I«]Tii)l tfmaakf «amft w SdnMb MiTah. t» ceio lite,....«>>.f8JM P01 ............*~.$3.oe So Hew York odo loto.....$7.0e So tnosemstro celo loto____$7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Tfcs !ir(iil nmka Daflj In the Unite« BUUl Iavtd orory day except Bundayi and legal Holidays. IT 76,000 Readers. "OT TELEFON: S87« 00RTLANDT. Entered u Second Clan UMI«, September H, 1908, at tbe rosi Office at Hew Yocfc, jr. Y„ «adtr tho Act of Ooagzon of Moroh s. 187». TELEFON: 4887 00RTLAJDT* NO. 121. — STEV. 121. NEW YORK, TUESDAY, MAY 24, 1921. — TOREK, 24. MAJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK III*. KAMPANJA 2A OPEN SHOP IZJALOVLJENA SAMUEL OOMPERS, PREDSEDNIK. AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE, JE REKEL, DA 8E JE GIBANJE ZA — 41 OPEN SHOP" IZJALOVILO. Washington, D. <\, 22. maja. — Samuel Gonipers. predsednik _ American Federation of Labor, je danes zvečer izjavil, da bo pričela f« de racij a v naslednjem mesecu z veliko organizacijsko kampanjo, v namenu da razširi strokovni unijonizem in dri bo on sam obiskal sievilna mesta ter po/ival nezaposlene, naj stopijo v vrste organiziranega dela. Ta izjava je vsebovana v ugotovilo Gompcrta, v katerem trdi slednji, du se je na letni konvenciji National Manufacturers' Ass. tekočem mesecu priznalo, da se je gibanje za opoi «:liop izkazalo kot i/.ialovljeuje. (jumpers omenja resolucijo, katero je stavil na konvencij« komitej za uidutftrijaln o izboljšal je in v kateri se priporoča, naj b«>do delavci zastopani pri ravnateljskia svetih korporacij. Gompers pravi, da je to le slepilo za delavce in da je namen te resolucije raz-o.ganizirati že organizirano delavstvo. Priznanje, da se načrte za sprejem industrijalnega zastopstva prt vidno predloži. bo postalo industrijaluo zastopstvo najboljša metoda postopa-i-ja z delavstvom. Take načrte bi se lahko uveljavilo povsod, kjer so zaposleni člani delavskih organizacij ter neodvisni delavci. — Ker se ji ni posrečilo s pomočjo prisilnih taktik vsiliti avto-kracijo v industriji, noče sedaj zveza delodajalcev zamašiti usta delavcev s tem, da jim obljublja zastopstvo^ v svetu korporacijskih rav-i'atelje v. To bi bila v resnici prazna čast. I'panj in aspiracij delav-S ya ni mopo<*e zadovoljiti s tem, da se potreplje delavec po hrbtih. < »ikritosrčnost delodajalcev ter njih zanimanje za svoje uslužbence je lahko najbolje pokazati z vsebino plačilnih Kuvert. — Kazentega pa ima tak predlog namen, pospešti razorganiza-eijo že organiziranega dela ter preprečiti organizacijo dosedaj neorganiziranega dela. PAR PRIZOROV Z "OTOKA SOLZA" KONGRES. KELLY OPISUJE RAZMERE NA ELLIS ISLANDU TER HVALI KOMISARJA WALLISA. — PREISKAVE LE POVRŠNE. — NAJRAZLIČNEJŠI SLUČAJI ČUDNIH BOLEZNI. Washington, D. f\ 23. maja. — Kongresnik Clyde M. Kelly iz Pennsvlvanije. ki je preiskal Ellis Island tekom preteklega tedna, je podal poročilo, v Katerem se prikazuje "otok solza" kot ga vidi kongresnik Združenih držav*. Na temelju opazovanj na Ellis Islandu sestavlja sedaj kongresnik Kellv predlogo, katero bo takoj predložil zbornici in ki bo določala pre iskanje vseh izseljencev od strani uradnikov Združenih držav v Evropi, predno bodo ti izseljenci vkrcali na parnikc, da po-1 tu jejo v Združene države. Kel!y-ju se prikazuje Ellis Island na naslednji način: — Ellis Island je drama, komedija rn žalogira S parnika so prihajali v vrstah priseljenci, pomikajoč se navzdol po zaprajeni stezi, zdravnik javne zdravstvene službe stoji na konci ter preišče vsako osebo. Naglo pre iskanje oči in kože na glavi in nato znamenje s I,redo, ki kaže sobo, v katero mora novodo&li oditi. — En zdravnik mora preiskati sto oseb in to je naravnost nemogoča naloga. To je preiskava, ki mora imeti svoj učinek na zdravje Amerike iu treba jo je za vršit i tako hitro, da ni sploh uobeua preiskava. — Eden izmed uradnikov mi je povedal, d;«, so postali zdravniki pozorni na nekega .Španca, ki je prišel po stopnjici navzdol in s'ecr radi posebne barve njejrove^a lica. Bil je zaznamovan s kredo >a drutro preiskavo in tekom te se ni razkrilo ničesar posebnega. Odstranilo se je njegovo suknjo in srajco, a preiskava ni razkrila i-ičesar. Zdravnik pa ni bil zadovoljen ter ukazal možu. naj sezuje s » oje čevlje. Trije pr ti njegovih nog so bili odžrti od gobavosti. - Na Ellis Island prihajajo ljudje iz vsake posamezne dežele \ Evropi in Aziji, v katerih je divjala vojna. Ti ljudje so bili izpostavljeni čudnim boleznim, virulent nim in strašnim. — V sredo popoldne je neki petletni deček smrtno nevarno zboli 1. potem ko se je dolgo časa gibal med drugimi otroci in odraslimi. V isti noči je umrl za legarjem. ki je skozi dve leti deeimiral prebivalstvo južno-iztočne Evrope. Takoj je prišlo povelje, da se mo-11 izprazniti otok in izseljence so odvedli nazaj na ladje in na lloff-Mans Island. Priseljenci so mislili, da bodo deportirani in kričanje,, jokanje in stokanje, ki se je dvignilo, se roga vsakemu opisovanju. — Celi otok so prekadili in te-! kom preostalih dni tedna se je! spravilo nazaj priseljence in 4000) ntsdaljnih. kojih ladje so prišle med tem časom v pristanišče. V posebni, zastraženi &ob: na Ellis Islandu je boljseviaki glavni stan. Tukaj je bilo 41 anarhistov, ki so se zavzemali za str-moglarljenjc vlade. Ti anarhisti imajo komitej po »ovjetskem sistemu in jaz km govori! z načelnikom. doc i m je on prestavil moje besede drugim. Vsi so govorili po ruski. Vse ko vprašanje, ki sem ga stavil in naj je bilo Še tako oči-vidno, je imelo za posledico celo ploho debate. Vsak boljševik je bil irtrrornik. plamtečih oci ter mogočnih kretenj z rokami, n Pritoževali so se nad krivi. co, ki jih je >>pravila na EHis Island ter na*o o svojih naporih, da ostanejo .">e nadalje v tej deželi Rusijo so slikali kot zavetišče sreče, a se vendar branili z vsemi štirimi, ko se jih je skušalo prevesti v ta anarhistični paradiž. Pritožili so se raditega. ker se je snelo rdečo zastavo, katero so dvignili v svoji sebi. Izjavili so, da mora koun i stična stranka vladati svetu. Izvedel ^em. da so se nekateri med njimi strašno pritožili raditega, ker se jim ni dovolilo pc pet kopeli na dan in to kljutt dejstvu, da jo mnogo priseljencev, lu nimajo niti ene kopeli na dan vsled pomanjkanja priprav. Ti bol^ševiki predstavljajo eno iraied nevarnosti naše sedanje praeljeniike politike. Eno in iti- AMEHIŠKI KOMISAR V BERLINU. Slil ~ ^am kaze EUisa Lond Eress elar, ki upravlja ameriške zadeve v B?rlinu. rideset ljudi pomenja žetev iz ee- Amerike. Kdo ve. koliko jih še hodi naokrog prosto ter razširja j svoje teorije ? Kdo ve, koliko jih prihaja v dežefo, skozi vrata Ellis; Islanda * To so vprašanja, s katerimi se mora b&vili Amerika. Komisar Waliis, ki načeluje Ellis Lslandti, je javni uradnik; najvišjega tipa. On je brez odmo-j ra zaposlen s svojo težavno nnlo-i go. On pozna položaj boljše kot; kateri drugi mož v Združenih dr- j zavali ter je dosegel čudovito, transformacijo tekom preteklega; leta. On je humaniziral Ellis Island in priseljenci, ki prihajajo danes, so srečni, v primeri z j onimi, ki so prišli preo mopoče le, če bodo Amerikanci sami v takozvanem "topilnem Ion-en". če bodo pomagali v dražbi s tujci in drugih dežela kovati jeklo pristnega amerikanlzma. USTAŠKO GIBANJE V SEVERNEM EGIPTU Samo v Aleksandri j i je bilo usmr-čenih triindvajset oseb. — 1500 Beduinov prodira proti Ramlehn. Aleksandriia, Epript, 23. maja. Danes je bilo uradno objavljeno, ua je bilo pri nemirih v tem mestu triindvajset oseb mrtvih in 130 ranjenih. Koliko policistov je padlo, dosedaj še ni znano. Uradno poročilo se glasi: Nemire je povzročil prepir med Grki in domačini, ki je nastal iz nekega nepoznanega vzrn svoj oprijem na žcleznieo med Katovieem in Glei-witz. Vsake vrste pritisk se je porabilo. da se izsili predajo teh dveh važnih mest. Nobena živila niso smela prihajati v ta mesta, a ker so odredba ni izkazala kot uspešna, se jc včeraj odrezalo dobavo vode in električne -Te v Kato-vicah. ŠTRAJKUJOČI MAJNERJI ZAHTEVAJO PREISKAVO. Charleston, W. Ya., 22. maja. C. Kenev. predsednik majnerske-«ra okrožja šfev. 17 in James Ri-lve, predsednik državne delavske federacije, st:» se podala danes v Washington, kjer skušata pripraviti kongres do tepra, da bi nemudoma in temeljito preiskal razmere v Mingo premogarskem okraju. Kongres bo najbrže imenoval v to svrho poseben preiskovalni odbor. V Williamsonu in Mattawanu je vse mirno. Vladne čete dobivajo neprestano nova ojačenja in munieijo. PROTI ŠTRAJKARJEM V PORTLAND, ME. Portland, Me., 23. maja. — Vsi štrajkujoči mornarji so danes dobili povelje, nsj