, da bi sklenila zvero z baltiškimi pokrajinami. Zadnje poročilo severozapadne ruske vojske javlja, da so boljševiki prodrli do Nisija, ki se nahaja 12 km južno od Narve. Na vsak način pa je postal boljševiški pritisk slabejši, in upa se. da se ruski vojski ne bo treba umekniti na estonsko ozemlje. Judenič obdrži poveljništvo, dokler se ne pojasni vojaški položaj. Zagotavlja se, da se ruska vojska ne razoroži, četudi bi se morala umekniti na estonsko ozemlje. Od Denjikina prihajajo vesti, da »o izbruhnili velikanski protiboljševiški izgredi v Ka-lugi in Brjansku, 170 km južnozapadno od Moskve. V Brjansku so tovarniški delavci napadli komisarje in poveljništvo 14. ar. zbora. Boljševiki so poklicali čete z bojišča na pomoč. Atentat na admirala Kolčaka. PARIZ, 21. (S.) »La Presse de Pariš« objavlja neko brzojavko iz StockhcJma, ki prava, da se doznava iz radiobrzojavke iz bolj-ševiškega vira, da se je baje izvršil atentat proti admiralu Kolčaku; vrgli so baje več ročnih granat proti A^jemu (Kolčaku), ki se je nahajal sredi gruče častnikov in vojakov. Dva vojaka sta bila pni tem napadu ubita, 12 pa jih je bilo ranjenih. NA POTI K NOVI ZVEZI MED FRANCIJO IN RUSIJO. Vezi med Francijo in Rusijo je pretrgala ruska revolucija, toda prijateljski čuti med tema dvema državama so živeli še nadalje in žive še danes ter imajo svoje zastopnike v Rusiji «n Franciji. Ideja nove zveze med Rusijo in Francijo dobiva venomer več zagovornikov med francoskimi in ruskimi politiki. Tako je odgovoril senator Gaston Doumer-gue, bivši ministrski predsedn k, in ugleden demokratski politik, na »referendum« ruskega lista »Skupna stvar« naslednje: »Interesi svetovnega miru in Francije ter Rusije zahtevajo dar.ea več nego kedaj ohra nitev francoako-ruske zveze. Ta zveza se bo morala obnoviti z iskrenimi nameni, katerih udejstvitev se lahko dovoli dvema demokratskima državama, ki si žel ta edinole napredek in mir. V ta namen si bo treba z vzajemno prisego zajamčiti vojaško pomoč proti napa dom, ki bi j'h zveza narodov ne mogla pre-prečrti, a razun tega je treba skleniti gospodarska dogovor, ki je nupio potreben za napredek obeh narodov.« Senator Henrik Herriot, bivši minister in sedaj predsednik izvrševalnega odbora radi-kalno-sociiafrotične stranke, trdi, da je zveza med Francijo in Rusijo neobhodno potrebna, smatra pa, da je sedaj nemogoče določiti pogoje; na vsak način pa misli, da pride Francija do sporazum? edinole z republikansko, liberalno in neboljševiško Rusijo. O namenih in ciljih te nove francosko-ruske zveze govori Josip Reinach, znameniti pisatelj političnrih razorav, takole: »Ta nova zveza Ko fmela nalogo, da ščiti ravnotežje, ki bo posledica pogodeb, sklenjenih pod nadzorstvom zveze narodov. V ožjem znvski bo namen te nove zveze sklep prijateljskega dogovora z drugimi slovanskimi dr->ivsmi, in sicer Poljsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo.« Na »referendum« ruskega lista so odgovorili tudi časnikarji vseh strank, med drugim: Avgust Gauvain za »Journal des Debatsc 5r. Štefan Lauzaune, glavni urednik »Matina*, "-.no^i soc:jal'st:čn." in nacionalistični zastopniki ter druge ugledne osebe. »Za mir v Evropi fe neobhodno potrebna ohranitev zveze med Francijo in Rusijo — pravi Lauzaune — kakor je potrebna za mir v kaki pariški hiši prisrčna sloga med glavnimi najemniki. Toda zveza bo morala obstojati med obema narodoma, a ne samo med obema vladama ali finančniki obeli držav. ?led ruskim in francoskim narodom se mora ustvariti skupnost ciljev, a zato je treba manj stika med politiki in več med profesorja, učenjaki, trgovci in velikima društvi. Na svetu je to zlo, da se med državama omejuje vse na dva vprašanja: izposojati si denar in si vzajemno delati sramotne krivice.« Avgust Gauvain, sotrudmk lista »Juornal de Debats« govori o načrtu nove francosko-ruske zveze takole: »Nova francosko-ruska zveza bo morala temeljiti na dogovoru za preprečitev vsakega direktnega ali indirektnega poizkusa nemškega napada na zapad ali vzhod in razun tega na dogovoru s številnimi državami, nastal* mi na ruševinah bivše avstroogrske monarhije, ki so ravno vsled tega razpada dosegle svoje navadno in državno edinstvo. Francija bo morala potem skleniti lojalne dogovore z neodvisnimi ali avtonomnimi dr-; žavami, ki so se ustanovile na ozemlju stare | ruske države in ki se na kakšensibodi podlagi i priključijo Rusiji. Končno je potrebna odločna gospodarska zveza, ki temelji na trgovinskih dogovorih, kateri ščitijo interese in napredek obeh narodov.