Sievn 1,
42583
V Trsfy, v soboto i. tanuarss isifc
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiške^a št. 20, I. nuJstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrar.kirana pis:ra se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konso:erj lista .Edinost'. — Tisk tiskarne ,Edincsti\ vpisane zadruge r omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Afiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24,—
Za pol leta . . . -............. 12.—
z« tri mesece...................-
za nedeljsko Izdajo za celo leto.......5.20
za pol leta................. 2.60
su&znm 1X1,
Posamezne številke „Edinosti* sc prx5ajajo po 5 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računao na milimetre v širokosti cns kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............. .mm po 20 viri.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: ... .Z—
Mili oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje-*
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naroinfaf ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plafuje se izključno 1» upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Upravi in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega št 20. — Poštnohranilničal račun št 841.652 J
Rusko bojišče.
DUNAJ, 31. (Kor.) Uradno se objavlja: 31. decembra 1915, opoldne.
Predozemlje naše fronte ob Strypl je bilo med Bučaeem in Višnijovskim, tudi včeraj pozorišče ponovnih z močnimi silami izvedenih ruskih napadov. Zopet so se, kakor prejšnje dni, v ognju hladnokrvnih hrabrih čet Pflanzer - Baltirrave armade razbile vse sovražne naskakovalne kolone. Ob dolnji Strypi in na besarabski fronti je delovanje po zadnjih bojih moćno izčrpanega sovražnika provizorično popustilo. Izgube, ki so jih imeli Rusi v preteklih dneh na vzhodnogaliških bojiščih, presegajo povsed običajno mero. Včeraj je ležalo ob Stry& pred odsekom ene stot-nije 161, pred nekim drugim 325 ruskih trupel. Ob dolnji Strypi, ob Ikvi in ob Pu-t Ilov k i ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Ob potoku Korminu in ob Styru ie bilo več ruskih napadov zopet odbitih. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini.
BERLIN. 31. (Kot.) Veliki glavni stan, 31. decembra 1915.
Nobenih dogodkov posebnega pomena.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ruska ofenziva na besarabski in eališki fronti.
Z namenom, da razbremene položaj zaveznikov v Macedoniji, so pričele močne ruske sile napadati naše postojanke med Prutom in predmostjem pri Burkanovu ob Strypi. Tu gre za ofenzivno akcijo ene cele ruske armade. Na besarabski fronti je srditost sovražnih akcij že nekoliko popustila, najbrže pod vtisom silno težkih izgub, ki so jih doživeli brezuspešni sovražni naskoki pred našimi dobro pripravljenimi postojankami. Na vzhodnoga-Iiški fronti se je delovanje nasprotnika bistveno povečalo, vendar pa so se razbili vsi napadi že pred našimi postojankami, ki se nahajajo na vzhodnem bregu dolnje in srednje Strype in imajo ob srednji Strvpi in v predmostiu pri Burkanovu izredno močno oporišče. Napadal išče je posejano s sovražnimi trupli. Včerajšnji dan je stal Ruse na mrtvih, težko ranjenih in ujetih več tisoč mož. Poudarjati je zlasti, da se je pri Burkanovu pretialo 900 mož z dvema oficirjema. Dalje severno ob Ikvi in Putilovki, v ozemlju volinjske-ga trdnjavskega trikota, pripravlja sovražnik istotako ofenzivo. Povečano delovanje ruskih poizvedovalnih oddelkov v Polcsju ob Styru dokazuje, da se tudi tu nekaj pripravlja.
Sedanja ruska ofenziva z nastopanjem od odseka do odseka spominja na akcije v septembru in oktobru. Dne 18. septembra je bil odbit glavni sunek proti fronti ob Strypi. Dva tedna pozneje je postal mir tudi v Volinji, nakar se je pričela velika akcija proti Čartorijsku ob Styru, ki pa se le. kakor znano, istotako kakor vse druge končala s popolnim fijaskom. (Tagespost)___
z
vv
JBL
DUNAJ, 31. (Kor.) Uradno se objavlja: 31. decembra 1915, opoldne.
Na južnem Tirolskem sta bila dva al-plnska bataljona, ki sta dvakrat napadla iiaše postojanke jugovzhodno Torbole, odbita. Na koroški fronti ie sovražna težka artiljerija obstreljevala Ovčio vas (jugovzhodno Naborjeta). Na primorski fronti se mestoma nadaljujejo topovski dvoboji in boji z minami.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo Cndcrne.
DUNAJ, 30. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cador-ne 29. decembra: V Judikariiah je naša artiljerija nadaljevala obstreljevanje forta Por, namerila ogenj tudi proti istoimenski vasi, kjer je bilo naznanjeno gibanje čet in živinskih kolon in jih razpršila. Delovanje naših manjših oddelkov nam je v odseku izliva Lena (Val Arsa) v Adižo prineslo nekaj uspehov. V Val Sugani je izstrelila sovražna artiljerija par strelov na Borgo, CasteInuo\ o in Strigno, ne da bi napravila škodo. Na višinah severoza-padno Gorice in na kraški planoti je sovražnik zaman poskušal z metanjem bomb preprečiti naša z veliko marljivostjo izvrševana utrjevalna dela.
Balkansko Bojišče.
DUNAJ, 31. (Kor.) Veliki glavni stan,j 31. decembra 1915. opoldne.
Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pi. Hofer, fml
BERLIN. 31. (Kor.) Veliki glavni stan, 31. decembra 1915.
Nobenih dogodkov posebnega pomena.
Vrhovno armadno vodstvo.
MILAN, 30. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča iz Soluna, da tamkaj najmanj
še en mesec ne pričakujejo nobenega na-nada *x>sjbno ker so francoski letalci za-
gotovili, da pripravljajo Bolgari perma-j nentna večja utrjevalna dela ob meji.
Srbski državni zaklad na potu v Pariz.
MARSEILLE, 31. (Kor.) Srbski državni zaklad, ki ga je prepeljala semkaj neka križarka, bo prepeljan naprej v Pariz. — Z isto križarko so prispeli tudi člani ruskega poslaništva v Srbiji.
Iz vrhnega poveljstva srbske vojske.
PARIZ, 31. (Kor.) »Figaro« javlja iz Skadra, da je vojvoda Putnik po nasvetu zdravnikov moral za sedaj odložiti vodstvo operacij, da se odpočije. Generalissi-ma zastopa voditelj prve armade,, general Mišič.
• Prihod avstrijskega in bolgarskega konzula v Albaniji v Chiasso.
CHIASSO, 30. (Kor.) Danes je prispel semkaj c. in kr. konzul v Draču Lejhanec z osobjem tamkajšnjega poslaništva in konzulata in z avstrijsko kolonijo, skupno 43 oseb. Varstvo avstrijskih interesov v Albaniji je prevzel provizorično grški poslovodja v Draču. Istočasno je prispel iz Drača tudi bolgarski poslovodja Ge-orgijev.	_
Demobilizacija na Grškem.
ATENE, 31. (Kor.) Letnik 1892 bo odpuščen s 15. januarjem. Istočasno se vpo-kličejo doslej neregistrirana moštva treh letnikov.	_
Bolgarski minister o položaja.
Posebni poročevalec »Beriiner Tage-blatta«, dr.-Leon Lederer, je pred otvoritvijo bolgarskega sobranja govoril z bolgarskim ministrom Petkovim, ki je vodja takoimenovane stambulovske stranke. Vprašal ga je, kako stališče zavzemajo Stambulovci napram sedanjemu položaju in zvezi Bolgarske s centralnima vlastima, nakar je odgovoril minister:
»Ni mi vam treba praviti, da so vsi pravi Stambulovci v zvezi s centralnima vlastima stremili po uresničenju svojega političnega ideala. Po nesreči pa se je ravno zadnje mesece pred sklenitvijo naše zveze z Nemčijo in Avstro - Ogrsko razširjala neka nejasnost o smotru stambu-Ivoske stranke. Toda delala se je krivica naši stranki, če se je po pozornost vzbujajočem pogovoru bivšega voditelja stranke Genadjevega z zastopnikom »Novega Vremena« tekom njegovega potovanja v Rim mislilo v inozemstvu, da v stambu-lovski stranki prevladujejo rusofilske tendence. Ko je gospod Genadjev, vrnivši se s svojega potovanja v Rim da bi potoval v Pariz, ni imel naloga od strankinega vodstva — izročil vladi svojo znano spomenico, ki je zahtevala brezpogojno priključitev Bolgarske k ententi, sem kot podpredsednik vodilnega strankinega odbora sklical člane stranke, in večina tega strankinega kongresa se je izrekla z vso odločnostjo proti temu izdajstvu politike Stambulovega. Odtlej Genadjev in njegovi pristaši ne pripadajo več stambulov-ski stranki. Z Genadjeviin je poleg njegovega brata in tasta tedaj še sedem od dva-iutridesetih stambulovskih članov sobranja izstopilo iz stranke. Podkupovanju francoskega agenta de Clozieresa se je posrečilo malo pred izbruhom vojne, da se je število pristašev Genadjevega s pomočjo nekoliko milijonov zvišalo na o-semnajst. Ker se pa sedaj teh članov že šest, ki so bili zapleteni v de Clozieresovo podkupovanjsko afero, nahaja pod ključem. bi Genadjevci tudi tedaj ne igrali nobene uloge v sobranju, če bi hoteli delati opozicijo vladi, česar pa ne store. Da vlada med Radoslavovci (staroliberalci), Tončevci (mladoliberalci) in pravimi Stambulovci popolno soglasje v vseh vprašanjih zunanje politike, je umljivo samo po sebi.«
Glede opozicije je dejal minister: »Ne verjamem, da bi vladna politika naletela na dejansko opozicijo. Naj se voditelji o-pozicije tudi še sedaj vedno skrivajo za molk nemega odpora, v očigled velikih uspehov, na katere more gledati Bolgarska danes, se ne bodo upali nastopati proti politiki, ki je narodni ideal vsakega Bol-garja dovedla vsaj zelo blizu do uresničenja. Po vsem, kar se je zgodilo, spoznava danes vsa Bolgarska, kako nevarna je bila ona politika, ki je iznova hotela napraviti deželo za vazala Rusije. Prepričan sem, da se tudi člani opozicije večinoma izkažejo kot dobri Bolgarji. Ce se Malinov, Gešov in Danev danes še niso odločili, da bi opustili svoje rusofilske sanje, se tako le še vedno bolj oddaljujejo od onih čustev, ki prevevajo danes vso Bolgarsko. Z rusofilskimi programi se v bodoče ne bo dalo več v deželi pridobivati pristaštvo. Zdrave opozicije potrebuje Bolgarska kot vse druge dežele; tako opozicijo bo tudi imela vedno. Toda vse današnje opozicijonaine stranke, v neki smeri celo tudi »ožji« in »širši« socijalni demokratje, si bodo morali oskrbeti drug program, če hočejo ostati življenja zmožni.«
Poročevalec je vprašal nato: »Ali smatrate za mogoče, ekscelenca, da najde o-pozicija ta program na polju grško - ma-cedonskega vprašanja in pridobi tako
novo popularnost? Ekscelenca veste, da
se posamezni opozictjonalci bavijo z mislijo, da bi napadali vlado, ker se le odrekla taKoimtnovanim nacijonalnim zahtevam v grški Macedoniji, da bi drugače mogla uresničiti narodni ideal Bolgarske.«
Minister je odgovoril: »Ko smo prišli mi na vlado, je obstojala Bolgarska iz Sofije in okolice. Pred vrati giavnega mesta so stali na severu Romuni, na zapadu in jugu Srbi in Grki, na vzhodu Turki. Danes je hrepenenje Bolgarske po srbski Macedoniji izpolnjeno. Trdno in varno stojimo ob strani dveh nam zvestih zveznih velesil. Kdor misli, da bi mogel storiti več, naj gre v grško Macedonijo. Naša vlada more voditi le realno politiko. Za fansta-stičnosti je naša odgovornost prevelika.«
Poročevalec: »Ali slovanstvo in pravo-slavje v poznejšem času morda vendar ne obrne pogleda Bolgarske zopet proti vzhodu?«
Minister je odgovoril: »Za nič ni bila ta vojna bolj uničevalna kot za teorijo pan-nacijonalizma. Nemčija se bojuje z Angleško, Bolgarska z Rusko. In cerkev na Bolgarskem je bila predvsem vedno narodna. Nikdar ne bo moglo pravoslavje vplivati na čustva bolgarskega naroda v smislu, ki bi nasprotoval narodnim interesom Bolgarske. Moje trdno prepričanje je: Osvobojena more nejasnih zgodovinskih spominov, gleda danes Bolgarska s čistim in jasnim pogledom v bodočnost, ki najde deželo vedno ob strani centralnih vlasti, ker tako zahtevajo njene koristi.«
Tako torej bolgarski minister Petkov. Naj dostavimo tem izvajanjem še izvajanje sofijskega lista »Voenni Izvestja«. o katerih poroča Wolffov urad tako-le:
»Ta sveta vojna ne bo končana, dokler ne bo nase narodno zedinjenje zavarovano proti vsaki mogoči nevarnosti. Šele tedaj se moremo mirno posvetiti kulturnemu razvoju,deviški sili našega tako treznega naroda. Vojna se bo končala šele, ko bomo prepričali prijatelje Srbije, da je Srbija, ki je sprožila vojno, v resnici mrtva. Ali ententa kmalu prizna to? Ne. Oni, ki mislijo.da je opustitev dardanelske akcije korak k sklepu miru, se motijo. Ententa bo pač pri Kavali in Solunu poizkušala popraviti poraz ob Dardanelah. Boj bo hud in dolg. Mi in naši mogočni zavezniki bomo zmagali, toda ne pojde niti hitro niti lafcko. Vsak nas mora biti na jasnem, da se vojna konča za nas šele tedaj, ko se konča za naše zaveznike. Do tedaj pa potrpljenje, v zavesti, da živimo v največjem času, odkar obstoji Bolgarska.«
Ta izvajanja c^enem z zgornjimi so tako jasna, da pač ni treba zanje nikakršnih pojasnil.__
Z ZOfllBliS SOjlttL
BERLIN, 31. (Kot.) Veliki glavni stao, 31. decembra 1915.