tekom 48 ur za-puste mesto, če se ne vrnejo na delo. Ce niti prvega niti drugega r,e bodo prostovoljno storili, jiil bodo šiloma iztirali. Ne odlašajte tko nameravate naročiti vozni listek iz stare domovina u Vaio družino, sorodnika ali prijatelja. Pišite te cene In droge potrebne oavodila ne najstarejše In eknie-oo slovensko bančno podjetje x TRUKUlBMM STATE BOK H 5*11"* ss* Ves & T. FAŠISTI SO ODLOČNO PROTI GIOUTTIJU VODITELJI FAŠISTOV SEDAJ IZJAVLJAJO. DA NE BODO OB-&TRUIRALI IN DA BODO POSVETILI SVOJE MOČI V POMOČ REŠITVI PROBLEMOV. Rim, Italija, 22. liiiija. — Benito Mussolini, načelnik fašistov in novoizvoljeni poslanec, je rekel v nekem pogovoru: — Izid volitev je bil s fašistovskega stališča popolnoma zadovoljiv. Postavili cmo sto kandidatov in petdeset teh je zmagonosno pri-iio iz volitev. Za enkrat še ne predstavljajo stranke, temveč le gibanje, ki pa že zavzema velikanske proporcije. Italijanskih fašist o vskih organizacij je sedaj nekako 1400 in te so razširjeue po celi Italiji. — Ljudi, ki so vpisani kot fašisti, je nad pol milijona in mi tiskamo ne-.kako petdeset tednikov. Po svojem uspehu pri volitvah morajo fašisti brez dvoma izpopolniti svojo organizacijo. Parlament, fašistovska skupina bo imela v par dnevih svoj sestanek v Milanu, da določi, kakšno stališče naj zavzame prdti ministrsivu Giolittija. Jaz pa si dovoljujem prerokovati vnaprej njih sklep ter izjaviti, da bo poraenjal ta sklep epo-zicijo proti sedanjemu ministrstvu, ne le iz političnih notranjih vzrokov, temveč tudi vsled razlogov, tikajočih se zunanje politike. Zunanja politika grofa Sforze je prispevala k min;, sklenjenem v Ra-pallu, h krvavim dnem na Reki. k žrtvovanju Crtegore, izpraznenju iValone ter masakrom v Gornji Šleziji. j — V svoji notranji politiki ima Giolitti proti sebi to. da je tr-Ipel zasedenje industrijalnih naprav od strani delavcev in da ni mo-'gel zopet uveljaviti avtoriteto države. — Fašistovska skupina ne bo zastopana pri otvorjenju zbornice vspričo navzočnosti kralja, ker je republikanskega prepričanja. — Naše obnašanje v poslanski zbornici bo korektno, kajti fašisti predstavljajo aristokracijo duševne akcije. (Ali ste že culi kaj takega! Največja fakinaža in frodrga a* Italiji, predstavlja "aristokracijo duševne akcije! To presega že vse meje!) Mi ne bomo provocirali nika-kih izgredov in se tudi ne bomo poslužili nepotrebnih prekinjeaj. — Dajali bomo dober vzgled discipline in reda, dostojanstva in dobre volje v namenu, da se reši bistvene probleme, ki mučijo narod in prelvsem ne bomo pozabili pohabljenih vojnih invalidov. — Fašisti pa zahtevajo enako obnašanje tudi od svojih nasprotnikov. Ce bodo socijalisti poskušali zadušiti naš glas ali ovirati naše parlamentarno delo, bomo takoj prenesli v poslansko zbornico naš sistem boja (to je požiganja in napadanja iz zasede) ter ne bomo prizanesli nikomur. Ce se socijalisti ne bodo poslužili nasilja ali ol>-štrukeije, je nekaj njih principov, katere bodo mogoče podpirali tudi fašisti, kot naprimer osemuro delo. postavno uveljavljeno ter revizija cele državne zakonodaje. Fašisti bi radi videli na Čelu države Salandro. ki sc je zavzemal za vojno. — Ker imamo v spominu veliko materijalno in moralno škodo, katero je trpel narod redi Nittija, bomo z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, nasprotovali vsakemu gibanju, da se zopet postavi — njega na čelo vlade. SESTANEK ZAVEZNIŠKIH MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV. Pariz, Francija, 23. maja. — V tukajšnih oficijclnih krogih se ne pričakuje, da se bo vršila konferenca med ministrskim predsednikom Briandom ter angleškim ministrskim predsednikom Lloyo George-om v Boulogne pred koncem tega tedna. To pa se bo zgodilo raditega, ker bo navzočnost Brianda potrebna pri sejah, senata, ki bodo sledile debati v poslanski zbornici glede zunanje politike francoske vlade. BOJI V ANGORI. Atene, Grško, 22. maja. — ''Elevtheros Tipos" poroča danes, da je izbruhrila v Angori glavnem stanu turške nacionalistične vlade, ustaja. Prišlo je do vročih bojev med vojtki in nacijonalisti. V boju je padel Nuri paša, brat bivšega turškega vojnega ministra, Euvcr paše. Dosedaj je bilo aretiranih veliko oseb, toda ustajc vseeno ni bilo mogoče za-treti. Na fronti v Mali Aziji je položaj neizprem?njen, kljub temu da pošljajo tja Grki neprestano no-ojačenja. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potom nafte banke izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj bo bile naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje ;iKr. poštni čekovni urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani. 300 kron____$2.90 1,000 kron ..,. $ 9.40 400 kron $3.90 5,000 kron ---- $47.00 500 krcn .... $4.95 10,000 kron .... $93.00 * ITALIJA ZN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na aadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka'1 ▼ Trato. 50 lir......$ 3.20 " 500 lir ...... $28.00 100 Kr ...... $ 6.00 1000 lir _____$56.00 300 lir ...... $17.40 ^ NEMŠKA AVSTRIJA: . Raipošilja na zadnje pošte in izplačuje "Adriatische Bank" aeDmuju. 1,000 nemško-avstrij skih kron $ 2.85 5,000 nemško-avstrijskih kron $ 13.0C 10,000 netnško-avstrijikih krop $ 20.00 60,000 nemiko-avstrijskih kron $120.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja bo večkrat nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Ml računamo po ceni istega dne ko nam poslani detiar dospe ▼ roko. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banks" in njenib podružnic imamo zajamčene izv an redno ugodne pogoje, ki bodo valike ko* risti zrn. one« ki se Se sli as bodo posluževali naše banke. Denar nam je poslati najb«Ij po Domestic Moosy order, ali pa po Hew York Bank Draft. Fmk Saksar State Bask %i mu* stmt, *«Y«k GLAS NARODA, 34. MAJA 1921 "GLAS NARODA" MLtVKNIAN DAILY) aovmo FIIBLO^GTooidpamt — ■ ~ _____- T INm* m* »mmlmamrn m§ Mm C«fXf«tlw> and A«mm »t Abova Officlara: M OtrtUnU 1i—i. IiumM of Manhattsa. N«w Ysr* city. N. V. -Otos Umndaf Hfcala wiM bmmmM —dali In praznikov. ■ i ■a MM« lata *«Ua asi m Za N«w York za cato tate tr« I« Cana«a MJD a m« MM njo Ca Ml lata IUI Za Imuaihu sa caU lato «7M u MM rUM_»a »al lata ~_mi I k A I NAHODA (Vcrtoa aT tka PmMi) . c. IMM »VI Mar ninu •na<«y« anM iMMifl __mahrnmwivOtm yartr »i—_ P«|M1 bras unTiMw ta MibMM m m tritUtMo. — naj aa bltaoroB po-imu po Momt Ordar. Frl aprai—M kn]K naročnikov proalmo. da M aaa tadl tmUtjo Mrtfllft« bmmbi. da hltraja najdamo naslovnika«_ • LASNARODA ■ >■«>■rnjo se«iaj organizirati v močno stranko, ko so dobili pri volitvah svoj** zastopstvo v narodnem parlamentu. Kot znano mora imeti vsaka politična stranka svoj program, če ne drugod, vsaj na papirju in ob času. ko je treba dajati volilcem vse mogoče obljube, na katere seveda pozneje nihče ne misli. Program j italijanskih fašistov je zelo enostaven, ker obsega le par točk. —j (jlavna med temi je odpor proti soeijalistom in takoj za tem pride uveljavljenje najboij blaznih imperialističnih sanj italijanskih sovi-; liistov, ki se ue zadovoljujejo z bogatini plenom, katerega so dobili v vojni, temveč hočejo razširiti polomljeni italijanski ekonomski in državni sistem na eelo vzhodno Evropo ter igrati vlogo nadvladarjev ter glavnih akcionarjev tam, kjer je skušala igrati isto vlogo tudi 1 okojna Avstro-Ogrskn. Razširjenje laškega inperijalizma preko eelega Balkana ter severne Afrike in proglašenje Sredozemskega morja za italijansko morje, je eilj teh prenapetežev. ki naj bi rajši glelali na to, da spravijo svojo lastno hišo v red ter rešijo narod velikanskih dav-ČLifa bremen, mesto d« mislijo na nadaijna zavojevanja. Nad vse komična je tudi izjava Mnssolinija glede obnašanja za-1 st opni kov njegove organizacije v bodočem državnem zboru. On pra-; \i. da bodo fašisti dostojni in da bodo radi sodelovali pri rešitvi nujnih problemov vsake vrste. — a le pod pogojeni, da bodo dali tudi socijalisti mir. Mussolini se je v svoji tiradi eelo povzpel do trditve, da predstavljajo člani njegove organizacije "aristokracijo duševne akcije"' in da ni bolj smotrenih, trezno-mislečih in plemenitih ljudi' na vsem svetu kot so fašisti. Vsemu ostalemu svetu in tudi Italija-' noin samim pa je znano, da obstojajo fašistovske organizacije iz —> ntjbolj obskurnih elemntov v deželi, iz nezrelih dijakov, kojih glave s * je napolnilo z vizijami o bodočem italijanskem imperiju, zakotnih | odvetnikov, ki nimajo nobene klijentele ter hočejo izrabiti politiko kol molzno »vravo. iz raznih zločincev ter enakih elementov v večjih l.tških mestih, ki najdejo v fašistovskih ofenzivah proti mirnim ljudem