« Ruski listi bo priobčeval odgovore na svojo okrožnico, svoj »referendum«, ki ima namen, da iznese pred javno -nnenje vprašanje, ki se bo moralo prej ali slej rešiti. Finsko ministrstvo ni odstopilo. RIM, 21. (S.) Finsko poslaništvo poroča: Vest, da je finsko ministrstvo odstopilo, je neutemeljena in neresnična. Konferenca v Dorpatu. LONDON. 21. (S.) (Sede konierence v Dorpatu ■na.znanja estc-nsJco odposlanstvo, da je fejavil Litvinov nekaterim časnikarjem, >da so boljševiki prijavljeni oddL Iz Francije. Odobritev jamstvene pogodbe med Francijo in Anglijo. PARIZ, 21. (S.) Snoči se je vršila na or-sayskem nabrežju izmenjava odobritev jamstvene pogodbe med Francijo in Anglijo. Iz Anglije« Rusko vprašanje in dolnja zbornica. LONDON, 20. Dolnja zbornica. Na razna vprašanja glede ruskih vprašanj je Lloyd Ge-orge odgovoril, da vodijo politiko v baltiških pokrajinah zavezniške in pridružene vlasti in ne samo Anglija. Blokada niskih pristanišč se ne vrši v ožjem pomenu besede blokade. Mi smo podpirali baltiške pokrajine — je pristavil — v njihovi borbi proti boljševiški vladi, pojavljajo se operacije, katerih namen je ta, da se preprečijo nove vojne in da se onemogoči »boljševiškim četam obstreljevanje pristanišč; preprečita je treba, da bi priplule ladje, ki dovažajo boljševiškim četam potrebna živila, v baltiška pristanišča. To vprašanje je sedaj rešil led. — Na dve vprašanji, ti-čoči se nove mednarodne konference zavezniških in pridruženih vlasti, ki se ima sestati, da skuša rešiti rusko vprašanje, je Bonnar Law rekel, da se konferenca mora sklicati, toda dan za sestanek da še ni določen. Rekel je: »O tem ne morem podati nobenega drugega pojasnila.« Nato je Lloyd George odgovoril na vprašanje, ali se povabijo na konferenco zastopniki držav, ki so tvorile staro rusko državo, skupno z zastopniki generala Denjikina, da bo to vprašanje brezdvomno proučevala medzavezniška konferenca skupno z drugimi važnimi vprašanji. Iz Amerike« Odffodltev razpravo o mirovni pogodM. WA?HINGTON, 20. (S.) Po neuspešnih naporih glasovanja za odobritev mirovne pogodbe, je senat od'godil novo razpravo o pogodbi na prve dni me-•eca Januarja, s čimer se ovira vzpostavitev ameriških konzulatov v Nemčiji in izročitev nemških latiij in imetij, >kja>tera so tzaplenile Zedinjene države tujcem. Re^Jirb-lLkatiska senatorji trde, da sc morejo odnošaji z Nemčijo zopet vzpostaviti potom navadnega predloga s strani kongresa; za vsa'k slučaj je vlada sklenila, da se ne bo strinjala s to zahtevo republikancev. Industrijska konferenca v Washlogtonu. VVASItlNGTON, 20. (S.) Predsednik VVilsoa ie sklical novo industrijsko konferenco -za prve dni decembra v Washingtoou. Vprašanje nemških ladij. WASHINGTON, 20. ranjenih. Egiptovska policija in pehota sta stre'ali na množico in ubili več oseb; dc-r.ionstrant>e so nosili po ulicah mrtvece in ranjence, da bi s tean še. bolj uahirskali duhove mas. Vato ie prišla snglešfka posac&a, ki >e z orožjem 'a^n^Ja množico in vzipostavHa red. R.T7,ne g-n^le-konjeniške p?-trul.'e jahajo po mestnih ulicah; v irrestei vta-da ^popoln mir in red. B.!o je ID mm 'h n najmanj 120 ranjenih oseb; izm-ed posJednjih X bUo 90 oseb ranjenih s strelnim orožjem. Vstop Švice v Zvezo narodov. BERN. 21. (S.) Zvezni svet }e sklenil s 33 pasovi .proti 6, da se .podvrže sklepom gospodar- ludi brdovaški župnik Ivan Babic. Na gradu n pod gradom je vrvelo vojakov; še to noč je imej gospod Tahi kreniti s četo na Ma-Ižarsko. Gospodar susjedgradski ju je pustil predse. Najprej mu je govoril Gubec, a potem duhovnik, naj v imenu božjem izpusti Gjuro. Tahi pa je odgovoril mirno: »Čudim se vama, da zahtevata Gjuro od nene. Prej bi ga mogel jaz zahtevati od vas n vprašati, kje da je. Bil sem se. Mate, skoro razjezil na ta« ali premislil sem se. Res je, 3juro je svobodnjak; na treba mi ga. V mojem gradu ga ni. Naj s« le svobodno ženi! Z Bogom 1« Kmet in duhovnik sta se tužne duše -povrnila v Brdovac. Ali se oa zlagal ta' gospod, je vprašal kmet Se- je, brez dvoma. Tedaj je ;el mimo njiju mladi Andrija Horvat, odgnani sluga gospe Heningove. »Androl«, ga je pozval Gubec, »pojdi sem, mam ti reči besedo. To noč pojde Tahi s žeto na Madžarsko.