Po uspešni razstrelbi smo Angležem severno Hultucha odvzeli en sprednji jarek. Uplenili smo dve strojni puški in ujeli nekaj mož. Sovražen letalski napad rta Ostende je napravil v mestu znatno škodo na poslopjih. Trpel je zlasti samostan Sv. srca. 19 belgijskih prebivalcev je bilo ranjenih, eden ubit Vojaške škode ni bilo.
Vrhovno armadno vodstvo.
Katastrofa anglesK^cklopne Križorke
KOELN, 31. (Kor.) »Kolnische Zeitung« poroča z nizozemske meje: V Londonu se naznanja: Včeraj se je v Le Havru vsjed eksplozije v notranjosti potopila angleška oklopna križarka »Natal«. Od posadke je bilo rešenih 400 mož. (Oklopna križarka »Natal« je imela 13.750 ton in 704 može posadke.
Vprašanje vojaške obveznosti na Angleškem.
LONDON, 30. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Kar se tiče vprašanja vojaške obveznosti, je stanje precej neizpremenje-no, razven da je razpoloženje za službeno obveznost vedno ugodnejše. Vrnitev kralja iz Sandringhama se zamore smatrati kot znamenje, da želi biti kralj v sedanjih okoliščinah v ožjih stikih z Asqui-thom. O današnji delavski konferenci se govori, da je bilo v toliko privoljeno v službeno obveznost, v kolikor se sklene dogovor z vlado, s čfmer bodo garantirane pravice delastva in industrije.
Kongres sotijolistttne stranke v Pariza.
PARIZ, 31. (Kor.) Narodni kongres socialistične stranke je sprejel sklepni predlog, ki ugotovlja, da je socijalistična stranka v vsej Franciji ob brutalnem napadu stopila v vojno v svrho narodne obrambe izključivši vsak osvojevalni aneksijski namen: Stranka bo vztrajala v vojni tako dolgo, dokler ne bo zasedeno ozemlje o-svobojeno in bodo zagotovljeni pogoji za trajen mir. Pri tem misli stranka na vzpo-stavo Belgije, Srbije in zopetno združenje Alzacije in Lotaringiie s Francijo. Sklepni predlog se izreka za ustanovitev mednarodnega mirovnega sodišča, za omejitev oboroževanja in za odpravo tajne diplomacije. Odklanja politično in gospodarsko
uničenje Nemčije, smatra pa uničenje pruskega militarizma za potrebno. Kongres je naložil socijalističnim poslancem, naj z dovoljenjem kreditov zagotovijo sredstva za dosego zmage in naj sodelujejo na narodni obrambi. Izreka se proti separatnemu miru. Glasom »Matina« je bil ta sklepni predlog sprejet z 2736 glasovi proti 76, dočim sta se 502 vzdržala
glasovanja.
• - ■' ■■ ■
Novoletno armadno in brodovno povelje nemškega cesarja.
BERLIN, 31. (Kor.) Povodom nastopa novga leta je naslovil cesar na armado iir mornarico povelje, v katerem pokazuje na dosedanje slavne zmage in pravi: Kar smo pričeli, bomo z božjo pomočjo dovršili. Nado, da bi nas premagali v poštenem boju, so sovražniki že davno pokopali, samo na težo svojih mas, na iz-stradanje našega naroda in na uspeh svoje zavratne obrekovalne vojne, na to mislijo, da še lahko zidajo. Njihovi načrti se bodo klavrno izjalovili ob duhu in neomajni volji, ki prevevata vojsko in domovino.	__
Odgovor nnšesa vnanjega urada na zadnjo ameriško noto.
DUNAJ, 30. (Kor.) C. in kr. minster vnanjih zadev je na poslanika Združenih držav ameriških Frederika Courtlanda Penfielda, pod 29. decembrom 1915. štev. 5940 naslovil sledečo noto:
Odgovarjajoč na velecenjeno noto št. 4307. z dne 21. t. rn. se podpisani časti, ekscelenci gospodu poslaniku Združenih držav ameriških, Frederiku Courtlandu Penfieldu najudanejše sporočiti sledeče:
C. in kr. vlada se z \vashingtonskim kabinetom popolnoma strinja v tem, da je treba tudi v vojni upoštevati posvečene zapovedi človečnosti. Kakor že doslej nikdar in nikomur ni dajala povoda, da bi dvomil o njenem spoštovanju teh zapovedi, je tudi tekom vsega časa te vojne, ki nudi tako pretresljive slike nravnost-nih zmot, tako sovražnikom kakor nev-tralcem podala številne dokaze najčlo-vekoljubnejšega naziranja in ni bilo odvisno od nje, ako se z \vashingtonskim kabinetom pred nedavnim časom ni sporazumela ravno v vprašanju, ki ga je v soglasju z vsem javnim mnenjem v Avstro-Ogrski smatrala poglavitno za vprašanje človečnosti.
Tudi v velecenjeni noti izraženemu na-čelu,da se sovražne privatne ladje, ako ne beže ali pa se upirajo, ne smejo uničiti, ne da bi se na krovu nahajajoče osebe spravile na varno, mora c. in kr. vlada v bistvu pritrjati.
Za zagotovilo, da polaga zvezna vlada važnost na to, da se ohranijo dobri odno-šaji, ki hvala bogu vladajo med Avstro-Ogrsko in Združenimi državami ameriškimi, je c. in kr. vlada sprejemljiva, zagotavlja to najtoplejše tudi od svoje strani ter se slej ko prej prizadeva, da postanejo ti odnošaji, kolikor je od nje odvisno, še prisrčnejši.
Prežeta z istim duhom odkritosti kakor zvezna vlada je c. in kr. vlada, dasi v večkrat omenjeni noti ne najde odgovora na opravičena vprašanja, ki jih je stavila, pripravljena, da naznani zvezni vladi rezultat preiskave, ki se je bila na podlagi obstoječih notranjih predpisov uvedla takoj, ko je dospelo brodovno poročilo o potopitvi »Ancone«, in ki je bila zaključena pred najkrajšim časom. Rezultat preiskave se da na kratko povzeti v naslednjem:
Dne 7. novembra ob II. uri 40 minut dopoldne je zapazil poveljnik podmorskega čolna 38° 40' severno in 10° 8' vzhodno pri nevidnem vremenu, kako so se v razdalji kakih ?000 metrov iz megle naenkrat pokazali obrisi velikega italijanskega parnika. Ker ga je smatral naprej za transporten parnik, je podmorski čoln zaokrenil ter je oddal nato iz topa na daleč namerjen svarilni strel, istočasno pa je dal znamenje: »Zapustite ladjo!« Parnik se ni ustavil, temveč je zaokrenil ter je skušal uiti. Poveljnik je ostal s pod-vodnikom najprej nekaj minut mirno na mestu, da poveča razdaljo, ker se je bal, da ima parnik kak top in da bo z njim streljal na podmorski čoln. Ko je znašala razdalja 4500 metrov, je dal ladjo z vso silo zasledovati ter je iz sprednjega topa pri pojemajoči razdalji izstrelil 16 granat, med katerimi je opazil tri zadetke. Med zasledovanjem je vozil parnik v siksaku, ter se je ustavil šele po tretjem zadetku. Nato je poveljnik ustavil obstreljevanje.
Že tekom bega je parnik v polni vožnji spustil par čolnov z ljudmi, ki so se takoj prevrnili; po zaustavljenju je pričel parnik spuščati čolne. V daljavi okoli 2.000 m je videl poveljnik, da je bilo 6 čolnov polnih in so hitro odveslali od parnika. Se en nadaljen čoln se je prevrnil in je plaval s spodnjim delom navzgor. Ljudje so se držali za navzdol viseče vrvi in pre-vmjeni čoln. Tekom nadaljnega približanja podvodnika je poveljnik videl, da je bila na krovu velika panika in da je imel opraviti s potniškim parnikom »An-cona« iz Genove. Radi tega je dal potni-
kom parnika na razpolago dovolj časa, da zapuste ladjo. Na krovu je bilo najmanj še 10 čolnov, ki bi za rešitev na krovu se nahajajočih oseb več kakor zadostovali. Eden teh čolnov je visel polno zaseden in napol obrnjen na žrjavili za čolne. Ker pa v ostalem niso bile ukrenjene nobene na-daljne odredbe," da bi se spustilo čolne, jj poveljnik po preteku 45 minut sklenil, da torpedira ladjo tako, da je morala ostati še dalje časa nad vodo, da bi bilo na eni strani izkrcanje pospešeno, na drugi strani pa bi bilo še dovolj priložnosti, da se rešijo na krovu se še nahajajoče osebe. Kmalu nato se je pokazal parnik, ki je z velikim razvijanjem dima drvel proti »An-coni« in bil najbrže od ^Ancone« poklican brezžičnim potoni. Ker je moral poveljnik podvodnika računati z napadom parnika, ki ga je imel za sovražno križarko, se je spustil pod vodo, potem ko je ob 12'15 popoldne iz 800 m razdalje iz-stielil torpedo v sprednji tovorni pfcostor »Ancone«. Ladja se je pri tem nagnila za 10 stopinj proti desnemu krovu. Pri tem se je poskušalo napol obrnjeni rešilni čoln popolnoma spustiti v vodo, a čoln se je odtrgal in ie padel v morje. Čoln je plaval prevrnjen dalje in ljudje so se držali za rob. Izmed ostalih čolnov ni bil nobeden več spuščen v morje, čeprav so bili še ljudje na krovu. Parnik se Je kmalu popolnoma nagnil in se pričel tako počasi potapljati, da je poveljnik podvodnika prvotno sploh dvomil, da se bo parnik potopu; šele ob 1*20 se je potopil po daljšem paralelnem potapljanju s sprednjim krovom naprej. Iekom teh nadaljnih 45 minut bi bilo orez vsakega truda mogeče rešiti še vse na krovu se nahajajoče osebe. Iz okolščine, da se to ni zgodilo, je poveljnik sklepal, da je moštvo proti vsein pravilom poskrbelo najprej za lastno rešitev, njihovemu varstvu zaupane potnike pa prepustilo samim sebi.