priliko za plenjenje in drugih sličnih elementov, kot so napri-' mer tržaški in goriški fakini. ki se vdinjajo vsakimi, ki jim plača po 1110 liro na dan ter jim obljubi nekaj dvomljive zabave na stroške' poštenih in mirnih ljudi. I To je Mussolinijeva aristokracija duševne akcije! Mussolini pravi, da bodo fašisti v parlamentu dostojni, če ne bodo cosijalisli pričeli razgrajati ter motiti postopanj. V takem slu-' čaju bodo fašisti ponesli tudi v poslansko zbornico sistem boja. ka-J terega ko se doaedaj poslužili izven zbornice. Ta sistem obstoja v požiganju, dinamitiranju. streljanju in ustrahovanju in fašisti se! bodo brez dvoma po.luzili tudi v zbornici teh sredstev. kajti več kot1 gotovo je, da socijalisti ne bodo le molčali in kimali. S tem pa bo tu-' di dan povod za nastop fašistov. I Znamenje velike politične nezrelosti in brezbrižnosti italijanskega naroda jet da se pusti terorizirati od sorazmerno majhne sku-, pine ljudi, ki ne predstavljajo nikake organske celote, temveč le, skupino puxtolovmkih in nezanesljivih elementov, ki morejo Italiji, prej škodovati kot pa koristiti. Volitve v Sloveniji. V konstituanti se bije huda ustavna borba, (ire za to. ali se — sprejme centralistična ali avtonomistična ustava, ko+ temelj, na ka-t»»rem se zgradi in uredi v*a zakonodaja vse gospodarsko, soeijalno in kulturno življenje v državi; gre za to, ali bo nesposobna centralistična uprava popolnoma ubila 111 ugonobila samostojni gospodarski in kulturni razmah sedanjih pokrajin, ali se bo s centralistično usta-j vo odvzela Sloveniji vsaka možnost zakonite obrambe svojih gospo-1 darskih in kulturnih interesov ali pa bo Slovenija v življenjskih —J vprašanjih svojega prebivalstva v okviru državne zakonodaje sama; mogla odločevati. Od vseh slovenskih strank sta se z vso silo angažirali v tem boju si«mo dve stranki: Reakeijoiiarna. lažidemokratska. policajdeino-j ki at ska stranka s samostojnim priveskom za centralizem. Slovenska ljudska stranka pi? z vso odločnostjo za avtonomistično ureditev dr zave, za avtonomijo nerazdeljene, nerazkosane Slovenije. Poslanci 1 Jugoslovanskega kluba vztrajno, dosledno in junaško sučejo uma 1 svetle meče za avtonomistični ustavni program Slovenske in Hrvatske ljudske stranke, demokratski poslanci in od vlade kupljeni privesek z nazivom "Samostojna kmetijska straiikn** pa na življenje in smrt zagovarjajo centralistično ustavo. Ni jih prav nič sram, da so člani korupcijske vlade, k! je 11a račun davkoplačevalcev kupila turške age in bege za 2").") milijnuor dl arjev, da podpirajo to vlado in, bodo glasovali za centralistično ustavo. i Medtem ko se vrši ta gigantska borba med Jugoslovanskim klubom in vladnimi centralist!, stoje drage slovenske stranke ob strani. Socijalisti igrajo dvoumno vlogo ir zagovarjajo v s-vijem organu centralist a Anton Kristana, Kristan in dr. Konu izdajata socijali-; stične gospodarske organizacije polieajaemokratskim bankokratoih, j' soeijnlistična stranka pa k temu molči, kakor bi imela zavezana usta : Komunisti pa niti sami sobe niso znali dovolj krepko braniti v borbi j proti polieajdemokratski "obznani*', morda pod utisom. da je ruska, boljševisk avlada zatajila v agrarnem vprašanju komunistični pro-j gram. !' Je ljudstvo za avtonomijo ali centralizem, bodo pokazale občin-j ske volitve. Ve« notranji in znnanji sve«t z veliko napetostjo pričaku-J: je rezultata občinskih volitev y Sloveniji, ker bo po njem sodil, ali^ je res velikanska večina slovenskega naroda za avtonomijo ali ne. —.1 Le tedaj, ako bo videl, da je izrazita voditeljica in nositeljica borbe, za avtonomijo sijajno zmagala, bo uvidel, da je slovensko ljudstvo! res za avtonomijo. i Občine v Sloveniji so bile dosedaj avtonomistična tvorba, tista : un louomiiitična celica, na podlagi katere se je razvila avtonomija — - ... dežel. Od 48. leta naprej se je narodni pokret iu borba Slovencev proti nemškemu centralizmu na Dunaju upiral ua obeinsko avtonomijo, ki je služila ljudstvu hkrati kot velika moralna opora v borbi za njegovo narodno, gospodarsko in kuiturno svobodo. V neštetih1 izjavah občin se je zrcalila volja slovenskega ljudstva. Tudi občinski svet v Ljubljani neštetokrat dajal take izjave in jih je svet — smatral za tolmača vse slovenske inteligence. Danes paT ko gre z borbo za avtonomistično ustavo tudi za obeinsko avtonomijo, nazadnjaška večina v ljubljanskem občinskem svetu izjavlja, da občiua ni kompetentna za izjavo, ali naj se naša država imenuje Jugoslavija ali Kraljestvo SHS. S tem je zestopstvo policajdcmokratske stranke v občinskem svetu, še predno se je vprašanje avtonomije v konstitu-anti rešilo, sramotno izdalo občinsko avtonomijo in si samo in prostovoljno vzelo kompetenco. ki so jo prej izvajale občine v Sloveniji iti jim te pravice do političnih izjav tudi nihče ni kratil. Če bi zmagala centralistična načela policajdemokratske stranke, potem bi šla po vodi tudi avtonomija občin in slovenske občine bi s policajdemo-kratskim nasilstvom vladali in vodili od države nastavljeni pisarji; župani, najponosnejši in • zgodovinski predstavitelji našega naroda, te zadnje in dične priče moči. samozavesti in kuUurne višine slovenskega naroda v njegovi preteklosti, bi postali vladni mameluki in eksekutorji v občinah. Pod diktatorstvom bankokracije ječi dane* cela država in A*si stanovi: trgovec, obrtnik, kmet. delavec, uradnik. Ta bankokracija združuje in zbira v svoje roke ves kapital in sc brezvestno v svojo korist igra z ljudstvom in državo. Vso carinsko in trgovinsko, izvozno in uvozno politiko uravnava zgolj po svojih interesih. S svojim velekapitalom nakupuje posredno ali neposredno vse najvažnejše potrebščine za industrijo in obrt, kopiči blago in potem odpira in zapira meje za uvoz in izvoz, kakor kaže konjunktura za njen veleka-pital. draginja pa vsled tega raste, namesto da bi padla. To čuti sle-hrn človek na svoji koži. s tem f=e pa uničujejo tudi solidni trgovci in otrtniki, ki jim v tolažbo in slepilo bankokratski vladni mogotci mečejo drobtinice. Ta bankokracija ima torej na vesti vso nestadnost v trgovini, ki ubija rednega trgovca in obrtnika, ima na vesti rastočo draginjo ki v drugih državah pada. ima na vesti dejstvo, da se vredost našega denarja ne more dvigniti, kakor bi se lahko in nosi vsled tega odgovornost za socijalue posledice, ki jih hoče odpraviti s policajde-mokratskimi obznanami. Dokler se ta moč banke kracije ne zruši, — ii< bo boljše, ne bo reda, ne zadovoljnosti. Zato je dolžnost vsakega poštenega državljana, da v zadnji občini stre vlado bankokracije in pomete z vsemi, ki jo podpirajo. "Slovenec" Dopisi Pittsburgh, Pa. j Cenjeno uredništvo: Prosim, natisnite ta moj dopis; v našem priljubljenem listu Glas! Naroda. Vnaprej pa vam povem,! da bo dolg, zato vas prosim opro-l ščenja /a nadlegovanje. Skoro prisiljen sem napisati te. vrste, ker sem čital v vašem eenjJ listu dopis iz Pittsburgha. Neki član Kranjsko - Slovenskega Doma v Pittsburgh« se je odločil o-J pisati letno sejo KSD. Vse mu je prišlo na misel, ali prava pa še re. llvali nadepolno resolucijo g. Antona Zbašnika, katera resolucija pa nima prav nikakega pomena, ker v njej je omenjeno samo. kdo bo gospodaril K. S. Domu. a ne pove. kako se bo gospodarlo. — Enakopravnost — to je glavna struna resolucije, a ne, kako bi se dalo boljše ugoditi dobrim članom K.S. Doma. | Za take malenkosti se ne zme-, ni gosppda z resolucijami. Tudi, napredna strnil v Pittsburgliu se nič ne domisli, kako bi se članom zamoglo bolj? ugoditi. Z enako-J pravnostjo hočejo vsem poplačati za naklonjenost K. S. Domu. Za.i obstanek in boljšo bodočnost K. S. Doma in v korist članov je moje mnenje, da bi se na prihodnji glavni seji K. S. D. ukrenilo, ka-j ko hitro bi naraslo kaj premoženja. da bi se po možnosti dalo tu-| di podporo v slučaju uesreče in bolezni dobro stoječim članom K. S D. Tako bi vsak član raje podpiral K. S. D., ker bi vedel, da bo K. S. D. tudi njega podpiral. V tem smislu se je govorilo že v začetku, ko se je pričelo graditi to stavbo. Kaj pa je vaše mnenje ; Gospoda z resolucijami! Clan-dopisnikar pravi, da prile omenjena resolucija na glasovanje na, junijski seji K. S. D. Ne bo je. ne, fant! Zakaj ne. povem pozneje. Veseli se nadalje ta na napredni strani, češ. da je Zvonko Novak pogorele. Jaz pa pravim, da ni samo Zvonko pogorel, ampak so pogoreli vsi sklada-, tel ji raznih resolucij z resoluei- , jami vred. Dopisnikar pravi, kako hrepeni Zvonko Novak po časti, in dobrem zaslužku. Jaz pa pravim, da gospod Novak, gospod — Zbašnik in pospod Skender so vsi enaki, ker vsi enako hrepene po tem. Ako pa je treba