« »Tako?« je vpraial Andra •Poteci, kolikor te nosijo noge, do Susjeda. Za vleči se v iumo nad cesto, kjer mora mimo /ojska iz sela.« »Cemu to?« »Ali se hočeS maJ Sevati nad Tahom?« je /praial Gubec. skega sveta glede vstopa Švice v Zvezo narodov. Glasovali so proti 4 katoliki, 1 radikatec in 1 demokrat. Iz Italije. Ortamto o Italijansko-jugoslovanskem vprašanju. LONDON, 20. Orlando ie imel v Palermu s poročevalcem lista »Daily Cltronide« pogovor, tekom katerega mu je zatrjeval ida je naredil kot delegat na mirovni 'konierenci vse, kar je mogel za blagor svoje države in da se ni dal zavesti od /popustljivosti. O rfc'Jitansko-jugoslovanskem vprašanju se ie izrazil Orfcando takole: »Zgodovina naših odnošajev z Jugoslavijo, ki se zdi tako zmedena, je nasprotno zelo enostavna. Po porazu pri Kobarlcu sem prevzel jaz vod-stvo vlade; Italija se je nahajala v tako o-bippnih razmerah, da je morala sprejeti vsako tudi najmanjšo pomoč. Takrat so se sestali jugo-slovansfti pregnanci iz nami v Rimu, ki so -pristali na na-š r>recMog. naj bi se ne razpravljalo o teritorijalnih vprašanjih, dokler je zmaga ?e tako daleč. Jaz sem z na-jvečjo iskrenostjo privolil na rim-siki dogovor. Toda tajkoj po premirju se je razletela bomba: Jugoslovani so zahtevali mejo ob Soči, kar je pomenjalo uničiti tri četrtine našega državnega programa. Takim zahtevam nismo, se-ve«^a mc-gli odgovoriti. Ali se morda more razpravi^ ti s tistim, ki nas prime za grlo z obema rokama?« V oadaljitem pogovoru je izjavil Orlando, da italijanske zasedbe po premirju niso nikakor po-menjale kake polastitve v svrbo popolne udejstvU t ve londonske pogodbe. Mi smo biH vedno pripravljeni — je izjavil Orlando — na popustitve od lr neonske pogodbe, toda nepopustljivos uradnih jugoslovanskih zastopnikov je onemogočila vsak tozadevni sporazum. Na vsak nački smatram, da so sedanja ne-sporazumljenja samo navidezna in začasna in upam, da pokažejo skupni italijanski in jugoslovanski interesi način trajnega -sporazuma. Vrhovni gospodarski svet v Rimu. RIM, 21. (S.) Danes zj-u-traj ob 8 je prispel poseben vlaik Pariz—Rim z odposlanci pri vrhovnem gospodarskem svetu; na postaji so bili navdušeno srprejeti. RIM, 21. (S.) Minister za prome* in trgovino Dante Ferraris je pozdrav:! v imenu itnIi anske vlade član-c gospodarskega sveta. Opisal je težavni grepodarski položaj, v katerem se nahaja cela Evropa, splošno finančno viprašanje, ki do danes ni našlo še nikaksne bistvene rešitve, govoril o pom-ankanju živil in s:rcvin vsled nezadostnega pridelovanja ter iz:a~r:l upanje, da zamore vrhovni gospccarski s^ et rediti vsa ta važna viprašanja, ki so življenjskega pomena za Italijo in vse druge evrrosike de?c!e. RIM, 21. Vrhovni gospodarski svet je imel danes popoldne prvo sejo. Zastopane so b?te Anglija, Francija. Belgija in Italija ter vrhovni gospodarski svet v LoffJonu. Predsedniš-tvo ie prevzel Ferraris, ki je pozdravit zavezniške delegate. Svet je n-ato razpravljal o raznih vprašanjih, posebno o vprašanju prehrane, prometa po Donavi in finančnih razmerah zavezniških držav. Jutri se bo razprava nadaljevala. Socijalisti bodo ba;e zahtevali priznanje delavskih svetov. RLM, 20. Zagotavlja se, da namerava socialistična skupina predložiti že na prvi zbornični seji, naj se priznajo delavski sveti in njihova direktna zastopstva v parlamentu. S tem predlogom se baje strinja tudi Ljudska stranka. Letnik 1900 klican pod orožje. 'RIM. 20. Okrajna glavarstva so dobila u-kaz, da dajo prilepiti proglase, s -katerimi se poziva pod orožje drugo četrtletje letnika 1900. V nekaterih pokrajinah je bi* ta proglas že objavljen. Faidutii in Bugatto se vračata na Goriško. RIM, 20. Prihaia vest, da sta dobila bivša poslanca v dunajskem parlamentu, Bugatto in Faidutti, dovoljenje, da se povrneta v Gradiško. Mons. Faidutti je bil rojen v Italiji, toda pozneje si je dal podeliti avstrijsko državljanstvo, da bi postal glavar grolije Goriške in poslanec na Dunaju. Železniška nesreča v R'o de JanelrtL RIO DE JANEIRO 20. (S.) V predmestju Rio de Janeira sta trčita osebirt in tovorni vlak drug ob d-ruscega; smatra se, da ie 5 nwtviii in 50 ranjenifc osetb. Oants vnm o!j 20,33 ss uril u usliRi tannl M. im JMTRP UlČER" u iS It prid uMni Četi, »Tudi stokrat,« je izbruhnil Andro. »Dobro; stori, kakor sem ti rekel in ko pojde vojska mimo, zakriči iz iume, kolikor ti dopušča grlo, te besede: »Gjuro Mogaić, Jana te kliče.