RIMORSICI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XIX. Št. 302 (5677)
TRST, sobota 21. decembra 1963
SENAT ZAKLJUČIL RAZPRAVO O PROGRAMSKI IZJAVI VLADE
Po odgovoru predsednika vlade Mora bo danes glasovanje o zaupnici
Senatorji PSI, ki pripadajo manjšini, se bodo delno vzdržali, delno pa glasovali za vlado - Vsedržavno zborovanje levice PSI Vodstvo KPI razpravljalo o političnem položaju
RrM, 20.'— V senatu so danes zaključili splošno razpravo o programski izjavi predsednika vlade Mora; jutri dopoldne bo Moro odgovoril na kritike senatorjev, po glasovalnih izja-.vah političnih skupin pa bo sledilo glasovanje o zaupnici vladi. Za vlado bodo glasovali vsi demokristjani in socialdemokrati, od socialistov pa se bo vzdržalo glasovanja deset ali e-najst senatorjev (od štirinajstih, ki pripadajo levici PSI); tri-
je ali štirje senatorji leve struje PSI pa bedo glasovali za zaupnico iz strankarske discipline.
V diskusijo o programski izjavi predsednika vlade so posegli danes: liberalec Bergamasco, misovec Nencioni, socialist Mariotti in demokristjan Gava. Mariotti je poudaril med drugim, da je pripisati le «globokemu čutu odgovornosti nasproti deželi, Če so se socialisti odločili za neposredno sodelovanje v vladi levega centra». Kar zadeva nesoglasje manjšine PSI, je govornik pripomnil, da bodo dej. stva in uspehi vlade dokazali po-grešnost njenega stališča. Ko je govoril o italijanskem gospodarstvu je Mariotti zatrdil, da se bo moralo razviti v mešan sistem, v katerem bosta morala zasebni in
javni sektor uskladiti svoje odio-čitve s sistemom gospodarskega načrtovanja, v katerem bo imelo odločujočo vlogo ministrstvo za državni proračun. Na koncu je še podčrtal, da je že sama vključitev urbanističnega zakona v vladni program zavrla špekulacije z gradbenimi zemljišči, ker lastniki takih zemljišč ne najdejo več kupcev zanje.
Gava pa se je zadržal obširno na političnih dogodkih teh zadnjih let in se dotaknil polemike, ki obtožuje KB in PSI popuščanja, zaključil pa je z ugotovitvijo, da se socialisti niso mogli srečati z liberalci, danes pa se srečujejo z «veliko ljudsko stranko», Krščansko demokracijo: «Liberalci, desnica in levica, so uresničili politični preporod Italije; • sedaj pa so na vladi stranke, ki So vodile polemiko z liberalci: socia-
«iiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiniiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiHiiiiMiiiii
Čuenlaj danes v Alžiru
Na tiskovni konferenci je ponovil nasprotovanje moskovski pogodbi - Zavzemal se je za novo ban« donsko konferenco in poudaril važnost obiska v Kairu
KAIRO, 20. — Predsednik kitajske vlade čuenlaj je imel danes četrti razgovor z Naserjem. Jutri bo z ostalimi člani delegacije odpotoval v Alžir, kjer bo ostal do 27. decembra. Danes popoldne je imel Cuenlaj v Kairu tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da nič ne ve glede trditev, da bo v enem letu eksplodirala na Kitajskem atomska bomba.
O umoru predsednika Kennedy-ja je Cuenlaj izjavil, da je bil ta umor «sramotno in prezira vredno dejanje», in da nasprotuje vsakemu umoru, «tudi če je tisti, ki je ubit, sovražen Kitajski».
Nato je Cuenlaj izjavil, da Kitajska hasprotuje moskovski pogodbi o delni prepovedi jedrskih poskusov, češ da veča nevarnost jedrske vojne, namesto da bi jo zmanjšala.
Dalje je Cuenlaj izjavil, da je Kitajska pripravljena na neposredna pogajanja z Indijo brez začetnih pogojev. Glede spora s SZ je dejal, da «obstaja resen spor o načelih in teoriji marksizma-leni-nizma».
Po čuenlajevem mnenju je možnost nove bandunške konference, in sedaj je pripravljalna faza te konference. O tem sta govorila z Naserjem in «vsi se strinjamo o organiziranju te konference, ki potrebuje dobro pripravo, da se bo lahko sklicala». Vendar pa se ni še začel pripravljati dnevni red.
Na vprašanje, ali bi se Kitajska udeležila konference nevezanih držav, je Cuenlaj odgovoril: «Ki-
tajska se ima za vezano in se torej ne more udeležiti take konference. Po osmih letih se vpliv Bandunga še vedno čuti in širi. Deset načel te konference se da še vedno uveljavljati v Aziji, A-friki in tudi v Južni Ameriki, potem ko je trideset afriških in azijskih držav doseglo neodvisnpst». Dodal je da ne nasprotuje udeležbi Japonske.
Zatem je Cuenlaj obtožil ZDA, da se vmešavajo v zadeve Kambodže, ter je pozval afriško-azij-ske države na soliadrnost s Kitajsko proti zahodnemu vojaškemu zavezništvu.
Govoril je tudi o gospodarskem in industrijskem razvoju Kitajske in je dejal, da Kitajska proizvaja sedaj skoraj 90 odstotkov jekla in 85 odstotkov strojev, ki jih potrebuje.
Glede svojega potovanja po A-friki je Cuenlaj izjavil:	«Nova
Kitajska obstaja že 14 let in ni ne prezgodaj r.e prepozno za ta prvi obisk na kontinentu s številnimi državami, s katerimi imamo diplomatske odnose. Kairo je zame etapa prvovrstne važnosti, in diskutiramo sredstvo za povečanje našega prijateljstva in našega sodelovanja. Videli in preštudirali smo mnogo stvari».
Cuenlaj je rekel, da bo iz Al-žira odšel' v Rabat, zatem pa v Albanijo. Dodal je, da je mogoče, da bo pozneje obiskal tudi Gano, Mali in Gvinejo in da se bo ob povratku ustavil v Sudanu in v državah južne Azije.
listi, republikanci in demokristjani. Sedaj je ljudstvo tisto, ki postaja protagonist novega političnega razdobja, in ki zahteva, po prvem preporodu politične neodvisnosti, drugi preporod popolne neodvisnosti in kulturnega napredka».
Po sklepu vodstva PSI, ki je predalo častnemu razsodišču stran, ke primer 25 poslancev, ki so zapustili poslansko zbornico pred glasovanjem o zaupnici vladi, je levica PSI sklicala zborovanje svojih pristašev, ki je bilo danes v prostorih zadružne zveze v Rimu. Predsedoval je Vecchietti, ki je podčrtal dramatičnost sedanje, ga položaja znotraj stranke; napovedal je, da bodo tudi pristaši levice v senatu odrekli svoj glas Morovi vladi in zatrdil, da je «razkol PSI predstavljal ceno, ki jo je bilo treba plačati politiki le. vega centra». V nadaljevanju svojega govora je Vecchietti zatrdil, da je Nenni hotel razkol, in da sta težila k temu tudi Moro in Saragat «v okviru velike transfor-mistične operacije». Voditelj manjšine PSI jè ponovil zahtevo po sklicanju izrednega kongresa stranke, ker da je bistvo spora političnega značaja, ki ga ni moč rešiti z disciplinskimi ukrepi. Na koncu je zatrdil, da sporočilo vodstva PSI ne odgovarja na argumente manjšine, ampak da le ponovno poudarja «zvestobo temeljni izbiri, ki je socialdemokratska...». Vecchietti je zaključil: «Spričo vsega tega smo pred vprašanjem razbitja stranke in odločiti se je treba glede tega; smo pred vprašanjem politične izbire, ki se ji ni moč Izogniti. Vprašanje je v tem, ali pustimo neizpolnjeno praznino, ki jo je ustvarila akcija socialistične desnice v italijanskem političnem življenju: vprašanje je v tem, da se zave-damo in imamo zaupanje v vlogo, ki jo je levica izpolnjevala v teh letih in ki je ne more izpolniti nihče»
V razgovoru z novinarji je A-volio zatrdil, da bo levica PSI sklicala novo vsedržavno zborovanje svoje struje in sprejela u-strezne sklepe v primeru, da bi častno razsodišče »prejelo disciplinske ukrepe proti 25 poslan, cem. Passoni je izjavil, da se bo današnje zborovanje levice zaključilo z resolucijo, v kateri bodo ponovili zahtevo po sklicanju izrednega kongresa, na katerem naj bi razpravljali v «zadnji stopnji» o vprašanjih, ki razdvajajo večino in manjšino ESI.
Na zborovanju so odobrili pismo levice PSI častnemu razsodišču, v katerem sporočajo, da se 25 poslancev ne bo odzvalo povabilu predsednika razsodišča Jaco-mettija. češ da spor, o katerem mora razsoditi, ni disciplinskega, temveč političnega značaja. Zborovalci so nato 1 poverili izvršilnemu odboru struje, naj naslovi poziv na stranko, da se skliče izredni kongres, ki «naj preveri veljavnost političnih odločitev, ki jih je stranka sprejela». Končno so sprejeli sklep o sklicanju vsedržavnega zborovanja struje v januarju, da bi proučili položaj in sprejeli ustrezne sklepe. Pred tem zborovanjem bodo pokrajinska zborovanja, ki bodo hkrati po vsej deželi.
Jutri dopoldne bo seja častnega razsodišča PSI, ki mora sprejeti sklep v zvezi s primerom nedisci.
je se bodo udeležili tudi istirie člani razsodišča, ki pripadajo levici.
Na seji socialističnih senatorjev so določili, da bo glasovalno izjavo v imenu socialističnih senatorjev dal Vittorelli; v imenu socialističnih senatorjev, ki pripadajo levici, pa bosta dala glasovalno izjavo dva senatorja: Schiavetti, ki bo napovedal vzdržanje svojih pristašev, medtem ko bo Bonfan-tini napovedal, da bodo njegovi somišljeniki glasovali iz discipline za zaupnico vladi tudi kljub temu, da se ne strinjajo z vladnim sporazumom.
Na današnji seji vodstva KPI je Ingrao poročal o celotnem političnem položaju, vštevši zadnje dogodke glede stanja v PSI, V teku jutrišnjega dne bodo verjetno izdali zaključno politično resolucijo.
pline 25 poslancev levice PSI. Se-
Družbeni načrt SFRJ za kto 1964 - odobren
Dpago Kunc imenovan za poslanika na Cejlonu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20. — Zvezni in gospodarski svet zvezne skupščine sta po današnji daljši razpravi soglasno sprejela družbeni načrt za prihodnje leto, o katerem je poročal podpredsednik zveznega izvršnega sveta Miloš Minič. Po predlogu družbenega načrta bi bila gospodarska proizvodnja Jugoslavije konec 1964 za 24 odstotkov večja kot v letu 1962. Pri tem bi se industrijska proizvodnja povečala za 27 odst., kmetijska za 14 odst, produktivnost dela za 18 odst, zunanja trgovina za 30 odst. v primeri z letom 1962.
Realnost nalog v prihodnjem letu temelji na rezultatih, doseženih letos. Predvideva se, da bo letos dosežena za 12 odst. večja proizvodnja kot v letu 1962. To je za 2 odst. več, kakor določa načrt. Največjo zaslugo za to bo imela industrija, ki bo, kot se predvideva, dosegla 15 do 16-odstotno povečanje proizvodnje, to je za 6 odst. več, kakor določa načrt.
V svojem poročilu se je Minič posebno zadržal na zunanjetrgovinski izmenjavi in pri tem izrazil upanje, da bo svetovna konferenca o trgovini in razvoju odstranila ovire, ki jih danes ustvarjajo razni diskriminacijski ukrepi v mednarodni trgovini.
Z ukazom predsednika republike Jo bil za novega izrednega opolno-močenega veleposlanika Jugoslavije na Cejlonu imenovan Drago Kunc.
NA VABILO PREDSEDNIKA TITA
Novotny obišče Jugoslavijo Sporočilo o razgovorih Popovič - David
Jugoslavijo bo obiskal tudi Vaclav David ■ Sklep o
sr
vsestranski razširitvi sodelovanja med SFRJ in CSSR
PRAGA, 20. — Danes, zadnji dan bivanja na češkoslovaškem, je državnega tajnika za zunanje zadeve Kočo Popoviča sprejel predsednik češkoslovaške republike Antonin Novotny, ki se je z jugoslovanskim državnim tajnikom razgovarjal v prijateljskem ozračju o vprašanjih nadaljnjega razvoja medsebojnih odnosov med češkoslovaško in Jugoslavijo na političnem, gospodarskem in kulturnem področju.
Med sprejemom je Koča Popovič izročil predsedniku No-
votnyju vabilo predsednika republike maršala Tita, naj obišče Jugoslavijo. Novotny, ki ie vabilo z zadovoljstvom sprejel, je naprosil Kočo Popoviča, naj sporoči predsedniku Titu njegovo vabilo, da obišče češkoslovaško.
V skupnem-sporočilu, ki je bilo danes istočasno objavljeno v Pragi in v Beogradu o uradnem obisku Koče Popoviča na Češkoslovaškem in o njegovih razgovorih z zunanjim ministrom CSSR Vaclavom Davidom, se ugotavlja, da sta ministra v ozračju prijateljstva in medsebojnega razumevanja izmenjala poglede o najvažnejših mednarodnih vprašanjih in o vprašanjih s področja jugoslo-
vansko-češkoslovaških odnosov. V razgovorih sta oba ministra potrdila privrženost njunih držav politiki miroljubnega jožitja in mirnega reševanja spornih vprašanj. Poudarila sta potrebo sporazuma o splošni razorožitvi pod mednarodnim nadzorstvom in potrebo nadaljnjih korakov za nadaljnje popuščanje napetosti. Po mnenju Popoviča in Davida bi o-mejitev vojaških proračunov, sklenitev sporazuma o nenapadanju med članicami NATO in članicami varšavskega pakta, določitev nejedrskih področij in preprečevanje širjenja jedrskega orožja, odprava ostankov druge svetovne vojne in rešitev nemškega vprašanja, povečala varnost in utrdila mir na svetu. Zunanja ministra sta obsodila delovanje mili-
Rusk: Med članicami NA TO prevladuje vtis da so bili stiki s Sovjetsko zvezo koristni
Kanadski zunanji minister poudarja, da je sedanje stanje ugodno za nove sporazume s SZ - Johnson poziva oblasti, naj ne omejujejo volilne pravice Pripadniki vojaške garde v Alabami delali atentate proti črncem
tarističnih in revanšističnih krogov v Zahodni Nemčiji in ugotovila, da bi oborožitev Zahodne Nemčije z jedrskim orožjem bila v nasprotju s smotri utrditve miru in varnosti v- Evropi. Ministra prav tako menita, da ie obsodbe vredno dejstvo, da zanodnonem-ška vlada doslej ni odločno nastopila proti sovražnemu in terorističnemu delovanju vojnih zločincev, nacistov in raznih revanšističnih organizacij.
V skupnem sporočilu se pozitivno ocenjuje prispevek držav Afrike. Azije in Latinske Amerike k popuščanju napetosti in u-trditve miru in pomen OZN pri reševanju svetovnih" vprašanj.
Popovič in David sta z zado-voljstvom ugotovila, da se odnosi med Jugoslavijo in Češkoslovaško razvijajo v duhu prijateljstva, enakopravnosti in obojestranskega koristnega sodelovan a ter da doseženi rezultati omogočajo nadaljnji napredek za vsestransko razširitev sodelovanja. Popovič in David sta se sporazumela, da bi bilo koristno, da se v kratkem sklene sporazum o U-reditvi pravnih odnosov v 1 vseh družinskih, civilnih in kazenskih stvareh in sporazum o delni ukinitvi vizumov. Češkoslovaški zunanji minisetr David je z zadovoljstvom sprejel vabilo, naj obišče Jugoslavijo.
WASHINGTON, 20. — Državni tajnik Dean Rusk je na tiskovni konferenci izjavil, da v atlantskem zavezništvu prevladuje vtis, da so bili stiki s Sovjetsko zvezo koristni in da je treba nadaljevati napore, da se dosežejo še drugi sporazumi, po moskovskem sporazumu.
Rusk je dodal, da bo treba imeti potrpljenje in vztrajnost,
Na tisoče zahodnoberlinskih meščanov čaka v dolgi vrsti okoli zasneženega polja, da dobijo propustnico
»	za vzhodni Berlin
BERLIN, 20. — Danes so odprli r berlinskem zidu pet prehodov, ikozi katere bodo zahodni Berlinčani lahko prišli v vzhodni Berlin na obisk k sorodnikom s posebnimi propustnlcami, o katerih so se te dni sporazumeli. Davi ob 5.30 so bile pred omenjenimi prehodi dolge vrste ljudi, ki so čakali kljub temu, da je bil zelo hud mraz. Računajo, da gre skozi prehode pri-
bližno 800 do 1.000 ljudi na uro. Do sedaj ni bilo nobenega incidenta.
Glasilo vzhodnonemške komunistične stranke «Neues Deutschland» piše, da tudi begunci iz Vzhodne Nemčije, ki živijo v zahodnem Berlinu, lahko zahtevajo propustnico, da obiščejo sorodnike v vzhodnem Berlinu, če so prišli v zahodni Berlin, preden je bil postavljen zid.
Obmejni organi in cariniki na prehodih so zelo v’judni. Kontrola
za vsako osebo traja povprečno 2 minuti.
V zahodnem Berlinu Je pred 12 uradi, ki izdajajo prepustnice, bilo davi okoli SO.OClO oseb. Skupine bolničark Rdečega križa delijo toplo pijačo čakajočim, da bi se nekoliko ogreli. Včeraj so izdali 30.000 prepustnic, veljavnih za 70.000 ljudi; otroke namreč vpišejo na prepustnice staršev.
preden bo prišlo do pomembnih sporazumov; izrazil pa je upanje, da bo moč doseči kak sporazum s Sovjetsko zvezo o nekaterih plateh razorožitve, kakor na primer preprečitev nenadnih napadov. Izrekel je zatem zadovoljstvo, ker je bil dosežen sporazum o prepustnicah za prebivalce zahodnega Berlina, in je izrazil upanje, da bo storjeno vse, da se preprečijo incidenti ob tej priložnosti.
Rusk, ki je sinoči prišel iz Londona v Washington, je tudi izjavil, da ni nobene bistvene spremembe ameriškega stališča, ko so ga vprašali o možnosti konference na vrhu med Vzhodom in Zahodom. Dodal je, da je ameriška politika v tem, da spodbujajo konferenco na vrhu, samo če bodo pripravljalni r j -vori opravičili tak sestanek.
Rusk je tudi - 'il, da ni nobene spremembe ..meriške politike do Kitajske. Pripomnil pa je: «Toda v veliki debati med težnjo k borbi in miroljubnemu sožitju menimo prav gotovo, da je treba dati prednost miroljubnemu sožitju.»
Kanadski zunanji minister Paul Martin je v zvezi s pariškim za: sedanjem NATQ izjavil; «Glavni dogodek konference je bila 'analiza pomirjenega ozračja, ki je nastalo med Vzhodom in Zahodom po kubanski krizi leta 1962. Zdi se, da je sedanje stanje ugodno za nove sporazume s Sovjetsko zvezo.»
Danes je Deana Ruska sprejel predsednik Johnson in se z njim razgovarjal o njegovem potovanju v Evropo in o zasedanju NA TO v Parizu.
Danes so objavili izjavo, ki jo je sinoči podal Johnson, potem ko je dobil poročilo o volilnem vprašanju v ZDA, ki ga je bila pripravila komisija, katero je nedavno ustanovil predsednik Kennedy.
«Zvedel sem, pravi Johnson, da je v ZDA mnogo laže kupiti orožje ali pa vstopiti v vojsko, kakor pa voliti. Kako more človek imeti lahko pot, da gre na fronto, in težavno pot. da gre na volitve?» Johnson je pozval stranke in oblasti, naj odpravijo sleherno omejitev volilne pravice, in je poudaril, da morajo vsi državljani, ki so dosegli potrebno starost, imeti možnost, da gredo na volitve pri prihodnjih predsedniških volitvah.
Johnson je tudi obsodil dejstvo* da je volilna udeležba v ZDA nižja kakor v ostalih zahodnih državah. Posebna komisija predlaga v svojem poročilu, naj se najnižja starost za volitve določi na 18 let in naj se ukinejo omejitve volilne pravice.
V Tuscaloosi v Alabami so včeraj aretirali tri člane vojaške garde v Alabami, med katerimi tudi enega častnika pod obtožbo, da so izvršili tri dinamitne atentate blizu alabamske univerze, na kateri so junija izvedli integracijo. Tri vojake so aretirali kmalu potem, ko so uradno javili, da so odkrili atentatorje.
Krajevne oblasti so javile, da so aretirani bili v federalni službi, ko so izvršili atentate. Dva vojaka so izpustili na začasno svo. bodo proti kavciji 5.000 dolarjev, eden pa je še zaprt. Verjetno bo zadeva prišla pred sodišče 7. januarja.
Tri eksplozije 60 nastale na ulicah blizu univerze. Atentati niso povzročili žrte.v,'toda popokale so šipe na številnih oknih in-poškodovan je bil tudi eh zobozdravniki ambulatorij.
Pozneje so javili, da je bil aretiran še četrti član vojaške garde v zvezi z atentati v Tuscaloosi, in pričakuje se aretacija petega vojaka.
Državni pravdnik ja izjavil, da bi atentatorje utegnili obsoditi na kazen, ki gre od 10 let zapora do smrtne kazni. Pripomnil pa je, da verjetno ne bo zahtevana smrtna kazen, ker eksplozije niso povzročile žrtev.
Včeraj so v bližini San Francisca aretirali 29-letnega moškega po imenu Fennell, pri katerem so našli v žepu štiri listke, na katerih je bilo napisano: «Vedno bolj sem razočaran nad reakcijo ljudi na umor Kennedyja Dokler ne bodo Američani sprejeli svoje politične odgovornosti in ne bodo ukinili' mesta voditeljev, bomo nadaljevali z eliminiranjem teh voditeljev. Moj bližnji smoter je sedaj umor predsednika Johnsona.»
Mladenič Russell W. McLarry, ki je obtožen, da je grozil, da bo umoril Kennedyja, ko je bil ta na obisku v Teksasu, je bil danes izpuščen proti plačilu kavcije 2 tisoč 500 dolarjev Obtoženec je izjavil, da je grožnjo proti Ken-nedyju izrekel za šalo.
Aretiran terorist iz Innsbrucka
BOČEN, 20. — Na bloku v E ziji je obmejna policija aretirala 35-letnega Huga Knolla, bivajočega v Innsbrucku, ker so pri njem našli 7 detonatorjev. Knoll je nameraval izvršiti atentat na neko kostnico na Južnem Tirolskem. Eksplo-
zivni material so organizatorji že mora nastopiti in protestirati proti
prej skrili blizu kostnice. Aretirani Knoll je povedal, kje je material skrit, in so ga pozneje našli.
Knoll Je tudi priznal, a kmalu zatem zanikal, da je izvršil atentat na spomenik v Lasi ter da je pred nekaj meseci postavil bombo pred neko poslopje. v Lasi, ki pa ni eksplodirala.
Knoll je imel pri sebi tudi letake z južnotirolskim orlom in nekaj pisem, od katerih. Je bilo eno naslovljeno na 'bocenskl dnevnik «Alto Adige».
Aretirani Knoll Je bil 2. maja 1945 med skupino nemških vojakov, ki so v Lasi streljali na skupino Italijanov in jih 10 ubili. Spomenik so postavili prav v spomin omenjenim padlim. Omenjenega dne je skupina Italijanov iz Lase pod vod-stvom dr. Indovine, misleč da ni več nevarnosti, šla v sprevodu po cesti ter nosila italijansko zastavo in prepevala. Niso niti še napravili sto metrov po cesti, ko so iz bližnjega gozda padli številni streli. Deset Italijanov je bilo ubitih. Knoll, ki je tedaj Imel 17 let in je bil v nemški vojski, je pripadal skupini Nemcev, ki so Izvršili pokol. Ko so ga ujeli, ga je bocen-sko porotno sodišče obsodilo na 30 let zapora. Po 7 letih zapora pa je bil izpuščen in Izgnan iz Italije.