narediti kaj koristnega za to ali ono društvo, pa tako ni za pridobiti ne časti in ne zaslužka, zato ni o naši napredni gospodi tedaj tudi ne duha ne sluha. Nadalje dopisnik narekuje, klo more biti izvoljen v odbor K. S. D O. gorje! Ali to n! omenjeno v g. Zbaanikovi resoluciji. Jaz pravim, da ni treba tugovati za pozabljenim, resolucija je pa itak mrtva. Vprašam nadalje tudi noše napredno gospodo. kje je bila takrat, ko so prvi začetniki K. S. D. nedeljo za nedeljo hodili po premogarskih na* sclbinah, — trije pod enim dežnikom, kar sem jaz sam doživel. Ali takrat je gospoda mislila, da iz vsega tega ne bo nič. Časti m zaslužka pa seveda Se manj. Ko se je.pa nekaj skovalo,, so.pa ne- j kateri kupili delnice, misleč, da jsc bo dalo nekaj izmolzti. Ko pa i tega ni bilo. so delnice prodali. — Vse, s čemur so koristili S. K. I). !je bilo to, da sc se prepirali, kako jnaj se imenuje nova stavba. — Danes pa. ko je stavba dograjena in izplačana, pa hočejo .ti 'gospodje narekovati, kako naj se gospodarit Zakaj se ne bi bili takrat tako potegovali za gospodar-jstvo, ko so odborniki brezplačno delali 3 — 4 leta. a delničarji pa n&akih obresti dobivali od svojega vloženega deuarjaf Toda fantje so na vse to že pozabili. Danes se samo pulijo, kdo bo zasedel pri K. S. D. to ali 0110 mesto, kjer b; bilo zraven tudi nekaj časti in j zaslužka. Danes se že lahko plača odbornikom, kar je prigospodaril odbor. Za to se je v prvi vrsti zahvaliti dobrim podpornim in na-iklonjenim članom K. S. D., a ne ( skladateljem brezmiselnih resolucij. Fantje, le složno in pametno naprej! A ne z rušenjem, kar so trpini - delavci zgradili! Gospo-Jda, zanimajte se raje za svoje — službe in ustvarjajte novih strank, da se trpini - delavci gledajo kot pes in mačka in to vse na ljubo onim ki žive od njih. — Mesto da bi jim bili hvaležni, pa j samo gledajo, kako bodo čim bolj uatlačili svojo malho, j Kar se tiče zrdnje seje K. S. 1). ni bilo tako, kot so se nekateri izrazili v časopisih. Govoril je vsak, (kdor je hotel. Govorilo se je še preveč, a malo ukrenilo. Predlagano je bilo, da se izplača vse delnice delničarjem K. S. D. in sicer za to, da se posodi denar iz banke. Nobenemu ni prišlo na misel, kake posledice bi to imelo. Sedaj dobivajo 5 odstotkov obresti, a banke bi pa plačale šest procentov 1 Sedaj je en dclg izplačan, pa je treba takoj drugega narediti, to je menda mnenje onih. ki ne vedo. kako težavno je bilo spraviti skupaj potrebo ?voto. Sedaj je še devetdeset delničarjev K. S. D. od katerih so nekateri že v hladnem grobu. Zdravje so izgubili pri gradnji K. S. D. V spomin njihovega dobrega dela se ponovi 3. maja služba božja v slovenski cerkvi v Pittsburgliu, Pa. Ta dan se praznuje tudi obletnica otvoritve K. S. D. Letos pa se ne bo praznovala obletnica na omenjeni dan iz tega razloga, ker praznuje slovensko pevsko društvo Prešeren svojo desetletnico, in sicer v nedeljo dne 29. maja. Ob tej priliki se vrši tudi piknik in pevski koncert. Odbor K. S. D. bo skrbel, da se vrši proslava cbletniee Doma ob prvi ugodi priliki, kar bo naznanjeno v listu Glas Naroda. Opozarjam delničarje na ta dopis, da ga prečitajo in še druge opozore nanj ker je velikega pomena za K. S. D. Torej je dolžnost vsakega delničarja in dobrega: člana, da se vdeleži glavne seje K. S. D. prvo nedeljo v mesecu juniju 1921. — Kakor je znano, je bila zadnja letna seja tako burna, da ni bilo* mogoče priti do nikakega zaključj ka. Bilo je toliko predlogov in — j protipredlogov, resolucij - in pri-. Peter Zgaga Sedaj je spomlad, sedaj se ptiči ženijo. Cikaški tički so šli v Johnstown po nevesto. Balo se prtmufali devetnajstega maja. Oni. ki so nevesto vzredili in vzgojili, so kleli. Kaj se hoee, pri vsaki poroki je tako. Medeni tedni bodo sladki; I40 medenih tednih ravs in kavs. Slovenci smo pa res dobrodušni ljudje. Delimo se v stranke in strančice ter smo najraznovrst-uejšega verskfga in političnega prepričanja. Med nami je tudi krog sedemsto socijalistov. (Ta statistika je povzeta po uradnem glasilu slovenske socijalistične stranke v Ameriki.) Ker je stranka slaba, ji je treba pomagati na noge. Začelo se je zbirati za jugoslovansko republiko in je nabralo šestdesettisoč (Šolarjev. Iz vseh virov j? prihajal denar: od katoliških mož, oel naprednjakov in nazadnjakov, od revežev in kapitalistov (v Ameriki je slovenskih kapitalistov sicer malo, pa so veliko dali* in tudi kak scol-jalist iz sedemstotih je dal kak sold. Jugoslovanske republike sicer nismo dobili, toda to je stranska stvar. Saj tudi ljudje, ki so dali Troštu denar, nimajo niti delnic niti dividend. Na to se ne gleda. Poglavitno je, da je bisaga polna, j Kam torej z nabranim denarjem?-Najprej 11a k-inclijo, potem pa pet šribarjev. Sribarji niso mogli vsesa pognati. Kam torej ? Blago v stari kraj! Nakupili so kambrika. toda slovenska dekleta rajši v svili hodijo. Tudi to ni držalo. V; blagajni pa je še vedno štirideset tisoč dolarjev. Tri odposlance so poslali v stari kraj. dobro založene s hudobnim mamonom. Tam soj kupili za težk? tisočake tiskarno j ir list, ki ima manj naročnikov! kot Zakrajškcv "Glasnik Pres. Srca Jezusovega". Kljub temu, da so bili v zapravljanju nedosegljivi 111 nedosežni mojstri, je ostal še vedno tavžent \ kasi. Kam žnjim ? Proletareu ga dajmo. Proletareu. ki objavlja tako krasne članke o biologiji, evoluciji. Einsteinovi teoriji, metafiziki, hiperproelukci-j; in podobnih stvareh, katere slovenski majner z veseljem požira. * , * Podpora je bila na ta način raz-' deljena v dobre namene, ln vprašanje slovenske republike je re-; seno. * o * Glasu Naroda očitajo, da nii hotel priobčiti Novakovih oglasov. Naloga vsakega poštenega listaj je ščititi svoje naročnike pred! sleparskimi aj/enti in oglasi. Dobre oglas,- list oglaša, slabe pa meče v koš, oziroma jih objavi s potrebnimi komentarji. • » * SDPZ ni Glasu Naroda danes, z izjemo denarja, ki mu ga dolguje, ne pet ne rest. M. m Zanimivo jo pa. da Proletarec pred leti ni hotel objaviti nad sedemdeset oglasov, protestov in pozivov od strani društev. SDPZ, katere glasilo je bil. j • • * Ako bodo še zanaprej prevladovale take razmere, je boljše, da se slovenske podporne zveze in jednote nikdar ne združijo. • • Skupna organizacija bi bila nebogljeno dete, izpostavljeno izrabljanju in palici prefriganega očima, katerega poglavitni cilj je spraviti svoje protežirance k jaslim. • . • Glas Naroda, bo vedno zastopal to stališče, ( e vam dosedanje bridke izkušnje ne zaležejo, boste imeli ponovno priliko prepričati se, da beseda Glasa Naroda še vedno precej več zaleže med ameriškimi Slovenci kot pa vaša sve-tchlinska zavijanja in vaši diktatorski odloki. tožb in še sam ne vem česa še vse. da je šlo večinoma vse v koš. — Prvo nedeljo meseca junija se bo pa vršila povsem drugačna seja. Volilo se bo nov odbor, ki bo delal za koristi K. S. D. Torej ni treba nobenemu po nepotrebnem brusiti jezika, še manj. pa kričati iugnHlmmttska Ustanovljena L 1898 SatuL llriUtota Inkoroorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. (Karal aAsrn&l: Meds^dnlk: BUDOLT PEBDAN, 833 E. 185tU St-, Cleveland O Podpredsednik: LOUIS BAXANT. Bos. 10«, kearl Avenae, Loralu, O Tajnik: JOSEPH PISHLEzt, Ely. Mine. Blagajnik: GEO. L B&OZJCH, Ely, Minn. Blagajn'k neizplačanih anrtnln: JOHK MOVERN, 924 N 2nd Ire-j W. Drluth, Mi««. _ Trtorml Dr. JOS. t. G&AHEK. 843 H. Ohio St, N. fc, Pittsburgh, Pa. NmmrI tdbw: MAX KEKŽlSNIK, Box 872, Rock Spring«, Wvo. MOHOR MLADIČ. 2603 So. L«wcdale Are, Chicago, IU. JUAKK SKRABEC, 4822 Washington St.. Denver. Goto. Porotni o^boe * LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. Mtcn. GREGOR J. PORENTA, Box 178, Blaei Diamond, Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clsir A ve., Cleveland, O. __Zdndefabl odbor: VALENTIN PIRC, 819 Meadow Ave., RocKdale, Joilet, 111. PAULINE ERMENC, P39 — 3rd Street, La Salle, lit JOSIP STEKLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CEL ARC, 70« Market Street, Waukegsn, IU. - Jednotlno uradno glasilo: ,'GLAS NARODA". f=i—■■ t t * Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor trrfl denarne poSUja-tvo naj §e pošiljajo na glavnesra tajnika. Vse pritožbe naj se itofllja na predsednika porotnega odbora. PruSnje za upre Jem novic ^ članor in botnlSka spričevala naj se pošilji na vrtiovneKa zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jedncta se priporoča vsem Jugoslovanom n obilen pristop. Kdor želi postati član tc or^nlzrcljc, naj se sglasl tajniku bljlinega tlruWva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druiter se pa obrnite na gL tajnika. Novo druStvo se lahka vstanovi s §. Sani ali ^»nir-nmi ;ir, prihajati z resolucijami na dan. i Deluiearji X. S. I>. Še enkrat vas prosim, da se vdeležite polno-številno te važne seje prvo nedeljo I v juniju 1921. Oni pa. ki mu je nemogoče priti, je prožen, da pismenim potom pove svoje mnenje. — Tajnik K. S. D. ne more vsakega I obvestiti, ker nima naslovov od i vseh delničarjev. Pozdravljam vse dobre člane K S. Doma iu kličem na veselo svidenje dne junija v Domu. — Vam pa. gosp. urednik, želim veliko naročnikov za Glas Naroda, pitt sburškemu bisagarju pa _ prazen žakclj. Frank Gerlovič. predsednik K. S. Doma. Girard, Ohio. Delavski položaj v tukajšnji oki.