« Pazi dobro, ali se ti kdo odzove. Povprašuj, koliko orožnikov je ostalo na gradu. In potem se povrni semkaj, čim hitreje in poišči me v hiši Ilijo Gregoriča.« Andro je zmil in gledal za trenutek Gubca začudeno; potem je zamežakal, po kimal z glavo in poletel proti Zaprešiču. Gubec pa se ja poslovil od župnika ter odšel v hišo svojega kuma Hije. Počasi so tekle nočne ure in tiho govorefl sta sedela za mizo Mato in Ilija. Otroka sta že davno legla. 2e je ena luč dogorela in Kata je zataknila drugo na steber, mencajoč si zaspane oči. Naenkrat je zalajal pes, kmeta sta dvignila glavi, in kmalu na to je nekdo potrkal na okno. Kata je odprla in v sobo ja vstopil Andro, zaprašen, zasopljen, ter se je spustil kakor kamen na klop vzdihniviis »Ah!« in brisajoC si z roko pot s čela. »Govori!« je zaklical Mato, vzdignivšl se na pol za mizo. (DaljeJ sim• i. *uV. uz V Trelu, e ta, da je bal nasprotnik vojne, da je bil. ko fe bil na oblasti, najvnetej-ti brani teli zveze z Nemčijo in Avstrija^r-r io dedno sovražnico Italije — f~3a je bil v času velikega od Joče vanja, aH naj Italija vstopi, ali oe vstopi v vojno, v tesnili stikih z neniSkimi In avstrijskimi državniki, da je bil pravi kum Dunaja m Berolioa in inthnes BuIlowa; da )e — v tem se vrhovatijo obtožbe — zastavljal ves tvoj vpliv in svoje (tudi te mu očitajo) spletkari je proti tem«, da bi Italija vstopila v vojno proti osrednjima vlastima. Mi, seveda, nimamo nikakega interesa na lera, da tri se zavzemaJi za Giolittija in da bi branili pred očitanji njegovih nasprotnikov — sopiemenjakov. Idejno so nam vojeviteži fctji tn tu* nam je tudi GioJitti, kajti: ko je •atprotoral vojni, j« gotovo hotel koristiti le Italiji, serada po svojem konceptu. Vnet flnttjan Je. Ce nam j« njegova državniška pojava vendar-le simpe-tičnejsa, je to le zato, fcer je imel pogum, da plava proti veliki de-soči reki! In resmea je, da je GiolUti bil in da ostane po svojih velikih poKtiških in državniških sposobnostih znamenit činitelj v političnem življenj* Italije ne glede na to, ali bo v prihodnji zbornici več ali manj odkritih njegovih pristaSev. Kaj so tudi zmagali socijalisti in katoliki: izid volitev pomenja, da fe velika večina Kalfe sankcifonlrala proti-rojno politiko GioHttijevo! Ta izid pomenja naravnost katastrofalen polom slaviteljev vojne. Ob vsej veliki zmagi socijalistov in katolikov so prinesle volitve GioKttiju veliko zadoščenje. T urinski Kst »Stampa , ki je, ako ne direktno glasilo Giolittija. pa vendar glasilo giolittijanstva, naglaša to dejstvo 6 posebnim poudarkom. Veliki porast socialistov — pravi — pomenja ljudsko obsodbo vojne, pomenja obsodbo tistih, ki 60 odgovorni za vojno, in pa za način, kakor se je vodila vojna, in kakor je bila Italija vladana v času vojne! Nadaljevaje naglasa, kako da vsaka vojna — tudi zmagovita — ostavlja v ljudstvu boli, nezadovoljstva in grenkosti. Ali, vojna, v katero je bila pognana Italija — v nepravem času. brez priprav, brez vsakega zmisla pred-vidnosti — je bila prekrvava in pogubna, da bi mogla dati zadostilo za vse neizmerne žrtve. In Če bi bili — pravi »Stampa dalje — na nesrečo izgubili vojno, bi bila prišla silovita, revolucijonarna eksplozija. Tako pa je prišla druga revolucija — z glasovnicami!! Italija je zmagala — to je njena slava. Ali med gubami narodne zastave so se skrivali strankarski interesi, špekulacije na kri in solze naroda, vsakovrstno izkoriščanje naj-plemenitejšega narodnega čuvstva. V senci zastave in v imenu patrijotizma so minula štiri leta podlosti brezimena: napadi na varnost države, razsipanje milijard, krivde in grehi: vojaški, fmancijelni. politični in moralni škandali na motranii fronti«, sramota kupčij s sovražnikom. Volitve so zrušile to politično stavbo vodilnih razredov. Tako je moralo priti in je prišlo — pravi •Štampa« ter zaključuje: Italijanska buržoazija mora izpremeniti smeri in se obnoviti! Ne bri£a nas, dali