Kakor poročajo iz Innsbrucka, so včeraj številni časopisi in tiskovne agencije dobili letake s podpisom: «Odbor evropske akcije za Južno Tirolsko». V letakih je med drugim rečeno: «Evropejci, obračamo se na vas v zaupanju, da so vaša načela in vaši smotri enaki našim: Izrekamo se za Evropo, za nedotakljivo svobodo vseh ljudi in za temeljne pravice kot podlago skupnosti narodov, svobode In pravičnosti na svetu. ■ Pomagajte nam, da porušimo italijanski zid laži o Južni Tirolski; ne dopustite, da se v srcu Evrope dopušča in skriva zločin proti človeštvu. Vsak posameznik
temu. Biti mora protest, ki naj seže do stikov in do dnevnih odločitev. Mislite na to, kadar ste pred Italijani ln zahtevajte pojasnila od vsakega o dnjih; misilte na to, kadar imate pred seboj italijansko blago — mislite na to, kadar izbirate cilj svojih počitnic. Nastopite tudi s pasivno razistenco proti Italijanski nečlovečnosti na Južnem Tirolskem. Samo podpora vseh pra-‘vih Evropejcev Južifii Tirolski bo prisilila Italijo na pravično evropsko rešitev za našo deželo. Kajti, samo tako Italija lahko postane dežela pravice in s tem vredna članica družine evropskih narodov. Ne porecite, da se vas Južna Tirolska ne tiče — saj gre samo za četrt milijona ljudi —, ker na tak način je mislil Hitler.»
Nov sporazum Italija-Švica
RIM, 20. — V Bernu so 18. decembra podpisali upravni sporazum, ki se tiče načina izvajanja ita-lijansko-švicarske -konvencije iz leta 1926 o socialni varnosti. Novi upravni sporazum Je inštrument za uveljavitev konvencije, ki je bila sklenjena lansko leto ln ki predstavlja znatno napredovanje glede italijanskih delavcev v Svici, ker nadomešča prejšnje sporazume o zavarovanju ter uvaja ugodnejše določbe za italijanske delavce ln predvideva tudi zavarovanje proti poklicnim in nepoklicnim nezgodam ter družinske doklade.
V Bernu so podpisali tudi dodaten sporazum k omenjeni konvenciji, ki se tiče še posebej skrbstva proti poklicnim boleznim.
Oba podpisana sporazuma bosta stopila v veljavo, ko bodo Izmenjane ratifikacijske listine o konvenciji od 14. decembra 1962.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiuiiiifiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiimiMiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiMii
OZADJE DEMONSTRACIJ ŠTUDENTOV V MOSKVI
Skrivnostni telefonski pozivi
Izjave ganskega poslanika in komentar agendi e «Tass»
MOSKVA, 20. — Ganski po«la- kampanjo glede pogojev črnskih k John Elliot je danes izjavil, študentov v Sovjetski zvezi. A-
“IŽV «ivilll UiUl/V J'- UBUto i/-j a v il,
da je dobil od sovjetskih oblasti zdravniško poročilo o obdukciji študenta medicine, ki so ga našli prejšnji petek mrtvega, in zaradi česar so sledile demonstracije a-friških študentov na Rdečem trgu. Poslanik je izjavil, da ne ve, kdaj bo končan prevod poročila zaradi težavnih tehničnih izrazov^ Pogreb mrtvega študenta je bil danes popoldne. Navzoči so bili poslanik Gane in številni afriški študentje. Pred pokopališčem so stražili policaji in so pustili vstop samo afriškim študentom.
Poslanik je tudi izjavil, da so iz raznih mest Sovjetske zveze prišli v gansko poslaništvo številni ganski študentje, ker so slišali govoriti, da bodo dobili novoletna darila in denar. Začeli so prihajati, ko se je razširila novica o smrti študenta Adda. Študentje so bili zelo razočarani, ko so ugotovili, da ni zanje nič od tega, kar jim je bilo obljubljeno Po skrivnostnih telefonskih spo^ ročilih. Zato se niso hoteli vrniti domov, ko jih je poslanik pozval, naj odidejo, Ker niso imeli zavetišča, jim je poslanik dovolil prespati v prostorih poslaništva, da jih ne hi pustil zunaj na snegu.
Agencija «Tass» je danes obtožila «zahodne reakcionarne elemente», da skušajo izkoriščati smrt afriškega študenta za obrekovalno
gencija dodaja, da so številni zahodni buržoazni časopisi objavili — kakor da bi se pokorili nekemu ukazu — obrekovalne članke in absurdne obtožbe^ o zatrjevanem sovražnem zadržanju sovjetskega ljudstva do afriških študentov. Agencija dodaja: «Vsaka vrsta diskriminacije je. popolnoma tuja naravi socialistične družbe. Izzivalni hrup, ki so ga na Zahodu povzročili zaradi smrti študenta, ima nelojalen namen škodovati prijateljstvu Sovjetske zve. ze do afriških držav.»
Agencija omenja nato, da sta bila pri obdukciji navzoča dve študenta iz Gane in' sta ugotovila, da je študent umrl zaradi zmrz-njenja, ki je sledilo pijanosti. A-gencija omenja nato prihajanje študentov Gane v Moskvo iz drugih mest Sovjetske zveze in zaključuje: «Obžalovati je treba, da so ta zborovanja študentov iz Gane povzročila kršitev javnega reda po moskovskih ulicah. To je seveda povzročilo opravičeno o-gorčenje sovjetskega ljudstva»
Agencija omenja nato, da so nekateri zlonamerni ljudje verjetno povzročili prihod ganskih študentov v Moskvo z lažno novico o razdeljevanju novoletnih daril pri poslaništvu, in dodaja: «Sovjetska zveza je nudila gostoljubje števil-
nim tujim študentom, toda to nalaga tem študentom dolžnost, da spoštujejo sovjetske zakone. Ce ti zakoni niso komu všeč, če se jim noče kdo prilagoditi, lahko zapusti našo deželo vsak trenutek. Na vsak način vsi študentje, ki- hočejo nàdaljevati svoje študije v Sovjetski zvezi ob spoštovanju tukajšnjih zakonov, lahko računajo na gostoljubnost sovjetskega ljudstva.»
Zasliševanje obtožencev na procesu v Milanu
MILAN, 20. — Na razpravi v zvezi s protifašističnimi demonstracijami 4. in 7. julija 1980 se je danes nadaljevalo zjutraj in popoldne zasliševanje obtožencev Zjutraj je bilo zaslišanih 8 obtožencev, od katerih je večina obtoženih, da so metali kamenje na policaje. Vsi so zanikali obtožbe in izjavili, da so slučajno bili na kraju demonstracij. Eden od zaslišanih. in sicer geometer Prandi, pa je omenjenega dne priskp-cil na pomoč nekemu smrtno ra-njenemu demonstrantu. Ker so ga spoznali na sliki, ko pomaga ranjenemu, so ga pozneje prijavi, li sodišču. Izjavil je, da ni imel nič opraviti z demonstracijami.
Na popoldanski razpravi so zaslišali 8 obtožencev. Vse dolžijo, da so metali kamenje na policijo, toda vsi so to zanjkali. Razprava se bo nadaljevala jutri zjutraj.
..................
DANES
Diskusijski sestanek med delegacijama CGIL in Zveze sindikatov SFRJ
LJUBLJANA, 20. — V Ljubljani se je začel danes diskusijski sestanek zastopnikov Generalne konfederacije dela Italije — CGIL in zastopnikov centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Na današnjem sestanku članov italijanske delegacije, ki jih vodi član vodstva CGIL Antonio Lettieri z jugoslovansko delegacijo, ki Jo vodi tajnik centralnega sveta Rafael Tabor, so razpravljali o vprašanjih pritiska neokolonializma na države v razvoju in o nalogah sindikatov v zveži s tem vprašanjem. Razprava se bo nadaljevala tudi jutri» .	.. . ; v, .	.
Danes bo predsednik vlade Aldo Moro zaključil debato o programski izjavi svoje vlade v senatu, sledile bodo glasovalne izjave, nato pa bo glasovanje o zaupnibi, pri čemer se bo od 4« socialističnih senatorjev glasovanja vzdržalo — kolikor je doslej znano — 10 ali 11 levičarskih senatorjev PSI. Levičarski socialistični prvaki so imeli včeraj napovedano zborovanje in med drugim vnovič zahtevali sklicanje izrednega kongresa PSI ter sklenili, da se 25 poslancev, ki so se od glasovanja za zaupnico vladi v poslanski zbornici odstranili iz dvorane, ne bo javilo strankinemu razsodišču, pred katerim bi se morali zagovarjati zaradi kršitve strankarske discipline.
V Milanu se je nadaljeval proces v zvezi s protifašističnimi demonstracijami leta 1960 z zasliševanjem obtožencev, medtem ko je bil milanski proces proti južnim Tirolcem že predvčerajšnjim prekinjen do prihodnjega tedna. Pač pa je včeraj obmejna policija aretirala nekega Avstrijca, pri katerem je našla sedem detonatorjev, s katerimi je nameraval izvršiti atentat na neko kostnico na Južnem Tirolskem; aretirani je najprej priznal, nato pa zanikal, da bi bil izvršil znani atentat na spomenik v Lasi.
Ameriški državni tajnik Rusk je po povratku iz Londona izjavil, da ni nobene bistvene spremembe v pozitivnem stališču ZDA glede konference na vrhu med Vzhodom in Zahodom, toda pripravljalni razgovori M morali tak sestanek opravičiti; prav tako ni nobene spremembe do Kitajske, pri čemer pa «je treba dati prednost miroljubnemu sožitju»; Rusk je dejal, da v NATO prevladuje vtis, da so bili stiki s SZ koristni in da je treba nadaljevati napore, da se po moskovskem sporazumu dosežejo še drugi sporazumi, ter je pri tem navedel preprečitev nenadnih napadov; izrazil je zadoljstvo glede sporazuma o prepustnicah v Berlinu, od koder poročajo, da gre skozi prehode do tisoč ljudi na uro ter da do sedaj ni bilo nobenega incidenta. !j ,/
Drugi sovjetski kozmonavt Titov opisuje v knjigi svoj polet
Razburljiva nestrpnost me je objela, zakaj kmalu se bo začel polet. Vstopil sem' v kabino «Vzhoda II.» in za menoj le je tesno in brez šuma zaprla vhodna odprtina. Ostal sem sam. Zdaj pa samo naprej. Pogledal sem na znane naprave, ki me bodo morale z daljne orbite z nevidnimi nitmi povezati z Zemljo. Pogledal sem in se takoj pomiril. Kozmonavti smo se že med urjenjem navadili teh naprav in zaupamo njihovemu skoraj človeškemu razumu.
V	kabini je bilo udobno kot v sobi. V pilotskem naslonjaču, ki je bil podoben ležalniku, je bilo mogoče sedeti, ležati, delati in počivati. Vse si imel pri roki in pred očmi. lahko je bilo doseči katerikoli gumb ali vzvod. Od tod sem lahko vodil ladjo med poletom, vzdrževal zvezo z Zemljo po radiu in delal zapiske v ladijski dnevnik. Tu si res lahko živel. Mehka svetloba ni utrujala oči. Konstruktorji so ustvarili ves pogoje za plodovito kozmonavtovo delo in so poskrbeli za vse udobje in celo za komfort.
Objavili so desetminutno pripravljenost za start. Predsednik državne komisije se je pozanimal za moje osebno počutje.
«Počutim se prečudovito,» sem odvrnil in se zahvalil za pozornost ter z vsem svojim bistvom pričakoval tisto, kar se bo v bližnjih minutah pripetilo z menoj.
Cas je odšteval sekunde. Natanko ob deveti uri po moskovskem času se je razleglo povelje:
«Vzlet!»
Ko me je zajela do takrat še nikoli občutena sreča, sem prav tako kratko odgovoril:
«Gremo!»
V	tistem trenutku sem občutil, kako je milijone konjskih moči, ki so bile nakopičene v motorjih nosilne rakete, začelo dvoboj s «ilami zemeljske težnosti.
«Pojdiva, draga!» se je nehote Utrgalo v meni.
Raketa se je odtrgala od startnih naprav in za trenutek obstala, kot bi premagovala silovit sunek vetra. V kabini je bilo slišati strahoten ropot. Raketo je rahlo pretreslo in na moje telo je pritisnila neverjetna teža. Preobtežitve so začele naraščati in pomislil sem, kako dobro je bilo, da smo kozmonavti tako veliko in uporno trenirali na centrifugah in vibracijskih napravah, da so se naši organizmi pri-
ba jesti in piti, kdaj spati in zbuditi se.
Skozi iluminatorj« je svetilo žareče sonce, ki gf oči niso m gle prenašati in, da bi vfirčevial z baterijami,- sem izključil razsvetljavo. Toda kmalu sem moral žarnice prjžgati, «Vzhod U4 j* prišel,« v Zemeljsko senco in obdala ga je temna, nČRfedirna noč. Na črnem žametu neba so se kot diamanti svetile velike, hladne zveride.
Po eni uri poleta, ko sem rezal temno, pretemno noč, sem vključil ročno upravljanje ladje, kot je predvideval načrt dela. Priznati moram, da tega nisem storil brez notranjega vznemirjenja: saj doslej še noben človek na svetu ni poskušal podvreči svoji volji vesoljsko ladjo. «Ali se bo podredila ukazom mojih rok?» sem pomislil in odločno položil roko na pult za vodenje. «Vzhod II.» je izpolnil moje želje in vodil sem ga z istim mirom, s kakršnim sem vozil na Zemlji avtomobil ali pa upravljal reaktivno letalo. Voditi vesoljsko ladjo ni bilo težko. Lahko jo je bilo orientirati v ka teremkoli danem položaju in jo v kateremkoli trenutku usmeriti tja, kamor bi bilo potreba. Ko sem z dlanjo držal ročice za vodenje, sem se počutil kot kapitan čudežne ladje. Nisem čutil posebnega napora, ali bolje, nobenega napora nisem čutil. Vse je bilo tako kot v letalu.
Približeval se je trenutek prihoda iz zemeljske sence. Ta je naglo napočil. Druga zarja istega dne se je zame začela tako, da sem na obzorju zagledal moč» no oranžni pas, nad katerim so se začele porajati vse mavrične barve. Nebov je bilo takšno, kot bi gledal vanj skozi kristalno pritmo. In že‘ so se sončni žarki usuli skozi iluminatorje v kabino. Po nepredirni noči je znova napočil svetli, sončni dan. Z zanimanjem sem opazoval Zemljo, videl velike reke in gore, po barvi sem ločil zorana in nepoteta polja. Zelo dobro so bili vidni oblaki. Od snega jih je bilo mogoče ločiti po sinjih sencah, ki so se odbijale na Zemljo. Na obzorju pa je bila Zemlja obkrožena z bledo si-' vim sijem.
Globus na pultu z napravami mi je pokazal, da je «Vzhod II.» že napravil prvi krog okrog Zemlje. Isto so potrdile tudi ure na krovu. To, kar je bil 12. a-
«KOLUMBA VESOLJA»
To Je knjiga, ki sta jo napisala prva dva kozmonavta Gagarin in Titov. V slovenščini je knjiga pred kratkim izšla v zbirki Globus pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Spis Jurija Gagarina «Pot v vesolje» smo v našem listu že objavili. V knjigi je pa še spis Germana Titova «700.000 kilometrov v vesolju». Odlomek, ki ga tu priobčujemo, je iz tega spisa. Prepričani smo, da bodo v čitateljlh zbudili željo, da bi prebrali vso knjigo, ki si jo lahko nabavijo v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20.
vadili vsem posebnostim vesoljskega poleta.
Rohhenje motorjev, vibracijo in Čedalje bolj naraščajoče preobtežitve na delu poti, preden je ladja prišla na orbito, sem dobro prenesel, ne da bi občutil nezavesti ali slabosti; zavest, vid in sluh, vse je bilo tako kot na Žemlji. 2e od prvih sekund gibanja rakete dalje sem začel delati; opazoval sem naprave, vzdrževal dvostransko radijsko zvezo s poveljniško točko in skozi iluminatorje opazoval oddaljujočo »e Zemljo. Obzorje se je ves čas širilo in pred mojimi očmi so se odpirale zemeljske daljave, oblite z močno sončno svetlobo. Vse to je bilo neštetokrat mogočnejše od pokrajinskih podob, ki so se prej razkrivale pogledu pod krili reaktivnega letala.
Občutil sem, kadar se je lo. čila stopnja rakete ki je ponesla ladjo čedalje više in više k preračunani orbiti. Kronometer je napovedal, da bo «Vzhod II.» vsak čas prispel nanjo. V tistem trenutku bi moralo nastati breztežno stanje, in začel sem se pripravljati nanj. Toda nastalo je tako tekoče in samo po sebi, ko se je ločila poslednja stopnja rakete. Prvi vtis je bil nekam nenavaden — kot da sem se prevrnil in letim kvišku z nogami. Toda čez nekaj sekund je vse to minilo in spoznal sem, da je ladja prišla na orbito. To so potrdile tudi naprave in po radiu so mi isto sporočili znanstveniki, ki so z Zemlje opazovali gibanje «Vzhoda II». Po radiu so mi sporočili parametre orbite: perigej 178 km, apogej 257 km, naklonski kot v ekvatorju 64 stopinj 56 minut. Bil sem na orbiti, kjer ni bilo ne dežja ne snega niti neviht, ničesar, razen praznine. Zdaj sem lahko začel izpolnjevati določeni program za celoten polet.
Osnovne naloge potovanja «Vzhoda II.» so bile raziskovanje vplivov med daljšim poletom po orbiti na človeški organizem in posledice pristanka na Zemlji; raziskovanje delovne sposobnosti človeka med daljšim bivanjem v breztežnostnih pogojih. Bile so seveda še tudi druge naloge, toda vse so izhajale iz teh dveh poglavitnih nalog. Za 24 ur poleta so za vsak izmed 17 krogov planeta sestavili poseben in strog diagram dela, ki ga je moral kozmonavt izpolnjevati. Vse je bilo do minute določeno; kdaj se je treba po radiu pogovarjati z Žemljo, kdaj vzeti v svoje roke vodenje ladje, kdaj je bilo tre-
prila storil Jurij Gagarin, je. bilo že doseženo, «Vzhod II.» pa je nadaljeval svoj polet.
Vse celine zemeljske krogle se med opazovanjem vesolja ne ločijo druga od druge samo po svojih obrisih, temveč tudi po Darvah. Osnovna barva Afrike je rumena z vtisnjenimi temnozelenimi pegami pragozdov. Njena površina je podobna pegastemu kožuhu leoparda. Ko sem letel nad afriško celino, sem ta koj spoznal puščavo Saharo, neskončni ocean zlato cimetastega peska brez kakršnihkoli znamenj življenja.
Rumena Sahara se je nenadoma pretrgala in zagledal sem svetla prostranstva Sredozemskega morja, ki je eno najlepših morij sveta in ki sem ga bil lahko videl med prvima dvema krogoma. Temnosinje, kot bi bilo prebarvano z ultramarinom, je plulo mimo iluminatorjev in izginilo v meglenem dimu.
Se nekaj minut poleta in znova sem bil nad rodno deželo. Loči se od vseh dežel sveta. Nir kjer nisi mogel videti tako <> gromnih polj, takšnih gozdnih gmot, takšne množice mogočnjh rek in tako bogato ter raznoliko paleto barv od smaragdno zelene na jugu — do tlepeČe bele barve planinskih vrhov, pokritih z večnim snegom.
S tako velikanske višine seveda nisem videl tovarn. Toda vedel sem, da se dmiijo tam nekje spodaj ožarjene s sijajem plavžev in Martinovih peči, pri katerih se trudi velika armada sovjetskih graditeljev. Tudi v vesoljski ladji «Vzhod II.» je kot sonce, ki se odraža v biserni kapljici rose, odseval njihov gigantski napor.
Ves čas sem pošiljal tudi uradne informacije na poveljniško točko vesoljskega poleta, prav tako pa tudi v koordinacijsko-ra-čunski center, ki je bil precej sto kilometrov stran od kozmodroma. Ogromno število specialistov je sodelovalo pri obdelpvi podatkov, ki so prihajali iz vesolja, da bi zagotovili polet «Vzhoda II.». Vedel sem, da vse, kar se dogaja v kabini ladje, vsak moj gib, opazuje z Zemlje na stotine radovednih oči po televiziji. Zdravniki so po najbolj sodobnih metodah radioteleme-trije in televizije neprestano opazovali moj organizem. Natančna aparatura je točno registrirala bioelektrično in mehanično delovanje mojega srca, pogostnost in globino dihanja in temperaturo.
Profesor medicine Vladimir Ivanovič Jazdovski in drugi zdravniki, ki so bili na Zemlji, so ve-
deli o delovanju mojega srca več, | vilic, niti prtičev. Stegnil sem roko k zalogam hrane in zagrabil prvo tubo. Na zemlji je tdhtala približno 150 gramov, tukaj v ve-
kot sem vedel jaz o njem. In če bi se med poročanjem svojih sùbjlktlvji’ih občutkov v čem
noti
z«htS!!l/k'òt se1 to včasih dogaja z letalci med «slepim poletom», bi številne naprgvp in strahotno, občutljiva aparatura v tistem trenutku odkrile takšno napako. Proučevanje vpliVa vseh činite-ljev vesoljskega poleta In življenjsko delovanje človeškega organizma je počivalo na trdni znanstveni podlagi in najširši uporabi medicinske tehnike.
Slišal sem glasove radijskih postaj vseh celin na Zemlji, ki ro omenjale ime Nikite Sergejeviča Hruščova, govorile o sovjetskih vesoljskih ladjah in v odgovor sem s krova «Vzhoda II.» oddajal svoje pozdrave. Ko sem tretjič letel in bil nad Evropo, sem oddal pozdrav narodom Sovjetske zveze in Evrope, potem pa, ko sem preletel južni del zahodne poloble, narodom Južne Amerike. Ko je «Vzhod II.» pustil za seboj že več kot 200.0C0 km vesoljske poti, sem med petim krogom letel nad Kitajsko, nad področjem Kaun Cou, m prav tak šen pozdrav oddal narodom Azije. Ko sem bil nad Melbournom, sem pozdravljal prebivalce pete celine, ravninske Avstralije. Iz vesolja sem prav tako odposlal pozdrav narodom Severne Amerike.
Po določenem programu je bilo prvo uživanje hrane, kosilo, med tretjim krogom. Nastopilo je poldne, od zajtrka t:a Zemlji pa je minilo precej časa, in, čeprav nisem bil preveč lačen, sem ven-
kabi
bilo niti krožnikov, niti žlic, niti
iiiiiiiMiliiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiinniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiitiiiitiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMii'toiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiii
V FRANKFURTU PROCES ZARADI AUSCHWITZ A
Pred sodiščem morilci otrok in žena v plinskih celicah
Policija je iskala 950 oseb, toda med obtoženci jih je samo 22 - Zdravnik dr. Mengele se najbrž skriva v Južni Ameriki
solju pa ni tehtala skoraj nič. V tubi je bila pirbieva juha, ki sem jo moral iztiskati v u$ta kot zobno kremo. Na podoben način sem pojedel tudi mesno pašteto iz pečenice, vse pa SCm zalil z ribezljevim sokom, prav tako iz tube. Nekaj kapljic se je izlilo iz tube in kot jagode so obvisele pred mojim obrazom. Zelo zanimivo jih je bilo opazovati, kako so komaj drhte plavale po zraku. Zajel sem jih na zamašek in jih použil.
V vesolju je mogoče jesti in piti prav tako lahko kot na Zemlji. Toda jaz sem moral, kot je bilo zapisano v nalogah za polet, ne samo obedovati, temveč tudi večerjati, naslednjega dne pa zajtrkovati isto vesoljsko hrano v trdnem stanju. Jedel sem majhne koščke kruha ter žvečil in požiral vitaminske tablete. Seveda sem pil tudi vodo iz posebnih naprav. Vse se je izteklo dobro, po «zemeljsko». Skratka, vprašanje o prehranjevanju človeka med dolgim vesoljskim poletom, lahko imamo po mojem mnenju za rešeno. Na ladji bi bile potrebne samo zaloge hrane.