Vreme je bilo za časa dogodka lepo in morjtfmirno, tako da bi zamogli čolni brez nevarnosti doseči bližnjo obal, kakor so se ludi čolni poškodovali le pri neprimernem spuščanju ne pa šele v vodi. Izgubo človeških življenj nikakor ni v prvi \ isti pripisovati potopitvi ladje, ampak — in najbrže v mnogo večji meri — spuščanju prvih čolrtov v polni vožnji, dalje dejstvu, da moštvo, ki je skrbelo le zase, ni rešilo potnikov prevrnjenih čolnov in tudi krog-Ijam, ki so zadele bežečo ladjo. Toda tudi smrt oseb, ki so se potopile s parnikom, je pripisovati predvsem nepravilnemu zadržanju moštva.
Kakor je razvidno iz gori omenjenem dejanskega stana, se visoko cen;, z 9. t. m. v več točkah opira ne predpogoje. Napačna vlade Unije, da je bil na j, :hi!; takoj izstreljen oster strel (solid shot co\vard the steamship), napačno je, da je poclvodnik ladjo tekom zasledovanja prehitel (over-hauleo), nepravilno, da je bil za izkrcava-nje dovoljen le kratek rok (briei period), pač pa je bilo ravno »Anconi« za izkrcanje potnikov dovoljeno nenavadno mnogo časa. Napačno je končno, da so bili na parnik še potem, ko se je ustavil, oddani streli (number oi shells). Iz dejanskega stana je dalje razvidno, da je poveljnik podvodnika pustil parniku celih 45 minut, torej več kakor dovolj časa, da se izkrcajo na krovu se nahajajoče osebe. Na to je odredil, ko ljudje še vedno niso bili rešeni, torpediranje na način, da je zamogla ostati ladja kar najdalje časa na vodi in to v namenu, da se omogoči še izkrcanje z razpoložljivimi čolni. On bi ta namen, ker je ostal parnik še nadaljnih 45 minut na vodi, tudi dosegel, ako ne bi posadka »Ancone« pustila potnikov na nezakonit način na cedilu.
Upoštevaje za rešitvijo posadke in potnikov stremeče postopanje poveljnika, pa je prišla c. in kr. mornariška oblast do zaključka, da se ni zadosti oziral na med potniki nastalo, izkrcavanje otežujočo paniko in na duh predpisa, da c. in kr. pomorski oficirji v nesreči nikomur, tudi sovražniku ne sn.ejo odreči pomoči. Zato je bil ofici radi prekoračenja svojih in-strukcij g' om zato veljavnih pravil kaznovan. C. m k. vlada pri tein dejanskem položaju nima nič proti temu, izvaja glede odškodovanja po potopitvi prize prizadetih ameriških državljanov primerne posledice. Vendar pa mora v tem oziru pripomniti sledeče:
Preiskava o potopitvi »Ancone« ni zamogla samoobsebi umljivo nuditi nobenih oporišč zato, v koliko imajo ameriški državljani pravico do odškodnine. Za škode, ki so nastale po nedvomno upravičenem obstreljevanju bežeče ladje, c. in kr. vlada pač tudi po naziranju \vashingtonskega kabineta ne more biti odgovorna. Istotako ne more biti odgovorna za škode, ki so nastale pred torpediranjem vsled napačnega izkrcavanja ali vsled prevrnjenja spuščenih čolnov. C. in kr. vlada je mnenja, da je \vashingtonski kabinet v stanu in tudi pripravljen priznati v tej zadevi potrebne in gotovo ne nebistvene informacije. Ako bi vladi Unije pri eventualnem manjkanji! primernega dokazilnega materijala ne bile znane bližnje okolščine, pod katerimi so bili ameriški držav-
Stran fl.
»EDINOST* štev. 1.
V Trstu, cine 1. januarja 1916.
liani oškodovani, bi bila c. in kr. vlada z ozirojn na s človeškega stališča globoko obžalujoč dogodek in v želji, da dokaže zvezni vladi vnovič svoje prijateljsko mišljenje, rada pripravljena, da gre preko vrzeli tega dokazovanja i:i da raztegne nadomestilo tudi na one škode, katerih vzrok ni bilo mogoče dognati.
Smatrajoč s predstoječimi izvajanji zadevo »Ancone« pač za poravnano, si c, in kr. vlada istočasno pridržuje pravico, da razpravlja o težavnih mednarodnih vprašanjih, ki so v zvezi z vojno podvodni-kov, keuaj pozneje.
Podpisani si Šteje v čast, da apelira na uslužnost ekscelence gospoda veleposlanika Združenih držav ameriških z najuda-nejšo prošnjo, da poroča o tem zvezni vladi in porablja istočasno tudi to priliko, da obnovi Vaši ckscelenci izraze najoa-ličnejšega spoštovanja. — Burian, m. p.
Oddaja Kovinskih orodij.
DUNAJ, 30. (Kor.) Danes le bila v Avstriji in na Ogrskem objavljena ministrska odredba, ki odreja oddajo kovinskih orodij, ki se z ministrsko odredbo z dne 23. septembra 1915 porabljajo za vojne namene, torej odtegnejo javnemu prometu. Cela akcija odtegnitve vseh v ministrski odredbi s 23. sep. 1915 navedenih kovinskih orodij, za kar so že ukrenjene uvodne odredbe, bo izvršena v etapah in se je pričelo zato posegati po kovinskem orodju najprej tam, kjer ga je na razpolago v večjih množinah in kjer se vpliv na privatno gospodarstvo ne bo pokazal v tako intenzivni meri, kakor bi bilo to n. pr. pri privatnih gospodarstvih, bolnišnicah, sa-natorijih, okrepčevališčih in drugih zavodih. Posebno pri izdelovalcih in trgovcih so v poštev prihajajoča kovinska orodja vsled omejitve prometa že tako mrtev kapital. Časa in kraja oddaje ministrska odredba še ni mogla navesti. To store politične okrajne oblasti. Zato se priporoča imejiteljem vseh po ministrski odredbi s 23. sept. 1915 v poštev prihajajočih kovinskih orodij, da jih v lastnem interesu Br^stovoljno prodajo, posebno, ker se predajo fcedaj še ne prizadetih kovinskih o-rodij le pripravlja. Seveda je imejiteljem kovinskih orodij prejkoslej prosto, da jih brezplačno izroče vojni zbiralnici kovin.
Železniška zveza BerHro-Carigrad.
VRATISLAVA. 31. (Kor.) Železniško ravnateljstvo naznanja, da prvi balkanski vlak Berlin-Carigrad ne bo vozil še s 1. Januarjem. Cas obratovanja vlakov se pa razglasi v kratkem._
Hrvatski sabor.
ZAGREB, 30. (Kor.) Zbornica le sprejela indemnitetno predlogo v drugem in
tretjem čitanju neizpremenjeno.
1915—1916,
Minulo je zopet leto in sicer leto, kakor ga še ni doživel doslej nihče, leto največjega vojnega požara, ki je kedaj Sitom sveta. Ko smo prestopali lani - leta v novo, smo si voščili Bog daj našemu orožju - daj, da nam novo :	.ne Čase. Danes,
■ cr 'o c?i » ? od tedaj, moramo >c y* veliki meri uresničila „očim pa je, kakor se j, uresničenje druge še uiuec, aaiec. vendar pa se drznemo upati sedaj ob novem letu, da nam še nadaljnje uresničevanje prve, nadaljnje zmagovanje našega orožja, morda vsaj v tem novem letu obrodi tisti sad, ki ga željno pričakuje vos svet, blagodejen mir.
Ce pogledamo danes po bojiščih, kjer se bojujejo čete centralnih vlasti in njunih zaveznic Turške in Bolgarske, in primerjamo današnji vojni položaj z onim ob začetku pravkar poteklega leta, vidimo velikanske uspehe, ki so si jih priborile zvezne armade, vidimo, kako jih je skoraj brez prestanka spremljala bojna sreča na njihovih zmagovitih pohodih.
Ob začetku leta 1915. so imeli Rusi v rokah velik del Bukovine z glavnim mestom Cernovicami vred. Vsa vzhodna in srednja Galicija je bila v njihovih rokah vse tam do Gorlic. Junaško se je branil ruskim napdaom le še Przemysl. Rusi so se nahajali celo tostran Karpatov. Na ruskem Poljskem je šla bojna fronta ob Nidi, Pilici in Ravki, Skrvi tja gor do Lycka v Vzhodni Prusiji in dalje proti severu po nemški strani nemško-ruske meje. Pričeli so se nato ljuti boji v Karpatih na eni in na Mazurskem na drugi strani. V drugi polovici meseca februarja se je bila ona velika bitka ob vzhodnopruski meji, ki je stala Ruse nad 100.000 ujetnikov in o-gromno izgubo vojnega materijala. 17.
februarja so bile Černovice zopet v naših rokah. Položaj v Galiciji je ostal nato precej časa skoraj neizpremenjen. 22. marca so Rusi zasedli Przemysl. V začetku meseca majnika se je pričela naša ofenziva v Galiciji, in sredi meseca majnika je šla bojna fronta že mimo Stryja, tik ob Pr-zemvslu in odtod ob Sanu do Visle in odtod na Novo Miasto na ruskem Poljskem, dočim so istočasno Hindenburgove čete prodrle že visoko gori proti Rigi. 3. junija je bil Przemysl zopet v naših rokah 22. pa so naše čete po hudem boju zopet zavzele Lvov. Prodiranje zveznih armad je napredovalo nezadržno in 5. avgusta ste padli trdnjavi Ivangorod in Varšava, dočim pa je Hidenburgova armada že dospela tik pod Kovno in Rigo. 18. je padlo Kovno, 20. pa Novo Georgievsk. Šest dni pozneje je bila velika trdnjava Brest Li-tovsk tudi že v rokah zveznih čet. 1. septembra so nato zavzeli naši Luck, 4. septembra pa Nemci Grodno, 9. je padlo Du-bno v naše roke, 19. pa Vilna v nemške. Večje operacije so nato nekako prestale in fronta se je v več manjših bojih zravnala tako, da gre od Zaleszcykov ob Dnje-stru v Galiciji, naravnost proti severu ob Strypi, mimo Dubnega, ob Styru, preko Pripjatskih močvirij, mimo Pinske-ga, Baranovičev, Smorgona pod Drinsk in odtod severozapadno pod Rigo. Dvinsk | in Riga sta še v ruskih rokah. Le majhen košček vzhodne Galicije je še v ruskih rokah; zato pa je izgubljena za Rusko vsa Poljska z vsemi sosednimi gubernijami. To so uspehi na ruskem bojišču.
Na zapadnem bojišču se tekom vsega leta fronta ni izpremenila bistveno. V drugi polovici meseca junija so Francozi in Angleži začeli ofenzivo v podporo Rusom, a ta ofenziva se je izjalovila prav tako, kakor ona velika ofenziva v rpesecu septembru, ki je prinesla Angležem in Francozom edino le ogromne izgube na moštvu in vojnem materijalu.