-lipi je jako klavem. Povečini vse st«.ji. Železna industrija ski ' raj nič ne obratuje. V Girardu je pričela Tj,,. Ohio Leather Works J delati s polno paro, tako da se že zasluži par grošev, da je za ka-š-..1 ,se«veda ne ostane nam nič. "V Girardu se je (»snovalo pevsko društvo p nil tremi meseci, j Društvo ima ime ''Ljubljanski j Vrt", ki je tudi pristopilo v Jnjro-| slovansko Pevsko Zvezo. "Ljub-; ijunski Vrt" hoče im^tj svoj kon-' eert na Spominski dan :i0. mhja.: j Pričete!; koneerta ob 2 '{0 p<>pol.; j dne v Slovenskem Domu na Stop] 14 v Girardu. Vabimo vsa bratska hrvatska, srbska in slovenska podporna, kulturna in druga tii u-J štva, da nas posebijo ta dan. j •Stvar bo toliko leptia, ker bosta j sodelovala tudi iz You n ust own a. j Ohio, hrvatsko društvo "Stros»-j maver*' in srbsko "Vojvoda Put-' nik \ Kot se čuje. bodo nas tudi! posedli elevelandski pevci. Zato.' rojaki, ne zamudite lepe prilike. Culi boste pesmi. pe-;i?i slovanske! matere. Torej, bratje Slovenci,' Hrvati in Srbi. kakor tudi Jn*ro-j j slovanske, vsi v Girard dne j j maja! Svirala lx> tudi izvrstna! godba. poje "Slovenac i Hrvat". 4. Slovensko pevsko društvo "Ljubljanski Vrt" j>oje "Jugoslovansko ". 5. "Strossmaver" poje "Zrinjski". G. " Ljubi j«uiski Vrt" poje "Pod oknom". 7. "Strossmaver"' poji- •'Dalmacijo". S. •• Ljubijajiski Vrt" poje "Večer na morju" in "Eno de-vo"\ "Ljubljanski Vrt" poje " Morje Adrijansko ". Natančen program bo objavljen na posebuili letakih. Frank Kramar. Barberton, Ohio. Delavske razmere -no skrajno pod ničlo. H n a tukajšnjih tovarn je vshuiovila nekak klub, ka,t'--rega namen je, pečati sc z Bjln. -baliom. Vsak delavec, tu a»i]x»sleut mora prispevati .$1.50 na tri mesece Kdor se prothi temu, je ouščeii <>d d«-la. Zopt-i druga je j ua/nanila 10'f znižanje plače. Zlata obljuba republikanska partije hiti na dan ter iplačuje našo lojalnost milo za drago. 1 Dne 2JL maja se vrši v naši na-jselbijii vseslovaški sokolsici «let. Na ta d.ui s> povabljena tudi sl.»-venska društva, da se vdeleže korakanja. nie<| temi tudi Slov. sani. društvo "Domovina". Bratje, j vdeležite s«1 vsi do zadnjega. Zbi-[ rališ-e o1'* pol eni nri popol'lnc v I lastni dvorani. Članstvo je iz-1 kazalo do danes še vedno iu po-jvsod. kadar je šlo za kako skupno isri"ar, posebno /.ato. ker se v>a |sla\niost in zborovanja slovaškega sokolstva vrše v dvorani Slov. iiiostojnega društva "Domovina". ! Zal eni vin/- sokolske vaje pri Stuver 15roa. prinlajalni, zvečer je pa banket. Frank Poje, tajnik društva "Domovina". Lahko je strgati bankovec za ten dolar, a težko popraviti jra. i Moč ne ustvarjii vedno pravi-icc, a pouava U ustvarja denar. Doktor B F MULLIN 411 Fourth Ave j Pittsburgh, Pa. In najboljši ] Oohtor Specialist za Slovence. Ima 10 let izknSnje v zdr.rljeojo mo- i škib bolezni. Zdravi Tse moške bolezni uspekio in Mtro. K n jecn prfliajaj o Slovenci od blizu bi daleč, da Jih nora. Ti. Ce ste tudi TI boJui, Kite k nje-ma, sa Vas bn najbolje odriva Pazite, da prid > mM prav! naslov. GLAS NARODA, 24. MAJA 1921 Arabela. Roman. Spisala Pavlina Fajkova, i * (Nadaljevanje.) VIII. Od« le j naprej niata se več Arabci« m .profesor Walter Waklek izogibala. Kadar je bil ta na vrta, naneslo m* j*» v>elej, da je i»ila tudi AntiieJa ondi. Oba sta se pa h«»te!a izogibati, ali iu*ka skrivna raot, ki je ttvir&lu iz sonxlnoMti njunega značaja, je »iponila t-nega U z daleka |»«zdravil in nicer nekoliko vljud-veje, kakor je bila njegova uava da. O j«« prisH v njeno bližino i« j^ govoril 2 njo nekoliko navad mit t>«—ed, upiral** so se nj^ove o«*i tako strogo vanjo, kakor bi jc liotele prebosti. Arabelni fxlzdrav bil vselej hladen: z neintraš-* j i vini i z. razo m v očeh se je vstavljala njeiroveuiu ostremu pogledu. Ko >ta si tako neprijazno stala iiaspniti, bila sfa podobna hutli-nia sovražnikoma, ki jedva pričakujeta. da ne napadeta. ' l-jni i Walter", začne nekega 'iuf d.»ktor Walcl k proti svojemu ^iiin. "kdaj pa ni'sl»š odpotovati? Pvoj dopust se je predvčerajšnjim zai t i. Nekaj dtiiurja sem ti /• /a Ta namen pripravil; dve sto K"kJina.rjev dt»bi>, takoj h seboj." Kaj nimate v«*č denarja pri niki?" «*ivrno profesor s4abe volje. Nimam " odgovori oče v skrbeli. Zid Karpeles mi noč d ali pa ne more izplačati še ed«*n del po-so ji-iif^a um kapitala, kakor mi je prej obetal, Moram se tedaj zadovoljiti n tem, kar mi je zdaj rzro-ru. Tmla ti ne boš zavoljo njega trpel pomanjkanj*", nadaljuje z važnostjo. "Ako mi Karpeles v dveh meiMeife ne fMtplače ropat nekaj dolga, bom začel p»»stavno postopati ž njim." "Ne storite tega", prne»i sin kakor prestrašen; *'le zavoljo njegove rodbine ne." Kaj brifra uiene njegove rod-bina! odvrne starec s povzdig-njenim glasom. *'M<»ja potrpežljivost in človekoljubno^ ima tudi svoje meje. Ti mora« iti na I>unaj in moraš tam tudi živeti. Karpeles ima tedaj plačati ali z lepim ali s budim." 'Ako vam, očt, ne bo mogoče i>e nekaj denarja poslati mi na I>uuaj, bom si pa drugače pomu-gaL Kupoval ne bom namreč v tem ]>o| letu toliko drajjoeenih knjii; in t*-daj upata z dvema sto goldinarjema, ki mi jih boste dali n seboj, in pa s svojo plačo med tem izhajati. Ako bi pa res ne nio-IfH, povrnem se pa prod časom domu", n*zlaga profesor a hitrim, toda bolj tihim glasom, a medtem išče hlastno n«»kaj med knjigami. "Da da, vrni *» nazaj, prej kot moreš, Walter", pn.si z /jir«sim in veselim licem mati, ki je ves z žaiovtauui i*brazoni poaluAaLa ta dv»»(fovor. 4'Kakor misli*, Wartter'', pri stavi »Ne iznenadjen. Zmlelo i*- mu je neverjetno, »la se sin. ki je eelo l»*»o težko ."-hkal dopirwta. zdaj vede na«Hikrat, kakor da tta ta nič lie ve*teli. "Kdaj misliš tedaj oditi. Walter?" ""gla^i se zopet mati, to»la zlen večji zaboj za tvoje knjige obetala mi je po*odit*i Kar-|H*leNovka. kajti naši zaboji so premajhni, da bi v ene^a spravili \ te kujijee" Lu pri teh bosedali poka/e na veliko kopico klljig, ki so na tleh v največjem neredu ležale, "tVimi Iti nadlegovati drajre ljudi?" »nlvrne neprijazno profesor 4 * ( V so naši zaboji premajhni, da bi v enega djali vse knjige, v/a Bi eni pa dva zaboja s seboj, ali pa nekaj knjig doma puntam." "Kakor te je volja. Walter", tolaži ga mati bojazljivo. "Pa samo ne huduj se; jeza bi ti škodila. Tedaj, kdaj o&potujes?" popraša ona še enkrat in vzdrlmc. "Ali me že ne morete več v hiši trpeti, ker me silite, da bi Šel?" odgovori profesor kakor v šali, a njegovo Liee je videti holj upadlo, njegov pogled bolj raztresen. — 44Jutri odpotujem", reče potem s čemerno odločnostjo; "jutri a prvim vlakom; tedaj ob pol šestih." — Rekži pa si vratne neko knjigo, dene kapico na glavo in gre na vrt. Ko am odide, pogledujeta *e nemo nekaj časa oče in mati. j —i "Kaj ima najin sin, FabijanI" pretrga žena tihoto in glas se jej trese same nemirnosti. "On je od dne do dne bolj zmeden." Ravno sem hotel tudi tebe vprašati", odgovori doktor v skrbeh in gleda skozi okno za sinom, ki je baš studil na vrt. "Pa ne, da bi se mu začelo — ?!" poprašuje Waldekov-ka. kažeta s prsrfom na čelo, z groznim strahom v očeh, kakor da bi hotela reči., da bi se mu ne ?ačelo nu*ati. Ali zadnje besede le more izgovoriti in z »plače. "Čemu se vdajaš tako bedastim uialktt?" pokara jo doktor nevo-jen. A skrb, ki se mu bere pri em z lira, o vaj a, da vznemirjuje tudi njega Isti strah. Medtem pa je hodil profesor po vrtu. Ali on ni gledal kakor navadno v knjigo, če jo je imel tudi nip rt o. temveč s čudnim nestrp-l jen je m išče nekaj po vrtu. Nenadoma pa se obrne, kakor da bi se bil premislil, ter so napoti proti kolibici, kjer je bila navadno A-cabela. Tarn še ni bil on nikdar. Zatorej je Arabelina začudenost tem večja, ko vidi nenadoma profesorja pred seboj. A rahel a sedi v elegantnem naslonjaču, spletenem iz španskega irstja. imajoča preti seboj na mra-inomati miziei ieliko o se silora« hitro stisnila, kakor pri: človeku, ki premaguje kakšno bolest. Tudi profesorjevo liee, ki jej bilo za trenotek po«talo