Ob 18.15 uri je «Vzhod II.» letel nad Moskvo. Prišel je čas, ki je bil določen za spanje. Toda nisem mogel zdržati in poslal sem v našo prestolnico kratek radiogram. V njem sem sporočil, da gre vse kot prej dobro in odlično, povedal sem tudi o udobju, ki me je obkrožalo in zaželel dragim Moskovčanom lahko noč:
«Zdaj grem spat. Vi pa, kakor hočete, toda jaz grem spat...».
PADEC Z MOSTA

Oče in sin sta se z majhnim tovornjakom peljala zgodaj zjutraj na trg v Bergamu. Oče je imel 52 let, sin pa 18. Vozil je sin, ki je dobil vozno dovoljenje pred tremi meseci. Megle ni bilp in fant je vozil precej hitro. Ni pa upošteval nevarnosti zaradi poledenele ceste. Privozil, je na most
čez Addo. Zaradi hitrosti in ledu je na ovinku mosta zadnja kolesa avtomobila zaneslo in ga večkrat obrnilo, dokler ni udaril ob ograjo, jo podrl in padel na cesto tik ob Addi. Pri tem sta se oče in sin ubila.
(Na sliki v krogu: razbitine avtomobila.)
FRANKFURT, 20. — Danes se je v Frankfurtu pričel največji proces proti vojnim zločincem, kar jih je bilo po vojni v Zahodni Nemčiji. Pred sodiščem je 22 oseb, ki so obtožene množičnih umorov v taborišču Auschwitz v južni Poljski. Njih žrtve so bili milijoni otrok, moških in žensk, ki so morali v smrt skozi plinske celice.
Na zatožni klopi sedi 22 bivših paznikov iz koncentracijskega taborišča Auschwitz. Ti so: Robert Mulka, 68 let; Karl Hoecker, 52 let; Wilhelm Boger, 57 let; Hans Stark, 42 let; Bruno Schlage, 60 let; Franz Hofmann, 57 let; O-swald Kaduk, 57 let; Stefan Ba-retzki, 44 let: Heinrich Bischoff, 59 let; Arthur En-itwieser, 53 let; Franz Bernhard Lucas (zdravnik), 52 let; Willi Frank (dentist), 60 let; Ludwig Schatz (dentist), 58 let; Viktor Capisius, 56 let; Gerhard Neubert 58 let; Josef Klehr, 59 let; Emil Har.tl 51 let; Emil Bednarek. 56 let.
Poleg številnega občinstva prisostvuje procesu 22() akreditiranih časnikarjev in opazovalcev. Osebam, ki nimajo posebnega dovoljenja, je vstop v sodno dvorano prepovedan.
Potrebnih je bilo pet let, da so zbrali vso obtožilno dokumentacijo, ki obsega 80 zvezkov in vsega skupaj 16.000 strani.
Preiskava se le pravzaprav pričela že takoj po vojni. Emil Vulkan, bivši interniranec v taborišču Auschwitz, je našel v Vroclavu že v plamenih nekatere dokumente s seznami umorjenih oseb ter z imeni morilcev. Vulkan je imel 13 let ta dokument pri sebi.
Izročil tožilcu Fritzu Baueru, ki je začel sodni proces. Kar 950 oseb je iskala policija, toda v večini primerov so te esebe umrle ali pa so izginile brez sledu. Končno so aretirali manjšo skupino osumljenih, med katerimi se je nahajal tudi Richard Baer, bivši poveljnik taborišča, ki je potem umrl junija 1963 v zaporu v Frankfur-ut za srčno kapjo. Njegova prednika Rudolfa Iioessa in Rudolfa Liebenhenschela pa so po vojni na Poljskem obesili.
Dr. Mengela, bivšega zdravnika v taborišču Auschwitz, ki ga imajo za enega izmed glavnih odgovornih za uporabo plinskih celic, niso našli. Policija izjavlja, da ie po njenem mnenju skrit kje v Južni Ameriki. Razpisana je nagrada 30.000 mark (okrog 4 in pol milijona lir) za tistega, ki bi ga ujel.
Sodna dvorana je bila danes kakor filmski studio. Na delu je bilo deset skupin nemških in tujih filmskih dnevnikov, televizije ter številni fotografi. Med tožitelji je 14 bivših internirancev iz Ausch-witza. ki so prišli iz 12 različnih držav. Zastopa jih odvetnik Or-mond.
Prvi je bil zaslišan Robert Mulka, bivši namestnik poveljnika u-ničevainega taborišča, ki je podal svoj kratek življenjepis. Po obtožnici je bila naloga Mulke paziti, da se je množično uničevanje jetnikov v plinskih celicah razvijalo brez težav. Mulka je povedal, da je bil že takoj po vojni pripadnik neke napol vojaške organizacije bivših bojevnikov skrajne desnice. I Rekel je, da so se borili proti
Končno ga je dni nekemu časni- boljševizmu Ta organizacija je karju v Frankfurtu, ta pa ga jel imela pomembno vlogo pri nastan-
Trije vojaški letalti pri padcu letala ubiti
RIM, 20, — Trije vojaški letal, ci, ki so se z Malte z letalom vračali proti letališču Guidonia, so izgubili življenje, ko je njih letalo treščilo v hrib Artemisio pri Velletriju. Nesrečo so opazili nekateri delavci, ki so zaradi močnega dežja vedrili v neki bližnji jami. Ker sami ob gorečem leta-lu niso mogli nič pomagati, so obvestili karabinjerje. Ne glede na to, da je vprašanje, če je sploh bilo mogoče kaj pomagati, tudi ni bilo mogoče v zelo slabem vre-menu dovolj hitro prispeti na 900 m visok hrib. Dež je sicer pola goma pogasil ogenj, toda za vse tri letalce, ki so bili v letalu, ni bilo več pomoči in rešitve.
Plaz odnesel dva delavca
AOSTA, 20. — Stiri delavce danes zajel snežni plaz. Eden je takoj rešil, drugega pa je kaj časa neslo, a se je vendar brez poškodb izmotal iz snežne-
se
ne-
ga objema. Druga dva pa je sneg potegnil v 150 m globok prepad, kjer sta se ubila na skalah v dnu. Zaradi slabega vremena še ni bilo mogoče priti do obeh trupel.
Nesreče na cesti
LEGNANO, 20. — Dva milanska zakonca sta izgubila življenje na avtocesti Milan-jezera. Na spolzki cesti je avto zaobrnilo in zaneslo na drugo stran prav v trenutku, ko je privozila težka avtocisterna. Vozač avtomobila in njegova žena sta se ubila.
PISA, 20. — Pri trčenju manjšega avtomobila z avtocisterno v bližini Pise sta se ubila dva zakonca, ki sta bila v avtomobilu.
ANKARA, 20, — Sest oseb je ubitih in šest ranjenih, ker so se nekatere hiše v Turčiji zrušile To se je zgodilo zaradi silnega deževja, ki je povzročilo tudi poplave.
ku nacizma. Mulka je bil še pred prihodom Hitlerja na oblast, obsojen na osem mesečev zapora, ker je nekemu prijatelju ukradel vsoto denarja, ki ga je uporabil za financiranje organizacije. Ko so ga leta 1942 poslali v Auschwitz, baje ni vedel, da je to uničevalno taborišče.
Muika je obtožen, da je soodgovoren za izdelavo in delovanje plinskih celic in da je sodeloval pri odbiranju ob prihodu raznih transportov Zidov, ko so za delo sposobne moške oddaljili od starih, žensk, otrok in bolnikov, ki so jih odvedli v plinske celice ter tam pomorili.
Mulka je povedal, da so ga Angleži takoj po vojni aretirali; leta 1948 pa je bil izpuščen. Vrnil se je v rodno mesto Hamburg, kjer se je ukvarja) z izvozom.
Za njim je i.astopil bivši podčastnik straže v Auschwitzu, 56-letni Wilhelm Boger. Nekateri bivši interniranci, ki so bili tudi zaslišani med preiskavo, so ga označili kot «najbolj krutega izmed vseh». Dejal je, da je vstopil v «Hitler - Jugend» iz uporništva proti očetovemu demokratičnemu prepričanju.
Karl Hoecker, ki je sledil Mulki kot namestnik poveljnika taborišča, je povedal, da je vstopil v SS še pred vojno, ker ni našel nobenega dela. Ker ni bil sposoben za vojaško službo v prvi liniji, so ga poslali v Auschwitz leta 1944, potem ko je bil kot stražar že v dveh koncentracijskih taboriščih.
Daljši odsek newyorške avto ceste je žaprt za promet, ker je sneg blokiral več kot sto vozil.
RABAT, 20. — Povodnji - zaradi silnega deževja, ki traja že teden dni, povzročajo že resno zaskrbljenost, V severnem Maroku je nastala ogromna škoda. V Ksar Kebiru je utonilo kakih 15 oseb. Nekatera mesta, kot n.pr. Tanger. so blokirana od ostale dežele.
MADRID, 2). — Princesa Sofija, hči grškega kralja in žena španskega pretendenta na prestol Juana Carlosa, je rodila hčerko.
PARIZ. 20. - Včeraj je Rita Paltone nastopila na francoski televiziji. Najprej je odgovarja-la na vprašanja, Ici jih te postavila Jacqueline Jnuher, nato pa je v francoščini pela «Cuore» ter «Alla mia età» in več italijanskih pesmi.
fifi/iffe ^ ff lofi fili
t*
glubhu ^ bliltrf'tbtvt*
Predstavljena Groszova knjiga «Deutschland iiber àlles»
RIM, 20. — V galeriji «La nuova pesa», kjer je prav sedaj razstava nemških ekspresionistov, med katerimi so Dix, Grosz, Nolde, Kirchner, je bila danes zvečer predstavljena knjiga Georga Grosza «Deutschland iiber alles». Knjiga je izšla pri založbi Editori Riuniti, pripravil pa jo je Antonio Del Guercio. O Groszovem delu o okviru ekspresionističnega gibanja so govorili Paolo Chiarani, Fedele D'Antico in Duilio Morosini, ki so to delo osvetlili z literarnega, slikarskega in glasbenega pogleda. Prireditve, ki jo je priredila Nuova pesa v sodelovanju s tremi drugimi galerijami, ki so v letu 1962 priredile Gro-szove razstave, so se udeležili mnogi predstavniki kulturnega in umetniškega sveta.
Ornella Vanoni v bolnišnici
TURIN, 20. — Namesto da bi včeraj zvečer nastopila na prvi turinski predstavi «Rugantino», je morala Ornella Vanoni na kliniko. Nadomestila jo je Franca Tamantin i. Ornella Vanoni je imela že od sobote vročino, pa je vseeno :graia Toda včeraj seje vnetje, katerega povzročitelj je neki neznani Virus, močno poslabšalo in igralka je imela vročino 40 stopinj, ko so jo pripeljali na kliniko. Po nemirni noči je zaspala šele proti jutru.
Obsojen avtor knjige o De Gaullu
PARIZ, 20. — Pisatelj Alfred Fabre-Luce je sicer nekoč napisal biografsko knjigo o De Gaullu z naslovom «Najimenitnejši izmed Francozov», sedaj pa je bil vendar obsojen na globo 1500 frankov zaradi žalitev predsednika republike. Fabre-Luce je namreč napisal knjigo «Na. sodišču». Ko je knjiga pred meseci izšla, je bila takoj zaplenjena, češ da vsebuje žaljive in kar škandalozne izraze o predsedniku De Gaullu, Tudi založnica Gisele D’Assailly, vdova po Juilliardu, je bila obsojena na 1500 frankov globe, časnikar Jean-Frangois Devay, ravnatelj tednika «Minute», ki je objavil daljše odlomke, pa mora plačati celo 2000 frankov. Razen tega je sodišče odločilo, da $e morajo takoj uničiti vsi zaplenjeni izvodi knjige. — V svoji knjigi je avtor postavil De tìaulta pred sodišče namišljene šeste republike, pred katerim se mora zagovarjati zaradi veleizdaje ter zapustitve dela nacionalnega o-zemlja, Te obtožbe, ki so jih nekateri opozicionalci navajali proti De Gaullu, je pisatelj podprl » pričevanji, ugodnimi ali nasprotnimi, glavnih politikov ali j samimi govori De Gaulla. Po namišljenem govoru tožilca ter obrambni govorih odvetnikov se knjiga zaključuje tik pred izrekom sodbe
Mednarodna razstava umetnostnih knjig
RIM, 20. — Podtajnik pri predsedstvu vlade posl. Salizzoni je danes zvečer otvoril v dvoranah palače Barberini mednarodno
razstavo umetnostne knjige. Razstave se udeležuje okrog sto evropskih in izvenevropskih izdajateljev. Razstavljenih del je čez tisoč. Razstava bo odprla mesec dni.
Umrl je egiptolog
ki je odprl Tutankamenov grob
OXFORD, 20. — V starosti S4 let je umrl včeraj Sir Alan Hen-derson Gardiner. eden izmed petih mož, ki so l. 1922 odprli grob faraona Tutankamena. Sir Alan je posvetil svoje življenje egiptologiji in postal je ena izmed največjih avtoritet na svetu za staroegipčanski jezik, ličil je na Queen’s Collegeu » Oxfordu ter bil predsednik E-gypt Exploration Society. Kot je znano, pravi neki napis v Tu-tankamenovem grobu: «Smrt bo s hitrim krilom priletela k tistemu, ki bo opustošil faraonov grob.» Vodja arheološke ekspedicije grof Carnarvon je umrl pet mesecev po odprtju groba.
Film «Osem in pol»
uradni konkurent za Oscarja 1964
RIM, 20. — Komisija, sestavljena iz predstavnikov ANICA, ÀGIS in ANAC ter sindikata filmskih časnikarjev je določila Fellinijev film «Osem in poh, da kot italijanski film konkurira za Oscarja 1961.
Mogoče se kmalu poročita Liz Taylor in Richard Burton
LAS VEGAS, 2U. — Elizabeth Taylor in Richard Burton bi se lahko za božič poročila. Eddie Fisher, mož igralke, je namreč izjavil, da je slišal take govorice, ter je pristavil, da je to mogoče. Kar se namreč njega tiče, je dejal, je pustil ženi prosto pot. Dostavil je, da sta njegov in ženin odvetnik že uredila vse podrobnosti Fisher pa je prepustil ženi nalog o, da vloži prošnjo na razporoko v Puerto Vallarla (Mehika), kjer se sedaj Elizabeth nahaja skupaj z Burtonom. V istem mestu je Sybil Burton, žena igralca, v ponedeljek dosegla razporoko.
V Teheranu razstava italijanskih mojstrov
TEHERAN, 20. — Ob otvoritvi italijanskega kulturnega inštituta v Teheranu so priredili razstavo starih risb m tiskov akademije Carrare il Bergama. Na razstavi je 334 risb m kakih 50 tiskov. Perzijci s: tako lahko ogledajo dela velikih mojstrov, kot so Mantegna, Palma, Leonardo, Veronese, Tiepolo, Bussano, Parmigiamno, Piazzetta, Canaletto, Guardi, Reni t. dr.
Zaplenjen zadnji izvod filma «Zid Siiss»
KARLSRUHE, 20. — Sodišče v Karlsruhe je odredilo zaplembo še zadnjega obstoječega izvoda (vsaj kolikor je znano) antisemitskega nacističnega filmu ‘Zid Siiss». Sodišče je poudarilo, da je bil ta film sneman, da bi zbudil sovraštvo do Židov, ko so nacisti mislili, du so že blizu • dokončne rešitve» židovskega vprašanja. Lastnik tega filma je neka poslovna oseba iz Baden-Badena Ta je film zastavil na davčnem uradu kot jamstvo za vsote, ki jih še ni plačal davkariji.
Zopet sneg
RIM, 20. — Po vsej Furlaniji sneži. Ceste so poledenele. Tudi v Venetu imajo -iež in sneg. V Benetkah je sneg pobelil trg sv. Marka. V Padovi je danes že tretjič snežilo v tej zimi. V Bologni je popustil hud mraz prejšnjih dni, pač pa sneži.
V	Milanu sneži od petih zjutraj. Sneg je pokril ledene plošče, kar je napravilo ceste za pešce In vozila še bolj nevarne. Tudi drugod po Lombardiji krepko sneži.
Tudi v Genovi že drugič v enem tednu sneži, vendar se je sneg sredi mesta takoj stalil. Vsi griči okrog mesta pa so pokriti s snegom. Više v hribih je snega precej in nekateri prelazi so zaprti.
Od davi sneži na toskansko-e-milijanskih Apeninih. Na prelazu Cisa je 110 cm snega.
V	Rimu dežuje že več kot 48 ur in marsikje je nastala kaka škoda. Bolj na jugu države so pa tudi poplave.
DUNAJ, 20. — Na madžarskem delu Donave je ostalo v ledenem oklepu 33 vlačilcev ln 245 ladij raznih držav. Led se Je napravil na površini reke zelo hitro. Potrebnih Je bilo 18 zelo močnih motornih vlačilcev, da so osvobodili blokirano brodovje, vendar pa se delo še nadaljuje.
NEW YORK, 20. — Najmanj 20 oseb je zgubilo življenje zaradi snežnih metežev in ledu, ki so ta teden zajeli večino ZDA. V 13 državah so včeraj zabeležili tem. peraturo 18 stopinj pod ničlo. Mnoga mesta in avtoceste so kar paralizirane zaradi snega.
BOŽIČ
k
m
konfekcijsko blago
PITASSI
je najboljše
Kupujte ffu!
TRST
Korzo Italia 7
GORICA
Korzo Verdi 92
21. decembra 1963
?» —
NAPORI NEMŠKE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE ZA UVELJAVITEV
«Stari program» je le na zunaj
ostal isti kot prej
Vrata v deželo so odprta na steza j - 1500 sindikalnih delegacij z vseh celin - Diplomatski in trgovinski odnosi s celo vrsto dežel - Le Bonn je ostal trmast
BERLIN, decembra. — Ko je predsednik vlade Willy Stoff no-voizbrani ljudski skupščini predložil deklaracijo novega ministrskega sveta, se je mogel vtis opazovalcev zreducirati na zaključek, da je to nov kabinet, da je to nova Vlada, toda s «starim programom». Bil pa je to le vtis, le zunanji videz, kajti specifičen položaj, v katerem se nahaja Nemška demokratična republika, terja neprestane napore, da se na mednarodnem področju prizna obstoj dveh nemških držav, s samim tem pa tudi suverenost Nemške demokratične republike, ki jo imenujemo tudi Vzhodna Nemčija.
Prav zaradi tega je bil tudi vladni načrt prežet s to idejo in z nizom novih momentov, ki navajajo na dejstvo, da ti napori niso ostali brez uspeha. In to je tisto, kar «staremu programu» daje novo obeležje in polnejšo vrednost.
Pot, po kateri so šli in po kateri nadaljujejo tudi danes, bodo nadaljevali tudi v bodoče, le da v še širšem obsegu. Vrata Nemške demokratične republike so odprta na stežaj za vse obiskovalce «z dobrim namenom», pa naj gre za goste z Vzhoda ali Zahoda, s Severa ali z Juga. To je postalo nekakšno načelo, ali če hočemo sredstvo, da se «na kraju samem» prepričajo ne samo politični ljudje, pač pa tudi navaden človek o dejanskem stanju v državi srednje Evrope, o kateri se toliko govori in razpravlja. Tu velja splošno mnenje, da je uvajanje takšnih metod vzpostavljanja neposrednih stikov boljše od vsake druge propagande. Statistika, ki je znan izraz nemške pedantnosti, je potrdila, da je Vzhodna Nemčija prav tako privlačna, kot njen sosed — Zvezna republika, odnosno Zahodna Nemčija. Samo v enem mesecu letošnjega leta je Vzhodno Nemčijo obiskalo okoli
100.000	turistov iz zahodnega sveta, to je iz ZDA, Velike Britanije, Francije, Italije in drugih dežel. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo v Vzhodni Nemčiji 300 sindikalnih delegacij, od katerih sta bili dve tretjini iz zahodnoevropskih in čezmorskih dežel. Med njimi je bilo tudi 1.500 sindikalnih funkcionarjev iz Italije, Danske, Belgije, Norveške, Švedske, Avstralije, Japonske, Brazilije, Čila itd.'Vsemu temu je treba dodati tudi obiske parlamentarcev iz vrste dežel Zahodne Evrope, Azije, A-frike in Latinske Amerike; pa tudi obiske mnogih političnih in javnih delavcev nasploh.
Toda svoje afirmacije Vzhodna Nemčija ne vidi le v tem. Njena vlada posveča posebno pozornost tudi vzpostavljanju odnosov z mladimi afriškimi in azijskimi deželami ter z deželami Latinske Amerike. Vzhodna Nemčija se je v tem trenutku najbolj osredotočila na razvoj gospodarskih zvez in stikov, ker smatra, da je to najprimernejši in najboljši način za vzpostavljanje meddržavnih odnosov. V ta namen sedaj bolj kot kdaj koli doslej izraža pripravljenost, da «brez kakršnih koli političnih pogojev» nudi pomoč novim neodvisnim državam Azije in A-frike, nudeč jim celotne industrijske naprave in druge naprave in stroje, ki bi tem mladim deželam in deželam v razvoju prišle kot nalašč za razvoj njihove industrializacije, za razvoj njihovega nacionalnega gospodarstva. V teku je- n.pr. stalno naraščanje trgovinske izmenjave z Gano, Gvinejo, Združeno arabsko republiko, Indonezijo, Indijo, Cejlonom itd. V Latinski Ameriki pa malone vse države kažejo zanimanje za trgovino z Nemško demokratično republiko.
Podobne težnje Vzhodna Nemčija kaže tudi v smeri zahodne zveze. S skandinavskimi deželami je bila doslej uresničena že popolnoma normalna trgovinska izmenjava, posebno z Dansko, Finsko in Švedsko. Za njimi ne zaostajajo veliko niti trgovinski odnosi z Veliko Britanijo, Francijo, Italijo in Grčijo.
Da bi še bolj razvila svoje gospodarske odnose s temi deželami, je vlada Vzhodne Nemčije ponudila vzpostavitev trgovinskih misij v Londonu, Parizu in Rimu, kot tudi v drugih prestolnicah evropskih držav. Obojestransko povišanje trgovinskih predstavništev na raven misij temelji na prepričljivih argumentih. Znano je namreč, da so v teku napori bonske vlade, da bi z nekaterimi vzhodnoevropskimi socialističnimi deželami izvedla izmenjavo trgovinskih misij, ka-
mor pa ni vključena Vzhodna Nemčija. Ce takšno pripravljenost kaže Bonn — pravijo v vzhodnem Berlinu — čemu bi iskali ovire, da se v Londonu, Parizu ali v Rimu vzpostavijo trgovinske misije Nemške demokratične republike.
Ob ugotovitvi, da je Nemška demokratična republika uradno priznana od dežel, ki predstavljajo nad polovico svetovnega prebivalstva, se tu sedaj s posebnim poudarkom zatrjuje, da je že čas, da se ta dežela sprejme v Združene narode ter v ostale mednarodne forume in organizacije.
Za to zahtevo se sedaj prvič prikazuje celoten obračun naporov za utrditev, za afirmacijo Vzhodne Nemčije na mednarodnem področju. Glede tega obstaja
dejstvo, da Nemška demokratična republika vzdržuje diplomatske odnose na ravni veleposlaništev in poslaništev s trinajstimi deželami, da njeni generalni konzulati obstajajo v Birmi, na Finskem, v Gvineji, v Indoneziji, Iraku, Kambodži, ZAR in Siriji; trgovinska predstavništva pa ima Vzhodna Nemčija v kakih tridesetih deželah, vključujoč sem Veliko Britanijo, Belgijo, Francijo, Grčijo, Turčijo, Holandsko, Argentino, Cejlon, Kolumbijo, Libanon, Mali, Maroko, Alžirijo, Tunizijo itd.