Velepomemben je bil 23. dan meseca majnika. Ta dan je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski, a v noči nato je naše brodovje izvršilo oni znameniti napad na italijansko obal. V času od 24. do 27. majnika so italijanski oddelki na več krajih prestopili avstrijsko mejo na Tirolskem, Koroškem m Primorskem. Štirikrat so poizskušali Italijani prodreti našo primorsko fronto, štiri velike, po par tednov trajajoče bitke so se vršile na primorskih tleh, a vsi italijanski napori so bili zaman. Meseca junija, potem koncem julija in v začetku avgusta, ter končno v drugi polovici oktobra ter ves november so se bili najsrditejši boji na do-berdobski planoti, pred goriškim pred-mostjem in po vsej soški dolini vse tja gor do Bovca, ali fronta je ostala neiz-premenjena, naše hrabre Čete so odbile vse italijaske napade, dasiravno je sovražnik žrtvoval neprecenljive" množine materijala in vedno nove moči. Popolnoma upravičeno smemo reči, da je Italija v sedmih mesecih, odkar je tako zavratno prekršila zvestobo svoji dolgoletni zaveznici, najdražje plačala svojo pohlepnost po tuji lastnini.
Začetkom meseca februarja je angle-ško-francosko brodovje začelo svojo akcijo proti Dardanelam. Izkrcavanja so se pričela šele proti koncu meseca aprila in so se nadaljevala potem vedno v večji meri. Vkljub velikanskim žrtvam pa se zavezniškim četam ni posrečilo, da bi dosegle kake znatnejše uspehe na Galipclj-skem poluotoku. Seddil Bahr, Ari Burnu in Anaforta so imena, ki so se ponavljala v vseh poročilih s tega bojišča, a končno so vendarle Angleži, ko so francoske čete zapustile Galipoljski poluotok, končno uvideli brezuspešnost vsega prizadevanja, in so se umeknili pri Anaforti in Ari Burnu ter se vkrcali. Sedaj je v angleških rokah edino le še najskrajnejši južni del poluotoka pri Seddil Bahru. Dar-danelska akcija se je ponesrečila popolnoma.
S kavkaškega bojišča ni bilo pomembnejših poročil tudi potem ne, ko je prevzel vrhovno poveljništvo ruske kavkaske armade veliki knez Nikolaj Nikolajevih ki je po ruskih porazih v Galiciji in na Poljskem moral prepustiti mesto vrhovnega poveljnika tamkajšnjih ruskih armad carju samemu.
Zelo malo je bilo tudi tekom leta čuti o vojnih akcijah proti Sueškemu prekopu in v Mezopotaniji. Zadnji mesec, po tako vrlo uspeli ofenzivi proti Srbiji in otvoritvi zveze med Berolinom, Dunajem in Carigradom pa se je naenkrat pokazal preobrat v Mezopotamiji in v prvi polovici decembra so Angleži tu doživeli poraz, ki jih je porinil do njihovega oporišča ob Perzijskem zalivu, Kutelamare, in jim preti tu resna nevarnost. Istočasno se ja-
vljajo tudi resni dogodki iz Egipta, kjer o-groža angleško oblast vstaja mogočnih Senusijev. Angleška je ogrožena na najnevarnejšem in najobčutljivejšem kraju, v Egiptu in poti v Indijo.
Vse odtedaj. ko so se meseca decembra L 1914. naše čete umeknile iz Srbije, pa vse do meseca oktobra je bilo ob Savi in Drini mirno. . Tedaj so se začeli majhni spopadi, a 5. oktobra so se pričele resne akcijo naših in nemških čet pod Macken-senom proti Srbiji. 9. oktobra je bil Bel-grad že v naših rokah. V tem pa je 3. oktobra podala Rusija ultimatum Bolgarski, dočim so se že prej izkrcale znatne an-gleško-francoske čete v Solunu. 6. oktobra je podal grški ministrski predsednik Venizelos demisijo. 14. oktobra je napovedala Bolgarska vojno Srbiji. 15. oktobra je napovedala Bolgarski vojno Francoska, 16. oktobra pa Angleška. 24. oktobra so Bolgar ji vzeli Skopi je. 27. oktobra se je dosegel stik med bolgarskimi in nemškimi čtamf. 28. oktobra je padel Pirot. 1. novembra je bil zavzet Kragujevac. V tem so bili v nolnem teku tudi že boji med Bolgarji in Francozi ob Vardarju. 5. novembra so Bolgarji vzeli Niš, 25. pa je padla Priština, 30. Prizren. 5. decembra so bili Bolgarji v Bitolju, 9. decembra pa v Ohridu Strugi, Dibri in Djakovi. Vsa Srbija in poleg tega tudi črnogorski del Sandžaka je v rokah zaveznikov. Ostanki srbske armade so sc umeknili v Albanijo in Crnogoro, ali pa tudi na grško ozemlje. Francoske in angleške čete so se po porazili ob Vardarju umeknile v Solun, ki ga u-trjujejo. Srbski kralj Peter je prispel v Italijo, dočim se nahaja srbska vlada v Skadru. Italija je izkrcala nekaj svojih čet v Albaniji. Grška stoji pred težkim vprašanjem, ali naj krene na stran etente ali cetralnih vlasti, dočim to vprašanje za Romunsko še ni tako aktualno.
Ce po vsem tem na kratko ponovimo pregled dogodkov poteklega leta, moramo reči: centralni vlasti, ki ste se ob začetku leta 1915. nahajali v precej težavnem položaju, ste tekom leta dosegli uspehe, ki bi znaii postati usodepolni za njene sovražnike in to vkljub temu, da se jim je pridružila nekdanja naša zaveznica Italija s svojimi svežimi močmi. Bukovina in Galicija osvobojeni sovražnika, Poljska zavzeta, Srbija uničena, dardanel-ska akcija ponesrečena, v Mezopotamiji poraz, na italijanski fronti popoln neuspeh sovražnikov ob najtežjih izgubah na zapadu nepremakljiva fronta vkljub največjim sovražnim žrtvam: to je uspeh enoletnega vojevanja za centralni vlasti, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da se je popolnoma ponesrečila tudi druga akcija en-tente, ki naj bi bila zadala centralima vlastima morda še hujši udarec, kot bi ga moglo zadeti orožje na bojnih poljanah: naklep sestradanja.
Tako prehajamo v novo leto; novo leto upanja in straha, irovo leto bojev, novo leto pričakovanja. Bog da), da bi bilo to leto zadnie, v katerem se bo še prelivala kri, Bog daj, da nam v tem letu zašije zarja častnega blagodejnega miru!
iz Italijanske Irredentlstične politike.
m.
Začnimo z etničnim (narodopisnim) razmejevanjem od zapada. Tik ob italijanski meji leži Krmin, o katerem sedaj Italijani mnogo govore. Slovenci so imeli v Krmi-nu svojo šolo. Sv. Kirin, grič severno od Krmina, deli Slovence od Italijanov. Severozapadno leže izključno slovenska Brda. Na zemljevidu pa nahajamo spake-dranke Vipulzano (Vipolže), Dobra (Dobrovo), Fleana (Fojana) itd. Prva veča furlanska kraja sta tam Moša, pa Ločnik. Tudi v tem kraju, ki je bil nekdaj ves slovenski, se nahaja slovenska šola. Severno je Podgora, slovenska občina z Le-gino šolo, a pol ure vzhodneje je Gorica, v kateri se še ni izvojeval boj med slovensko večiro v mestu in slovensko okolico z italijansko mestno upravo.
Od Gorice dalje je Soča skoro vedno rrarodna meja. Na desni obali je Mainica, Čisto slovensko ime, ali le še z nekolikimi slovenskimi hišami. Rubje in Sovodnje ob izlivu Vipave v Sočo sta čisto slovenska kraja. Za njima ležite vasi Petejani in Bo-škini, ki ste že na pol poitalijančeni. Sv. Martin, ki je bil še pred 30 leti slovenski, je dar.es ves italijanski, kar ni nič čudnega, ker imajo ti kraji svoje naravno središče v ultraitalijanskem mestecu Gradiška, ki je poitalijančilo tudi Zdravščino, v kateri se drži še nekaj Slovencev. Palazzo, Redipuglia, Vermeljan,, Selce — vse to je odtujeno. Bolj blizu morja je industrijski Tržič z močno skupino Slovencev. Ob
PODLISTEK
GREŠNICE.
Roman. — I rinccski spispl Xavi«r d« Kostćpifl
In vse to je meso, ki živi in drhti; kri se preliva po žilah, polt je vlažna in baržu-nasta, lasje valove, srce bije....
To je lepi ideal resničnosti v umetnosti.
O čem razmišlja to mlado dekle? ' O Iuibezni.
Pričakuje ali se pa spominja. Njene divno krasne oči in dražestna usteca ova-jajo to.
Srečen tisti, ki te je zapusti!, lepo dekletce s sirenskim pogledom in vilinskim smehljajem.
Toda stokrat srečnejši tisti, ki prihaja k tebi!
Pastelna slika Maurica Torcyja pa je bila, kar naj pripomnimo takoj, prav tako
nedolžna, kakor je bila ona Girandova razkošna.
Vse poteze tako nežne, mikavne, angelske Leontinine lepote so bile tu nekako idealizirane in poetizirane.
Bila jc Leontina, toda še bleda po strahoviti boiezni, ki jo je pravkar prebolela, še oslabela po dolgotrajnem okrevanju.
Sedela Je napol leže v velikem, globokem naslanjaču. Blazina iz modre svile jej je podpirala glavo, da sta bila Čudovita nežnost njene polti in tako mehki ton njenih plavih las, ki so jej na obeh straneh senc v močnih kitah viseli nizdol, še lem očitnejša.
Leontina ni več nosila skromne, štirikotno črtane volnene obleke, v kateri smo jo videli tedaj, ko je prvikrat stopila v Mauricov atelje.
Oblečena je bila v elegantno domačo obleko iz biserno sivega kašmirja z svilnatimi vijoličastimi obšivi.
Njene male nožice so tičale v ljubkih turških papučah iz temnomodrega bar-žuna, ki so bile vse posute z zlato in srebrno bleščico ter jantarjevimi in koraia-stimi jagodami.
Roke, omršavele, a še vedno brezhibnih oblik, so se jej kazale izza najfinejših čipk.
Koketno v kite zavezane pentlje iz modrih trakov so tvorile ves njen okras, ki je bil prav zato tem originalnejši in ljub-kejši.
XXXI.
Maurice ic Leontina.
Leontinine sanjavo mile oči so bile vprte v Maurica, ki Je neka} korakov oddaljen od nje delal na slik!, In se niso niti za en trenutek obrnile od nJega.
Odsev nadčloveške sreče, ona blaženost, ki Jo Bog včasih podeljuje nekaterim izvoljencem, je ?arel na čelu mladega u-metnika, in ko je dvignil glavo, da bi po-
morili leži stari Devin z malo vasjo okolo njega. Poznamo kopališče Sesljan je kolikor toliko poitalijančeno, Nabrežina je socialistično gnezdo, a bogati kamnolomi so v rokah tujincev iz kraljestva. Sv. Križ , ribiška vas, je slovenska trdnjava. Ali tudi tu so socijalisti motili cnodušnost. Sv. Križ spada že k tržaški okolici, a o i rstu, tem največjem slovenskem mestu, nočemo danes govoriti.
Med mnogimi sredstvi irredentovskc politike je bilo tudi umetno poitalijanče-vanje čisto slovenskih krajevnih imen. Tako vidimo na zemljevidu krajev, v katerih ni niti enega Italijana, a so vendar dobili italijanska imena. Tako so n. pr. na Koroškem Žabnice prekrščene v Campo-rosso, Žila v Zeglia itd. £e čudneje so prekrščene često slovenske gore in mesta. Triglav je Tricorno, Jalovec Giaiuzzo, Ćmaprst Monte nero, kranjski Nanos je odlikovan z imenom Monte re, Krn Corno, Snežnik Monte Albo Neroso, Cerkno Circhino, Dutovlje Duttogliauo itd. itd.