jataio, se /atemni. Videč njeno hitro izpre-membo, pa reče kratko: , "Kakor vidim, motil sem vas pri Črtanju. TTotel sem se le mimo-j grisle od vas posloviti, ker jutri odpotujem." Ko bi bil profesor, izgovorivši te besede, pogledal Aralbeli v o-J braz, videl bi bil na njem neko izpremembo. Kakor blisk, ki ne-J pri jetno ras« vet i temno, v oblake zavito n<»bo, tako je na Arabeli-j nem osornem liou hitro spreietela rdeeieaa bledobo. To pa je trajalo samo trenotek, in potem za do bi njeno lice zopet prejšnji izraz. "Ali je potreba, da se od mene poslavljate?" odgovori z navadnim maločutnlm na^lat^om. "Prijateljstva ita$k ni bilo nikdar med nama." "Res ni na bilo", < ni vrne profesor mračno; "ali od najinega zadnjega popavura pr»*ri -' s'a vi Ara bela z zamolklim gla-' som Hoče s«' namreč p»kazat;' tmlo proti njegovim besedam, a' pri tem jo nekaj olthaja. da ji bije srec hitreje, jrla« pa zastaja v prrluj da ne more mirno govoriti. "Clo-1 vek naj se vda svoji usodi", na-j daljuje deklica, "in aadovoljnoBt' sta ne bo zapustila. Kdor pa je' zadovoljen, ta je tudi srečen." * J "Slutim, da si hočete vi po tem potu pridobivati svojo srečo", odgovori resno profesor. "Vprašanje je samo, ali je ta pot tudi najboljša. Je-li namreč taka sreča tudi stanovitna?!" "Kako neverjetno mlado je še vaše mišljenje pri vsej vaši resnosti in duševni zrelosti", odgovori Arabela z resnobnostjo, ki je njenim letom čisto nenavadna. "Ali vas še ni izučilo življenje, da se mora človek boriti x bolestjo. da jo odžene, ali ne sme je zaklepati v sebi in gojiti jo?" Pri teh beaedaii oblije jo rahla rdečica. Cutila je, da je bilo ne-primerno njega poučevati. Povzdignila je oži, da vidi, kako jo najbrže on posmehoval no ogledu- je ; ali zmedena jih hitro povem. Kakor zamaknjen je poslušal profesor njene besede. Bile so prve, ki so se mu bolj prijazno glasile. Njegovo oko je občodovaje zrlo v njen obraz, kakor da se hoče prepričati, ali more res to belo, gladko dekliško čelo gojiti tako globoke misli. Arabela »e sramuje, da je pri njegovem pogledu povesila oči. Hoteč poravnati svojo slabost in pokazati mu, da se njega nič, prav nič ne boji, upre se enkrat vanj svoje mirno, čisto oko. In ta pogled je bil njun prvi, globoki, uso-depolni pogled. V resnici se nahaja neki vpliv duše na dušo; neka omamljenost, neki čut večne združenostri 'biva že v prvem pogledu dvojih oči. To sta tudi obadva čuitila in oba-^ dva sta se prestrašila. Dolga ti-i hota je nastala potem. ' "Vi čitate Biblijo?" reče naenkrat profesor z negc+ovam glasom] kakor da bi se ravno iz spanja prebudil. "Ali ste tako vneti za! I&vojo vero!" j "Da, sem!" je bil odločen Ara-belin odgovor, in blcdejsa kot navadno se ona zravna, položi vsi kakor v potrjen je roko na odprto knjigo, rekoč: "Vsakega značaj-nega človeka sveta dokžuost je, gojiti in spoštovati vero, v katero so verovali njegovi predniki." "In ko bi ta vera ne bila prava?" popraša jo profesor kakor, prestrašen in vidi se mu, da se že vnaprej boji, da bi mu ne bil po godu Arabelm odgovor. "Vsak človek misli, da je le ona vera prava, v kateri je rojen", odgovori ponosno Arabela; iu ga ueuNtrašljivo pogleda. "Vi gotovo tako o svoji veri sodite, jaz pa ravno tako o svoji. Le enega iu istega Boga pa molita naju obeh veri, če sta si tudi v drugam jako različni. Toda pustiva to", dostavi šiloma in obrne od njega svoj pogled. "Vi ne boste mene na svojo vero izpreobmili. meni.I pa je zadnja mwel, da bi vas jaz pridobila za svojo. — Ako pa ju-!tri odpotujete, kakor pravite, po-j tem pa — srečen pot!" Izgovo-.rivši pripravlja se na odhod. Profesor nrčesa ne odgovori. |Kakor uničen se odmakne nekoliko od kolibinega vhoda, da pusti lArabelo mimo, ter se ji ueuio iu zmedeno po kloni. Drugo jutro za rana, ko so v I vili še bili vsi v postelji, pripravi se profesor na odhod. Najprej se poslovi ixi starišev, a prišedši k vozu, ki je že čakal naaij, da ga I odpelje na kolodvor, se domisli naenkrat nečesa ter se takoj vmej j in napoti proti vrtu. A na vrt vendar ni šel; temveč pred vrtni-1 mi vrati se vstavi ter pogleda na' ono okno prvega nadstropja, kjer je vedel, da je Arabelina spalnica. Ozrevši se na okno, pa močno |Zardi. Med bogatimi dauiaščen-skimi preprogami zapazi njejrovo! .bistro oko nekaj belega. Profesor iHJVzdi^ue hitro kftbuk v pozdrav I in kakor da bi ifa čula Arabela skozi odprto okno. zakliče ji: Z Bogom! A potem sprebledi in preplašen se liitro obrne ter zopet izgine. (Dalje prihodnjič.) V zadnjem trenutku preprečen napad. V Bel irrad je dospela vej»t. da 60 nameravale razbojniške tolpe te dni ujeti generala Draga Dimi-t rije vira. komandanta celokupne žandarmerije in generala Živoji-na Laziča, iefa javne sigurnosti. Oba sta odpotovala v Črnogroro na inšpekcijsko potovanje ter sel hotela po isti poti vrniti nazaj. —j lV zadnjem trenutku pa je dobi! I komandant divizije na Cetinju. general Miloš Mihajlovie zaneslji- |Vo poročilo, da hočejo dobro organizirane razbojniške tolpe na-Ipasti in njeti oba Šefa javne varnosti. Generala sta ostala na Ce-|tinju. močni oddelki vojske pa so I sli za razbojniki. 60 od njih jih je ,zbežalo v hereegovaeke gozde. — jVojaki so jih opazili, a jih niso jinogli njeti. Ko je bila vsa pot zastražena, sta generala odpotovala s Cetinja. ? * Slab bines. Mož (z leseno nogo, ki se je dal zavarovati): — Doktor, aH me ho čete preiskati? Po temeljitem preiskan ju je na-ipisal zdravnik naslednje: j — Našel sem, da je lesena no-Iga v dobrem stanju in da bo tra-i jala še leta, a mož sam je zelo slaboten. Ni je ženske na svetu ki bi bila junakinja ▼ ofeh svoje-jlniln nje. 0 lucky Strike cigarette Its toasted V Usodepolna laž. Francoski spisal Pierre Valdagne. Ze sem bil opazil v igralnicah Monte Carla to lepo in v resnici' očarljrvo • žensko. Onega dne, ko govorim o njem, pa se je nahajala na tertasi Casins. S svojimi komolci se je upirala na balustrado in njen delikatni profil se je jasno odčrtaval od morja. Vitka in ljubka v svoji priprosti beli obleki, je bila očividno zatopljena v sanje. — Ali je b^la nesreča v ljubezni ali pri ruleti? — sem se vpraševal. Malo pozneic se je vzravnala in zopet odšla navzgor proti Casinu. Takrat sem si jo lahko dobro o-gledal. Njene oči so kazale odločnost in njene trdno sklenjene ustnice so kazale, da je prišla do končnega sklepa. Tedaj pa sem bil prepričan, da n; to vprašanje ljubezni, temeč vprašanje osvete nad usodo. Sledil sem ji. Izprva ni mogla dosti izbirati med mizami. Končno je dobila prazen sedež ter takoj stavila ban kovec za petdeset frankov na eno samo številko. Grablje krupirja (voditelja igre ter uslužbenca pod jetja) so potecnile bankovec k sebi. Sledil je drugi in nato tretjiJ in lahko sem videl, da moji neznanki ne manjka poguma, kajti pričela je izzivati svojo srečo z bankovci po sto frankov. Kljub tenni pa je igrala zelo slabo. Igrala je prehitro ter pustila, da je prišla v razburjenje. Že sem jo hotel zapustiti v opri-jemu njene zle sreče, ko je neki igralec pole? nje vstal s .svojega sedeža, na katerega sem sedel jaz. Tedaj sem pričel staviti tudi jaz. Stavil sem malo ter vedno zelo konservativno. Dobiček me ne — spravi iz ravnotežja, dočim občutim veliko grozo vspričo izgube. 01» tej priliki pa sem dobival od prvega po etka in vsled tega nobenega vzroka zapustiti svojo so^edinjo. koje trajna nesreča ter njena trdovratnost v boju proti tej nesreči je vzbudila mojo po-1 zornost. Vzela je iz svoje, z zlatom pretkane torbice mošnjo, ki je bila dobesedno natlačena z bankovci. Ti so izginjali drug za drugim', dočini je posojal ktipee denarja pred menoj vedno večji. Pogosto sem spoznal v svotali. katere je krupir potisnil proti meni. bjnkovec. katerega je moja jepa neznanka ravnokar izgubila. Bilo me je maio sram in vsled tega sem se obrnil proti lepi sosedi ter ji rekel, nekoliko popustljivo: — Meni se zdi. madama, da vas je sreča popolnoma zapustila. — Da. neusmiljena je bila proti meni par dni. gospod. Ker vi dobivate, ali mi hočete dovoliti, la sledim vaši igri? Od onega trenutka naprej sem prieel izgubljati. Moj dobiček je izginil in v re«niei sem se čutil olajšanim, ko je moja lepa soseda zapustila svoje mesto. — Nočem vas potegniti s seboj vred v blato, — je rekla smehljaje. — Razen t c ga pa sem dovolj izgubila za en dan. Pet minut pozneje sem sedel zopet poleg nj_- na zofi. Predstavil sem se ter izvedel, da je ona madama Frmeine Mereau m da bo priiel njen mcž. Prilippe Mereau. dobroznan arhitekt, naslednjega '.dne po njo in da je uboga ženska v strašnih stiskah vspričo dejstva, da bo morala svojemu možu priznati svoje občutne izgube. Vprašala