Najtrši «oreh» ostajajo, seveda, Nemci, mislimo tu na Zahodno Nemčijo. Tu se poudarja, da je bonska vlada ostala «gluha» na vse ponudbe Nemške demokratične republike za vzpostavitev kakršnih koli odnosov med te-
ma dvema državama. Toda Zvezi na republika, torej Zahodna Nem» čija, se vendarle ne odreka mednarodni blagovni izmenjavi z Vzhodno Nemčijo, ki je v letošnjem letu dosegla vrednost sko‘ raj dveh milijard mark. Računj so čisti. Trdi se, da je letošnji, saldo med tema dvema nemškima državama zaključen z — nulo. V tem obe strani soglašata, zato pa gresta v vsem ostalem narazen, vsaka svojo pot.
Ne glede na stališče Bonna; vzhodni Berlin vztrajno obnavlja svoje predloge za normalizacijo odnosov in pri tem poudarja, da čas dela svoje ih da bo svetovna afirmacija, ki jo Vzhodna Nemčija čedalje bolj utrjuje, prisilila zahodnonemško vlado na razgovore. Ko bo to doseženo, bodo nove razmere terjale tudi «nov program», nov program, ki ga bo tedaj vlada Nemške demokratične republike tudi pripravila.
F. š
Bivši učenki Glasbene Matice Tatjane Gr ič: je po njenem uspelem kla. virskem koncertu, ki ga je imela pr edsinočnjim v Gregorčičevi dvorani, poklonila v znak priznanja cvetje end sedanjih učenk iste šole
........................................."""i"uuiiiiuiHiuiiuiiHiiiiuiiiiiiiniiiiniiiiHiiiiuHiiimiuniiiiiiuiniiiiiuuiiiHniHmiiiiui.im.I.II imiim ..n.nini.inumi...illuminili
KDOR IMA DOMA KOLO, NAJ GA ŠE NE NOSI K STARINARJU
Čez 6 let se bo po naših cestah metlo
obilo v
* SilnjJ
8milijonov a
Tudi «optimistične» napovedi ing. Minole so bile prekoračene - Koliko proizvedemo doma in koliko uvozimo - Kje bomo parkirali tedaj?
— Ne, hvala za ponudbo Peter. Res bi ne hotel zamuditi v službo...
Pred kratkim je padel predlog,
naj bi se sedanji že nevzdržen mestni promet rešil tako, da bi v parnih dneh meseca smeli svoja vozila uporabljati le tisti lastniki vozil, katerih vozila imajo številko evidenčne tablice parno, v o-stalih dneh pa oni, katerih vozila imajo na evidenčni tablici liho število. Ta predlog je brez dvoma neumesten in nekdo je k njemu že pripomnil, da bi si marsikdo, ki ima obilnejšo listnico, takoj omislil še drugo vozilo, seveda s tako tablico, da bi mogel en dan uporabl jati eno, drugi dan pa drugo vozilo in mestni promet bi bil še bolj «divji». Ce je gornji predlog, kot smo rekli, neumesten, je pa značilen, ker nam dokazuje, da smo že v fazi, ko nas mestni promet duši, ko je treba nalti kako pot iz tega, kajti ni redko, da ,v velikih centrih, kot n. pr. v Milanu, Turinu, Rimu in drugod po-
staja avtomobil ne več tisto prevozno sredstvo, s katerim pridemo najprej na cilj, pač pa že ovira. In to velja že sedaj, ko je na italijanskih cestah In ulicah nekaj manj kot štiri milijone avtomobilov. Kaj pa bo, ko bo na skoraj istih cestah In ulicah 7 milijonov in več, morda celo 8 milijonov avttomobilov ; ko bo število vozil na cestah In ulicah praktično podvojeno.
In ta doba niti ni tako daleč. Računajo, da bo že leta 1970, torej čez 6 let, na italijanskih cestah in ulicah 7.200.000 ali celo 8 milijonov avtomobilov. Tedaj, je nek-ko zapisal, bomo parkirali avtomobile drugega nad drugim, kajti prognoza o razvoju motorizacije v Italiji nakazuje še eno posebnost, in sicer povišanje kuba-ture vozil, to se pravi, povečanje avtomobilov, ki bodo terjali na parkirnih mestih več prostora. S
tem ni rečeno, da bodo tipi vozil kdo ve kako večji, pač pa se opaža težnja, da si ljudje nabavljajo vedno močnejša vozila in da’ bo povprečje kubature šlo proti 1000 kub. cm in čez, dočim smo sedaj, v povprečju seveda, precej niže.	v
O tem problemu Je napisal precej obširno poročilo ing. Minola: Na osnovi podatkov iz dobe 1951 do 1960 je ing. Minola napravil perspektivni načrt ali bolje perspektivno sliko zg naslednjih lp let t.J. od ,1961. člo 1970. Ker so tri leta te perspektivne slike že mimo In so se v mnogih primerih njegovega predvidevanja ne le u-resničila, pač pa je dejansko stanje njegove optimistične napovedi celo prekosilo, lahko računamo, da bo tudi nadaljnji potek šel v tej smeri In smemo zato njegove perspektivne številke v celoti upoštevati, morda celo nekoliko popraviti navzgor. Vzemimo za primerjavo nekaj številk:
Leta 1960 je na italijanskih cestah in ulicah bilo nekaj manj kot dva milijona in pol avtomobilov, tako da je prišlo po eno vozilo na 20,8 prebivalcev. Naslednje leto je bilo na ital. cestah 2 milijona 900.000 vozil, tako da je prišlo po eno vozilo na 18 prebivalcev. Za lansko leto je Ing. Minola na osnovi svojih dedukcij izračunal, da bi bilo moralo biti na cestah 3.170.000 vozil, dejansko pa jih je bilo že 3.535.551 tako, da na posamezno vozilo ni prišlo več njegovih preračunanih 16,4 prebivalca, pač pa komaj 14,4. Za letošnje leto je Ing. Minola napovedal celoten avtomobilski park

| ZIVINOZDRA VNIK SVETUJE IN POJASNJUJE |
Še enkrat o živini pozimi
Zadnjič smo pisali o ravnanju z živino pozimi. Danes 'pa bomo s stvarjo nadaljevali.
Tropine, ki nam od trgatve o-stanejo, nikar ne Mrzimo stran. Prav sedaj jih lahko izkoristimo za krmljenje, seveda ne same, , vker pač tropine niso močna krma, Dva kilograma tropini po-1 mešanih z 20 dkg otrobov,, odgovarja pri krmljenju našega goveda 1 kg sena, To pa zalo, ker se v tropinah nahaja velik odstotek celuloze. Zato tropin ne bomo živini nikdar dajali samih, ampak vedno pomešane z močnimi krmili in če je mogoče tudi posladkane z melaso, ker le tako jih bo živina raje žrla.
Zimski čas je tudi primeren za pripravo raznih rezapic. V ta namen naj nikar ne Čakamo pomladi, ko bo šla voda v grlo. Raje pričnimo že sedaj in to po malem. Pri pripravi rezani-ce za našo govejo živino pazimo, da bosta seno in slama rezani vsaj na 5 cm dolge koščke. Prekratkih koščkov živina ne more prežvekovati, ker Tè-ti preidejo takoj iz vampa v si-, rišnik preko kapice in deveto-guba. Slamo bomo vedno rezali oziroma mešali s krmo, ki je bogata na beljakovinah. V ta namen pride v poštev detelja, ki je bila pokošena pred cvetenjem.
Tudi pleve žitaric lahko s pridom uporabljamo sedaj za krmljenje. Zavedati se moramo, da so pleve po hranilni vrednosti bolj redilne kot slama istih žitaric. Da pa bodo pleve bolj u-
žitn# iri živini dopadljive, jih namočimo v mlačni slani vodi: 85 dkg plev in 15 dkg močnega krmila bogatega na beljakovinah (lanena, fižolova ali bobova moka) nam da mešanico, ki je po hranilni vrednosti enakovredna enemu kilogramu dobrega sena.
Tudi koruzna slama je primerna za krmljenje, vendar je zelo revna na beljakovinah. Zaradi tega, ko krmimo živino s koruzno slamo, moramo vedno dodajati obroku nekaj detelje ali pa bobove, fižolove ali lanene moke. Zlasti so dobra krma koruzni listi, ki smo jih obrali s stebel pred pobiranjem koruze-
Zrnato krmo dajmo govedu zdrobljeno, konjem celo, prašičem v obliki moke. Govedo bi moko slabo izkoristilo, ker le ta zlasti, ko je v tekočem stanju v obliki napoja, preide hitro v sirišnik, ne da bi bila
poprej prežvekovana. V primeru; da imamo doma moko, pokla-dajmo jo živini le malo ovla-ženo.
Nekatera krmila damb živini tudi kuhana. V ta namen lahko uporabimo slabši krompir, pesne liste, pleve itd. Seno, deteljo in slično pa ne smemo nikdar kuhati, ker bi tako le zgubila na hranilni vrednosti.
Se nekaj! Močna krmila so: ječmenovo, ovseno, fižolovo, bobovo in. laneno seme ter moke navedenih rastlin. Vendar ječmenovo, koruzno in ovseno seme bomo uporabljali le za živino, ki jo hočemo odebeliti; fižolovo, bobovo in laneno seme pa za doraščajočo živino, za breje krave in za mlekarice. To pa zato, ker zrnja prvih vsebuje ve-, liko ogljikovih hidratov, zrnje drugih pa veliko beljakovin.
Dt. D. R.
v Italiji na približno 3 milijone in ,.pol ; vozil., Dejansko stanje, ki si-cer’Je'pi podkrepljerio s številkami, pa govori že o malo manj kot 4 milijonih vozil, kar bi moralo biti šele ob koncu 1964. leta, ,za katero je ing. Minola napove dal 3.850.000 vozil s 13,7 prebivalca na vozilo, to se pravi, da: smo "'te letOš dosegli raven; ki ,je bila preračunana na prihodnje leto.
Ker nočemo biti preroki, se bomo za naslednjih šest let držali izključno številk ing. Minole, ki predvideva za 1965. teto 4,306 .fl(jt>, vozil s 12,3 prebivalca' ha vozilo' in. pri tem bomo dodali, da je od; 1960 do 1965. ing. Minola napovedoval povečanje avtomobilskega parka z 12 odst. na leto, dočim za naslednjih pet let predvideva vsakoletno povečanje 10 odst. Po tem računu bi — še vedno po podatkih ing. Minole, ki so, kot smo videli, bili prenizki — 1966. imeli
4.800.000	vozil, tako da bi na vsako vozilo prišlo po 11 prebivalcev. Naslednje leto bi s 5.400.000 vozili zlezli že pod «idealno» normo, da bi na vsako vozilo odpadlo že manj kot 10 prebivalcev, konkretno 9,9. Leta 1968 bi imeli že 6 milijonov vozil z 9 prebivalci na vozilo, leto pozneje 6.600.000 z obilnimi 8 prebivalci na vozilo in 1970. leta 7.200.000 vozil s 7,6 prebivalca na vozilo.
Kot smo že prej povedali, so bila njegova predvidevanja krepko izpod dejanskega razvoja in zato smemo že danes računati, da bo 1970. na italijanskih cestah okoli 8.000.000 avtomobilov, to se pravi dvakrat toliko, kolikor jih je danes.
Kako bo s parkiranjem vozil na mestnih ulicah tedaj, je bolje, da se nè sprašujemo, kajti morda se bo tudi pri nas začela uveljavljati stara sedaj pa obnovljena navada nekaterih dežel Zahoda in celo Amerike, da bomo spet zajahali «železnega konjička»—kolo in pustili avtomobil doma samo za nedeljske izlete ali posle «na daljših relacijah». K temu bi pripomnili, da si je neka družba že omislila majhno zložljivo kolo, ki ga moremo voziti v prtljažniku in ko smo z avtomobilom prispeli do «gostejših» središč mesta, pustimo avtomobil tam in sedemo na kolo, s katerim bomo prej prišli na cilj, kot z avtomobilom.
Od kod tako nagel razvoj motorizacije? Ne bomo govorili o življenjski ravni in «gospodarskem čudežu», kajti vse to ima svoje pozitivne, pa tudi negativne točke. Omejili se bomo le na dva konkretna vira, in sicer na domačo industrijo in uvoz
Za leto 1961 je ing. Minola napovedal, da bo ital. industrija izdelala 720.000 avtomobilov, dejansko pa jih je vrgla na trg 759.000. Za naslednje leto.je Minola napovedal 775.000 novih avtomobilov, industrija.pa jih je izdelala skoraj 200.000 več, konkretno 964.000. Za letošnje leto je Minola napo-
vedal proizvodnjo 850.000 avtomobilov, dejansko pa se približujemo' žč'- rhilijonu, tako da smo letos že prekoračili napoved ing. Minole za prihodnje leto, ko bi italijanska industrija morala izdelati 930.000 avtomobilov. Potem-takepi leta 1965 italijanska avtomobilska industrija ne bo izdelala te milijon vozil, pač pa verjetno milijon sto, ali celo 1.200.000 avtomobilov, kar ing. Minola
«	.	---<— —-—Tt-riftt n 1. -H—--W
(Nudaljevanie na 6. strani)
'h;________	-< slih st JU II
PREMIERA STALNEGA TRŽAŠKEGA GLEDALIŠČA
Guardamagna in Marisi
«LA BRECCIA»
ltalijšnska novost, ki jo jo predsinoinjim, uprizorilo Triošlco stalno gledališče kot drugo delo svojega letošnjega 1 repertoarja, je v marsikaterem pogledu zelo zanimiva. Avtorja Guardamagna in Murisi, ki sta se ob koncu predstave skupaj 2 nastopajočimi igralci zahvalila številnemu občinstvu za lep sprejem, sta očitno hotela analizirati duhovne, politične, družbene in psihološke komponente Rimske republike iz leta 1849. Poslužila sta se pri tem vseh svojih osebnih izkušenj iz zadnje vojne, se pogumno otresla vseh predsodkov in se tako ognila obligatnim soteskam, ki jih je izročilo postavilo na pot skoraj vseh dosedanjih dramskih tolmačev italijanskega Risorgimenta.
Ze samo v tem zgolj zgodovinskem pogledu je torej «La breccia» zelo zanimivo delo. Vendar bi iahko bilp mnogo zanimivejše, če bi se avtorja ne pustila zavesti od nekaterih slogovnih in psiholoških aspektov, ki so se jima vabljivo ponujali ob postopni gradnji osrednjih likov. Tako so se v delo vrinili skoraj psihoanalitično obravnavanje ponosa plemiča, ki hinavsko ločuje med dušo in telesom, psihološko prikazovanje naravnega človeka, za katerega sta duša in telo neločljiva, melodramatične asonance, hermetične disonance in neo-replistični odmeri, Te heterogene prvine se v drugem dejanju tako razmahnejo, da skoraj popolnoma zasenčijo vodilni zgodovinski motiv. Njih vloga j'« nadalje tudi V tretjem dejanju precej vplivna in je marsikje očitno motila režiserja pri postavljanju o-snovnih obrisov, svojega koncepta. Vendar ne moremo trditi, da je delo dramaturško neuspelo. Dejanje se kljub vsemu napeto odvija, razplet je učinkovit, dialog je na splošno dober in marsikje celo odličen. To pa zlasti tam, kjer se nanaša na obrobne like in na nebistvene prehode.
Tudi značaji so na splošno dobro poglobljeni in nikoli ne zaidejo v šablono, kar bi ne bilo nič čudnega, če pomislimo, da gre za mitične tipe iz Risorgimenta, kot so na primer gari-baldinci, plemiči, duhovniki in pesniki-vojaki. Prav v tem je morda največja odlika tega dela. •fitvRnonTKOti nvh tsvtn c!
Prepričani pa smo, da bi bil estetski uspeh drame mnogo vetji, če bi se avtorja strogo omejila na področje, ki sta ga hotela obdelati in bi se ne pustila zvabiti na sicer mikavna, a vedno zelo nevarna tla preobilnosti dramskih motivov.
V slogovno in tudi vsebinsko tako zapletenem delu se je režiser Ruggero Jacobbi moral zelo potruditi, da je predstavi dal potrebni ritem in enotnost. Priznati je treba, da je svojo težko nalogo dobro rešil. Zelo pravilno — vsaj po našem — se je odločil za ravnovesje med dejanjem in psihologijo in se na ta način izognil preveliki statičnosti nekaterih prizorov in hkrati nevarnosti zgodovinske karikature.
Tudi nosilci glavnih vlog, in sicer Franco Mezzera, Egisto Mar-cucci, Marisa Fabbri in Nicoletta Rizzi, so se morali ukvarjati t podobnimi problemi. Se najbolje se je odrezala jWarisa Fabbri, pa čeprav je bila njena vloga slom govno najbolj zapletena. Ni dvoma, da gre za veliko igralko, ki še ni prišla do zanjo idealnega besedila, v katerem bi lahko zablestela vsa njena umetnost. Toda tudi Franco Mezzera je svojemu težkemu liku dal prepričevalen poudarek humanosti in ljudske žlahtnosti. Izmed ostalih vlog velja omeniti še Nina Massima de Vite, gostilničarja Roberta Paolpttija in grobarja Lina Savoranija.
Posebno zahvalo zasluži nadalje še iznajdljivo funkcionalna in umetniško okusna scena Maurizia Mammija, medtem ko nas glasba Raoula Ceronija s svojim preveč osebnim tolmačenjem odrskega vzdušja ni mogla posebno navdušiti.
J. T.
20. —
F. Sinatra ml. spet na odru
STATELINE (Nevada),
Frank Sinatra ml„ ki se je že po-šteno odpočil, se je včeraj spet vrnil v nočni lokal ob jezeru Ta-hoe, da bi nadaljeval s svojim pevskim programom, ki ga je prekinil, ko so ga pred dnevi ugrabili, da bi od očeta izsilili 240.000 dolarjev. Kot je znano, so agenti FBI zadeyo že razčistili in F. Sinatra starejši ima že spet svoj denar.
a arjsass ittsasrjss
sa popravila ter za pranje in mazanje vozil


OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Va-jiim načrtdm bodo nasprotovali, ki pa vztrajajte do kraja. Nepričakovana ponudba s strani simpatične osebe.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zvedeli boste marsikaj, česar niste pričakovali. Izkoristite, kar se izkoristiti da. Pazite na ljubljeno osebo
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pomemben sestanek z vplivnimi ljudmi. Načrti za bližnjo prihodnost. Srečno naključje
RAK (od 23, 6. do 22. 7.) Dokaj plodna dejavnost vse dopoldne Veliko ovir, toda veliko u spehov. Na bodite prenagljeni, ko gre za vrednejšo stvar.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Žani-
HOROSKOP
mivi odnosi z novim poslovnim tovarišem ah sodelavcem. Naučili se boste marsikaj novega in koristnega.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pripravljeni bodite' na koncentrični napad vaših tekmecev. Ne popustite niti za las.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Veliko dela, veliko uspehov, pa tudi razočaranj. Verjetno tudi v družini ne bo šlo vse gladko.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Cast vas sili, da naglo ukre-
pate. Pri tem pa bodite vseeno previdni. Uteho iščite med svojci.
STRELEC (Od 23. 11. do 20. 12.) 1 Ne smete si privoščiti prevelikih stroškov. Tudi v družini pazite, da j ne bodo ljudje preveč velikodušni, j
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) I Poslovno boste kar k’epko vozili, ne boste pa se mogli pohvaliti z enakimi uspehi v družinskem am-bientu.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nič kaj prijetno razpoloženje v službi in na delu, kar bo vpliva lo tudi na razpoloženje, ki ba boste prenesli na dom.
RIBI (od 20. 2. do 20, 3.) V poklicu kar prijetne novosti, ki bodo hkrati veliko obetale. Debili boste obisk, ki vas bo presenetil.
? 1—amimim
Inpfffi
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba? 11.30 Šopek slovenskih pestmi; 11.45 Ameriški odmevi;
12.15	Po tujih krajih; 12.50 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.40 Kvarteta «Cetra« in «Due più due»; 15.00 Mali koncert; ,l-5;30 «Imenitna družina», drama; 16.55 Ciganska orkestra; 17.20 II. Vatikanski koncil; 17.30 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Iz zgodovine slovenske književnosti;
18.15	Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Jazz; 19.00 Pianist Ralph Sharon; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Znani pevci; 20 00 Športna tribuna; 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Zbor «France Prešeren»; 21.00 Za smeh in dobro voljo: 21.30 Vabilo na ples;
22.30	Melodije; 22.55 Krenek: Variacije.
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	V diskoteki: 14.15 B. Marin: «Lagita al lago Scaffaiolo»; 14.25 C. Pacchiori in njegov orkester; 14.45 Dantejev «Raj».
Koper
6.15	Jutranja glasba; 7.00 Pre-nog RL; 7.15 Glasba za doblo ju-trn; 12;00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Ansambli in orkestri;
14.00	Popevke; 14.30 Kulturni zapiski; 14.40 Dalmatinske popevke;
15.30	Zabgvna glasba; 16.15 Pevci; 16.30 Dogodki in odmevi;
6.45 Klasiki; 17.00 Izbrali ste...;
17.40	Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje R. Anthony- 19.30 Prenos RL; 22.15, Ples 23.00 Prenos RL.
SOBOTA, 21. DECEMBRA 1963 Nacionalni program
6 30 Vreme na ital. morjih; 8.20 Jutranji pozdrav; 8.S0 Strani iz albuma; 9.15 Pesmi; 10.00
?,P™nc	«J») Sol»;
11.00	Sprehod »kozi čas; 11.15 Koncert; 13.25 Motivi v modi; JHj Vreme na ital. morjih;
15.15	Likovna umetnost; 15.35 Ital. pesmi in plesi; 15.45 Jutrišnji sport; 16.00 Oddaja za ^>0ln,I^A A7'25 ^žrebanje loterije; 17.30 Koncert; 20.25 Raul Lu-nardi: «U ministero»; 21.05 Ital. pesmi; 22.0C D’Annunziovo živ-ljenje; 22.3Q Plesna glasba.
//. program
7.35 Jutranja giasba; 8.35 Ar -mando Romeo; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritem in fantazija; 9.35 Leto dni v 60 minutah; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.05 Orkestri; 14.05 Glasbeni kotiček; 15.15 najnovejše plošče; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.50 Plesna glasba- 17.35 Izžrebanje loterije; 18.35 Vaši iz-branci; 20.35 Verdijeva opera «Attila»; 21.25 Dve mesti — dva stila.
III. program
18.30	Gospodarska rubrika;
18.40	Prejeli smo...; 19.00 Tozat-
tijeve skladbe; 19.15 Francoska kultura; 19.30 Kondert- 20.30 Revija revij; 20.40 Pugnanijeva Simfonija št. 3;	21.20 Pesnik
G. Barberi Squarotti; 21.30 Koncert.
Slovenija
6.10 Napotki za turiste; 6.20 Nadaljevalni tečaj angleščine;
6.40	Športne prireditve za nede-
1)0;; 8.05 Vedre melodije; 8.55 Radijska šola; 9.25 «Mladina poje»; 9.45 Harmonikar Art van Damme; 10.15 Zabavni ansambli; 10.35 Tuji zbori; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Izbrali smo; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Sentjernejski oktet; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi jug. narodov; 18.O0 Aktualnosti; 18.10 Recitali znamenitih pevcev- 18 45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Priljubljene melodije; 20.20 Jean Ducho: Čaša janeževca; 21.00 Sobotni ples; 22 10 Oddaja za izseljence.
Ital. televizija
Od 8.30 do 14.35 Sola; 17 30 Program za najmlajše; 18.30 Ni-^,?„I«n^?repozno: 19 00 Dnevnik; 19.30 Oddaja za delavce; 19.50 Teden dni v parlamentu; 20 15 Spori; 20.30 Dnevnik; 21.05 Revija «Il giocondo»; 22.15 Knjii-ne novosti; 23.15 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05 Dnevnik; 21.15 Zadeva Oppenheimer; 22.20 TV priredba «Obračun»; 23.10 Športne vesti.