ni ta sodba morda pretirana od strankarskega na^protstva. To pa ie gotovo, da je veliki plebiscit obsodil vojno! Naravno je, da se poraženci sedaj razgledujejo na vse strani, od kje bi zasvetil žarek — tolalbe. Tolažijo sc, da prav za prav niso zmagali socijalisti in katoliki, cbsojevalci vojne, marveč da so odločili tisti, ki nijo prišli volit! Slaba tolažba. Če toI:ka masa volilcev, ki so — kakor trdijo poraženci — nasprotniki sccijelne demokracije in klerikalizma, ni priila na volišča, da bi uveljavila to ?v;>io mišljenje — je moral biti za to poseben, velik razlog ki nc more biti drugi, nego da obsojajo vc^no politiko! V tem ima giolittijansko j glasilo gotovo prav. Še neko dru£) tolažbo so iztaknili: v zadregi, v kateri da se boste nahajale stranki-zmagovalki radi tega, ker je izvoljenih vse polno novincev brez vsake politične izurjenosti in parlamenlame rutine. To je že res. Ali to velja tudi za poražence. Koliko njihovih najboljih mož sploh ni već kandidiralo, koliko jih je propadlo na volitvi! Tudi vsi ti so nadomeščeni z novinci! če ic že vojevitežem postreicno z zadrego na nasprotni strani (na kateri pa bodo trpeli, kakor rečeno, tudi oni sami) potem je to znak, da jih je nesreča napravila zelo skromna in da so sami v — zadregi na svojem lovu po ____ tolažbah! Kak gospodar je to, ki stavi »voj« nade v požar v sosedovi hiši?! Kako brezpameten je sosed, ki se raduje na nepri-likuh soseda, ne meneč se za to, da bi ta sosed mogel v svoji jezi zažgati — sosedovo hiso?!I Naj ne pozabljajo nikar, da fe italijanski socijalizcm pristal k tretji internacijonali!! Zagoreli bi utegnila marsikatera hiša, tudi zelo visoka! In:"Če bo nesreča za Italijo, ker dobi slab in nesposoben parlament — kdo je kriv na tem?! Tisti, ki so tirali politiko, ki jo je narod sedaj hotel obsoditi «n je zato volil — novince! V tem je neizmerna pomembnost izida volitev v Italiji!! uživa! sfrnpattjc katolikov ta eato da je verjetno, da ne bo već pripadat NHHjevemn kabineta! Ce mamo prav sklepali, bi rekli, ds je bolezen TUtomja bolj politične naravi. Mari pa slati Titfconi — ki da ima simpatije katolikov —, da bodo katolild t opoziciji odklanjali Nit*rja? Ce je temu tako, bi bil Tit-toni zelo previden mož, ki zapušča ladjo, preden se ta začne potapljati! Seveda moti nekoliko to domnevo dejstvo, da v Nittije-vem ministrstvu sedi tudi pristaš ljudske stranke Nava. To pa je le dozdevno — v resnici ne. Saj more i udi Nava pravočasno zapustili ladjo ....! Saj govori tudi informacija »Piccola o možnosti, da 'bo Tittoni naslednik -Ni t ti je v kot načelnik koncentracijskega kabineta. Nič čudnega bi nc bilo, če bi prišlo tako. V zadnjih dneh pred volivami se je Nitti odločno nagnil na nacionalistično stran. Nacionalistov ni pridobil, ker mu ne zaupajo, prejšnje somišljenike je odbil, a pri katolikih — nima simpatij. Nič čudnega torej, ako bi padel minister, ki se mu desna in leva roka nima kam zanesljivo prijeli. — Po dolžnosti kronistov naj zabeležimo še, da se širi tudi glas, da postane Tittoni predsednik senata. Tudi ia vest bi kazala, da kazalec ne kaže na pot: nazaj v Pariz. Pač pa nas poslavlja prod veliko, — veliko vprašanje, ki se steza čez mejo Italije tja ven na široko polje. V tem dejstvu je pa široki svet teža pomembnosti volitev v Italiji! Ofislop TttMJ? Tukajšnji »Piccolo« je dobil iz Rima informacijo, da se v tamošnjih političnih krogih razširja vest, da Tittoni odstopi od mesta ministra za vnanje stvari m s tem, seveda, tudi od načelništva i tal: anske delegacije v Parizu. Prvi vzrok teaiu da je Tittonijevo — slabo 2dravje. (Samo čudno je, da neprijetni in ne-zaželjeni politični dogodki tako radi provzro-čajo bolezni pri takih gospodih!) Zdravstveno stanje Tittonijevo da je tako, da bi ne mogel prebiti v Parizu nove zime. — Verjetnejši se nam zdi drugi razlog, na katerega pa informacija J? br.: Tirrrviđuje. Tittoni da je od nekdaj Domače vesti. Se nas ne razumelo — naši socijalni deinokra-tje namreč. Te dni je eden slovenskih socijalnih demokratov — trezen, pameten, inteligenten mož — v razgovoru e nami obtatov*}?, da se ml iru'iu-ieu»o j»a slovcaiske socitflne tkttiokratc. ker so ■se spotili z itadiiansko socialno demokracijo. Bo-dočjKvst da peka že, dat bo ta koristna stvar naroda