me je nenadoma: — Gospod, ali imate kak sistem t ■ Nisem imel nobenega, ker nisem vrjel v take sisteme pri igri in to sem ji tudi odkrito priznal. — Kako pa igrate? — je vprašala ona. — Igram ra slepo in sreča mi ni prav pogosto mila, to vam moram priznati. — Imeli ste srečo, dokler ste igrali sami. Jaz tega ne morem razumeti. Če človek pomisli, da je najti ljudi, ki dobe pri igri! Kako napravijo to? Jaz pa sem odvrnil, napol v šali: — Nekateri trde, da je številka hiše, v kateri stanujejo, zelo srečna. To bi ne bilo mogoče v mojem slučaju. Jaz živim v Parizu na številki 127 Faubourg St. Honore in moja soba v hotelu tu ima številko 53. Ruletna miza pa ima le šestintrideset številk. — Katera pa je številka vašega garderobnega čeka? — Tudi previsoka. Enoindevet-deset. Nato pa sem rekel ne da bi premislil: —Igrajte ui številko svoje starosti. V istem trenutku je bila na no-Igah ter pohitela proti neki mizi. Videl sem, kako se je obotavljal«, preduo je položila na mizo denar. Nato pa je položila dva visoka bankovca na številko 27. Krogla je obstala v oddelku št. 35. — Moj Borr; — je vzkliknila Francine. Jaz sem se opravičeval, da sem ji dal slab nasvet. Ona pa je skomignila z rameni, popolnoma re-signirano ter rekla, z napol pove-šenimi očmi: — Bila je moja napaka. Bila je moja napaka. Lagala sem kot tepec. Vaš nasvet je bil popolnoma dober. Nekateri ljudje prežive svojo koristnost, doeim so drugi rojeni brez nje. - OGLAS. Detroit, Mich. Ljudje božji! Ali že veste, kaj se pripravlja za 28. maja soboto večer? Slov. soc. pevski zbor " SVOBODA" prirejuje na ta večer spomladanski koncert in igro "Žrtev vojne'' v Hrvatskem domu, 1331 Kirbv St. E. Program je zelo bogat. Poleg moškega bo nastopil tudi mešani zbor z več lepimi pesmami. Igra je iz sloven-iikega življenja med vojno. Po programu bo ples. Izžrebalo se bo sliko našega pokojnega pisatelja Ivana Cankarja. Rojaki, ljubitelji petja in dramatike, posetite to prireditev v obilnem številu, da s tem dokažete, da ste za kulturni napredek te naselbine. Vstopnina: moški v predprodaji pri blagajni ženske 25^. Za vsestransko postrežbo bo skrbel /-a to izvoljeni odbor. SLOV. NOTARSKA PISARNA Anton Zbasnik soba 102 Bakewell Bid«., Pittsburgh, Pa. r*fal DiM«l ■ Cm! 3k. HuvraK Cmw Izdeluje raznovrstne notarske dokumente, kot na pr. pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, tacriulen« izjave in prošnje za dobavo svojcev iz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico »mlliii tu In v starem kraju, posreduje w toibemh zadevah med strankami tu in v domovi - nI. Izdeluje prevode iz Siovenieinc na annMki lezi k. «11 obratno, tolmači na sodnijl ali pri kompenzacijskih razpravah In dale vsak— i sine informacije zastonj. Cens nizke, delo točno in pravilno. Dr. Koler 638 Tmm krt. m+mgh, Pa. Dr. Eolarjejasj- ■dtmvBlk Ipsejfc-Hit v Plttatnusbu. ki tM U-Mm l^SnS^lT £ Mick. Cs iMfctTattCMolis sM m+m- MdM t ke1sb."*£i*iS " S" !■ bcaMgl. N« COtjtab *«■ ta ko- Jk aiii»K ■* esk^- •opat ponslL JtSrSS^aESi t«i diMs k»I ta» ll 111 Mill ki Mte»Jo - ■rtsSS tiMi? ******** SLUŽBO IŠČE. Slovenec došel iz domovine, star 45 let, želi službo kot vrtnar, ali pa za vsakovrstna dela na farmi. — Joseph Šiastaršie, 1052 Addison Road. Cleveland, Ohio. _(3x 24,26,28—5) OGLASITA NAJ SE MIRKO VIDMAR, ki ima pri nas pismo od Luja Kramarii'a iz Zagreba. HUBERT MALiEJ, za ko-jega je i>i*i nas pismo iz Bohinjske Bistrice. Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New york Citv. (24-25—5) t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tožnim srcem naznanjamo sorodnikom in znancem žalostno vest, da je preminula po dolgi in mučni bolezni moja ljubljena soproga iu mati JOSEPHINE RECELJ, roj. Kočevar. Pokojua je umrla v sredo 11. maja. Doma je bila iz isela, fara •St. Jernej na Dolenjskem. Tukaj zapušča mene žalujočega soproga in tri lieere ter enega brata v starem kraju. V dolžnost si štejemo, da se tem potom zahvalimo vsem, ki so mi stali ob strani v teh urah žalosti ; posebno pa se zahvalimo družinam Frank Strniša, lgrnace Frank Vodeni čar. L. Godina, J-Bratkovič, Simončie in Fr. Fran-čica. Žalujoči ostali.-Frank Recelj, soprog. Matilda, oumž. Pokrovac, Rosie OIrički, Julia, omož. Križaj, hčere. Sharon, Pa., 15. maja 1921. NAPRODAJ FARMA obsegajoča 120 akrov, 1 miljo od glavnega mesta. Fino poslopje, hisa 8 sob, cement i ran a klet, dobra pitna voda, lep sadni vrt z 52 drevesi, hlev za 15 glav živine, 4 konje; potem je še 5 manjših po-slopij. 36 akrov pšenice in rži, 12 koruze, 9 ovsa, (J krompirja, 2 fižola in kumari4, 1 ajde, 15 travnika, drugo pa pašnik in gozd; vse ograjeuo z žico; vozovi in sploh vse poljedelsko orodje. Vi strojev, 12 goved, 6 molznih krav. konji. Cena vsemu skupaj je Š7400, polovico takoj in ostalo na lahke obroke. Prodani tudi posestvo v starem kraju blizo Kamnika na Gorenjskem. Pišite za podrobnosti ali pa pridite. — Frank Xovak, Lyndon Station, Wis. (24-25—5) i FARMA NAPRODAJ. 40 akrov, rodoviten svet, S akrov izorane in popolnoma čiste, ostalo nekaj lepega gozda in drugo lahko za izčistrti. Mala hiša in lilev. Lep potok teče skozi to farmo. 2 milji od mesta. Najboljša prilika za farmerja, ki želi z malim začeti. Proda se poceni in na lahka odplačila. Več pove lastnik: Sanborn Co., 282 National Ave.. Milwaukee, Wis. (20.23,25—5) NAZNANILO. Rojakom ▼ dižavi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal nas rojak I ANTON GLAŽAR, ki je bil 3 leta nepretrgano v svetovni vojni. On je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj se nahaja v Pittsburgh in okolici. Upravništvo Glasa Naroda. DOCTOR LORENZ ■OINI SLOVENSKO OOVOREČI ZDRAVNIK InCIMUlT MOŠKIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh pa. Moja stroka ]s sdr*Tljenjs skntaih la kraiinlk kolesni Jss Mi is sdrsvim nad 28 let Ser imam ikuinje t vseh boiesnik in k«4 snam slovensko, ssto vas moreni popolnoma rasumeti in apoena ti rsio belezen, da vas ozdravim in vntsm moč in sdravje. Sko< si 83 let son pridobil posebno skušnjo pri osdrsvljenjn mofki* bolesnL Zato m morete popolnoma nneeti na mene, moje akrl pa je, da vas popolmoma sadvaviss. Ve odlašajte, ampak priditi iimpreje. Jas ozdravim urtfMHHm krt. tmmmUš M IIm m lini. Mtui v am, padanj« taa, betoCIna f kaaMi, itara rars, Hvine Mtainl, libUni kalmi v mahurju. Muk, jMral M hitim, nn—il—i ra»wali:»iw. katar, siaa* au*. »mtM ure m: V aaaeellak. Mlak m NUdk t. wra UtrtraJ S* K. ■Hilteii V torkih, totrtklh In aobolah o« t. ura Alirtral Sa K. ure naiar. Ob naSsljaii m So a ura aipoMna. P Siri NI ZDRAVI«, miOCTC OSEBNO. ni pozautk ihin NASLOV. Dr. LORENZ Te™ Pittsburgh, ?a. NifciSri truel k4ravniki rablja taknla^tw rwimalo- iu awm kwakia Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jugoslavija: ' : Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj; Ljubljana', Maribor, Metkovifc, Sarajevo, Split, fiibeaik, Zagreb. Italija: . / Tret, Opatija, Zadar. 4 j C ' J *v Nemška Avstrija: . * f l7 4? Dunaj. f ' Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju- slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja čeke v kronali, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje in sa vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlata. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci n&ie banka so vljudno naproieni, da "poiorijo na ta nai ogla* svoje znance iz Hrvauke, Dalmacije, Istre, Goriške in Črnogore. FRANK SAKflKH STATS BANK RAMK BIKHKI, predsednik. GliAS XABOD1, 24. MAJA 1921 —— ŽENSKA VOJNA- Igodorlnikl roman. M rranoeett ipSnl AkkMita DmMftft, ^Cfe ^ M "OUi Maroda" »riradfl O. jhHHBHHHH Hi HI 117 , (Nadaljevanje.) — Le en trenutek, — je rekel Lenet, ki je hotel pridobiti na času, — le se en trenutek, gospod vojvoda. — Kaj ne, mi vodimo go*poda de Cuuoiles v smrt! Vojvoda je napravil kretnjo presenečenja in tudi Canolles se je začudeno ozrl v Leneta. — Da, — je rekel vojvoda. — Dobro, — je rekel Lenet. — ee je stvar taka, potem ne sme ta častiti plemenitaš pogrešati izpoveduika. — Oprostite, oprostite, gospod moj. — je odvrnil Canolles, — lahko ga pogrešam in sicer popolnoma. — Kako to! — je vprašal Lenet ter napravit pri tem jetniku znamenje, katero >lednji ni hotel razumeti. — Ker sem hugeuot, — je odvrnil Canolles, — in sicer močan ku-renot, to vam rečem. (V mi hočete napraviti zadnje veselje, me pustite umreti tako, kot sem. Medtem ko je branil, je pokazala Lenetu lijegova kretnja, da je mladi mož dobro razumel namen starega moža. — Torej naprej, če i!3s nobena druga stvar ne zadržuje. — Izpove naj se. izpove naj — so kričali nekateri besneži. Canolles >e je dvignil na