Jug. televizija
18.00 Poročila; 18.05 Matavulj: «Zadnji vitezi» — Tv igra; 19.30 TV obzornik; 19.20 s kamero po svetu — reportaža o Antarktiki;-19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu? 20.00 TV dnevnik- 30.30 Propagandna oddaja; 20.45 «Veseli garnizon» 22.00 Serijski film; 22.00 Poročila.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 5.4, najnižja 3.1, ob 19, url 5 stopinj, zračni tlak 998.2 narašča, veter 5 km vzhodni, vlaga 74-odst„ nebo pooblačeno. morje skoraj mirno, temperatura morja 11.8, padavine 4.3 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 21. decembra
Tomaž
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23. Dolžina dneva 8.41. Luna • vzide ob 11.24 in zatone ob 21.41.
Jutri, NEDELJA, 22. decembra
Demetrij
S SINOČNJI SEJE TRŽAŠKIM OBČINSKCGA SVITA
Na škodo obnove naprav in amortizacije hočejo uravnovesiti Acegatove proračune
Ta izglasovani predlog občinskega odbora so ostro kritizirali svetovalci opozicije in ga označili za neresnega
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena izključno upravnim vprašanjem. Najbolj obširna razprava se je razvila okrog dveh sklepov, ki JU je predložil v potrditev odbornik za industrijska podjetja dr. Verza, in ki se nanašata na pripombe
Cuffaro je poudaril, da predložena sklepa pomenita zahtevati od Acegata, da po sili predloži u-ravnovešene proračune, čeprav se ve, da je v sedanjem stanju to nemogoče. Potem ko je ugotovil, da kljub tako visokim primanjkljajem podjetje ne nudi obča-
občinskega odbora na proračuna nom zadovoljivih storitev, je inž. podjetja Acegit za leto 1962 jn I Cuffaro dejal, da je treba upo-19g3	števati, da so zlasti mestni pre-
Upravna komisija Acegata je vozi socialna služba in da bi bilo predložila občinskemu odboru pro- treba zahtevati od nadrejenih ob.
........ -----------J—J- lasti kritje primanjkljaja. Toda
način, kako hoče odbor uravnovesiti Acegatove primanjkljaje, je dejal Cuffaro, ni resen. Nadalje sta močno kritizirala način, kako hoče občinski odbor uravnovesiti oba proračuna, tudi svetovalca Tolloy (TU) in odv. Morpurgo (PUD.
račun za leto 1962, k’ je predvideval 1.017.000.000 lir primanjkljaja, za leto 1963 pa l.SOO.OCO.OOO lir primanjkljaja. Skupno je upravna ko-piisija Acegata predvidevala torej za obe leti 2.317.000.000 lir priznanj-kljaja. Občinski odbor, je dejal dr Verza, je oba proračuna temeljito proučil in je s pomočjo občinskega računovodskega oddelka ugotovil, da re da oba prora-cuna uravnovesiti s črtanjem nekaterih izdatkov, ki jih podjetje do sedaj m imelo, s črtanjem velikega dela predvidenih izdatkov za obnovo naprav in za amortizacijski sklad, ter s povečanjem nekaterih dohodkov. Na osnovi teh ugotovitev, je dejal odbornik, občinski odbor predlaga upravni komisiji Acegata uravnovešenje obeh proračunov.
V razpravo je prvi posegel socialistični svetovalec odv. Senigaglia, ki je bil svoj čas predsednik u-pravne komisije Acegata. Ugotovil je, da je položaj podjetja s tako visokimi primanjkljaji zelo resen in da ga ni mogoče rešiti z zadr-žavanjem izdatkov za obnovitev naprav in za amortizacijski sklad, kot to predlaga občinski odbor. Zato je odv. Senigaglia predlagal, da bi morala občinska uprava poskrbeti, da bi podjetje Acegat delovalo na osnovi strogega upravnega programa, ker bi samo tako lahko točno določevali dohodke in izdatke. Izjavil je, da se bo vzdržal glasovanja.
Daljšo intervencijo je imel predstavnik SSL dr. Simčič, ki je ponovno predlagal ustanovitev posebne komisije občinskega sveta, katera naj bi proučila celotno vprašanje tega velikega občinskega podjetja in poiskala ustrezne rešitve za ozdravitev nevzdržnega finančnega stanja. Naloga te komisije naj bi torej bila, da odpravi tako visoke letne primanjkljaje, ali pa da jih omeji na najnižjo raven. Poleg tega je dr. Simčič predlagal, ali bi ne bilo morda dobro, da bi se glede tega podjetja vrnili na stanje, ki je vladalo pred letom 1934, ko je tedanji fašistični režim združil štiri neodvisna občinska podjetja (voda, elektrika, plin in tramvaj), da bi zagotovil nekemu fašističnemu hierarhu direktorsko meato združenega podjetja.
Komunistični svetovalec inž.
................llllllllllllll..
Važno opozorilo razlaščenim kmetom
Kmete m lastnike zemljišč v katastrskih občinah Dolina, Boljunec in Milje, ki so pred kratkim dobili dekrete o razlastitvah zemljišč, opo-
vati od občinske uprave, katere letošnji proračun beleži 2 milijardi 700.000.000 lir primanjkljaja, da bi si naložila breme nadaljnjih 2300 milijonov lir primanjkljaja Acegata za 1962 in 1963.
Pri glasovanju sta bila sklepa sprejeta z glasovi KD, PSDI in PRI, proti so glasovali svetovalci KPI, socialist Pincherle, FLI, MSI in Marchesich (F'N), vzdržali pa so se svetovalci Senigaglia in Hreščak (PSI), Tolloy in Simčič.
Predlog sklepa, ki ga je obrazložil odbornik za mestno policijo dr. Venier, da občinska uprava odstopi avtomobilskemu klubu javni prostor na Trgu sv. Antona in v Ulici Giustiniano za parkiranje avtomobilov proti plačilu, je bil po daljši razpravi odložen, dokler ne bodo videli, kako se bo v središču mesta obneslo parkiranje avtomobilov za omejen čas (disco orario).
Ob zaključku seje je župan voščil svetovalcem in časnikarjem vesele praznike.
SPDT NAM JE PRIPRAVILO VELIK UŽITEK
Zanimivo predavanje o slovenski planinski odpravi na Kavkaz
S prijetnim kramljanjem in krasnimi diapozitivi, nam je nasul Ante Mahkota cel koš lepot
mu vsi ves ta las napeto sledili, tako sta jih lepota in mogočnost
Slovensko planinsko društuo v Trstu nam je snoči preskrbelo večer, poln užitka in lepote, ki ga ne bomo zlepa pozabili. Na njegovo pobudo je snoči v prenapolnjeni «Gregorčičevi dvorani» predaval vrhunski plezalec Ante Mahkota o slovenski planinski odpravi na Kavkaz, a vpletel v svoje predavanje tudi doživetja v Centralnih Alpah, v gorstvu Mont Blanca in Materhorna. Pri tem je tudi prikazal veliko razliko pri pojmovanju alpinistike in gorništva v Zahodni Evropi in v Sovjetski zvezi. Na eni strani v vznožju gora prava mravljišča z razkošjem, z razkazovanjem, z neštetimi hoteli in kočami, z vrhovi naravnost vklenjenimi v železo in jeklo žičnic, na drugi strani pa samote, saj je na vsem Kavkazu, ki je skoraj tako obširen kot Alpe, samo ena samcata planinska koča. Toda "o se človek oddalji od bivališč pride v stene, ni več razlik, razen v tehniki plezanja.
Predavanje, ki ga je spremljalo 200 barvnih diapozitivov, je trajalo skoraj dve uri in vendar so
V	odgovoru je odbornik dejal,
da za sedaj ni druge rešitve, kot da se oba proračuna uravnovesita kakor predlaga odbor. Zupan pa je dejal, da ni mogoče zahte-..........................................................m
SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
V	januarju v Trstu sestanek zbornic Ljubljane in Trsta
Važnost zasedanja komisije za promet SET v Bruslja za tržaško pristanišče - Pereče pomanjkanje delovne sile v Trstu
Širši članek o tem vprašanju bomo objavili jutri na 5. strani.
zarjamo, da imajo po zakonu pravico do pritožbe na sodišču. Tako lahko dosežejo višjo ceno za svoja zemljišča in stavbe.
Rok zapade 30 dni po sprejemu odloka o razlastitvi.
Ne zamudite roka in ne nasedajte raznim namigavanjem, prigovarjanjem ter prikritemu strahova-lija! •
Vso pravico imate, da vam razlaščena zemljišča plačajo po sedanji tržni ceni.
Obrnite se na svojo strokovno organizacijo za nasvet in uporabite zakonita sredstva za zaščito svojih interesov, dokler je še čas.
.............nitmi......................................
SESTANEK POKRAJINSKEGA ODBORA ZA CENE
Povišana cena nafte za ogrevalne naprave
30. t. m. sestanek zainteresiranih kategorij v zvezi s prodajo zmrznjenega mesa in možnostjo ustanovitve skupnega tržišča za mesarje
Sinoči se je sestal izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice, ki je razpravljal o vrsti pomembnih vprašanj in med njimi zlasti o vprašanjih tržaške trgovine ter prometa
Predsednik zbornice dr. Caidassi je poročal o vrsti stikov in med drugim tudi o svojem potovanju v Ljubljano, kjer se je sestal s predsednikom Gospodarske zborni, ce Slovenije Rikom Jermanom in različnimi funkcionarji zbornice. Med razgovorom so sestavili program bližnjega sestanka, ki bo po vsej verjetnosti januarja v Trstu. Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije so pokazali veliko zanimanje za gospodarske stike. do katerih lahko pride med Slovenijo in novo ustanovljeno deželo Furlanijo-Julijsko krajino.
Nato Je predsednik poročal o sestanku, ki je bil v Milanu 10. decembra s tamkajšnjimi gospodarskimi krogi na pobudo odbora industrijcev jadranskega področja in kjer so govorili o možnostih, ki jih nudijo pristanišča Jadranskega morja za okrepitev izvoza Lombardije proti deželam onstran Sueškega prekopa. Na sestanku so tržaški predstavniki podrobneje orisali ugodne možnosti, ki jih nudi tržaško pristanišče, o čemer smo v našem listu že poročali.
Tržaški predstavniki so bili tudi prisotni na zasedanju posebne komisije pri ravnateljstvu za promet SET v Bruslju, ki se je sestala 12., 13. novembra in 5. decembra. Gre za komisijo, ki ima posvetovalni značaj in ki se u-kvarja z vprašanji konkurence pri prevozih v pristanišča šestih držav skupnosti. Sedaj se komisija ukvarja prvenstveno z vprašanji razlage rimskega sporazuma in ni še pričela proučevati konkretnejših vprašanj ter torej tudi ne specifičnih vprašanj tržaškega pristanišča. Zaključni sestanek tega prvega posvetovalnega razdobja bo 27. januarja, nato pa bodo uradi komisije na osnovi mnenj strokovnjakov proučili posamezne pre. vozne tarife.
Za tržaško pristanišče je ta razprava zelo pomembna, saj bo odvisno od zaključkov in ukrepov, v kolikšni meri bo lahko Trst postal pristanišče evropske skupnosti V drugem razdobju dela komisije bodo lahko posamezne države zahtevale, da se razpravlja o tarifah, ki so po njih mnenju diskriminacijske, zaradi česar tu-
di trgovinska zbornica pazljavo Vine spremlja delo te komisije, od česar ne moremo pričakovati takojšnjih rezultatov, vendar pa lahko samo od pravične razlage sporazumov pričakujemo uveljavitev tržaškega pristanišča v širšem evropskem okviru.
Dr. Caidassi je nato poročal o avstrijski pobudi za gradnjo predora pri Felbertauernu, ki bo predstavljal najkrajšo zvezo med Salzburgom in Koroško. Gre za novo avto cesto, ki bo povezovala Trst z Bavarsko. Gradnjo predora so že pričeli in predvidevajo, da bo predor odprt za promet ,1966. leta, medtem ko je seveda ^dograditev ostalih odsekov avto-stjade vprašapje daljšega časa.
Končno je predsednik govoril tudi o stikih s CSSR, kjer pa je prišlo do zastoja zaradi odložitve pogajanj za sklenitev italijansko-češkoslovaške trgovinske pogodbe za 1964. leto. Zato so tudi mnenja, da še ni čas, da se obnove pogajanja za češkoslovaški tranzitni promet skozi Trst, ki so bila redhodno predvidevana, da se odo pričela že letos.
Predstavnik industrijcev Fran-doli je govoril o pomanjkanju delovne sile in dejal, da je to vprašanje tesno povezano s stanovanjskimi hišami, ker bi lahko pripeljali delavce iz južne Italije, v kolikor bi jim lahko zagotovili vsaj zasilna prenočišča. Potrebno pa bo seveda čimprej zagotoviti normalna stanovanja. O istem vprašanju sta govorila tudi pred stavnilc male in srednje industrije Florit in obrtnikov Valmarjn, ki sta podčrtala nujnost, da zbornica intervenira pri oblasteh, da se sestavi načrt gradnje stanovanjskih hiš za delavce.
Pokrajinski odbor za cene je na svoji včerajšnji seji določil nove cene za gorilna olja, t.j. za nafto za ogrevalne naprave. Pri grosistu bo stal odslej kg nafte, če jo bo dal v klientovo posodo 19.50 lire namesto dosedanjih 19.25 lire, če pa jo bo dal v lastni posodi, bo stala po novem 20 lir kg. Dostavljena pred zunanja vrata poslopij ali v veže stavb bo stala 23 lir kg, prej pa je stala 22.35 lire. Dostavljena v višja nadstropja pa bo stala odslej 26 lir kg, medtem ko je doslej stala 22,25
^Na sestanku so proučili tudi cene na dom dostavljenih trdih goriv kot sta premog in drva. Prav tako so proučili vprašanje distribucije zamrznjenega mesa, katerega prihod v Trst je predviden za prihodnje dni. O tem vprašanju se bo odbor ponovno sestal 30 t.m in sestanka se bodo udeležili tildi občinski zastopniki prehrambenega oddelka, tehničnih organov, pokrajinskega veterinarja ter ostalih zainteresiranih kategorij.
Na včerajšnjem sestanku je pokrajinski odbor za cene odobril tudi nove tarife za prevoze in prenose na rajonskih mestnih tržiščih.
Sestanek občinske zdravstvene komisije
Včeraj se je po daljšem času sestala zdravstvena komisija občinskega sveta, kateri je predsedoval podžupan prof. Cumbat. Komisija je proučila vprašanje ustanovitve občinskih lekarn. V daljši razpravi je komisija, razen liberalca dr. Taunerja, ki je izrazil nekatere pridržke svoje stranke, ugotovila, da se lahko tudi v Trstu na osnovi obstoječih zakonskih predpisov ustanovijo občin ske lekarne. .
Zato je komisija sklenila, da bo na prihodnjem sestanku, ki bo takoj po novoletnih praznikih, pre. Jla naravnost na obravnavo vprašanj, kje in kdaj ustanoviti občinske lekarne v tržaški občini Seveda bodo njeni sklepi podrejeni odobritvi občinskega odbora in občinskega sveta.
avta Volkswagen, last ne-Kega Hansa Rieglerja. Po teh podatkih so agenti ugotovili, da je Wilhelm ukradel avto, prišel ž njim v Italijo in se privozil skoraj do Trsta. Avto je potem pustil v neki garaži v Venetu in se potem priklatil v Trst, kjer je vratarju hotela «Continental» pokazal dokumente na ime Rieglerja, ki jih je našel v ukradenom avtu. Agenti so Wilhelma prijavili sodnim oblastem zaradi goljufije in zamenjave osebnosti.
Z zabavišča v bolnišnico
Sinoči ob 21. uri so z nekim zasebnim avtom prepeljali na ortopedski oddelek I3-Tetnčga dijaka Giuseppa Giansantija i* ,yi., Fl;»^ via 6, ki se je ponesrečil V žaba-' višču v bližini kina «Lumiere». Ko se je deček oprijel od zadaj nekega avtomobilčka in je ta trčil ob drugega,‘ki mu je prihajal naproti, se je zakotalil na tla tei; si verjetno zlomil levo podlaktnico. V bolnišnici Se bo moral zdraviti od 8 do 20 dni.
sten priklenila nase. Predavatelj je najprej pokazal Mont Blanc iz vznožja, nato pa Elbrus, to najvišjo goro v Kavkazu (5638 m), ki se je iz daljine 150 km 10 slovenskim plezalcem zaradi njene oblike zdela kakor povečana Smarna gora. Toda zaradi drugačnih pojmov o alpinizmu, ki vlada v Sovjetski zvezi, niso mogli slovenski alpinisti kar tako na Elbrus: morali so skozi «šolo», preizkušnjo planinskega centra daleč od gore. Nato so se morali še «aklimatizirati» v koči, v višini 4.200 m. Ko so bili «zreli», so se v družbi dveh soujetskih mojstrov športa povzpeli na vrh. Ta je sicer precej položen, in bi lahko služil kot smučišče, vendar je bila hoja manj naporna zaradi razredčenega zraka. Gora ima dva vrha in nekateri alpinisti so se povzpeli tudi na nižjega, tizhod-rtega, kjer sta postavljena tudi Leninov kip in slika Hruščova. Med vojno so Nemci zavzeli vrhova, a so jih sovjetski borci kmalu potisnili nazaj in o borbah pričajo na gosto posejani grobovi.
Za Elbrusom so prišli na vrsto težji vzponi, ki so dosegli tudi péto težavnostno stopnjo. Vrstili so se Shelda, Pik Sčurovski, Volna lspanija (Svobodna Španija) in drugi. 'Z vseh teh vrhov, kamor so vodile smeri po ledenikih in po krušljivih stenah in skalah, se je videl v manjši ali večji daljavi Elbrus. Toda alpinisti so se še bolj hrepeneče ozirali po najlepši gori — Vžbi, ki jim je bila kot zaklenjena, ker jim niso dali dovoljenja, da bi se povzpeli nanjo, kajti na njej se je ubilo šest vrhunskih sovjetskih alpinistov. In predavatelj je vsaj dvajsetkrat qmenil to bajno goro in neštetokrat smo jo videli, na zaslonu. Videlo se je, da so slovenski alpinisti, polni krasnih vtisov s Kavkaza, vendar ostali nekam nepo-(ešeni, Jcež nišo stopili na njeno teme. In zato jim voščimo, da bi bilo to driigič Mi pa si želimo še tgkih predavanj, kot je bilo )o, ki' nam je odkrilo nov svet in tudi nove običaje in pravila v alpinizmu v znamenju discipline in množičnosti ter morda malce prevelike togosti. No, mi smo se vrnili Z lepega in zanimivega predavanja res potešeni in obogateni 0 lepotami, ki jih je predavatelj pričaral pred nas.
Resne posledice padca v kopalnici
■ Silioči‘ob 19.40 s6 prepeljali na ortopedski . oddelek 82-!etno Francesco Digalli vd. Lavaggi iz Ul. 'del Lavatoio 5, ki se je ponesrečila v dpmači kopalnici. Ze priletna ženska je po nesreči zdrsnila na spblzkem podu ter nerodno padla. Pri padcu si je verjetno zlomila desno , stegnenico ter so jo zato sprejeli v bolnišnico s pridržano
prognozo.
■llll■■lllllllllllllllllllllllllllllllllll■■lllllll■tl■||||||■■■llllJr]f||||||||■■l■||■|■||||■■l|||||>|||■l■|||||||||||■|>■||||||■■|||■|
KDO )E ZABODEL GIUSEPPA PIETR0B0NA?
Morilca iz UL Bergamasco še vedno niso izsledili
Pokojnikov brat Giovanni je še vedno priprt, vendar ga doslej še niso mogli obtožiti bratomora
Čeprav na splošno prevladuje mnenje, da je zločin zakrivil prav brat, moramo omeniti dejstvo, da je baje neka priča izjavila, da je slišala, da so se v sobi, kjer je prišlo do umora, silno prepirali. Ta priča je izjavila, da je slišala poleg Giovannijevega glasu tudi glas nekega drugega moškega. Ali je morda prav ta neznanec zasadil nož v srce nesrečnemu Giuseppu? Na to vprašanje še ni odgovora, ker policijske oblasti vztrajno izjavljajo. da zaslišujejo vse osebe, ki so le količkaj prišle v stik s pokojnikom. To pa pomeni, kot nam je izjavil sinoči kapetan Paz-zaglia, da je treba poiskati desetine in desetine ljudi ter jih zaslišati, kako so prebile večer in noč pred zločinom.
O prodaji mesa je poročal na sinočnji seji izvršnega odbora tržaške trgovinske zbornice (o kateri podrobneje poročamo na drugem rflestu) tajnik zbornice dr. Steinbach, ki je povedal, da nameravajo razširiti možnost dobave mesa z ustanovitvijo skupnega tržišča, lojer bodo meso lahko nabavljali mesarji. Na tak način bo. do mesarji lahko neposredno nabavljali meso, kar bo v _ korist potrošnikov in tudi mesarjev.
Ministrstvo za zdravstvo in medministrski odbor za cene sta izdala nove odredbe, s katerimi so predvidene olajšave za ustanavljanje mesnic, ki bodo prodajale zmrznjeno meso. Ministrstvo za zdravstvo je odredilo, da bo v mesnicah, ki bodo prodajale tako sveže kot zmrznjeno meso, dovoljena prodaja zmrznjenega mesa v točno določenih dnevih, ko ne bo mogoče prodajati svežega mesa in obratno.
Medministrski odbor za cene je določil za celotno področje države naslednje najvišje cene na drobno za zmrznjeno meso brez kosti (vključene davščine in ta-kse): zrezki 1200 lir za kg, meso prve vrste 1000 lir in druge vrste 600 lir.
Avto povozil žensko ko je prečkala cesto
Celestina Rigo por. Kneipp, stara 36 let od Spodnje Magdalene 2004, je sinoči nekaj pred 19. uro prečkala Ul. Flavia v bližini podjetja testenin Mullich. V tistem trenutku je privozil mimo 38-letni Luciano Stefani iz Ul. Costalunga 396, ki je upravljal avto TS 41872 in jo podri na tla. Pri padcu se je ženska pobila po levem kolenu ter so jo nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti na 2. kirurškem oddelku približno 20 dni.
Tat m goljuf
Lastnik hotela «Continental» je 25. novembra prišel na komisariat na Trgu Dalmazia in službujočim agentom povedal, da je prišel v njegov hotel neki nemški državljan, ki je pokazal šofersko izkaznico, iz katere je bilo razvidno, da se piše Hans Riegler doma iz MUnchena. Gost se je zadržal v hotelu štiri dni in potem izginil, ne da bi plačal 6000 lir računa. Agenti so začeli iskati zlikovca in istočasno prosili mtin-chensko policijo za informacije. 19. decembra so agenti s pomočjo mednarodne policije Interpol zvedeli, da je policija v MUnche-nu aretirala 23-letnega Andreja
Giuseppe Pietrobon
Zločinca, ki je predvčerajšnjim zjutraj ob zori umoril 40-letnega Giuseppa Pietrobona iz Ul. Bergamasco 9, še niso izsledili. Se pozno sinoči so karabinjerji sodnij-skega oddelka pod vodstvom kapetana Pazzaglie zasliševali po-kojnikevag brata, 31-letnega Gio-vannija, toda ta je vztrajno zanikal, da bi zabodel s kuhinjskim nožem pokojnega Giuseppa,
Postavlja pa se vprašanje, kako je mogoče, da Giovanni ni opazil bratovega trupla, ko je zapustil (če je sploh prišel domov) predvčerajšnjim zjutraj svojo sobo. Znano je namreč, da je bil Giuseppe zaboden in je umrl v bratovi sobi. Ko smo vprašali policijske organe, kdaj je Giovanni prišel tiste noči domov, so nam odgovorili, da ne morejo pojasniti te okoliščine. To dejstvo bi dalo slutiti, da policijski organi sumijo zares, da je Giuseppa umoril prav brat.
Pri vsem tem pa gre le za ugibanja, in sicer ne ie s strani novinarskih krogov, temveč tudi s strani karabinjerskih oblasti. Zdi se namreč, da policisti poizvedujejo v treh ali štirih smereh, upoštevajoč pri tem neurejeno okolje, v katerem je pokojnik živel. Tako on, kot brat Giovanni, sta bila namreč vdana pijači ter sta sploh živela v nenavadnih pogojih. Ne gre pri tem, verjetno, za zločin, ki bi ga pogajali spolni razlogi, temveč drugi nagibi, kot mašče-
Wilhelma iz MUnchena zaradi tat- valnost, nenadna jeza itd.