v teh pokrajiinh. To svojo trditev le pod-kTepftaJ "TTrJPs"TconTfrctfrmi podatki. Vnovič moramo nagiaSati. da 3» mi ne prisvajamo nikake pravice, d?, bi socijalnim doraok ratom oarinjaH strankarsko taktiko, ah' da bi jim zameri ali, če se drtržilo s tem. aH onim za uresničevanje svojih specifično ^ocijalistscnrh ciljev. Ne, ne, tegu jim ne zamerjamo. Sporno vprašanje je le — kolikokrat še bomo morali to naslašati? — ali naj socijalni omo to beležili z ^zadoščenjem, in da nas ne bo prt tem rnč oviralo dejstvo, da smo si politični nasprotniki. Naše pravilo je: zashigi priznanje. A govore. B pa nočejo izreči! Nedavno je priobčila graška iT?Kespost« članek, ki se je bavil z bodočim položajem nemškega dela Južnega Ti-Tola. ki ca je mirovna pogodba prisodila Italiji. Ckrcikar ie zahteval popolno narodno in upravno avtonomijo za te bodoče nemške državljane lta-4»je Na ta članek se je €>dzval milamki »Secolo« in jmi — prjtrial brcaspogoino, izrecno naglašujoč, kr.'CO da bo od razpoloženja teh Nemcev odvisna bodoča politika nemške Avstrije in temu doslexkio tudi razmerje med hah-o in Nemško Avstrijo — politično »n gospodarsko. Tudi mrtanski tist zahteval. na i se zahtevam Nemcev Južnega Tirola zadosti v narodnem in upravnem pogledu, dcajti južnotirclski Nemci da bedb most, ki bo spajal nemški in italijanski narod! Popolnoma prav. Todi mi se pTidrnžirjemo temu soglasni kot tretji. Ali značilno »e, da ti italijanski listi tako srčno iz reka io' svoj A, nikaikor pa jim noče iz peresa j iiTgoslovanski B. čoprav so tudi od italijanske strani posamezni glasovi, ki si ne zatiskalo oči pred potrebo tesa S. Nedavno temu }e oaipisal n-aki itaiilanski politrk besedo: Ali nam je to prijetno, ali ne, računati moramo « oejstvom, da nam bodo Jugoslovani — pa na-j bo meja par kilometrov bližje, ali daFe — sosedje in da bomo moraH iskati žnHma jcospodarskih stikov! — Ne vemo, ali italijanski politiki ae izpostava jo te re>nioe, ali pa jim stari predsodki ne dopuščajo, da bi jo tudi izreki. In čudno! Zavzamejo se za dobro razmerje z Nemci iz gospodarskih razlogov, nič pa ne čiijejo, ka-ko prosvetlieni duhovi nemške A\^tri>e iz istih gospodarskih razlogov odkrito rahtevajo dtbrega razmerja do Jusosia-vi;e: ker bo avstrijska republika neizogibno potrebovala južnoslovanska tržišča za oJdaaoje svojih rndustrijalnih izdelkov ai za dobivane potrebnih živil!! A xa Italijo obstoji še neka tretja, naravnost ž'vljenska potreba dobrega razmerja do dežel na Baiktnu: mikjone ljudi ima, ki }»ii ne mere sama rediti »n 4a morejo v svet za kruhom! hi na BaJknrni bo dela. ker tam se prične novo živIKn-je.-.l Ali ni torej potTebno, da si s pametno, od vseh na vlak iz minollh dob osvobojeno in očiščeno politiko postavi todl mosl do iu«oslovaB-skib dežel?! A!;o ne stori tega pravočasno, ako se bo puščala še nadalje navajati od ljudi, ki lahko kriče, ker nimajo ničesar izgubiti, ako se ne bo mogla hitro odločiti za B za nemškim A — ne vemo, kako bo?I Huda bo kazen v prekasnem k^su! Selitveni urad. uHca Torre bianca št. 39, L nadstropje v prostorih Podpornega društva, Javlja, da s« je viprsovanje za prihodnji transport, kateri se izvrši prve dni meseca decembra, zaključilo danes 22. t. m. Prazne besede. Orol Apponyi večkratni ogrski minister, eden izmed prvakov krute madžarske oligarhije, je rekel v razgovoru z nekim madžarskim žurnaKstona o možnostih razrešitve sečanje zmeSojave na Madžarskem, da ne pozna ne verskega. ne narodnega sovraštva, ker preganjanje ni nikaka politika! Zadnje nagla sanje je resnično, prvo pa — xi ka v umerjena v zatiranje šo'stva, narodnosti in v brutalno med-žarizacijo. Kako laMo izgovarjajo tudi napaaE9tva Ic ?k«poemu trefovanju. Zatorei vsem: s viden je na obenem abortr! Prot. Otnkar ZeitbauuMer. mite odtlč- irega Ceiw. k» ie i«m< v fr^gi dne 13. t. m. v visoki starosti 87. tet. Pokojni Zeithanimer je bil vrstiiik pokojnega narodnega «patrli&rha. velikega dr. tVana L. Riegra in njegov soborilec na čeki nekdaj -rtiogočoe staročeške stranke. Pokojnik je bi? sc-sTavitelj r^nHi čeških adres in sipomenic. s kate; nti so Cehi odgovarja® na cesarske poslanica is dol>e J^fook-ega in Hohenvvarta. Cehi so tirali .takozvano deSdaractjsfco -politiko in niso sodelovali v IjVžavnem zbora. Skozi 16 let so se puščali češki poslanci voilti, a na I>unai niso šli. Z Ott>kar$em Zeithammerjem se je ininistr&ki pred-sedittik Potocky pogajali za vstop Cehov v državni zbor. f>og Matija pa so ^e razbila. Odličito je sodeloval tokojtdk eor. Pred kratkim ie umrl — tudi v visoki starosti — strejikarski tovariš pokojnika dar. AlattuS. Od tistjli, ki so podpisali omenjeni sjporazum z Nemci, živi sedaj še edino le Nemec baron Plener. 