* * *
Dvorni svetnik Leopold Papper je razpravljal v »Neue Ziiricher Zeitung« o vprašanju, kako bi izgledal Trst v trgovskem pogledu, ako bi prešel v italijansko posest. Do pred 30 leti jc bil Trst prilično zanemarjen in ogrožen po konkurenci Hamburga, Bremena, Rotierdama. Ant-\verpna in kolikortoiiko tudi Genove. Še le ko je avstrijska vlada pred kakimi 30 leti izpoznala važnost tega svojega pristanišča, se je lotila raznih podjetij, ki so naglo rapidno povzdignila Trst, mesto in pristanišče. Važnost, napredek in procvit Trsta glede trgovine in prometa je tesno spojen s tem, kako zaledje ima: z Avstro-ogrsko monarhijo, kakor je Avstro-ogr-ska v manji meri navezana na Trst. Samo manji del uvoza in izvoza je prevzemal Trst, dočim je večji del šel preko Hamburga,, ki ie bil vedno, do najnove-jih časov resen tekmovalec Trsta, da niti ne omenjamo drugih severnih pristanišč.
Skoro vse avstrijske dežele severno od Donave so gravitirale posebno proti Hamburgu. Vsem pa je prednjačila najbolj obljudena avstrijska pokrajina češka. Pa tudi transporti zapadno od Gibraltarja in iz dežel, ki leže na oni strani sueškega kanala, so vzlic posebnim prizadevanjem avstrijske vlade šli večinoma preko Hamburga, Bremena, Antv.-erpena itd. Ker pa Trst ne more živeti brez zaledja, brez Avstro-Ogrske, bi bil obsojen. Če že ne na smrt, pa gotovo v propast njegove veličine. Italija ne bi mogla vzdržavati takega mesta! Primer za to nain dajaio Benetke, ki so kraj vseh lombardijskih centrov industrije in obrti prisiljene v življenje od vsakdanjega prometa, od katerega prehranjajo komaj same sebe, pak ne bi mogle vzdrževati še Trsta. Po statistiki odpada 55 odstotkov vseskupnega tržaškega prometa na dežele, ki leže neposredno okolo Trsta. So to pokrajine, v katerih prebivalo Slovenci, potem Istra, hrvatsko Primorje in Dalmacija.
A kar se tiče »voza samega, gre 90 odstotkov v Avstro-Ogrsko, Nemčijo in tema obmejne države. Teh 90 odstotkov bi bilo za Trst popolnoma izgubljenih, ako bi se odcepil od Avstrije in so priključil — recimo: Italiji! Kako naj bi se te izgube nadomestile, od kod naj bi se zamašile te luknje?!
Hemski mlroen! pogoji.
Dunajski listi priobčujejo v svojih četrtkovih številkah:
»Neuc Ziiricher Zeitung« objavlja članek »Friedensgedanken«, ki se bavi z mirovnimi smotri, vki jih imajo baje nemški poučeni krogi. Članek se glasi v svojem važnejšem delu:
»Temeljne poteze mirovnih pogajanj, ki naj bi se uvedla sedaj, si v nemških krogih mislijo tako-le:
1.	Belgija naj ostane neodvisna in samostojna, ako s pogodbami, morda tudi zastavami onemogoči ponovitev dogodkov leta 1914. Popolnemu včrpanju Belgije bi se kar najodločneje protivila celo nemška veleindustrija, ker bi odprava carinskih meja morala dovajati do nevzdržnih razmer, dokler delavske razmere v Belgiji zaradi pomanjkanja zadovoljivega tovarniškega zakona tako daleč zaostajajo za nemškimi. Celo za carinsko unijo se kot prehodni stadij zahteva najmanje pet let. Belgija bi pa morala plačevati Nemčiji letno vojno kontribucijo v višini prejšnjega vojaškega proračuna, nasprotno bi pa Nemčija izvrševala do popolnega poplačila policijsko oblast v Belgiji.
2.	Zasedeni francoski okraji bi se brez obotavljanja vrnili Francoski. Nemčija bi
gledal svoj ljubki model, je zaigral opojen smehljaj okoli njegovih ustnic.... smehljaj, ki so mu ga takoj vrnile rožičaste ustnice mladega dekleta.
Naenkrat je Leontina prekinila molk, ki je vladal v ateljeju, in vprašala:
—	Ali boste kmalu gotov, gospod Maurice?
—	Da, draga moja, kmalu, — je odgovoril Maurice. — Toda čemu vprašujete to? Aii se čutite morda že utrujena? Povejte mi, ker potem prenehava takoj za danes.
—	Utrujena, gospod Maurice? — je ponavljala Leontina; — o ne! Nikakor ne! Kako naj bi se tudi utrudila v tem položaju?
—	Leontina, pokarati vas bom moral.
—	Pokaral me boste?
—	Da.
- — Zakaj neki?
—	Ker ste zelo pczabliiva ali pa hudo-
se odrekla tudi vojni odškodnini s strani Francoske, če Francoska odstopi Nemčiji svoje terjatve na Ruskem v znesku 18 milijard frankov. Sam po sebi umljiv predpogoj za ta dogovor s Francosko bi bil, da Angleška vrne vse kolonije Nemčiji in se umakne iz Calaisa.
3.	Ruska Poljska naj pod nemškim knezom kot poljskim kraljem postane popolnoma neodvisna in samostojna; zato pa bi morala plačevati Nemčiji vojno kontribucijo na enaki podlagi kot Belgija. Zgodovinski težnii k morju, ki že stoletja obvladuje rusko politiko, naj bi se zadostilo tako, da se carstvu prizna izhod v Perzijski zaliv.
4.	Italija bi se morala odreči zasedenim turšk im otokom, za kar ostane njen status quo.
5.	Bolgarski bi sc samoposebi uinljivo morala prisoditi Macedonija ter od Niša do Smederevega segajoč pas do Donave. Prejšnja stara Srbija naj ostane samostojna ali pa naj se združi s Crnogoro v eno kraljestvo.
6.	Albanija bi morala dejanski dobiti svojo prei priznano samostojnost pod knezom, ki si ga izvoli sama.
7.	Zahteve Romunske in Grške v tem trenotku dozdevno še niso popolnoma, u-gotovljene.
Mislimo, da je dolžnost nevtralnega časopisja, da prične razpravo o teh temeljnih pogojih bodočega miru, kajti biti ne more dvoma, da bi se občutno poostrili ti pogoji, ko bi nadaljni večji vojni dogodki odločili v korist centralnima vlastima. Ni se treba vdajati zmoti, da ne bi Nemčija vkljub svoji odkriti in globoko občuteni želji po miru z iznova vzplamtelim srdom pograbila za meč, ko bi se v tragičnem nepoznavanju resničnega položaja zavrnila, ponujena roka.«
\Volffov urad pripominja k temu članku: »V Švici hočejo v tem članku videti z nemške strani izproženo mirovno tipalni-co. Pooblaščeni smo za izjavo, da jc to mnenje samoposebi umevno neutemeljeno.
Jnuna dobrodelnost 0 Trstu.
V	splošnem trž. zavodu za ubožcc sta poleg vnanjega dofcrodelstva v pravem smislu koncentrirana »Odbor za brezposelne«, ki je postal, ker ni darov, pretežno občinska ustanova, in »Urad za podpore vpoklicancem«. Za javno dobrodelnost iu sicer za podpore v denarju je bilo v novembru 1914 izdanih K 106,524'i4 na 22039 nakaznic, v vsem novembru 1915 pa K 349,742'26 na 72.036 nakaznic, torej K 243,21 o 12 več. V tem pogledu treba opozoriti, da so sc poprej dovoljevale ie mesečne podpore v znesku 10—12 K, dočim so se sedaj dajale večinoma, ieden-sk podpore po 2 K do 16 K.
Do novembra 1914 se je razdelilo 272.537 kosil in 73.802 večerji. V letu 1915 do novembra pa 1,327.138 kosil in 329.310 večerji, torrj 1,054,601 kosilo in 255.508 večeri j več.
Vrhu tega je bilo v letu 1915 do novembra izdanih 13.343 bonov za prenočišče, 1717 parov črevljev, deloma novih, deloma rabljenih, 116 popolnih oblek, 271 različnih kosov, 17 slamnjakov in 568 novih platnenih odej.
V	zavetišče je bilo sprejetih 129 oseb (9 moških, 56 dečkov, 16 žensk, 3 deklice in 45 v poboljševalnico). nasproti 11) osebam, sprejetim v zavetišče v letu 1914 in SO v letu 1913. Nad 200 otrok je bilo v letu 1915 nameščenih ali v hiši Nazarctski ali v Terezijanskem zavodu ali pri rodbinah.
Da se more boije ugotovljati siromašnost prosilcev in tako, kolikor sc le da, preprečati zlorabe, ter v večji podpirati tiste rodbine, ki so posebno potrebne podpore, sc je uvel »kataster siromašnih s ki ima nalog, da se prepriča na domu prosilcev, kar se jc zgodilo v tem letu, v nad 10.000 slučajev. Ta uvedba je imela doslej najbolji uspeh in bo izborno služila, ko se bo — kakor je namerovano — vna-nje dobrodelstvo moglo popolnoma preurediti in so v ta namen že uvedeni novi zistemi za poizvedovanja in kontrolo.
Za brezposelne je bilo do 26. decembra 1915 izdanih K 1,049.266'93. Vsega skupaj je bilo podpiranih 93.036 rodbin. Sedaj dobiva še 95 rodbin podporo v živežu, a 847 denarne podpore. Četudi podpore ne odgovarjajo draginji sedanjih časov, vendar so tistim, ki jih je zadela brezposelnost, v izdatno pomoč. Ta zavod bo mogel služiti v podlago za ustanovo novega v normalnih časih.
Ce katera rodbina vpoklicancev ne dobiva od komisije podpore, kakor je v ta-riii določena kot minimum, more se obrniti do »Občinskega urada za podpore rodbinam vpoklicancev«. Za te podpore
mušna, draga moja gospica.
—	Pozabljiva.... hudomušna.... jaz?
—	Da.
—	Zakaj pa?
—	Ali se nisva dogovorila in soglasno sklenila, da morajo vsa ceremonijozna imenovanja, kakor gospod in gospica, popolnoma prestati med nama, kadar sc tako podomače pogovarjava.
—	Res je.
—	No torej.
Ali, dragi moj prijatelj, jaz mislim...
—	Kar mislite vi, je slabo, — jo jc prekinil Maurice. — Prav v tem trenutku ste me zopet imenovala gospod Maurice.
—	Ali res?
—	Seveda! Veni prav dobro, da jc bilo tako, in prav tako dobro veste tudi vi sama. Leontina, bodite odkritosrčna! Kaj ne, da veste čisto dobro, da ste se pregrešila proti najinemu dogovoru?
—	Jc... je...
V Trsiu, dne !. januarja 1916.
»EDINOST« št f.
Stran lil.
je bil od 25. oktobra t. 1. — od dneva torej, ko se je ta urad pridružil ubožnici — izdanih skupno do vštetega novembra K 13917 v bonih za živila in K 5549'44 za 17342 kosil.
Kakor izhaja iz rečenega, je ravnateljstvo javne dobrodelnosti, oziroma občina ne glede na vzdrževanje 1000 oseb v mestni ubožnici — izdala za vnanjo dobrodelnost sledeče svote:
Kron 900.000 (circa) in ker v pokritje teh in pa troškov za oskrbovance v ubožnici dohodki od nedotakljivih fondov in drugi redni dohodki niso zadoščali ie občina izdala K 1,455.877.