Podaljšanje urnika v javnih lokalih
Tržaška kvestura obvešča vse lastnike javnih lokalov v Trstu in okolici, da lahko za praznike podaljšajo urnik preko noči, in sicer v noči med 24. in 25. decembrom ter med 25. in 26. decem brom. Nadalje v noči med 31 decembrom 1963 in 1. januarjem 1964 ter v noči med 1. in 2. januarjem 1964.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče)
limone
pesa
artlčo
zelje
ohrovt
solata
paradižnik . . goriški rdeči radič . sekasti rdeči radič uvoženi zeleni radič
zelena ............ 60 160
uvožena špinača .
Večina blaga se prodaja po prevlad. ceni (3. stolpec)
71	200	71
77	129	112
94	235	135
24	141	71
59	235	129
36	71	50
30	60	50
47	70	53
35	141	71
24	70	36
20	50	35
35	55	45
29	71	47
75	225	150
26	47	40
153	260	165
250	438	375
113	25	119
225	250	225
60	160	90
100	188	150
ZVEZA DEMOKRATIČNIH SREDNJEŠOLCEV priredi
danes, 21. t.m. ob 18. uri v «Gregorčičevi dvorani» v Ul. Geppa 9
predavanje RADA SIMONITIJA
«0 partizanski pesmi»
Po predavanju bo otvoritev razstave treh tržaških slikarjev in kiparjev in za zaključek tromesečja
DRUŽABNI VEČER
Vstop prost —
Vabljeni vsi srednješolci
^KJE BOMO SIL VESTR0VALI?
Slovensko gledališče v Trstu
V nedeljo, 22. t. m. ob 16. uri na KONTOVELU Girolamo Gigli
DON PILONOVA SESTRICA
Igra v petih dejanjih
ROD «MODREGA VALA» TRST
ima v nedeljo, 22. t.m. ob 9. uri
redni občni zbor
v Slovenskem dijaškem domu v Trstu.
Ker poteka te dni deset let od ustanovitve prve taborniške družine na Tržaškem, bo popoldne ob 15. uri v istih prostorih
KULTURNA IN DRUŽABNA PRIREDITEV
na katero vabimo poleg članstva tudi bivše člane, starše tabornikov in vse njihove prijatelje
R M V
DREVI OB 18. URI
Rado Simoniti v Gregorčičevi dvorani
Znam slovenski skladatelj in dirigent Rado Simoniti je sinoči go. voril gojencem slovenskega Dijaškega doma o partizanski pesmi. Predavatelj se je najprej pomudil pri izvoru partizanskih napevov pri čemer je dejal, da so pr-vi slovenski partizanski napevi .povzeti po motivih španskih, ruskih in bošfehskih borbenih pesmi, seveda z novim izvirnim Slovenskim besedilom, 'in da so izvirni slovenski partizanski napevi nastajali potem sproti in obenem z razvojem osvobodilne borbe.
Rado Simoniti je potem precej obširno pripovedoval gojencem tudi o slovitem partizanskem pevskem zboru «Srečko Kosovel», o njegovem nastanku in o njegovi slavni poti širom po Jugoslaviji med vojno in po njej ter še o velikem moralnem pomenu, ki ga je imela prav ta pesem na borce v najtežjih trenutkih.
Ugledni gost iz Ljubljane bo drevi ob 18. uri govoril o isti temi tudi v «Gregorčičevi dvorani» v okviru Zveze demokratskih štu. dentov. Na to zanimivo predavanje opozarjamo vse, posebno pa našo mladino, da se seznani tudi s tem poglavjem junaške borbe našega naroda za svobodo.
OBVESTILO Slovensko gospodarsko združenje obvešča, da je treba do 31. decembra t. 1. plačati državno takso za vse licence javne varnosti (PS). Zato vabi svoje člane naj ne zamudijo roka.
Urnik trgovin za božične in novoletne praznike
Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bodo po veljavnem prefek-turnem odloku imele trgovine za božične In novoletne praznike naslednji umik.
V	TOREK, 24. DECEMBRA (na božično vil jo) lahko vse trgovine podaljšajo urnik do 21. ure. Trgovine jestvin pa lahko odprejo popoldne eno uro prej.
V	SREDO, 25. DECEMBRA na božič bodo zaprte vse trgovine, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, slaščičarn, ki bo-bo odprte od 8. do 21.30.
V	ČETRTEK, 26. DECEMBRA, praznik sv. Štefana, bodo vse trgovine zaprte. Mlekarne bodo odprte od 7. do 12. ure, pekarne od 7.30 do 12. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure, slaščičarne pa od 8. do 21.30.
V	TOREK, 31. DECEM. BRA za Silvestrovo bodo trgovine podaljšale urnik do 21. ure.
V	SREDO, 1. JANUARJA (Novo leto) bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in slaščičarn od 8. do 21.30.
V	PONEDELJEK, 6. JA-NUARJA (sv. Trije kralji) bo enak urnik kot za Novo leto.
VELIKO IZBIRO
SMREK
za božična drevesa dobite pri
AGRARIA
na OPČINAH, Narodna ul. 53, Tel. 221-321, 36-258
amska restavracija Postojna
Veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. Silvestrova večerja in ples 2.500 din. — Igrala bosta dva najboljša orkestra. Rezervacije v turistični pisarni in v jamski restavraciji. Tel. 68.
«Marinella» Trst, Viale Mirama-re 323. Pripravite se na tradicionalno silvestrovanje. Pridite, igral bo evropsko priznani orkester «MARIOLINO e 1 PRINCIPI di TRIESTE». — Prosimo, da pravočasno rezervirate. Tel. 36366.
Hotel TURIST Ljubljana, Dai
matinova ul. št. 12 — tel. 36129, vabi na prijetno silvestrovanje, ki ga prirejamo v vseh prostorih hotela. Sprejemamo rezervacije.
lotel «TRIGLAV» Koper, prireja
veliko silvestrovanje (trije orkestri). Cena za bogato večerjo in rezerviranje 1.500 din. V nočnem baru dva programa, rezerviranje l.opo din, konsumacija 1.000 din. Opozarjamo na silvestrovanje v novem hotelu «GIUSTERNA» in sprejemamo rezervacije. — Silvestrovanje v obratu «RIŽANA» z večerjo in plesom 1.000 din. Rezerviranje sprejema recepcija hotela, tel. 21650.
lotfi! «PALAČE» Portorož,
tel. 37145 priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih hotela in kavarne «JADRAN». Igrajo štirje priznani orkestri. Rezerviranja od 1.000 do 2.000 din. Silvestrski menu do naročilu.
Veliko silvestrovanje v hotelu
«BELVEDERE» nad Izolo in v
hotelu «ZORA» v Izoli. Rezervacije in informacije v obeh recepcijah, tel. 71233 - 71141.
TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE «METROPOL» Piran vabi
na tradicionalno silvestrovanje v hotel «LUCIJA» pri Portorožu, v hotel «SIDRO» in v nočni bar «TRI PAPIGE» v Piranu. Rezervacije v recepciji hotela «SIDRO» v Piranu, tel. št. 73314.
Tridnevni penzion za novoletne praznike po izredno nizki ceni. Izbrani silvestrski menu z rezervacijo v hotelu «LUCIJA» 2.500 din in v hotelu «SIDRO» 2.000 din.
Hotel «Sabotin» Gorica - Nova
Gorica (Solkan) priredi silvestrovanje v vseh prostorih hotela.
«PARK HOTEL GORICA», NOva
Gorica, prireja veliko silvestrovanje. Rezerviranja so nujna. Pridite, prijetno vam bo. Tel. 2061. Vstopnice so v predprodaji v recepciji.
Hotel «KRAS», repentabor
priporoča silvestrsko večerjo. Rezervacije osebno ali telefonsko 221331.
Hotel FURLAN, repentabor
priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih hotela. Bogata silvestrska večerja, glasba, ples in rezervacija L 4.000.—. Telefon 221360.
Restavracija KRIŽMAN _ veliki REPEN. V obnovljeni dvorani prireja tradicionalno silvestrovanje. Igra «Kraški orkester». Nujne so rezervacije, tel. 221361. Silvestrski menu po želji.
Restavracija ŠKABAR v rep-
NU priporoča silvestrsko večerjo. Potrebna je rezervacija, tel. 221690.
Hotel «TRIGLAV» SEŽANA priredi tradicionalno silvestrovanje s silvestrsko večerjo. Igral bo priljubljeni oikester. Priporoča su rezervacija.
•
Gostinsko podjetje «GALEB»
KOPER. Kot vsako leto priredi tudi letos silvestrovanje z bogatim menujem v svojih obratih: HOTEL «GALEB», tel. 21605, RESTAVRACIJA «RIBA», tel. 21182, KAVARNA «LOŽA» tel. 21198. Re-zervacije v obratih. Igrajo priznani orkestri. Priporočamo se za obisk.
HOTEL CENTRAL PORTOROŽ va.
bi na prijetno silvestrovanje. Bogata silvestrska večerja. Igra priznani orkester «ALBATROS». Rezervirajte pravočasno — tel. 73131.
CASINÒ «ROSALIA» OPATIJA
Prijetno boste pričakovali Novo leto 1964 v CASINO’ «ROSALIA» v OPATIJI. V vstopnini 2.500 din je vključena konzumacija vseh jugoslovanskih pijač in hladni bifé. — VSTOP SAMO ZA TUJE DRŽAVLJANE.
Grand hotel «UNION» _ Ljub.
ljana, Miklošičeva ulica — vabi vse na tradicionalno silvestrovanje. Izbrana jedila In pijače. Silvestrski menu 2.500 din, vključena tudi vstopnina in ples.
Hotel «KRAS» Postojna tei.ioo
vabi na prijetno in veselo silvestrovanje. Silvestrska večerja v dveh variantah, godba in ples. Samo rezerviranje.
ALI ŽELITE PRIJETNO SILVESTROVATI? v Ljubljani v novem
hotelu «ILIRIJA» bo jgrai zabavni orkester s pevko Ivano KRA-SEVEC — Obvezni menu — Rezervacije tel. 31135. Cena 3.600 din. Damam je na razpolago frizerski salon.
Gledališča
VERDI
Danes prva predstava Massene-tove opere «Manon» za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Dirigent Oliviero de Fabritiis. V glavnih vlogah nastopajo: Mietta Sigitele, Giuseppe Di Stefano, Mario Basiola jr. in Federico Davla. Dirigent zbora Giorgio Kirschner, Koreografija Carlo Fara-bom. Režija Enrico Frlgerio,
Jutri ob 16. url za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava Ma-scagnijeve opere «Mail Marat» z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah.
Dirigent Oliviero de Fabritiis.
Nadaljuje se prodaja vstopnic za vse štiri predstave opere «Manon» (za nocoj, 23., 27. in 29. dec.) ter za Jutrišnjo predstavo «Mali Marat».
TEATRO STABILE
Dane3 ob 21. url v Avditoriju «La breccia» avtorjev Guardama-gne in Marislja. Red F. Igra je prejela nagrado «Premio tricolore 1961». Režija Ruggero Jacobbl, Scena in kostumi Maurizio Mammi. Izvirna glasba Raoul Ceroni. Rezervacija in prodaja vstopnic v Galeriji Protti (tel. 36-372).
kino Skedenj
predvaja danes 21 t. m. ob 16. uri Panavision film:
SOLO
SOTTO LE STELLE
(Sam pod zvezdami) Igrajo:
KIRK DOUGLAS GENA ROWLANDA
NAROČITE se na
PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1964
že sedaj in ne čakajte novega leta.
Tako dobite list veliko ceneje in poleg tega še lepo slovensko knjigo.
Telefonirajte na št. 37-338
PRIMORSKI
DNEVNIK
Ul. sv Frančiška 20
Nazionale 15.00 «Ieri, oggi, domani». Technicolor, Sophia Loren, MarceL lo Mastroiannl.
Arcobaleno 16.00 «Il mistero del signor Cooper». Therry Thomas.
Excelsior 15.00 «Sciarada». Technicolor. Gary Grant. Audrey Hepburn.
Fenice 15.30 «La noia». Horst Buch-holz, Catherine Spaak. Prepovedano mladini.
Grattacielo 16.00 «La corruzione». Rosanna Schiaffino Jacques Perrin. Prepovedano mladini.
Supercinema 16.00 «Silvestro e Gonzales, matti e mattatori». Barvne slikanice.
Alabarda 15.30 «Bastogne». Van Jon-son, Riccardo Montalban.
Filodrammatico 16.00 «Le avventure di Don Giovanni». Technicolor. E Flynn.
Aurora 16.30 «I mostri».
Cristallo 16.00 «55 giorni a Pechino». Technicolor».
Capitol 16.30 «Irma la dolce». Shlrley Mac Layne. Technicolor. Prepovedano mladini.
Garibaldi 15.30 «Cronaca familiare». Technicolor. Marcello Mastroianm.
Massimo 16.00 «Il primo ribelle». J. Wayne, Georges Sanders.
Impero 16.30 19.00 21.45 «La veglia delle Aquile».
Moderno 16.00 «Ti-Koyo e il suo pescecane». Technicolor. Marlene A-mond.
Astoria 16.30 «Tenera è la notte». Technicolor.
Astra 16.30 «I due colonnelli».
Vittorio Veneto 16,30 «Va e uccidi». Frank Sinatra. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 «Il dominatore». Technicolor, Charlton Heston. Prepovedano mladini.
Marconi 16.00 «Gli imbroglioni». Walter Chiari. Aptonella Lualdi,
Ideale 16.00 «Due contro tutti». Technicolor. Walter Chiari, Raimondo Vianello.
Skedenj 16.00 «Solo sotto le stelle». Kirk Douglas.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 20. decembra se je rodilo v Trstu 7 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
Umrli so: 82-letna Gisella Tuzzi por. Milost, 54-letna Giuliana Catarin-cich por. Bembich, 88-letni Giuseppe Perii, 36-letna Armanda Zampa por. Rossi, 83-letna Maria Muscovich por. Sason, 72-letna Rosa Kralj por. Carli, 3 dni stari Paolo Corbato, 85-letna Caterina Delicati vd. Minto, 73-letni Enrico Rapisardi, 81-letna Maria Go-loica vd. Perugini, 84-letna Antonia Bozzer vd. Ambroset, 73-letni Augusto Papo, 73-letni Francesco Poldrugovaz.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godin; Enea, Ul, Ginnastica 6; Alla Madda lena, Ul. dell’Istria 43; Pizzul-Cigno la, Corso Italia 14: Croce Azzurra DI. Commerciale 26.
DOBRA KNJIGA
najlepše darilo za praznike!
TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20
— 5 —
21. decembra 196S
ŠKANDAL V BOLNIŠNICAH PRED SODIŠČEM
Tudi inž. lisi li na bremenijo parni kotli podjetja «Idrotermica»
Obtoženec daje sodišču lekcijo o tem, kaj je kraja avtomobila in kaj je kraja v avtomobilu
Včeraj se je Dred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli) nadaljevala obravnava proti 16 obtožencem, ki so obtoženi številnih prekrškov v zvezi z znanim škandalom v združenih bolnišnicah Sodniki so nadaljevali z zasliševanjem drugega glavnega obtoženca, bivšega šefa tehničnega urada v združenih bolnišnicah, inž, Cisilina.
Obtožnica dolži inž. Cisilina, da je prejel od inž. Cantona in dr. Moretta (ki sta bila v trenutku, ko je prišlo do inkriminiranih dejanj, vodilni osebi podjetja "Impianti idrotermici» iz Padove) 300 tisoč lir v maju 1959, 100.000 lir v decembru istega leta in skoraj
900.000	lir v marcu 1960.
Na zaslišanju ja inž. Cisilin pojasnil nekatere podrobnosti v zvezi z gradnjo termične centrale v bolnišnici pri Sv. Magdaleni. Med drugim je povedal, da ga je inž. Canton prosil, naj poišče kako podjetje, ki bi prevzelo določena dela. Obtoženec je poveril izvajanje teh del podjetju Vivan. On sam je prejel izplačilo za ta dela. toda ker je šlo za čisto zasebno posredovanje, je ustrezne dokumente hranil na svojem domu. Inž. Cisilin je še pojasnil, da se je podjetje « Idrotermica» po-služilo večkrat sodelovanja raznih podjetij kot na primer podjetij Qualini, Vivan in drugih. Na vsak način — je dejal obtoženec — nisem imel posebnih razlogov, da bi delal v korist podjetja «Idrotermica».
Ta del obtožnice zadeva gradnjo treh parnih kotlov za termično centralo v bolnišnici pri Sv. Magdaleni. Pogodba med združenimi bolnišnicami in podjetjem «Idrotermica» iz Padove je predvidevala odstranitev petih zastarelih parnih kotlov ter namestitev treh rfoVih. Zdi se, da je inž. Cisilin —- vsaj tako trdi obtožnica — odstranil stare parne kotle z delovno silo združenih bolnišnic, a da je odgovarjajoče stroške zaračunal V breme oodjetia «Idrotermica». Na včerajšnji obravnavi je inž. CMsilin na dolgo pojasnjeval okoliščine v katerih so opravili omenjena dela. Priznal je sicer, da ta način poslovanja ni bil v skladu s nredoisi, pripomnil pa je, da je tako ravnal, ker je bilo treba
opraviti razna dela v določenem roku. «Zgodilo se mi je namreč nekoliko prej — je dejal inž. Cisilin — da me je državni tehnični urad, kregal, ker sem se preveč pedantno držal zakonskih predpisov». To pomeni po njegovem mnenju, da je bil upravičen oddajati razna obrobna dela v zakup zasebnikom, čeprav vednd'v sklopu splošne zakupne pogodbe s podjetjem «Idrotermica».
Na včerajšnji obravnavi je obtoženec z druge strani priznal v bistvu, da ni bilo popolnoma točna njegova uradna izjava, da so bila vsa dela opravljena 4. januarja 1960. «Velika večina teh del je bila opravljena — je dejal inž. Cisilin». Javni tožilec pa se ni zadovoljil s to izjavo. «Vi ste v svojem uradnem poročilu trdili, da so bila dela opravljena stoodstotno — je dejal dr Visalli. — Ali ta trditev odgovarja resnici?» «V glavnem'so bila opravljena» —■ 'je odgovoril obtoženec.
Pri nadaljevanju razprave je inž. Cisilin pojasnil kakšna dela je opravilo podjetje. «Idrotermica», čeprav niso spadala v okvir podpisane pogodbe. Sodniki so nadalje na dolgo izpraševali dr. Cisilina v zvezi z beležkami delovodje združenih bolnišnic Bana, ki je vodil precej točen seznam delovne sile in delovnih ur pri izvajanju raznih del s strani združenih bolnišnic. Inž. Cisilin je Ir-dil, da je ta seznam v znatni meri zelo točen ter da se je on vedno zanašal na Bana. Javni tožilec pa mu je oporekal, češ, da se ne ve, če so Banove beležke uradne ali ne.
Obravnava se bo nadaljevala prihodnji teden.
Pred prizivnimi sodniki (predsednik Geri, tožilec Marši, zapisnikar Parigi, obramba Annoscia) se je včeraj zagovarjal 22-letni , Livio Gei iz Lonjerske ceste’ 175/11, ki je bil obtožen, da je skupaj z 21-let-nim Sergiom Licurgom skušal u-krasti neki avto v Drevoredu D’Annunzio. V avgustu letos so sodniki spoznali oba obtoženca^za kriva ter SO obsodili vsakega ' na 1 leto in 6 mesecev zapora ter
45.000	lii globe.
Kot smo že večkrat poročali, gre, posebno v primeru Licurga, za stara znanca policije. 31. julija letos ob 4.30 zjutraj je neki
li INO «Utili» FHOSEK
predvaja danes 21. 't. m. ob 19.30 uri sovjetski filmi
L'INFANZIA Dl IVAN
(Ivanovo otroštvo)
Izredni film, ki si, je zaslužil «Zlatega leva» na XXXII. mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah ■’ e1
Igrajo: KOLJA BURUAJEV in VALENTIN ZUBKOV
JjriJ ■
“J
Himna

nmm-n
predvaja danes 21. t. m. ob 18. uri film:
UNO DEI TRE
(EDEN IZMED TREH)
Samo eden je moril: kdo od treh?
Igrajo:
ANTHONY PERKINS RENATO SALVATORI JEAN CLAUDE BRIALY
KANO PROSEJCJCONTOJEJ,
predvaja danes 21. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope Metro barvni film:
LA CONGIURA DEI DIECI
(Zarota desetih)
Igrajo: STEWART GRANGER, CRISTINE KAUJMAN in SYLVA KOSCINA	’ ’
PRIMATO’S
iiiiiii:

TRST, K0RZ0 ITALIA ŠT. 24
TRGOVINA Z NAJNIŽJIMI CENAMI
V MESTU
KONFEKCIJA DEŽNI PLAŠČI PLETENINE
VSAK NAKUP V TRGOVINI
PRIMATOS
VAM PRINAŠA VELIKE KORISTI
karabinjer, ki je bil na straži v Ul. della Tesa (naši bralci se prav gotovo dobro spominjajo, da je malo prej prišlo do strahovite eksplozije v enem izmed poslopij omenjene ulice) opazil dva sumljiva mladeniča, ki sta stala ob nekem avtu, >Agent se jima je približal ter je opazil, da sta mladeniča hotela odpreti s silo sprednje okno. Karabinjer je poklical na pomoč nekega agenta, ki je bil v bližini ter je oba aretiral. Slo je za Licurga in za Geia.
Na obravnavi sta obtoženca zanikala vsakršno krivdo. Trdila sta, da sta šla po Drevoredu D’Annunzio čisto slučajno ter da nista nameravala krasti. Sodniki pa jima niso verjeli ter so ju obsodili. .Po razsodbi kazenskega sodišča se je Gei znašel v zaporih v Brescii, kjer je vložil priziv proti razsodbi sodišča prve stopnje. V tem primeru pa ni šlo za običajni pri-ziv, kjer obsojenec prosi, naj sodniki upoštevajo to ali drugo olajševalno okoliščino. Nasprotno: (jei je pisal prizivnim sodnikom pismo, ki se glasi približno takole: «Sodniki prvostopnega sodišča so me spoznali za krivega nekega prestopka (poskusa kraje avtomobila), ki ga niti jaz in niti moj soobtoženec nisvt zagrešila. En dan prej je Licurgo opazil v Drevoredu D’Annunzio neki avto, kjer .ie bil shranjen transistorski sprejemnik. Odločila sva se, da ga u-kradeva. Naslednjega dne sva šla tja, skušala odpreti avto, toda zalotil naju je karabinjer, ki naju je aretiral. V tem primeru ne gre torej za poskus tatvine nekega predmeta, ki je izpostavljen v dobri veri v poštenje javnosti, temveč za predmet, ki je shranjen v zasebnem stanovanju, skladno z neko razsodbo kasacijskega sodišča, ki smatra zaklenjen avto za zasebno stanovanje. Ker pa transistorski sprejemnik ni del avta ter ni z njim povezan, saj delude z lastno baterijo, katere' volta, za je drugačna kot voltaža avtomobila, gre torej za predmet, ki je shranjen v zasebnem stanovanj- ter»,°»!?»adè zat0 obtežilna okoliščina čl 625 7. odstavek». Obtoženec je še zahteval naj mu sod-
niy«H«"ni° dVe drugi ola^va!-
Prizivno sodišče je včeraj sprejelo Geievo glavno zahtevo ter mu znižalo kazen na 6 mesecev za-pora.
ORČNI ZROR ČLANOV CAFO
Vsi člani konzorcija bodo plačevali vodo po 40 lir
Opravljenih je za 650 milijonov del, v izvajanju pa še za 450 milijonov - Obsežna debata o pritožbah in pojasnilo vodstva
Stanje cest onstran meje
Stanje cest na sosednem jugoslovanskem področju je bilo sinoči okrog 23. ure naslednje:
Trst - Reka: poledica, 3 cm snega, prevozna, priporočljivo z verigami.