prste, se mirno ozrl naokrog ter rekel s strogim glasom proti vojvodi: — Ali naj uganjamo straliopetiiosti? Ce ima tukaj kdo pravico ravnati po svoji volji. s»*m to jaz. junak dneva. Vsled tega odklanjam i/povednika te obrnil proti lurmra-j«>čo skupini. Ko je - pomočjo svojega mogočnega glasu in svojega dostojanstva zopet napravil mir, se je obrnil proti Canollesu ter tekel: — Gospod moj, vtorili boste kot se vam ljubi. — llvala vam. g »spod moj. Sedaj pa hočemo oditi ter pospešiti svoje korake, če vam je všeč ? Lenet pa je prije! Canollesa za roko ter mu rekel: Kavno nasprotno. Pojdite počasi. Kdo ve? Kak premislek, kak nepričakovani dogodek je še vedno možen. Pojdite počasi, kajti prosim vas v imenu one. ki vas ljubi in ki se bo zelo jokala, če boste šli prehitro... — O. ne govorite mi o njej, prosim vas. — ;'e rekel Canolles, — h;h Ozdravite svoje živce. i Kadar počutita, da sta utrujoni. zlo-roljni. nervozni. *ko s« lahko razjezita. ako ras vznemirja tam in ro-S pot, nemoreta storiti bosega, kakor ^ Če vzamete SEVERA'S NERV0TGN (Severov Nervoton) pravilno zdravilo in tonika. Namenjen je za take slučaje. Umiri ter ublaii živca. pov-*iodi »oanje. ki osvežuj« in pqjačt vai živčni sistam. Cena % 1.2&. Dobite ga pri vairm lek&rju. Vprašajte za Severavega. Me jemljite drugega. W. r. 5 L V l' n A r CEDAR R A f' I C 3 , .'oVV KRETANJE PARNIKOV SEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO JZ NEW YOKE*. BE REN GAR IA SO tun. — Cherbouro POCAHONTAS 30 lunl. _ Genes LAFAYETTE 2 lull. — Hevre ZEELAND 2 lul. _ Cherbouro AQUITANIA 5 lul. — Cherbouro LA LORRAINE 6 lull. — Havre ADRIATIC S lull. — Cherbouro FRANCE 7 lull. — Havre PRES. WILSON 9 lultla — Trst FINLAND 9 juli. — Cherbouro CRETič 12 jull. — Genes SAXON IA 14 lull. — Cherbouro MAURETANIA 14 lul. — Cherbouro LA SAVOIE 14 lull. — Havre P. MATOIKA 14 Jull. — Genoa LAPLAND 16 lull. — Che-boura OLYMPIC t« lull. — Cherbouro ARGENTINA 21 lul. la — Trst AMERICA >3 lull. — Cherbouro KROONLAND 23 lull. — Cherbouro ROCHAMBEAU 23 lull. — Hi.r« AQUITANIA 26 lull. _ Cherbouro PARIS 27 lull. — Havra FINLAND 30 lull. — wherboura WASHINGTON 33 lull. — Chertouro ADRIATIC 3 ava. — C>£rboura BELVEDERC 11 sua. — Trot MAURETANIA It airfj. — Cherbouro OLYMPIC 13 ava. — Cherbouro Gltnle r»n za vozno listke in vse drape pojasnila, obrn'te se 11« tvnlko FRANK S\KSER STATE BANK XZ Cortlandt St.. New York. NAREDBA GENERAL JU60SL KONZULATA t : NAZNANILO IN ZAHVALA. 1 Tnžnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je po kratki in mučni bolezni za vedno zaipirstila moja žena ozir. mati FRANČIŠKA ORAŽEM, roj Hren, v starosti l*»t, doma iz Prigo-t-k-e pri Ribnici. Tem potom se prav lepo zahva-j 3im njenim bratom, ki so mi takoj priskočili na pomoč, ker drugače bi bil moral biti prav sam pri zadnjem izdihu moje žene, ozi roma z mojima dvema otrocičko-ma v starosti 2 in 4 leta, ker tukaj je tako pus-t kraj, da je lc prav malo Slovencev oziroma nič v takem slučaju Zahvaliti se moram tudi rojakoma John Klunu in -Jos. Klariču za spremstvo. Tudi vsem drugim vdeleženeem pogreba izrekam iskreno zalivalo. Rajnko smo pokopali 17. maja v Trinidad, Colo. Xaj v miru po-| C*iva! Žalujoči ostali: Joseph Oražem, soprog. P. O. Box :ž97. Primero. Colo. Frank in Mary, otroka, Joseph, Tony in Frank Hren, bratje pokojne. American Line Direktua služba NEW YORK V HAMBURG Veliki iu motlerui puruiki na dva vijaka. MANCHURIA ...... 5. junija MONGOLIA ........ 16. junija MANCHURIA (novi) samo t rot j i razred SO. junija Red Star Line NEW YORK - HAMBURG LIBAVA - - GDANSK POLAND .......... 26. maja A'prasaite pri pisarni kompanije 9 BROADWAY NEW YORK ali pri lokalnem agentu. I i Soglasno z zadnjim odlokom ministrstva za zunanje zadeve bo 'konzulat izdajal potne liste vsem državljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list priložili tudi zaiiostne dokaze o jugoslovanskem državljanstvu. | Ko se bo konzulat prepričal, da so predloženi dokumenti pristni 1 rn Ziidostni, bo dobil prosilec pot-/•i list. V slučaju, da bi pa nastali kaki pom«sleki, bo izdan potni-list sele z dovoljenj€in ministr- |stra. j Ker je število prosilcev ogrom-j .r.e in z vsakim dnem narašča, ni, t * . [ ; konzulatu mogoče takoj opraviti i vsega dela, toda polasoma bodo prišli vsi na vrsto. Nihče naj ne kupi šifkarte prej, predno se osebno ne zglasi na konzulatu ter doti potni lifit. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorku, j in če ladja, za katero so vzeli ■karto, odpluje brez njih. J V dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-::ico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča t starem kraju. Kdor tega nima, bo dobit potni list šele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva. | PREONO SE ODLOČITE za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da 6<; ga potnik sam kupi, pišite naj-prvvo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York Z GLASI NAJ SE radi neke denarne zadeve 3Ir*. Ajames Pire, Box 128, Whit.sett, ra. Pran k Sakser State Bank, Ši> Cortlandt St.. New York City. French Line G0KPA6NIE GEHERALE TRANSATLAKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LORRAINE . LAFAYETTE TOURAINE . FRANCE ____ 28. mala «. JunIJa 7. Junija 9. JunIJa Dlratatnc ielunlika zveza Iz Pariza « vaa glavna točka Juaoslavlia. Hftrl parntkl a fttlrlmf In avama vijakoma. Poieben zaitopntk Jugoslovan«*« vlada bo DrlCakal ootnlka ob pHhodu na-llh parnlkov v Havru »ar JIH toCno od> oramtl kamor ao namtnlenl. Partilkl Francoska Črte ao tran*portlr«U t»krni_ volna na tlao£a fiaboalovaiklh vo. laov bra* vaa neorlllka Za ilfkarta In can* voraialta v DRUZBiN! PfSARN), 13 Stati St„ N. T. C. «11 D« Dfi Iftkilulh aotntlh. IMPORTIRANE BRIN J EVE JAGODE Vreča 130 funtov $12. Pri večjem nakupu vprašajte za posebno ceno. K. naročilu priložite Money Order MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. NOVO! NOVO! Cosulich črta Direktna potovanj« v Dnbravnlk (Gm«u) in Trst ARGENTINA ....... 2*. maja PRES. WIFjSON .... 28. maja BELW.DESE ..... 16. junija IMke*. bflanlh aa M kra-H r JHMi^fjt hI MIH. mnn aa la Patnlki tratlMa PHELPS BROTHERS & 09. 4 Weat Sine* New Yetfc Ivan Pajk 24 Main St, Conemaugh, Pa. Sledeči parniki odplujejo v Trst, oziroma Genovo. ARGENTINA 28. maja v Trst. PEES. WILSON 28. maja v Trst. P E S A R O 4. junija v Genovo — Trst. PRINCESS MATOIKA 8. junija v Genovo — Trst. Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko FRANK STATE SAKSER RANK 82 Cortlandt St., New York Ne v Ameriko, ieeti del l.M OMiUto Ign, Revček Andrejček .H Zemljevidi, Združenik držav .15 Kranjske dežele ^10 Zemljevid Evrope .80 Velika stenska mapa Evrope 2.50 Zemljevidi: N*w York, D!-, Kana., Colo., Most. Pi., Minn., Wit, Wyo„ W. Va., Alaska ▼*ki po .tS MofitvanOl Rajski GImovI, v platn ovezano .90 v umi« vezano 1.80 v kost vezano 1.70 Sveta Ura, ▼ platno vezano 1.00 v nanje vezano 2.00 v kost vezano 1.80 Oportt: MaročOoB jt ptOoMU denarno vrednoet, bodftri tlfT |1^taln?daM ROJAKI, IlIOflAJT« «R HA "OLil NARODA", lil-VB0JX SLOWSKI DHTUX V INL DBUXAR Kad bi izvedel, kje se ualiajfr ANTON rVANir ali IVANČK\ Je vi-soke postave ter »ovori razeii slavenskejra tudi ital.iaasko iu .aij;lei* bil v Bridgeville. Pa. Prosim eenj.' rojake, ako kilo ve za njejrov. naslov, da mi j^a naznani, za kar mu boni hvaležen, ali pa če sani' eita ojjliis naj se mi javi. saj vej zakaj. kf»r jaz sem namenjen v( stari kraj. Naslov: -Jaeob Ra-nmta. Hox 682. Panama, 111. (24-25—o) ZAHVALA. t;osj)odir*na • Ivanka Palčič v Cle\v»landu, Ohio. r< jeiia na Vrhniki pri Starem trgu. je "Sokol-skemu droštAm'* v Ix»žki doliiti podarila $20 za zgradbo Sokol-s>ce>gra doma v Starem ti-jm. za kameri dar se ji odbor v imenu društva najtopleje zahvaljuje. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom m znancem, da je po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspala dne 12. aprila 1921 naša ljuba hčerka oz. sestrica MARY UDOVICH. [ Pogreb se je vršil dne 15. apri. 'la na katoliškem pokopališču v Jerome, Pa. Naša najleipia zahvala vsem onim. ki so nam stali ob strani in pomagali v uri žalosti. Posebna hvala mojima bratoma Franku in njegovi soprogi ter Josephu in njegovi soprogi, kakor tudi Jose-plm Plesfey- in njegovi soprogi ter •Tose Cherbourg FRANCE 9 lunl. — Havra LAPLAND 11 lunl. — Cherbourg BELVEDERE 11 lunl. — Trat AQUITANIA 14 lun. — Cherbourg CANOPIC 17 lunlla — Genoa KROONLAND IB lunl. — Havre LA SAVOIE 18 lunl. — Havre .rOCHAMBEAU 18 lunl. — Havre AMERICA 22 lunl. — Cherbourg PARIS 23 iuni. — Havre FINLAND K lunl. — Cherbourg OLYMPIC 25 lunl. — Cherbourg COLUMBIA 28 lun. — Trat