5 Zeirbammerjem sz.gima ena na jmaT kanti i ersih o-sebnosii iz časov aiekdanjega velikega e ležal v nezavesti; na obrazu je imel lahno rano, ki si jo >e baje povzročil pri padcu. Kmalu potem, ko se je vlak ustavil, le prišel zdravnik rešilne postaie, ki je podal obama prve potrebne pomoči; nato so iu odpeljali v mestno bolnišnico. Na »detu«. Pred prodajakio aproviz-acijske komisije v ulici Giorgio Vašari je nekdo nakladal na voz ra7Jia živila. Neki Ivan R. in njegov prijatelj Josip D. sta pazljivo gledala na voz. oziroma na blago, ki je je mož nakladal. Josip D. pa fe v primernem momenni vzel z vaza precejšen kos slanine, krtero je skril «pod iopič m cbežal. Sel je mimo orožnika, ki je vse videl In ustavil uzrno-viča. Slanino je tmor^ mož vrniti. Orožnik pa je vzel za vsak slučaj tudi njegovega prijatelja Josipa D. s seboj m oba aretiranca oddal v zapor. S kočijo so se boteii odpeljati. M-inulo noč je pustil izvošček Ivan Stegorin v ulici Milano svojo kočijo in konja, za nekoUko časa brez varstva pred neko hišo, v katero je stopil po svojih opravilih. Ko se je vrati na ulico, je videl, kako so trije gospodje stopili v njegovo kočijo in pognali konja. Stegorin je tekel za n-Wm. Ko je prišel do orožniške postaje v -ulici del Orologio, je povedal, kar se mu ie pripetilo orožnikora. ki so takoj sedli na kolesa »n tekli za poštenjaki Pri Sv. Andreju so jih orožniki dotekli; dva »gos.po:a« sta še pravočasno zbežala « se izgubila v temi, tretjega pa so orožniki aretirali. »Kočijaž« se imenuje Jordan CHaschi, star 24 let, že znan tat, ki se je že večkrat odeJežfl »neznanih« tatvin. Neznani tatov! so vdrli predsnočnim v čevljar-ntco fhrmberta Nobestija, kateremu so ukradli za 11J00 lir čevijev in usnja. O tam in potraril Alojzija katerega je i^rc::."! Jrežnik v vagon. Požar. Včeraj popoldne ob 15 je začelo goreti v proć_ alni Frančiška SandrHa v ulici Loggia 5. med »stebri« dunajskega nemške-^rodža^ega i Ogiregr cem se je kma4u posrečilo pogasiti ogenj, režima in svetovalec Dunaja. Tudi on je pomagal Skoda enaša 400 Ur. dovajati monarhijo do — pogube! Seda-j pa se je zavedel, da preKanianie ni nik^ka politika!! Bržčas sluti, ca ne bo imel več prilike, da bi. mogel tirati tako peklensko — pofitfko! Zveza slovenskih županstev po vojn! prizadetih obe»n na Primorskem v Gorici bo imela evoj svoj redni letni občni »bor v četrtek, dne 27. t. m. ob 10, uri preJpokioe v dvorani restavracije »pri treh kroneh« : najletnjim dnevnim redom: I. Poročilo o delovanju; 2. poročilo preglednikov; 3. volitev odbora in sicer: a) predsednica, b) podpredsednika. c) petih odbornikov, č) treh namestnikov in d) trth pregledovalcev računov; 4 s*u-črl»n<=ti — N» treba oosebel poudarjati velike Štefanija Grmek Mihael Grgič poročena Štanjel Sv. Ivan ni Alta ctttd m THeste in si. G. Csrdued (»rej imoti) 31 Pepina Franetič Karel Gerlanc danes poročena St. Vid Vipava Opčine po naj- Poslano*) Srebrn denar kupujem višjih cenah. ALOJZIJ POVH urar in zlatar, sodni izvedenec Trst, Garibaldijev trg St 3 __(prej Barriera) •) Za članke pod tem naslovom odgovarja ured-ništvo Ie toliko, kolikor mu veleva zakon. MALI OGLASI se računajo po 10 stot. beseda Najmanjša piistui* bina L t'—. Debele črke 20 stot beseda. Naimanjša pristofrioa L T--* MLADENIČ išče sUuiovauje s hrano ali brez hrane v bdi/, in i ■sv. Jukoba ali na trgu Gartbalii. — Nssiov Scuote miove št 19, IV. jiad. levo. 4373 PRODA se konjiček in oslica. Istra. Gabrovica St. 13. 4375 RAD! selitve prodam ix>hištvo v dobrem stanj«. Ainastasio št. 16, vrata 3. 4376 KROJACNICA Avgust Žtular uL S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-Jačnica v Trstu. v 3367 HIŠA se odda v najem. Lir. 40. Scala Santa 307. Steian Babuder. 4358 LEPA moderna salonska garnitura se pro-da. — Gorica uJ. Moretil 40, II. Primožič, 3.