»Odboru za brezposelne se je potrosilo doslej K 1049.266'93, uradu za podpore rodbinam vpoklicancev 322.487'60, za dobrodelnost v drobnem denarju (po c. k. komisarju) 4995—, za isto iz fondov, nabranih po trg. zbornici 41.060'—. Torej je bilo za ves november t. 1., oziroma do vštetega 16. decembra skupno izdanih za vnanjo dobrodelnost K 1,417.809'53.
Da-si so meščani z dobrovoljnimi prispevki prispevali z zneskom okroglo pol milijona K, vendar je občina izdala veliki gori označeni zn:sek v podporo siromašnim meščanom, ki morda tu pa tam ne odgovarja — ne po meri, ne pa kvaliteti — potrebi prosilca in jo morda celo preko-rača. — Zato ima ravnateljstvo mirno vest, da ie vsikdar skušalo pomagati na čim boljši način in v kolikor so mu to dovoljevala denarna sredstva, dobro zavedajoč se, da dobrodelstvo potrebuje popolne in radikalne reforme, ki se utegne, kakor se je nadejati — izvršiti v kratkem času.
Da se je utegnila pripetiti tudi kaka nepriiičnost, tega ne taji nikdo, ali večina predloženih pritožb ni opravičena. Cenjena uredništva mestnih listov so povabljena, da se »de visu < prepričajo v zavodu samem, da-fi se pritožbe več ali manj oslanjajo na resnico. S tem store zares človekoljuben in patrijotičen čin. Ces. komisar: pl. Krekich-Strassoldo 1. r.
Rožne politične vesli.
Francoski socijalisti o vojni in miru. V
Parizu se vrši sedaj kongres socijalistov, ki se ga udeležuje tudi belgijski minister Vandervelde. Generalna razprava se je razvijala o stališču stranke napram vojni Compere - Morel je motril vprašanje s stališča, da mora stranka soudeležbo na narodni obrambi vsikdar smatrati za svojo dolžnost. Vskliknil je: Tisti, ki govorite o miru, pripravljate reakcijo. Zadali bi naj-strašneji udarec proti republiki in narodni obrambi. V nasprotnem slučaju bi se borili za zmago zaveznikov. Bojujte se za socijalno revolucijo!« Neki drugi govornik je zahteval boljšo organizacijo narodne obrambe. Odpošljejo naj se parlamen-tarični komisarji k armadnim oddelkom. Compere - Morel je vprašanje o miru formuliral tako-le: »Će zavezniki razpolagajo z militaričnimi, financijelnimi in gospodarskimi pomožnimi viri, da dove-dejo narodno obrambo do dobrega konca — naj se nič ne govori o miru m mirovnih pogajanjih! Ce ne, naj se takoj sklene mir, ali naj bi si vsaj ne zatiskali ušes pred glasovi za mir!» — Tudi ta enun-cijacija priča, kako globoko je zaoral vojni plug v zemljo mednarodne organizacije socijalne demokracije, kako je razruval zemljo razmerju med socijalno demokracijo od države do države. Gornja pariška emincijaclja se ob vprašanju prizadevanj za mir na daleč odmika od podobnih oficijelnih izjav nemške socijalne demokracije. Tudi ta je sicer za nadaljevanje vojne, ako že res ne gre drugače, sicer pa se fejavlja za mir pod pogoji, ki ne bi bili pretrdi z? nobeno vojskujočih strank. Francoska formulacija vprašanja pa je za mir le tedaj, če zavezniki ne bi imeli sredstev za neizprosno nadaljevanje vojne do kraja, za izvajanje narodne obrambe do zadnjih konsekvenc in je proti miru, ki ne bi pomenja! popolne zmage Francije in nje zaveznikov.
AprcuizdcllsKe stvar!.
Obvestilo.
Da si prebivalstvo prihrani brezuspešna pota in ne trati časa, se naznanja, da niti okrajne krušne komisije, niti centralna krušna komisija ne morejo in ne smejo ugoditi prošnjam za pomnožitev odmerka kruha* ki je določen za osebo, ali pa sploh prošnjam, ki se ne nanašajo
1.	samo na razdeljevanje in izročeva-nje tedenskih izkaznic;
2.	na razdeljevanje dodatnih izkaznic in to v smislu namestništvene naredbe, izdane 27. septembra 1915, št. Pr. 1841/3, in nadaljnih tozadevnih magistratnih odlokov.
Načelnik centralne krušne komisije.
Oomiic vesti.
Rojakom ob novem letn. Prestopili smo Iz starega v novo leto. Danes je dan starodavne tradicije, da si ljudje — pozabivši morebitna navskrižja v mrnolem letu — prijatelja aio v roko, si voščijo »srečno in ves u o leto« in si žele vse najboljše v nastopi i sem novem letu. Seveda ostavlja vsako leto mnogo teh želja neizpolnjenih. Nič ne dene! Stara tradicija se ohranja od leta do leta, od pradavnine V nedogledno bodočnost kot blag. ljudem vzljubljen običaj, ali, če hočemo, formalnost, ki blaži srca vsaj v tem psihologič-nem momentu, zbližajoč človeka k Človeku.
Letos smo v zadregi, kako naj izrečemo roiakom svoje želje, kako naj formuliramo svojo čestitko za novo leto? Ali
naj jim tudi letos voščimo »veselo in srečno novo leto«?
Ne moremo! Prevelika teža usodnih dogodkov obremenja duše in srca in pritiska duha k tlom. Kdo naj se v času, ko furija silovite vojne z gigantskimi dimenzijami divja na tolikih bojiščih, ko pada v grob toliko bojevnikov, ko se milijoni lju-dij tresejo v strahu za življenje dragih svojcev, ko morajo vsi narodi vojskujočih se držav nositi neizmerno breme te velike tragedije: kdo se, pravimo, more v tem času čutiti srečnega, kdo bi mogel veselega si ca slaviti letošnji prehod iz starega v novo leto?!
Voščilo »srečno m veselo« bi zvenelo letos kot krvava ironija, kot pojav brezčutnega cinizma. To tembolj, ker je obzorje nad nami slej ko prej temno, zastrto, ker se noče prikazati na njem niti ena svi-tla točka — nosilka blagovestja, da se
bliža prihod božjega daru. po katerem hrepene milijoni src — miru, trajnega, poštenega miru, ki zbliža zopet danes sovražne si kulturne narode k združenemu delu za blaginjo vsega človeštva, za njega kulturni napredek in gospodarsko pro-cvitanje, za ustvarjanje novih dobrot in vrednost civilizacije!
Ne moremo zaželeti danes rojakom »srečno in veselo novo leto«. Kar jim moremo zaželeti, je edino to, da bi čim prej prišel čas, ko jim bomo mogli v soglasju z dogodki govoriti o prihajajočih boljših časih. In da ta trenotek, ki more edini biti danes cilj naših dobrih želja in nad, pride čim prej: to je, kar želimo rojakom, naši domovini, vsemu človeštvu. Želja vseh želj naših bodi danes, da bi Bog podelil orožju naše domovine uspehov, ki jej priifeso trajen in časten mir, ki jej zagotove varnost, svobodo, integriteto nje ozemlja ,in najlepši procvit v bodočnosti.
Takega, častnega poštenega miru želimo naši državi, nje narodom in pred vsem narodu našemu slovenskemu, ki je ob skromnosti vseh svojih razmer bolj nego kateri drugi potreben miru in dela za svoje nrodno duševno in materijalno blagostanje. za svojo zasigurano bodočnost. Pridi torej čim prej trenotek, ki nam prinese jamstvo, da si bomo ob prihodnjem prestopu iz starega v novo leto mogli ne le iz polnega in veselega srca, ampak tudi opravičeno na podlagi miru, za katerega krvave sinovi naše države voščiti in zaželeti v resnici:
veselo in srečno novo leto!
ĆEŠKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
:: HALI OGLASI::
na
□□
□□
Kupu,
;5. I n
se računajo po 4 atot. besedo. Hastno tiskano besede se računajo enkrat reč. — Najmanjša : pristojbina zna5a 40 »totiak. .
Hm zastavne l;stke, zlato, pokvaijeno i H umetno zobovje. Via Mtria Tereza
;5, I. nad Vsaki dan od 10—12
637
ftafifffl • škornje, zastor za voz, dvoroini riUUU • daljnogled, skoraj nove ženske in možke 6evlje, dežni plašč. Ulica Tcrr«nte št. 14, vratanca.	646
lSietna deklico, dobrim uspehom iSče primerne službe Naslov pove Ins. odd. Edinosti (647
Naznanilo preselitve! fakturnim blagom
1VANČIČ & KCRINČJIČ v Gorici se je preselil* začasno v Dornberg št. 146 (prej trgovina Andrej Pahor). Priporoča se ceoj, odjemalcem vipavske doline.	634
llftlafi kavo se napravi samo s specijaliteto nočno . AMERIKO". Gospodinje pokVsrjo labko to kavo pri tvrdki ,AXA* d. z. o. z., nI. Hiramar ^tev. 13 (skladišče). '/, kg pristnega „AMERlNO"
K 1-35.	«10
Boffet Mtonn
do 1 > zvečer. Toči izvrstno pivo, dalmatinsko ;n istrsko vino ter belo vipavsko, dobra kuhinja. (645
(lfilftH labljena kupine se. Crna in siva po K VUinQ 4. bela do K 8. — Anton Kogoj, ulica Riborpo o. Trst	619
flnton Sancin-Drejač
trgovec v Skednju
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem hi prijateljem v mestu in na deželi
„Gospodarsko društvo"
pri sv. Mariji Magdaleni zgornji („Pri Tlrolcu")
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim udom, odjemalcem in prijateljem.
A. Zafred
trgovina z manifakturnim blagom — Trst, uL Maria Teresa 36
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem.
Ivana Blecha
lastnica hotela, restavracije in kavarne .Balkan"
vošči srečno novo leto
svojim gostom, prijateljem in znancem.
A Vekoslav Kodrič posestnik, Sv. Mar. Magd. spodnja 59 vošči srečno novo leto" - vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem.	Dediči Gasperčič trgovina jestvin In pekarna pri sv. Ivanu Telefon 19-86 voščijo srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.
Alojzij Povh urar, Trst, — Piazza Barrlera št 3, — Trst vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.	I4 Andrej Sirca trgovec pri sv. Ani vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem in pri- 1 jateljem ter se priporoča za nadaljni obisk. 1
A Vekoslav Zega trgovec s kolonijalnim blagom v Trstu ulica Stadion 5tev. 17 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.	A Gospodarsko društvo v Skednju vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem in znancem.
A flnton Lenček krčmar in trgovec z vinom, Piazza della Caserma 5 in ul. della Zonta 5 vošči srečno novo leto 1 vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.	A OBRTNIJSKO DRUŠTVO pri sv. Mar. Magd. spod. vošči srečno novo leto vsem cenjenim udom, odjemalcem in prijateljem. i
A \ J. Stoka - knjigarna in papirnica, Trst Molino piccolo štev. 19 (tik kavarne Nuova York) vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim obiskovalcem, prijateljem in znancem.	^OBRTNIJSKO DRUŠVO (NaVodni dom) v Barkovljah vošči srečno novo leto vsem cenjenim udom, odjemalcem in prijateljem. [
A Pdavsko konsumno društvo pri sv. Jakobu vošči srečno novo leto vsem cenjenim udom, gostom In prijateljem.	Jurij Čeme trgovec z jestvlnaml, ulica Foscolo, vogai trga Barriera vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu, okolici In na deželi.
A Knjigarna Gorenjec & Co. Trst, ul. Caserma 16 (zraven kavarne Commercio) vošči srečno novo leto	A „Gospodarsko društvo" na FrdeniČu pri sv. Ivanu vošči srečno novo leto vsem cenjenim udom, odjemalcem in pri- g jateljem. ^
4 Vekoslav Stepančič prodajal niča jestvin. Campo S Giacorr.o 20 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijate- c 1	A Trgovina rnanufakturnega blaga „Pri Slavcu" Trst, Via della Guardia 26, Trst, vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu, i okolici in na deželi. E
A Andrej Pirich trgovec s kolon, blagom, Trst, na Vrdeli, ul. Scoglietto vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijate-jem In znancem.	A Brata Sošič žganjama — Trst, Campo San Giacomo 17 voščita srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.