Koper - Kozina: dežuje.
Kozina - Senožeče: poledica, ce-sta posuta.
1 Senožeče - Postojna "L Planina: sneži, poledica, • posuta.
Sežana - Senožeče: poledica, posuta.	^
Sežana - Dutovlje: poledica.
Dutovlje ■ Komen: zaprta zaradi poledice.
Postojna - Vipava: poledica, po-suta.	*
Postojna - Ilirska Bistrica • Reka:
poledica, posuta.
V	Postojni je snežilo z burjo In je bilo —5 stopinj.
Obvezno uničevanje borovega prelca
Zupan je izdal razglas, s katerim poziva vse lastnike borovih gozdov, vrtov, parkov in sploh vseh zasajenih površin z bori, na strogo upoštevanje predpisov ministrskega odlbka o borbi proti borovemu prelcu. Pobiranje in uničevanje borovega prelca je treba začeti takoj in mora biti zaključeno najkasneje do 15. februarja 1964. Nadzorništvo za gozdarstvo bo nadzorovalo izvajanie dekreta.
Kjer borovega prelca ne bodo pobrali in uničili, do omenjenega datuma, bo za to poskrbelo nadzorništvo za gozdarstvo. Stroški in zadevna kazen bodo šli v breme, lastnika borov.
V	razglasu se opozarjajo osebe, ki bodo pobirale borovega prelca, da só gosenice posejane z dlačicami, ki jih veter z lahkoto odnaša, in ki lahko povzročijo na izpostavljenih delih človeškega telesa hud srbež. Ce pa te dlačice gredo v grlo ali pa v oči, povzročijo prizadeti osebi hude bolečine, Da se preprečijo te nevšečnosti je treba to delo opravljati v vlažnih dneh. V vsakem primeru pa je treba pri pobiranju nositi naočnike, imeti ruto na ustih in roke namazane z oljem.
Občni zbor članov konzorcija furlanskega vodovoda (CAFO), ki je bil v četrtek 19. t.m. z začetkom ob 16. uri na sedežu v Gradiški, je trajal približno tri ure in še so le bolj na hitro obravnavali številne probleme, ki so bili na dnevnem redu ali pa so jih postavili prisotni župani kot zastopniki včlanjenih občin.
Najvažnejši sklep tega zborovanja je nedvomno poenotenje cene za dobavo vode, ki bo v prihodnjem letu za vse člane enaka in sicer po 40 lir za kub. meter. Od tega bosta imeli korist občini Sovodn.ie in Doberdob, kjer so plačevali zadnje čase vodo po 50 lir, na slabšem pa bodo rav-ninske občine, kjer so jo do sedaj plačevali po 35 lir. Vendar so po krajšem obotavljanju tudi ti pristali na spremembo, ki je bila sprejeta soglasno. Povišanje enotne cene pa je narekovalo dejstvo, da je konzorcijski proračun še vedno v primanjkljaju, ki je tudi za leto 1964 predviden na o-krog 6 milijonov lir.
Proračun je bil sprejet soglasno in prav tako tudi obračun za leto 1982, ki izkazuje nekaj nad 5 milijonov primanjkljaja. Iz po. ročila za 1963 je razvidno, da je konzorcij opravil za 850 milijonov lir raznih del, na programu pa so
Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredi danes 21. decembra ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 v Gorici predavanje
SLOVENSKA ODPRAVA NA KAVKAZ
Predaval bo Ante Mahkota Iz Ljubljane, ki se je udeležil ekspedicije Slovenske planinske zveze na 5.638 metrov visoki Elbrus ln sosedne štiri In pettlsočake. V besedi ln sliki (okoli 200 diapozitivov) nas bo popeljal v ta tako malo poznani zanimivi gorski svet. Pridite!
še druga dela za nadaljnjih 4r0 milijonov lir. Prav zaradi izvedbe teh del so člani pristali na to, da naj ostanejo v službi vsi dosedanji uslužbenci, vodstvo pa je obljubilo, da bo njihovo število primerno znižalo, ko bodo glavna dela zaključena. NeVateri člani so se namreč pritoževali, da je pri normalnem proračunu 52 milijonov lir vsekakor prevelik strošek 31.5 milijona lir za uslužbence, Sovodenjci so se tudi pritožili zaradi prevelike pasivne obremenitve kraškega področja, pod katero so vključili tudi to občino, čeprav je večji del v ravnini; to področje ima namreč mnogo večjo obremenitev kot ravninsko, pa
podjetje, ampak ustanova, ki mora služiti predvsem svojim članom.
Dr. Vida, predsednik veterinarjev
Na skupščini veterinarjev so izvolili izvršilni svet, ki ga sestavljajo naslednji člani: predsednik dr. Luigi Vida, podpredsednik dr. Luciano Marchi, tajnik dr. Romano Gallizia, blagajnik dr. Nevio Corbatto, svetovalec dr. Mario Ma. lagutti. Pregledniki računov dr. Egone Tomba, dr. Massimiliano
uporabnikov in seve. tudi potrošnja mnogo večja. Prav tako so se pritožili glede minimalne potrošnje vode, ki je previsoko odmerjena in bi jo bilo treba znižati ter pri tem ločiti med poletnim in zimskim časom.
Člani so izrazili tudi željo, naj bi predsedniško poročilo, obračun za prejšnja leta in proračun za naslednje» teto poslali včlanjenim občinam že nekaj dni pred občnim zborom, da bi lahko vse gradivo proučili in se pripravili na eventualno razpravo ter stavili kakšhe izboljševalne predloge.
Vsekakor so, kot rečeno, na občnem zboru odobrili tudi obračun in proračun ter stalè^ osebja konzorcija. Pri tem slednjem se zdi, da bo že š prvim januarjem zapustil svoje službeno mesto dose-danji glavni inženir Sirtori. Potrdili so tudi dosedanje pregled, nike računov, ki so župani iz Far. re, Mariana in Fogliana. Prav tako so podaljšali veljavnost banč-nega račdna pri Mestni hranilni, ci v Gorici do zneska 20 milijonov tudi za prihodnje leto. Podrobno poročilo in debata, ki mu je sledila, sta nedvomno razčistila marsikatero vprašanje, ki je bilo članom nejasno, vendar pa so ostale še vedno nekatere zadetki,,.jih bo treba še rešiti v korist Včlanjenih občin, ker
...	konzorcij ni kakšno pridobitno
'n- : ' n h , o '4
■ IIIMHftiiliilllllllllliililliii || m,m,mn,litimi,,,,,iiitiii,,,.m,,,.m,,,,,1,111,1,ini,, j,,,.in,, H|(„f|||
‘ VESTI IZ PODGORE
Pomanjkljiva razsvetljava v prometni Ulici Attimis
Občina bi lahko tudi razširila cesto na ožjih mestih
čeprav je na tem drugem število Matani, dr. Luigi Visintin in na uporabnikov in seve. tudi potroš- meslmk dr, Francesco Trappan.
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
V Gorici se na vsakem koraku opaža bližina božičnih in novoletnih praznikov. Na Travniku in v Ljudskem vrtu so «zrasli» gosti gozdovi smrečič, med katerimi se sukajo kupci božičnih drevesc.
Vsak dan pripeljejo s tovorniki nova drevesča iz Jugoslavije in iz .............• —-----—------ I Kanalske doline, da je izbira zares
KO JE PELJAL PERUTNINO NA TRE V TRST
■ t v
velika, in kupcev je toliko, da prodajalci sklepajo dobre kupčije. Z belimi žarnicami so razsvetljene tu. di vse središčne ulice, nad pločniki tistega dela Korza, ki gre od kina Corso do Garibaldijeve kavarne, pa je občina namestila zvezde repatice. Tudi trgovine krasijo pročelja in izložbe.
iiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiuiiiiiiiiliiiimiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiin
Whisky fn vodka prehuda skušnjava
Agenti letečega oddelka policije so aretirali in prijavili sodnim oblastem 17-letnega Fabia R., ki je v torek zvečer ukradel v baru «Dino» na Obrežju Grumu-la 8 erto steklenico whiskyja in eno vodke. Fabio je steklenici zagledal na neki polici nad straniščem, pdvzpel se je po lestvi, ki je bila na hodniku ter potem skril steklenici ’ pod plašč. Pri tem dejanju pa ga je zalotila blagajničarka bara in poklicala policijo. Fabio je ukradeno, blago vrnil in tudi priznal krivdo.
Z motorjem podrl žensko
Včeraj zjutraj so v bolnišnici nudili prvo pomoč 58-letni učiteljici Caterini Tamaro por. De-grassi iz Istrske ulice 26 zaradi lažjih prask po obeh nogah. Ta-marova, ki bo okrevala v 8 dneh, je malo prej postala žrtev cestne nesreče. Hotela je prečkati Istrsko ulico pri hišni št. 58, ko je privozil mladenič na motornem kolesu in jo podrl. Mladenič se je ustavil in ji nudil pomoč, potem pa nadaljeval vožrijo proti Trgu Sv. Jakoba. V bolnišnico so Tamarovo prepeljali s policijskim avtom karabinjerjev s postaje v Ul. Hermet.
V Podgori menda nameravajo tudi ojačiti poulično javno razsvetljavo, kar je vsekakor potpeb-no in hvale vredno. Ce so le po središču mesta postavili neonske žarnice je prav, da jih postavijo tudi pri nas, kjer je promet ponoči često zelo živahen tudi zaradi delovne izmene v tekstilni, tovarni. 2e pred nekaj meseci so mestni, delavci tudi v Ul. Attitnis postavili višje drogove za luči in pričakovali smo, da bodo postavili tudi neonske žarnice. 2al pa še vedno čakamo zaman in posledica je, da imamo še šibkejšo svetlobo kot prej, ker so ostale šibke žarnice, ki pa so pomaknjene še više. Prav bi bilo, če bi co delo dokončali in opravili, kot je v načrtu.
Pisali gmo že tudi o zidu v tej isti ulici, ki na nekaterih mestih utesnjuje ulico in poleg tega je še tako razpokan, da grozi s sesutjem na cesto. To velja zlasti za odsek nasproti št. 21. Tu bi lahko kaj ukrenili, ker sta zid in zemljišče za njim občinska last ter bi obenem razširili tudi cesto, ki je na tem mestu preozka.
Danes božičnica pokrajine in SAFOG
Za danes, v soboto popoldne ob 16. uri, je pokrajinska uprava or-ganizirala v telovadnici realnega liceja na Trgu Julia božičnico za otroke pokrajinskih uslužbencev. Ob tej priliki bodo obdarovali o-troke, še prej pa jim bodo predvajali krajši kulturni program.
Prav tako danes popoldne z začetkom ob 13.50 pa bo v kini dvorani Verdi tudi božičnica za otroke uslužbencev pri podjetju SAFOG, ki jim bodo predvajali dokumentarni film v barvah ter razdelili darove otrokom in upo-kojenim bivšim uslužbencem.
Svečanost se bo nadaljevala v tovarni SAFOG, kjer bo vodstvo podjetja nudilo zakusko svojim bivšim, sedaj upokojenim, uslužbencem. Na Stefanovo 26. t.m. popoldne ob 15. uri pa bo v dopola. voru v SAFOG kulturna prireditev s petjem, deklamacijami io loterijo.
Nezgoda delavca v Sovodnjah
Včeraj dopoldne ob 8.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 20-letnega Giovannlja Giacomettija iz Gradiške, ki sp je ponesrečil, ko se je peljal na delo v tekstilno tovarno v Sovodnjah. Ker si je pri
padcu zlomil desno ključnico, so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Pri spodrsljaju si je zlomila nogo
Včeraj ob 9.30 so v civilni bolnišnici v Gorici pregledali 56-letno Carmino Klun lz Gradiške, ki Ji je spodrsnilo na zamrzli cesti, da je padla in sl zlomila desno nogo. Pridržali so jo za 20 dni na zdravljenju.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta 18, tel. 21-24.
Šofer tovornika se je ubil ob trčenju vozila v platano
Njegov tovariš je hudo ranjen v tržiški bolnišnici
V noči od četrtka na petek se je zgodila pri Ronkah smrtna prometna nesreča, v kateri je izgubi! življenje šofer tovornega avtomobila 53-letni Vittorio Dalla i Mora iz Motta di Livenza.
Okoli 1.30 ponoči v petek je 37-letni Severino Rocco peljal tovorni avtomobil iz Vicenze proti Trstu, da bi razložil tovor perutnine, kuncev, živih kokoši in drugega podobnega blaga. Ko se je pripeljal v bližino križišč a z dr-žavno cesto proti Turjaku, se je verjetno zaradi spanca, ,ki ga. je premagal za volandm, zalegel v1 platano na desni stràni ceste-. Su-fiiek je bil tako hud, dà se-jlT’àfe-blo zarilo v kabino in jo stisnilo 'skoraj do tovora. V nesreči je izgubil življenje Vittorio Dalla Mora, ker mu je popolnoma stisnilo prsni koš, šofer .za volanom Severino Rocco pa se je prav tako hudo poškodoval in so ga v tržiški bolnišnici podvrgli operaciji, da bi ga rešili smrti. Rocco ima zlomljeno levo stran prsnega koša in druge poškodbe, zaradi ka.
V
Se danes in jutri dopoldne razstava knjig v Sovodnjah
Prosvetno društvo «Vrba» v Sovodnjah priredi še danes od
19.30	do 21. ure in jutri dopoldne razstavo slovenske knjige. Razstavljenih bo okoli 250 knjig za odrasle in mladino. Prireditelji vabijo vaščane naj si Jo ogledajo. Knjige so naprodaj !
terih so si zdravniki pridržali pro. gnozo.
Prvi je opazil nesrečo delovni tovariš Luigi Migotto iz Livenze, ki je. vozil pred njima. Ker ju na vsem lepem ni več videl v zrcalcu, se je ustavil in se vrnil. Našel je vozilo, ki je imelo razbit yes prednji del. Dalla Morì je bil mrtev, Rocco pa v nezavesti. Brž je poklical prometno policijo in obvestil tudi Rdeči križ. Vsi so se'morali precej truditi, da so ponesrečenca izvlekli iz razbi-tin. Kasno zvečer smo zvedeli,
"Uspela <Sft»vimiv«no' stanje verjetno popravilo.
Jutri popoldne trgovine odprte
Pokrajinska Zveza trgovcev sporoča, da je goriški prefekt v zvezi s svojim odlokom štev. 15840/111 od 8.10.1951 izdal dovoljenje, da ju-tri v nedeljo 22. decembra, lahko ostanejo odprte popoldne od 15. do 19. ure trgovine i oblačili in raznim blagom. Dovoljenje ne velja za jestvinske oddelke in jestvinske trgovine, ki ostanejo zaprte.
za naslednji dan, ko ne bodo delali. Isti urnik velja tudi za mlekarne. Ta odlok velja za vse občine goriške pokrajine.
Brivci za praznike
Pokrajinska zveza obrtnikov sporoča, da bodo imeli brivci na božič, na dan sv. Stefana, kakor tudi za Novo leto po ves dan zaprto.
Prodaja kruha za praznike
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bodo pekarne pekle in prodajalo kruh v nedeljo 22. in 29. decembra, kakor v delavnikih. Pač pa bodo imeli zaprto na božič in na Novo leto ter bodo zato napekli v torek pred božičem in v torek pred Novim letom kruh tudi
*	—... -,w*civ y,eu isuviiii 11* u ,iii Kirm cuci]
...""'""""'i............................umi,,, ..„„„„„„„„„„.....
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
i	•
Oprostili so šoferja Doljaka obtoženega nenamernega umora
Obtoženi skrivanja, prodaje in nakupa blpga, so bili oproščeni - Kovač obsojen, ker je kupil ukraden motocikel Nemška plesalka oproščena zaradi pomanjkanja dokazov
Obnova trgovskih obrtnic in dovoljenj za leto 1964
Fo'.crajms .a zveza trgovcev v Gorici obvešča včlanjene trgovce, da izvršuje zanje vse posle v zvezi z obnovo obrtniških in dru. g-h dovoljenj za leto 1964. Prizadeti naj se zato zglasijo med u-radnimi urami v njenih uradih in naj prinesejo s seboj dovolje-nje, ki ga je treba obnoviti. ,Ob tej priliki opozarja, da je treba poskrbeti za obnovo pred 31. decembrom 19 ;3.
I osredovanje zveze velja za obnovo občinskih obrtnic, policijskih dovoljenj, davčnih dovoljenj UTIF in za plačilo rad. ske .naročnine. Da bi ne bilo nepotrebnega -čakanja, se priporoča, naj przadeti ne .odlašajo do zadnjih dni.
Usoden padec po stopnicah
■Včeraj n.;kaj po 9 uri. so poklicali avto Zelenega križa v Ul Virgilio 35, kjer je padla po stopnicah 68-letna Anna Lutman, por. Bregant Odpeljali so jo v gori'ko civilno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili zlom medenice in so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Pred goriškim okrožnim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati 36-letni trgovec Alojz Doljak iz Gorice, Ul. Trieste 153, v zvezi z avtomobilsko nesrečo, pri kateri je izgubil življenje njegov svak Francesco Cardullo. Dne 15. junija letos sta se Cardullo in Doljak, ki je šofira,, peljala z avtom iz Trsta proti Gorici. Na obalni cesti pa je avto zdrsel proti pločniku, zadel s kolesom ob robnik in tako se je zgodila nesreča. Pri kateri je izgubil življenje Car. dullo. Tisti dan je močno deževalo in obtožnica pravi, de je Doljak vozil preveč naglo.
Obtoženca Je branil odvetnik Devetag, ki je dokazal, da šofer ni vozil prenaglo, pač pa, da je incident povzročila zemlja, ki jo je naplavil dež na cesto. Dodal je tudi, da živijo vdova in otroci umrlega z obtožencem pod isto streho.
Sodišče je upoštevalo argument obrambe ter oprostilo Doljaka, ker ni zakrivil nesreče.
Pri preiskavi glede tihotapstva z živino je prišla jugoslovanska policija do zanimivih podatkov o nedovoljenem prekupčevanju nekaterih italijanskih državljanov,
ki jih je sporočila italijanski policiji na Goriškem. Na podlagi teh podatkov so prijavili sodišču in včeraj so se morali zagovarjati pred sodiščem, 36-letnega Konstantina Gergoleta iz Tržiča, Ul. Aqui-leia 84, 26-letnega Giuseppa Sta-bileja iz Tržiča, Ul. Toti 22, '32-letnega Mirka Legišo iz Jamelj 22 ter 27-letnega Renata Corettija prav tako iz Jamelj 22. Vsi so bili obtoženi skrivanja in nedovoljene prodaje sumljivega blaga. Poleg tega je bila obtožena 32-letna Ema Gorian iz Ronk. Ul. D’Annunzio 42, ker ni vpisala, da je oddala Stabileju v najem avto.
Obtožnica pravi, da sta Gergo-let in Stabile skrivala in prodala Corettiju in Legiši električne brivne aparate, transistore, fotoaparate, strojno olje, avtomobilske sveče itd. Obtoženci so seveda zanikali krivdo. Gorianova pa je dejala, da je vpisala oddajo avta na neki list, ker ni imela časa. Po zagovoru branilcev Glessija, Jacuzzija in Pasco-lija je sodišče oprostilo prve štiri obtožence, ker dejanje ni kaznivo ter ustavilo postopek proti Goria-novi zaradi amnestije.
Sodniki so nato obravnavali zadevo 43-letnega ladijskega kovača
Giuseppa Frantija iz Ronk, Ul. Ia-cinolti 22, kef da je kupil od neznanca motocikel, ki je bil ukra. den Vladimiru Gergoletu, čeprav je vedel, da je bilo vozilo ukradeno. Obtoženec ni bil prisoten. Branil pa ga je odvetnik Venier. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece zapora in 40.000 lir globe, kažen pa je bila amnestirana.
V odsotnosti so sodili tudi 34-letni nemški plesalki Doris Bir-ckenheier, ki živi v Rimu. Obtožnica pravi, da je iz nekega avtomobila ukradla fotoaparat in nekaj kosov obleke, potem ko je vozilo odprla na javnem parkirnem prostoru s ponarejenim ključem. Tatvino je prijavil Tržačan Tullio Nadalutti in zgodila se je v Sesljanu. Pri preiskavi je poli. cija ugotovila, da je bilo ukradeno blago vloženo v mestni zastavljalnici, kamor je prišla obtoženka z namenom, da bi ga dvignila. Ko je izvedela, da se je za blago zanimala policija, jo je brž odkurila.
Včeraj je sodišče, po zagovoru odvetnika Devetaga, oprostilo obtoženko zaradi pomanjkanja dokazov.
Državni tožilec dr, Diez, predsednik sodišča dr. Cenisi,
Bivši partizani iz Pevme Oslavja in iz St. Mavra, vklj čeni v ANPI, priredijo
proslavo 20-letnice vsta
proti nacifašizmu in kom moracijo padlih borcev svoj vasi v narodnoosvobodilni bc bi, ki bosta jutri, 22. decei bra 1963, ob 15. uri v pr svetni dvorani v Pevmi.
V NOB je padlo 29 borcev teh vasi, in sicer 17 lz Pevm 7 z Oslavja in 5 iz St. Mavr Program obsega govora slovenščini ln v italljanščlr deklamacije ter nastop pevsk zborov «Kras» iz Dola-Poljt in «Briški grič» iz Steverjan Nastopil bo tudi otroški pe skl zbor prosvetnega d ruš ti «Oton Zupančič» lz Standrež
	—		1
	
VERDI. 16.30 «K. Ali Kalijung» ( dea della vendetta), S. Berger L. Barker. Barvni film. Zadi predstava ob 22.
CORSO. 17.15: «Missione In Orli te», Marion Brando in Sane Church. Ameriški kinemaskop: barvni film. Zadnja predstava 22. uri
VITTORIA. 17.00: «Professore a t togas», F. Macmurray in N. i son. Ameriški čmobeli film. Zi nja predstava ob 21.30. Sledi W Disneyeva barvna slikanica.
CENTRALE. 17.15: «La vergine ferro», M. Craig ln A. Helm. An riški barvni film. Zadnja preds va ob 21.30.
temperatura včeraj
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 4 stopinje nad ničlo ob 11.40. najnižjo 4,2 stopinje pod ničlo v četrtek zvečer ob 23. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 85 odstotkov. Dežja Je padlo 4 mm.
GORIŠKI NOGOMET
J u v entina - Podgora jutri v Standrežu
Sovodenjci gostujejo jutri v Cuprlvi
Ne samo v Standrežu ampak tudi v Podgorl je zelo veliko zanimanje za jutrišnjo tekmo v Standrežu, kjer se bosta pomerili Ju-ventina in pa ekipa iz Podgore. Domačinom se bo nedvomno poznalo dejstvo, da v nedeljo niso igrali, doóim so Podgorci imeli dober trening v tekmi z Marianom na doma--
Cern igrišCu in so tudi zmagali. Nedvomno je ta ekipa zelo moCna in tega se morajo juventinci zavedati, Ce hočejo dobiti kakšno točko, pa čeprav igrajo doma. Prav gotovo bo prišlo na tekmo večje število navijačev za eno ali drugo ekipo, da bodo pomagali svojim miljencem.
Tekma se bo začela ob 14.30. Ob 14. uri naj se zberejo na igrišču v Standrežu naslednji igralci Juventi-
ne: Faganel, Paškulin, Nanut L.„Fur-lan, Puia, Ferfolja, Tabaj, Comelli, Longo, Batistič, Bizaj, Montico in Zežlin.
Sovodenjci bodo jutri gostovali v Caprivi ter skušali prinesti domov vsaj točko, ki so je v resnici potrebni. To pa se bo dalo doseči edinole z disciplinirano in borbeno igro in če bodo vztrajali do konca tekme.
JUTRI OB 10. URI
Pri Sv. Alojziju nogometna tekma Pr imor j e-Liber tas
Jutri, če seveda ne bodo posegli vmes razni nešportni krogi, bo lahko nogometni klub Primorje s Proseka končno le odigral svojo prvo tekmo. Medtem ko se nekaj klubov upira igrati s slovenskimi nogometaši, je barkovljanska Libertas športno sprejela dvoboj, ki bo jutri ob 10. uri na igrišču pri Sv. Alojziju.