*35 KROJACNICA RupniK Fr. ui. Geppa 10 L, si pr-poroča občinstvu iz mesta in okolice. 4177 VEC VAGONOV kfonih hrastovih Iva nZelen v Senožečah. drv proda 4359 UCENCA In DCENKO 14-15 letna, poštenih staršev, sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Senožeče 187. 4306 HIŠA v Rojenu, »Dodici Moreri«. se proda se 4000 L Naslov Krnicič, Caffe Fabrki. 4370 KAREL SlSKOVlC v Cernemkalu Išče poštenega sela, od 18-30 Jet starega, za prenašanje pošte po enkra* na dan iz Cernegakaia v Klanec, Kozmk) m nazaj. Plača po dogovoru. 3336 SREBRN DENAR In zlato kupule po najvišjih cenah nrar. ul. Manzonl 17, >t. 2, priti. 4332 FOTOGRAF A. JERKIC. Trst, uL Roma 24. Gorica Corso št. 36 na dvorišču. P 711 IzptsTljBse iwiln obleke lastoga Črne modre, sive obleke . Dežni plašči..... Površniki ...... Hlače za delo ..... Obleke za delo .... Volnene srajce .... Velika izbera vsakovrstnih oblek za tnoske in dečke po absolutno konkurenćuili cenetli. L8prejeruajo se naro£ila po trivri za obleke in površnike. — Delo se izvršuje v 24 urah. I mm um—m—b mmmmmtmammmmmm^ammmurn^mmđ sveža io suha, 1 meter dolga« se kupujejo. — Ponudbe z navedbo cene Iranko vagon od-dajne postaje, količine in dobavnega roka pod Šifro »ANCONA« poste restante Trst. Kdor želi posestva, hiše, vile, prodajalne itd. mu da pojasnila rojob JANKO mil Maribor Ferdinandova ulica 3, III. UMETNI ZOBJE z In brez čel usti, zlate krone in tudi ob VILJEM TUSMeii1,0 LOMCdAAUt IkSI, ul 30. oktobra (e* Ojseruziil, Ordinira od 9 predp do b 2vcčer. u^Limukdi ih i* m Delu. gUv. K 3>, JJ».0 »J. i\ i. j J 0 Ccr.tr il i: T Air fla tira đi toli] 5 - m 5. iti:j!) 1 Dubrovnik, Dunaj, Cjtjr, lJ-»5* vič, iotfiii Spit. silile ZjJic pjit® Cenjeni Inserentl, kateri nam poši jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudf, da se oglasi plačajo antecipatno. Podružnice: liana. Metković, Ekspozitura: Kranj Obavlja vse v buič.io str jo Sprojsna vlaja nn nr?uilne knjižice pr>H >f*>, letii n '»rs-stim v o.in*ogiropromtiu proti let itn a-brestiin lla odpave.i navezane zneses J.ire-iema po najugodneje b po^ojib, i« l.njj« pogoditi od slučaja do slučaja. h]u najii mirMi iniili Ciifn JniiiM;). blagajna posluje od 9.30—in 14.1^—16 Proda se lepa, skoraj nuva ZLATARiilCfi G. P1H0, TRST i« nahaja na Korzu t S (Vvf^ xatarnlca G. Z ROVI T Z & H3»a) Vel'V« izbera »rebrnih io »ItTih na. uhanov, veritic itJ. Elunlcne /Ldrlstlca dl Sicurta a Trstu. (Lastna palači . Ustacovijena leta 183S. Zav«rov. i>roti Skodl, povzročeni po oenju. streli •a eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja poSiljatev na morju m po suhem. Življenjska zsvarovanla v najrazličnejših kombinacijah.'Delniška Klavnica in rezerve dne 31. decem-Lra 1915 K 1!M».625.992'40. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516.405.849 —. Cikar obstoja družba, ie bilo v vseh branžah izplačano na škodah K 872.-53.443'85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih »uestih ifl važnejših krajih v najb^' sclnčnati legi Trsta. Hi^a ima 3 nadstropja in pritličje, Skupaj b stan vanj; vs.ko stano-j vanje ima 4 sone, sobico in kuhinjo, vodno napejavo, pl n in elekirično luč. Pred hišo je lep vrt. Nese letno 11.000 L. Vse oddano. Cena nizka; prou takojšnemu plačilu. Pojasnila daje inseratni oddelek Edinosti pod št. 120.00J. g NA DEBELO: Nogavice, žepni robci, naglavne rute. razne maje. Sesalniki, pisemski papir, pipe. radirke, traki za čevlje, vsakovrstni gumbi in drugo blago. GIACOMO LEVI, Trst u . S. Mcold št. 19 ZOBOZDRAVNIK D". MRACEšC 1US1 Corso 24, I. nadstropis Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 poo. EreicofctM M\vm Dlnu^mi! lo H32iai zfi;i' H trop j za mlil in podane povzroča med nuSmi In podgan ■ mi kutgo, vsed kit re p» ginejo vse v nnjk a-šem času. ker ena d< bi bo Itrzen » d druge Za vse druije živali je „strup ia m šiJ b ez učinka in ne^arno^ti. Ena doza s p štnino vred 2 liri. Lekarna IVAN MED v Vipavi. Zalojje : Okrajna lek rua v Sežani, U Bre ič-Antonlazio, O Bac^ar-cich, lekarna v Postojni, lekarna k sv. Cirilu In Metodu. — Ivan Dorčič v Pazinu. 0 V < imet fs© - f ©l©iir@f e SSiHe - povečanje - slike na pcrcel. ploščah, umetse sl k3 v velikih oblikah. Trst — ulica Ac^uedetto štev. 27 — Trs« Pozor! — Govori se slovensko in h&atsk »-srbski l — Pozor!