Leopold Strekelj trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Trg Bar riera vecchla it 6 vošči srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem In znahčem v Trstu, okolici In na de2ell.	A Ivančič Jakob gostilničar v ul. industria žt. 10 vošči srečno novo leto vsem gostom, cenj. odjemalcem in prijateljem.
A Jakob Vatovec in obitelj vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.	A Peter Bradelj trgovina jestvin. — Trst, V. Petronio 2 Podružnica v Kolon j i št 295 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.
A Lovrenc Rebula lastnik pekarne in sladičičame v Trstu, ul. Belvedere štev 57 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu, okolici In na deželi.	A - ||t Srečno novo leto voSti vsem cenj. odjemalcem in prijateljem veletrgovina Albin Anžič.
A M. GERMAN cvetličar Trst, V. Ponterosso 3 In V. M. Bonarrotti 23 p. f.	A Počkaj Ivan trgovec v Trstu ul. Media Jt. 8 vošči srečno novo leto vsem svojim cenj. odjemalcem, prijatetjem in znancem tu in na bojnem polju.
A Josip Dolčič zaloga Mslega zelja, krompirja In fi2ola Trst, ulka Sorgente it 9 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu, okolici In na deželi. Telefon 14-65. Telefon 14-65.	A Mihael Zeppa^ velika zaloga majoličnih peči in štedilnikov vošči srečno novo leto TRST Via San Giovanni Stv. 6 in 12 p. f.
TVRDKfl
flnton Vouk
TRST — ulica Carintia šfev. 4 — TRST
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, v okolici in na deželi.
Jakob Perhavec
zaloga vina in likerjev. Trst, ul. delle Flcque 16
vošči srečno novo leto
vsem svojim častitim odjemalcem v mestu, okolici in na deželi, kakor tudi vsem prijateljem in znancem.
Filip Ivanišević
zaloga dalmatinskega vina v Trstu, ulica Carintia štev. 18
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem in znancem v mestu, okolici in na deželi.
Fran Boje
lastnik kavarne „UN1VERSO", Trst Piazza Caserma 1
vošči srečno novo leto
vsem svojim gostom, znancem in prijateljem.
R. Gambel
velika zaloga sira, salama, sveč, soda, kavine primesi, mesa v škatijah in polenovke. Trst, via delle ftcque 2 (vogal Coroneo)
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem.
A
Ivan Bidovec
trgovina jestvin in kolonijal. Trst — Via Campanile 5t. 13 — Trst
Kavarna „Commercio"
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem.
flnton Sorli, lastnik.
Eduard Scheimer
gostilničar in posestnik v Barkovljah itv. 765
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem.
M. Volk
trgovec
vošči srečno novo leto
vsem cenjenim odjemalcem.
Leopold Milic
Rekonvalescent-flbteilung, Liglst pri Gradcu.
vošči srečno novo leto
vsem prijateljem, znancem In cenjenim odjemalcem.
■ Hinko Sofija Kosič
Trst — ul. Carradori 15 — Trst
voščita srečno novo leto
vsem cenjenim gostom in slavnemu občinstvu, tef se srčno zahvaljujeta in priporočata
za nadaljni obisk. Pošiljam slavnemu občinstvu Iskren pozdrav iz bojnega polja, želeč zmagovito nasvi-denje 1916.
HINKO KOSiC
Anton Jerkič
fotograf Trst — ul. Poste 10 — Trst
vošči srečno novo leto
svojim klijentom, prijateljem in znancem.
Vekoslav Plesničar
trgovec, Trst
vošči srečno novo leto
vsem svojim odjemalcem, prijaleljem in znancem.
Tomaž Zadnik in družina
mesar, Trst, Piazza S. Giovanni St. 6
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem In znancem.
ijate- I
_J
Stran iv.
»EDINOST« št. i.
V Trstu, dne L januarja 1916.
NAROČNIKOM »EDINOSTI«. Prosimo vse »laročnike. katerim ie poiekla naročnina, da jo pravočasno obnove. List ima v sedanjih težkih časih velikanske izdatke, ki jih je redno treba poravnavati, dočim pa naročniki le preradi pozabljajo svojo dolžnost napram listu. Da nam ne bo treba ustavljati lista, nai tore! vsak čim preje dopošlje naročnino.
Uprava »Edinosti«. C. kr. namestništveni svetnik razglaša: V smislu odredbe c. kr. trgovskega ministrstva 21. 12. 1915 se določujejo najvišje cene za prodajo petroleja na drobno, kakor sledi:
v mestu za 1 kg 56, za 1 1 46 v; v predmestjih brez dostavljanja na dom kakor v navadi do sedaj in sicer v Skednju, pri sv. Ani, v Rocolu, pri sv. Alojziju, pri Sv. Ivanu, na Vrdeli, v Koloniji (zgornji del). Škorklji (zgornji del), Rojanu in Bark ovijah
/ 1 kg 60 v, za 1 I 48 v; v i-.o!ici: za 1 kg 64 v, za 1 1 52 v. rajo biti na. vidnem prostoru stene nabite.
Določene najvišje cene veljajo za prodajalne brez dostavljanja na dom in morajo biti na vidnem prostoru stane nabite. V veljavo stopijo 2. januarja 1916. Politično oblastvo i. inštance kaznuje prestopke, ako ne zapadejo sodno-kazen-skemu postopanju, z globo do 5000 kron ali z zaporom do 6 mesecev.
Dr. Fabrizi m. p.
Razpisane službe. C. in kr. vojaško poveljstvo v Gradcu nam sporoča: V tovarni za smodnik v Trofaiachu na Gornjem Štajerskem se potrebujejo: dva podčastnika kot pisarja, dva podčastnika za svoječasno uporabo kot smodniška mojstra in en podčastnik za skladiščnega paznika. Prosile! za pisarsko službo morajo imeti nižje razrede srednje šole in morajo biti vsaj kolikortoliko izvežbani v pisarniški službi in imeti dobro pisavo. Od prosilcev za službo smodniških mojstrov se zahteva zntanje nemščine in slovenščine v govoru in pisavi ter sposobnost v računstvu v obsegu ljudskošolske izobrazbe. Za službo skladiščnega paznika fc zahteva znanje nemščine in slovenščine v govoru in pisavi. Za vse te službe prihajajo v poštev samo vojni invalidi. Lastnoročno spisane prošnje se morajo obenem, s šolskimi izpričevali takoj vložiti na zgoraj imenovano tovarno potom pristojnega vojaškega nadomestnega urada, ki priloži personalne listine in superabitracijski izvid.
Gorica prava — stoji kot zid. Prejeli $mo: Zavraten napad našega italijanskega zaveznika — žalostnega spomina — je bil povod, da sem se spomnil stare, v narodnem duhu zložene pesmice, ki se je pela na javnih plesih pred 50 leti. Podložena je bila melodiji neke »Ciganske polkeGodci so svirali polko, a eden izmed njih te pel te besede: Oh. poglejte, kako se dekleta zbirajo, ena je zaljubljena, druga je kot zvezdica.
Oh, veselje čez veselje, fantje skup se zbirajo,
en zavrišče, drug zapoje, muzika zaljubljena.
Gorica prava, vsa Ipava stoH kot zid,
gvišna )e vsa, premaga vse.
Ne bo se cesarju vstavila.
Čast mu dala! Živio, didrom, drimpompom
Zal, da se ne spominjam več vseh besed te narodne polke. Vendar se pa že iz navedenih vrstic lahko sklepa na neoma-jano zvestobo slovenskega ljudstva do cesarja in države. Dekleta se vesele in so ponosna na svoje fante, potrjene v vojake pri naboru. Oni bodo branili domačo grudo pred sosedom, zemlje lačnim, oni bodo dali čast cesarju in dokazali s svojo hrabrostjo, da sta slovenska Gorica in [pava glede zvestobe neporušliiv zid nasproti roparskim željam verolom-nega Italijana.	Kraški godec.
Z južnega bojišča voščijo slovenski fantje pijonirskega oddelka	pešpolka vsem prijateljem in znancem srečno novo leto. Narednik Josip Cepar in pešca Anton Sosič in Ivan Živic. 2ele skorajšnjega svidenja.
Barkovljanska mladina priredi danes, dne i. januarja 1916 ob 4 uri pop. veselico v dvorani »Narodnega Doma« v Bar-kovljah, v prid vojakom na jugozapadnem bojioču. Vstopnina 50 vin., sedeži 20 vin.
»Marijana«, ljudska igra v petih dejanjih, ki se je igrala v veliki dvorani Nar. doma v nedeljo sv. Štefana dan, je tako ugajala občinstvu, da je odbor ženske podružnice sklenil, naj se igra ponovi v četrtek, sv. Treh kraljev dan. Kdor je videl igro, imel je zanjo samo besede občudovanja; velik del našega občinstva pa ni bil iz tega ali onega razloga v nedeljo v Narodnem domu. Vsi ti gotovo radi pribite k iepi uprizoritvi dne 6. januarja. Podrobnejša ocena pride po reprizi, sedaj rečemo lahko le toliko, da je igra dobro naš tudi rana, ensetnbli dobri, g.č Vera Ponikvarjeva pa v naslovni ulogi naravnost mojstrska. Iz ust vseh navzočih se je slišaia na njeno adreso najbolj laskava hvala. Naj torej nikdo ne zamudi, da se o tem osvedoči v četrtek, na sv. Treh kraljev dan.
Igra se prične z ozirom na to, da traja dolgo, točno ob 4. pop.
Tržaška kmetijska družba (Dunajska ulica št. 10) naznanja, da sprejema sedaj naroČila na modro galico za 1916. Plača se za vsak kilogram po 3 K. — Na naročila brez plačila se družba ne more ozirati. Priporočamo našim vinogradnikom, da takoj naroče galico posamezno ali pa skupno, kar velja posebno za zgornjo okolico.
Hdd ve kal T
Prosijo se podatki o naslednjih osebah:
Franc Dornik, vojaški delavski oddelek vojna j ojta 612, prosi vsakogar, ki bi mu bilo kaj znanega, rla bi mu sporočil na navedeni naslov, kje se nagaja njegova žena Karolina Doraik s 4 otroki, iz Št Florijana št. 212 pri Gorici- Od 20. maju k.i, kar je odšel od doma, nima nobene ve9ti o njih.
izpred sodtife
V ulici S. Anastasio št. 9 je skladišče oglja, last nekega Lovrenca Bruna. Ta je bil tudi eden onih z onkraj Jadranskega morja, ki je delal v tržaški Ameriki z drugimi renjikoli na svojem životu »narodni dom«. Nekdaj so taki možakarji avstrijske Slovence pošiljali tja črez tržaški »konfin* v Rezijo ali še dalje. No, kdor se zadnji smeje, je še živ na teh »neodreše-nih« tleh. Tako se je tudi zgodilo z Brunom. On je moral iti, mi pa še zmiraj uživamo tržaški zrak. Da ne bi bilo skladišče samo za »kabaret« mišim, je pustil skladišče v rokah svojega svaka Rudolfa C. Ta, ki nikoli ni bil ogljar, je prodajal okoli 20. julija oglje po 28 vin. kilogram na drobno. Seveda so se mamice onega okraja pritožile pri policiji, ker drugje se je prodajalo oglje po 20 vin. kilogram. Ker policija ni samo za to, da bi gledala, koliko kaže kazalec na uri, je napravila ovadbo radi pretirane cene.
Na razpravi, ki se je svoječasno vršila pred okrajnim sodnikom Comelom, je obtoženec izjavil, da je on kupil vagon oglja po 20 kron stot. Načvekal je toliko stroškov — ki jih je malo imel — in toliko govoril, da je sodnika prepričal, da je nedolžen in res je bil v prvi stopnji oproščen. Bil je prijavljen vzklic radi krivde Cuco-vicha in obenem je državni pfavdnik razširil ovadbo tudi proti dobavitelju radi pretiranja cen.
Originalni spisi so se odposlali deželnemu sodišču v Volosko v rešitev vzkli-ca, prepisi pa okraj, sodniku dr. Albertiju, ki je obsodil dobavitelja na teden dni zapora. Obtoženec je sprejel kazen. \ K»
f w .	* ' " •
• « . », . t * * >
v tej zadevi dežemo sodišče v Voloskem razpravljalo o vzklicu državnega pravd-irištva o oprostitvi obtoženca C. Deželno sodišče je bilo druzega mnenja, kakor prvi sodnik, in je tudi tega slednjega obsodilo na 100 kron globe.
skladu. — Baronica Nina de Morpirgo 1)0 K za trćažke invalide. Germanico Romano 30 K za vo-jike na italijanskem bojišču; baron Uihard Albori in soproga 30 K za okrepčevalnico na K-a-u; Franc Ca ne var i 83 K za neko ubogo tržaško družino ; Mihael Truden 30 K za vdove in sirote padlih v vojni; potom ge. Slavik g. Cerkvenič 10 K za sirote padlih v vojni, 5 K za begunce; Urban-čič-Gregorič 10 K za sirote padlih v vojni; Franc Tavčar 10 K za čevlje ubožnim učencem.
Zamvaia mu žinae v Mi
vabi na
redni občni zbor
ki se vrši v prostorih „Gospodarskega društva" v Bazovici dne 9. januarja ob 4. uri popoldne.
DNEVNI RED :
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
Dirovi.
Darovi, došli cesarskemu komisarju. Lastnik kinematografa ,Iris" kot Čisti dobiček predstave dne 17. L m. 32 K za vojake na soški frontu Fr. Bergaaer (sedaj na Bledu) 50 K za vdove in sirote padlih v vojni, 25 K za okrepčevalnice na Krasu, 25 K za družbo sv. Vin cen ca. Mary Vaase 50 K za revne tržaške družine. Učitelj-ko osobje občinske gimnazije 30 K za vdove in sirote padlih t vojni. Rodbini Janesich in Xydias 11)00 K in sicer: 200 K za Rdeči kri*, 200 K za oslepele ▼ vojni, 200 K za zdravniško postajo, 200 K za begunce iz Farlanije ih i'00 K za sirote. Učenke IV. in V. raz ela ženske ljudske šole »NadvojvolLnja Štefanija" K 18*50 za božičnico vojakom na fronti. Angela Curiel K 16616 za božičnico vojakom. Denar je bil nabran med artisti, učitelji, koristi in veteransko godbo. — Dr. Peter Xydias v počasti* te v spomina Edvarda Janesicha K 30 za naše hrabre vojake ob Soči. Delavci občinske plinarne K 10-50 kot tedenski prispevek skladu za brezposelne. Odvetnik Edvard Gasser v počastitev spomina baronice Eme pl. Seppi, roj. (L Gossleth K. 50 za Rdeči križ. Tvrdka F. Fenderl & C K 50 za ubožne tržaške družine. Mesto venca na grob inž. Gvidona Spongia mati Celestina in brat j d Marij in Hektor K 50 za begunce iz Gorice.
Darovi, doSli cesarskemu komisarju. Josip Schussler K 40 za naše vojake ob Soči; inž. Henrik Panfilli in soproga T počastitev spomina baronice Eme pl. Seppi K 25 za Rdeči križ; Ida in Ludvik Poechich iz Pirana po listu »Cittadino di Trieste* K 20 v korist skladu za vdove in sirote ob Soči in K 20 za vojake, ki so oslepeli v vojni; tvrdka Savel D. Modiano K 1-53580, in sicer K 1.063'90 v pora* navo zneskov, izplačanih njenim delavcem iz skla ia za brezposelno od 4. do 26. decembra t. 1. in K 471"iK) kot dar imenovanemu
Kmečka posojilnica in braniiuid t Lokavtu
registrovaoa zadruga z ueDmejeno savezo vabi na
U1L m viil redni oNbi zbor
ki se bo vršil v nedeljo dne 9. januarja 1916 ob 3 uri popoldne v zadružnem uradu v Lokave i.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje letnih računov za 1914-15.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
LOKAVEC, dne 28. decembra 1915.
NAČELSTVO.
Ako ob doloCeni uri ne pride zadostno število udeležencev, se vrši ▼ smislu §. 35 zadružnih pravil ob pol 4. ure drugo zborovanje z istim dnevnim redom in na istem prostoru, katero sklepa brezpogojno.
onsocs□aoaooaaaDaaDOĐaaanDnaaoaa
----oa
a
ftpM atelje DAGDERRE
Trst - Corso štev. 39 - Trst
10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene.
:: Tudi električna razsvetljava. :: □
! a
mu--------—-----na
a laaooaoaaaaaaoaaaaaaaoDca
a
a g
a
a □
□
a a a a a
D
aa
ulica Riborgo štev. 23, vogal yl. SetcSiena
Velika izbera molkih in deških oblek Črni in modri paletots. Ranglan, UI-ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških
pletenfc (maj). Rumene in med.o obleke za delavce. Izbera blaga za moške obleke. Spreje^.sjo se narotiia po meri
NOVO POGREBNO PODJETJE - TRST
CORSO 47 (pri trgu della Legna) Telefon 10-02).
Prevos mrli cev v tu- in inozemstvo. VrSi vsakovrstne pogrebe z najnovejšo moderno upravo. Zaloga vseh mrtvaSkih predmetov. - Noćna inšpekcija v
lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa štev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaSkih predmetov: Na Opčinah, v Nabreiini pri Orehu (Noghere.) - Točna postrežba. Cene zmerne.
Podjetnik šn upravitelj H. STIBIEL.
izvršuje vsa pismana naročila točno m
o Trstu ulica Malino piccolo 19 (tik Kvarne mm M
ima v zalogi slovenske in tujejezi£ne, leposlovne, sirokovne, znanstvene in šolske knjige, vsakovrstne slovnice in besednjake najrazličnejših jezikov. — Ima v veliki Izberi zemljevide vseh bojišč, veliko zalogo razglcdnic: tržaške po 2*60 K. pokrajinske po 3 K, vojne po 4 K sto komadov, najrazličnejše božične po K 4 sto kom. naprej. Velika izbera: reproducijskih razglednic najslavnejših umetnikov; vseh vrst pisemskega papirja v mapah in kasetah od priprostega do najfinejšega, najrazličnejše noteze, trgovske knjige, svinčnike, peresa itd. ter pisar, in šolske "potrebščine. Prodaja elektr. svetiljke, baterije, vsakovrstne igralne karte: cigaretni papirček „ExceIsiorM po K '2.75, „Abadie" po K 6.30 škatljo. Priskrbuje najrazličnejša tiskarska dela, uradne, pisar., trgov.; tiskovine, vizitke, kuverte s firmo, cenike, napise itd. Sprejema inserate, zahvale, osmrtnice. Izvršuje razne okvirje za slike in fotografije, štampilje in vezanje knjig.
Se najlepše priporoča vsem pisarnam in uradom v mestu in na deželi
J. ŠTOKA
knjigarna in papirnica Trst, ul. Alolino piccolo 19.
Izvršuje vsa pismena naročila točno in rapidno
o
a
D
er o
iISHUfill
Odvetnik
Dr. Kimovec
se le vrnil Caserma UL 5
1 Umetni zobje
i
z [RbrezleOaffl. zlite krone In obroMl
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnik
TIST, oL Caserma št. 13, H. n.
Ordinira od • zjutraj do 6 zvečer.
I Velika zaloga svec
I v prodajalni veiašklh predmetov
! RENATO CAPPELLANI
I Trst - Corso 45.	Trst - Corso 45
Prodala na veSiko m na drobno.
!IIiS££!aii3KSH!3!i£§29BS3SE23II
Centrale : LJubljana. Podružnice t Split, Celovec, Sarajevo Gorica In Cttlje.
ulica Caserma Si, 11.
Sligajiajs »lorta sd 9-12 V, in 27,-5
DelnISka glavnicav K 8,000.000.-Rezervn! zakladi i K 1,000.000.
s Ljubljanska kreditna banka
S	podružnica v Trstu
i
= mrftje najbolje ose o tanino stroko spiMfr trgnzokdje.
I Vloge no knjižice obrestuje 4% letto
I	(rentni davek plača banka iz svojega;.
I oio$e na tekoti in žlro-račun najdalje po Moru.
1 Sprejema borzna naroČila za vse ia- ia inozeA Mu
Brzojavni naslov : Ljubljanska banka.
Hranilne
sprejema od vsakega tudi če ni ud Eadrnee, ia jih obre- jg 01 večje z&eske pc do-staje po ■# |2 |0 govom.Trgovcem ♦ otvaija čekovne račone z dnevnim obret»lo- £
vanjem.	J
Rentni davek plaimjo zadruga sama.
Vlaga te lahko po eno krono.	£
Peštm-feRBilRičEi rzčn 75.17!. TfLEFM tMl
I IrgovMlna zadruga v Trstu i
| ngMmsna zadruga z neoaiejenint jamstvom |
* ulica S. IFrancesco štev. 2, I. nadst. :
♦	Posojila	♦
*	^ .	♦
♦	daje na	osebni kredit in na zastave
+	proti plačilu, po dogovoru.
♦	—	♦
v
X
Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 { dopoldne in od 3 do 5 popoldne, t
Priporoča male hranilne skrinjice, ki ♦ so posebno primerne za družine. ♦
tllttltl
lASRAHSlil mM
Trst, Via Cassa dl Risparmio štev. 5 (Lastno poslopji}

KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pi5.ua, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE iN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOS1TS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
MENJALNICA
vloge na knjižice
od dneva vloge do unčva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVAN JE VLOG na tekočem in žiro-računn po _dogoreru. *
riLIJALKE:
DUBROVNIK
KOTOR LJCBLJANA METKOVIĆ OPATrJA
split ŠIBENIK zadar
AKREDITIVI, CEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA-
Živahna zveza z A "MERIKO.
REMBOURSNJ KREDITL
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERME.
URADNE URE: od 9 do 12/, pop. in od 2l/« do 5 P°Pa
ESKOMPTUJE : srečke, devize In papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. breznhčno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KUEDi i i
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
♦♦♦♦ ESKOMPT MENIC
llilHI' BH 'IH .............I I' I I jI i i	l
__UM MPUlMBEjJiMBL___
l^p v	iti ■	■■	ga ■	regislfuvana zadruga z omejenim poroštvom
Tržaška posojilnica in hranilnica
POSOJILA DAJE
ta vknjtao 5^,»/. na menice po t*j,	\
na zastave in anMHhadjo za dai)io dobo po dogovor«
HRANILNE VLOGE
■npjMii > od vsakegi, če tudi ni ud in jih obrestni« po
4
Večje stalne vloge in vloge na tek. račnn po dogovora.
Ratil davek alatuj« xkT04 aaa. - V lan se Utkaj* tmo kroa*. - ODDAJA
DOMAČE NAantALMiK7(nRA*nLMBPu$icE).
Poštno branllniftni račun 16 004.	TEGEFON H. 952
Ima varnostno celico (aafe deposits) za shrs.Tabc vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomtl in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po najniljlh cenah. STANJE VLOG MD 10 MIUK>NOV KRON. Kite nt: oi 9 h t2 lipoH a * 3 ia 5 ppo!i Izpiainje it mi dektaOr cb oitoih oraS
ifci iH—i III i »II