Prosešklm nogometašem želimo ob tem nastopu obilo sreče, a istočasno pozivamo navijače naj s prisotnostjo dokažejo, da imajo Prosečani za seboj vso slovensko javnost, ki jim je že večkrat izrazila vso solidarnost.
nillllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIItlltlltllllflNIIIIIIIMll|||||f||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||||||||||||||||||||||||||||,||||||||||||||||||||,
aliga JUVE-INTER «CLOU» DNEVA
Tako jutri moštva na igriščih
JUVENTUS
Mattrel; Gori, Sarti; Castano, Salvadore, Lgoncini ; Stacchini, Del Sol, Nene, Sivori, Meni-chelli.
INTER
Sarti; Burgnich, Facchetti; Ta-gnin, Guameri, Masiero; Jair, Corso, Milani, Suarez, Ciccolo.
MILAN
Barluzzi; David, Trebbi; Tra-pattoni, Maldini, Pelagalli; Mora, Sani, Altarini, Rivera, Ama-rildo.
ROMA
Cudicini; Fontana, Ardizzon; Malatrasi, Losi, Angelillo; Orlando (Leonardi). Schuetz, Sor-mani, De Sisti, Carpanesi. MESSINA
Rossi; Dotti, Stucchi; Derlin, Ghelfi, Landri ; Morbello, Fa-scetti, Morelli, Canuti, Brambilla.
TORINO
Vieri; Poletti, Suzzacchera; Cella, Rosato, Ferretti; Crippa (Albrighi), Puia, Hitchens, Ferrini, Peirò.
GENOA
Da Pozzo; Bruno, Bagnasco; Colombo, Bassi, Rivara; Bicicli, Pantaleoni, Piaceri (Meroni ali Locatelli), Locateli! (Meroni), (Bean).
Bologna-Mantova
Fiorentina-Catania
Genoa-Bari
Juventus-Inter
LR Vicenza-Sampdoria
Lazio-Atalanta
Messfna-Torino
Milan-Roma
Modena-Spal
Cagliari-Verona H.
Catanzaro-Palermo
Napoli-Varese
Maceratese-Sana bend.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
1 2
1
2
prvi	I	
drugi	2	
prvi	1	I
drugi	X	1
prvi	1	X
drugi	2	1
prvi	2	1
drugi	2	X
prvi	1	
drugi	X	
prvi	2	1 X
drugi	2	X 1
BARI
Ghizzardi ; Baccari, Panara ; Buccione, Magnachi, Visentin; Ross, Catalano, Siciliano, Fernando, Cicogna.
•	LAZIO
Cei; Zanetti, Garbuglia; Carosi, Pagni, Galli (Mazzia); Maraschi, Landoni, Rozzoni, Mazzia (Gia-comlni), Morrone.
ATALANTA
Cornetti; Pesenti, Nodari; Niel-sen, Gardoni, Colombo; Domen-ghini, Milan, Calvanese, Mere-ghetti, Nova.
•	MODENA
Gaspari ; Barucco (Aguzzoll), Longini, Balleri, Chirico (Pan-zanato), Ottani; Conti, Toro, Brighenti, Bruells, Goldoni SPAL
Patregnani; Olivieri, Bozzao; Muccini (Bulli), Cervato (Muc-cini), Riva; Bui, Massei, Men-cacci, Micheli, Crippa.
•	FIORENTINA
Albertosi ; Robotti, Castelletti ; Guarnacci, Gonfiantini, Pirovano; Hamrin, Lojacono, Bartù (Seminario), Benaglia, Canella. CATANIA
Vavassori ; Lampredi, Rambal; delli; De Dominicis, Bicchierai, Turra; Danova, Biaginl, Miranda, Cinesinho, Fanello (Magi).
•	BOLOGNA
Negri; Furlanis (Lorenzini), Pa. vinato; Tumburus (Furlanis), Janich, Fogli; Renna, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pascutti.
MANTOVA
Zoff; Morgantj, Corradi; Gia-gnoni, Canciani, Schnellinger ; Simoni, Jonsson, Volpi, Mazzero, Recagni.
•	LANEROSSI
Luison ; Soppelletto, Savoini ; De Marchi, Carantini, Stenti; Vastola, Menti, Vinicio. Dell’Angelo, Campana.
IIIHIIIIflIIIIHIIIIIIIIIIItllillllHIIIUIIIIIIIIIIIflIIIIIIINI
SINOČI V MILANU
Zmagi Del Pape in S. Lopopola
MILAN, 20. — Piero del Papa in Sandro Lopopolo sta zabeležila med nocojšnjim boksarskim večerom izreden uspeh.
Del Papa je premagal po točkah v 10 rundah tekmeca srednjetežke kategorije Portoričana Sixta Rodri-gueza, Lopopolo pa je ravno tako zmagal po točkah v 10 rundah. Njegov tekmec je bil welter lahki Kubanec Doug Vaillant.
V welter kategoriji Je Florentinec Luciano Piazza premagal s tehničnim k. o. v 7. rundi Brazilca Gomeza Da Silvo.
SAMPDORIA
Battara ; Vincenzi, Tomasini ; Bergamaschi, Bernasconi, Delfino; Wisniesky, Tamborini, Salvi (Frustalupi ali Pienti), Da Silva, Barison.
Pokal košarkarskih prvakov
Simmenthal 90 Antwerpse 84
ANTWERPEN, 20. — V prvi tekmi drugega kola turnirja za pokal evropskih košarkarskih prvakov je milanski Simmnethal premagal domači Antwerpse 90:84 (43:32).
BOKS
NEW YORK, 20,- Bivši triinštiridesetletni svetovni prvak srednje in welter kategorije «Sugar» Ray Robinson se Je včeraj vrnil iz Evrope, kjer je bil na boksarski turneji, v New York. Z njim se je vrnil v Ameriko tudi njegov prokurator George Gaynford.
Robinson, ki bo preživel božične praznike v družini, je izjavil, da bo gotovo prisostvoval dvoboju za svetovni naslov težke kategorije med Sonnyem Listonom in Cassiusom Clayem, ki bo februarja prihodnjega leta v Miamiju. Priletni «Sugar» se ni hotel spustiti v prognoze dvoboja in niti ni hotel izreči imena, kdo bo po njegovem zmagal, pač pa je samo izjavil, da bo med tekmecema «ostra borba».
Robinson je izjavil, da bo januarja prihodnjega leta odpotoval v Brazilijo, in sicer v Rio de Janeiro in da se bo aprila vrnil za dobo treh mesecev v Evropo. Med to evropsko turnejo bi moral Robinson imeti dvoboj s svetovnim prvakom srednje junior kategorije Italijanom Sandrom Mazzinghijem. Srečanje bi moralo biti maja meseca v Milanu.
GORIŠKI ODBOJKARJI NA POSVETU
Domovci se pripravljajo na tekmovanje za pokal
Kdaj bodo lahko trenirali v telovadnici na Catterinije-vem trgu? - Tudi dekleta sestavljajo svojo ekipo
Za bližnje tekmovanje v odbojki za «Jesensko plaketo 1963» se je prijavila tudi ekipa Dom iz Gorice. Na Goriškem se je začetek tekmovanja zavlekel, na Tržaškem pa so s tekmovanjem že skoro pri kraju. Prav zaradi prihodnjih tekem je imelo športno združenje Dom v začetku tedna sestanek vseh svojih aktivnih članov in simpatizerjev. Zbrali so se v velikem številu' in razpravljali o dosedanjem in bo-
dočem delovanju združenja.
Na dan so prišli razni problemi: predvsem so govorili o potrebi primernih prostorov za treninge. Ravno neprimerni prostori so krivi, da se domovci ne morejo vestno in temeljito vežbati. Ker niso še dobili dovoljenja za uporabo telovadnice na Catterinijevem trgu, imajo na .razpolago le odkrito igrišče v Dijaškem domu. Na tem sestanku se je govorilo tudi o sestavi nove dekliške ekipe v odbojki. Čeprav je to še v povojih, se vendar opaža precejšnje zanimanje. Zelo razveseljivo bo, če bodo v sklopu združenja Dom nastopala tudi goriška dekleta.
Ob koncu posvetovanja so nekateri člani sprožili idejo, da bi se dalo vsaj deloma posvetiti tudi namiznemu tenisu. Ta se je že precej razvil po okoliških vaseh, vendar ne pride do pravega izraza, ker so boljši igralci raztreseni v več ekipah. Treba bi jih bilo združiti v
eno ekipo, ker bi se le tako dalp doseči boljše rezultate.
Športno združenje Dom javlja tudi urnik treningov, ki je naslednji: odbojka za fante —, ob četrtkih od 20. ure dalje v klubu S. Gregorčiča;
odbojka za dekleta — ob sobotah od 20. ure dalje v klubu S. Gregor-
P. L.
SMUKANJE
DUNAJ, 20. — Velik plamen, ki se je dvigoval iznad hriba Isel, je včeraj popoldne povzročil precej preplaha v Innsbruchu in okolici. Kasneje pa so se vsi pomirili, ko so izvedeli, da gre za poskuse pri-1 žiganja olimpijskega plamena na ledenem stadionu Isla. Prireditelji zimske olimpiade se trudijo, da bi uredili vse potrebno čim boljše in še posebno, da se olimpijski ogenj prižge tudi v primeru močnega vetra.

KOŠARKARSKO PRVENSTVO ZENSKE A LIGE
Tržaška petorka
s porazom več
Ekipu Avto n o mi prešibka za Stando
V ženski A ligi smo preteklo nedeljo lahko zabeležili celo vrsto zanimivih tekem. Med vsemi izstopa dvoboj med petorko Firte in Ginnastico. Ekipa iz Pavie šteje v svojih vrstah celo vrsto bivših državnih reprezentantk, vendar se je ob tej priliki morala odpovedati doprinosu svoje naj-
bolj nadarjene realizatorke Vi-demčanke Geroni. Njeno odsotnost so jasno občutili predvsem v uvodnih potezah, ko namestnica ni nikoli našla svoje pozicije in tako onemogočila domači ekipi, da bi zaigrala z običajnim elanom. Na drugi strani pa so tržaška dekleta zaigrala zelo strumno ter so, nanašajoč se na Tarabocchiovo in Vascottovo, nizale točko za točko. Začele so celo gojiti tiho željo po zmagi. Skoro niso mogle verjeti svojemu podvigu ter so zaključile prvi niz v prednosti štirih točk. Ta svoj odličen nastop je gostujoča petorka ponovila tudi v prvi polovici drugega polčasa, dokler ni Pausichevi uspelo urediti vrste svoje ekipe ter dati znak za protinapad. Takrat so Persijeva, Bo-lisova in Pasquinijeva kratkoma-lo gospodarile po igrišču: tržaška prednost je tako kopnela kot sneg na soncu. S tem je bilo konec vseh upov Ginnastice, ki je morala prav v zadnjih minutah prepustiti vajeti igre domačinkam. Te so najprej izenačile, nato pa so si v kratkem času nabrale precejšnjo prednost.
Tudi tekmo med milansko Stando in turinsko Autonomi moramo še posebej podčrtati zaradi njenega končnega izida ter izredne igre Milančank. Autonomi, ki je v dosedanjih šestih tekmah utrpela kar šest zaporednih porazov, ni bila kos razigranemu napadu Slande in je morala prepustiti nasprotnicam odprto pot do koša vsakokrat, ko si so to zaželele. Pred osmimi dnevi je morala Standa prvič v letošnjem prvenstvu zapustiti igrišče pod težo poraza. V zadnjem kolu pa so hotele njene igralke očistiti ta ma-
dež in gorje nasprotniku, ki ga je nemila usoda določila. Milan-čanke so v samem začetku juri-šale koš in si le za sedem točk niso nabrale troštevilčnega plena.
Portorico iz Vicenze, zmagovalec v prejšnjem kolu nad Stando, je potoval v Turin, kjer je napel vse svoje sile, da bi ponovil svoj exploit. Domačinke' pa So bile kos svoji slavi in svojemu državnemu naslovu ter, so vedno znale odgovarjati s prepričljivim orožjem na napade ‘gostujoče ekipe. Tekma je bila skozi in skozi na nivoju najboljše košarke kar jo je možno zaslediti na ženskih ko-šarskarskih igriščih.
Tudi neapeljska petorka blodi vedno v nevarnih- vodah. Le enkrat je uspešno zaključila svoj trud. V nedeljskem kolu pa je morala še enkrat brez točke z igrišča, čeprav je imela na svoji strani -občinstvo, ki joofe bodrilo od prvega do zadnjega1 trenutka. Kljub temu, da ni trenutni položaj na lestvici njenih nasprotnic prav nič razveseljiv, je Pejo še vedno dokaj močna ekipa, ki ni imela nobenih težav za osv> jitev zmage.
Fontana in Omsa nastopata s spremenljivo srečo. Zato je bilo pričakovati izenačeno igro in negotov razplet. Na igrišču pa so bile domačinke mnogo bolj u-spešne v metih in tudi bolj sproščene v izvajanju napadalnih akcij; zato so tudi s prepričljivo prednostjo osvojile obe točki.
IZIDI
Standa-Autonomi	93:24
Fiat-Portorico	52:43
Firte-Ginnastica	52:41
Pejo-Napoli	54:44
Fontana :Oms»	59:37
I. PATRIZIO
ZA PRIHODNJO SEZONO
Mednarodni nastopi plavalcev, vaterpolistov in skakalcev v vodo
RIM, 20. — Italijanska plavalna zveza je objavila razpored tekem in nastopov za pripadnike vseh treh kategorij in sicer plavalcev, skakalcev v vodo in vaterpolistov.
Plavalci bodo nastopili na številnih mitingih. 8. marca bodo mladi plavalci in plavalke severne Italije nastopili proti avstralskim, od 24. do 26. aprila se bodo državni reprezentanti udeležili mitingov v Zagrebu in na Reki, 18. in 19. julija pa bo v Sanremu plavalni dvoboj moških reprezentanc Italije in Velike Britanije ter Italije in Španije. Istočasno bo tudi plavalni dvoboj žensk Italija - Velika Britanija z nastopom mlajših tekmovalk.
Za skakalce bo otvoritveni nastop v Franclji, 18. in 19. julija pa Še bodo udeležili tekmovanja v Bielskowu na Poljskem, na katerem bodo nastopili predstavniki Poljske, Francije, Jugoslavije in Italije. 5. in 6. septembra bo dvoboj skakalcev Italije in Jugoslavije. Tokrat bodo nastopali tekmovalci, ki so rojeni od 1947. leta naprej.
V vaterpolu bodo imeli Italijani več nastopov. Med drugim bodo Italijani nastopili štirikrat proti Jugoslaviji. 30. in 31.maja bosta dve tekmi, 6. junija pa tretja. Četrto srečanje bo med reprezentacama, ki bosta sestavljena iz igralcev, ki so rojeni od 1946. leta dalje * #
BUENOS AIRES, 20. — Argentinska plavalna zveza je odvzela športne licence plavalcem, ki so se brez dovoljenja udeležili iger «Ganefo». To je prva zveza, ki je kaznovala svoje člane zaradi nastopa na igrah razvijajočih se držav.
KOŠARKA
TEL AVIV, 20. — Sinoči je moška petorka Maccabi iz Tel Aviva premagala v prvi tekmi osmine finala turnirja za pokal evropskih košarkarskih prvakov češkoslovaške tekmece Spartaka iz Brna 60:58 (28:25).
ZARADI PREPOVEDI TURNEJE NA TUJEM
np •vl • • i •
1 eniški igralci
v sporu
z avstralsko zvezo
Grozijo, da se bodo izselili v Anglijo
Bor je častno zastopan na odbojkarskem turnirju za jesensko pia. keto 1963. Dve ekipi športnega združenja nastopata na tem tekmovanju, ki je prispelo do predzadnjega dejanja pokrajinske faze. Največ uspeha je doseglo prvo moštvo, ki se seveda ne izsto-veti s tistim, ki igra v B ligi. Ti fantje so do danes zabeležili same zmage, zaradi česar smo lahko gotovi, da jim prvo mesto ne more nihče več ogrožati. Manjka jim samo ena tekma in tudi ta ne bi smela prinesti presenečenja. Na sliki: zgoraj A moštvo, spodaj pa B ekipa, sestavljena iz najmlajših, ki je na zadnjem mestu lestvice.
ADELAIDE, 20. — Trenutno najboljši teniški igralec avstralske celine Roy Emerson je potrdil vesti, da on in ostali najboljši avstralski igralci proučujejo možnost izselitve v Veliko Britanijo. To zaradi tega, da bi se izognili sklepom avstralske teniške zveze glede turneje preko oceana. Ostali teniški igralci, v imenu katerih je Emerson dal današnjo izjavo, so Fred Stolle, Bob Hewitt, Ken Flechter in Martin Mulligan.
Ce se bodo preselili v Anglijo, bodo morali avstralski teniški igralci spoštovati samo pravila britanske zveze in bodo svobodni — to Je njihovo mnenje — da se odpravijo na turnejo kadar koli to želijo. Pripomniti je treba, da je avstralska teniška zveza prepovedala svojim igralcem, da bi odšli na turnejo preko oceana pred 31. marcem prihodnjega leta.
Sicer dokončnega sklepa še ni bilo. Emerson je danes izjavil, da bo o tem predmetu razpravljal s svojimi tovariši v prihodnjih tednih. Z druge strani pa ne izključujejo možnosti, da bo avstralska teniška zveza, prisiljena od tega sklepa igralcev, v zvezi z gostovanjem najboljših teniških predstavnikov v tujini, popustiti.
ADELAIDE, 20. — Harry Hop-man, ki odgovarja za sestavo avstralske teniške reprezentance za Davisov pokal, je izjavil, da bo zelo verjetno izbral Neala Fraserja za prvega člana ekipe. Fraser, ki je izredno hitro prišel v formo, kar je pokazal z zmago nad kandidatom Johnom Newcombom, bi moral tako odigrati oba singla v «challenge roundu» proti Ameriki.
Proti ekipi ZDA, ki bo nastopila z McKinleyem in Ralstonom, bo Avstralija poslala na igrišče poleg Fraserja še Roya Emersona.	,
•IIIMIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||IIII|1I|||||||||||||||||||||||||||||||II||||||I|,|||||||||||,I
V
Cez 6 let se bo po naših cestah gnetlo 8 milijonov ljudi
(Nadaljevanje s 3. strani)
predvideva šele za leto 1968. Za zaključno leto te desetletne «prognoze», za leto 1970. ing. Minola predvideva proizvodnjo 1.300.000 novih avtomobilov, kar pa je po dosedanjem poteku odločno premalo, tako da smemo računati tedaj s proizvodnjo enega milijona in pol novih vozil in dosledno s tem smemo hkrati ponoviti, da leta 1970 na italijanskih cestah ne bo «napovedanih» 7.200.000 vozil, pač pa 8 milijonov, torej dvakrat več kot danes.
Kaj pa uvoz? Predvsem moramo poudariti, da vsa v Italiji izdelana vozila ne ostanejo doma. Italija izvozi skoraj tretjino izdelanih avtomobilov. Tako je n. pr. leta 1961 izvozila 263.000 avtomobilov. Zato pa Italija avtomobile tudi uvaža. Značilno pa je pri tem, da se uvoz tujih vozil veča z nepredvideno naglico, kajti leta
1961	je Italija uvozila 35.256 avtomobilov in ing. Minola je za leto
1962	v svoji «prognozi» računal z uvozom 44.000 avtomobilov, do-čim jih je bilo uvoženih 101.913, torej, skoraj 2,5-krat toliko. Se veliko huje se je ing. Minola uštel za letošnje leto, za katero je predvideval uvoz 54.000 avtomobilov, dejansko pa jih bo uvoženih nad 200.000, to se pravi skoraj štirikrat toliko. Glede tega bi zato bilo zelo tvegano, naštevati nadalj-
nje «prognoze», ki jih ing. Minola daje glede uvoza tujih vozil, kajti če bi uvoz tujih avtomobilov naraščal s- tolikšno naglico, kot zadnja tri leta, bi Italija leta 1970 ne uvozila 200.000 avtomobilov, kot predvideva ing. Minola, pač pa že okoli milijon ali celo 1.200.000, kar pa je bolj malo verjetno, ker bi s tem prišla v hudo krizo vsa italijanska avtomobilska industrija, ki se glede uvoza in izvoza dejansko nakazuje že danes, kajti po najnovejših podatkih se razmerje med v Italiji izdelanimi avtomobili in izvozom niža, namesto, da bi se večalo, ker da Italija ne more biti v okviru skupnega tržišča dovolj konku-rečna. To je razumljivo iz enostavnega razloga, da se je v zadnjih nekaj letih vrgel na evropski trg, točneje na evropsko avtomobilsko industrijo mogočni ameriški kapital, ki je v Angliji in Zahodni Nemčiji ter delno tudi v Franciji ustvaril ogromna podjetja, ki postajajo konkurenčna vsem starim, domačim.
Navedli smo veliko številk, prikazali napovedi in dejansko stanje. Iz tega zelo izrazito izhaja, da bo čez pet, šest let bolje pustiti vozilo doma, kot sesti vanj, kajti peš bomo prej prišli kot z avtomobilom, saj ni računati, da se bo cestna mreža kdo ve koli, ko povečala, da o mestnih ulicah niti ne govorimo.
ALOJZ
RAVBAR
liil
Vse to pa ni vplivalo na njen odnos do ranjenih in bolnih tovarišev. Slej ko prej jim je posvečala vso pozornost ter jim dajala na razpolago vse svoje moči in znanje. Da ne bi mislila na lastne tegobe, se je kar največ ukvarjala ž njimi, in tako bežala pred bolečimi spomini na mrtve svojce in uničeni dom.
Nekega dne je šla na neko akcijo četa, ki ji je bila dodeljena za bolničarko. Nekje je četa padla v nemško zasedo. Pri tem se je del borcev porazgubil. In tako se je namerilo, da se Je Nuša znašla čisto sama. Tedaj je sklenila, da se vrne v taborišče, kjer je bil ostali del brigade.
Nekje je naletela na neznanega partizana, ki je bil ranjen v obe nogi. Povedal ji je, kdo in kaj je, in pojasnil, kaj se mu Je primerilo. Bil je kurir, ki Je s svojim tovarišem padel v zasedo pred tremi dnevi. Tovariš je obležal mrtev, on pa se je kljub ranjenin nogam srečno izmotal na varno. Toda kmalu je obležal, ker je izgubil precej krvi. Kri mu je končno nehala odtekati, nato pa so mu noge začele otekati. In tako je obležal tu. Nuša mu je razkužila in obvezala rane ter mu dala požirek žganja, s katerim je razkuževala rane, ker ni imela drugega razkužila. Nato je pomagala ranjencu pokonci in mu pomagala dalje z namenom, da prideta do najbližje vasi.
Hodila sta zelo počasi in se pogostoma ustavljala. Nuša je ranjenca bolj nosila kot podpirala, čeprav je prestajal velike muke, ni ves čas molčal. Le nekajkrat je potožil, da je strašno lačen, ker ni jedel že tri dni. Nuša ga je tolažila z
obljubo, da bo poskrbela tudi za to, da se bo pošteno najedel.
Pol ure kasneje sta se privlekla vrh nizkega hriba, pod katerim je stal zaselek žleb. Ena izmed sedmih domačij je bila last ženske, ki jo je Nuša poznala. To je povedala ranjencu ter mu rekla, naj jo počaka tu, ona pa pojde k tisti ženski, ki ji bo gotovo dala kaj hrane zanj.
Priletna Polona je živela s svojim edinim sinom Matevžem, s katerim se nista kaj prida razumela. Ta nesloga se je odražala tudi v tem, da je ona bila naklonjena partizanom, on pa belim. Nazadnje je celo prostovoljno šel mednje. V nekem spopadu med njegovo enoto in partizani je bil ranjen v desno koleno. V bonišnici so mu sicer rano zacelili, toda potlej ni več bil sposoben za vojaka, ker je šepal. Ko se je vrnil domov, je še bolj sovražil partizane.
Nuša je našla Polono pred hišo, ko je krhljala peso za prašiče.
«Ooo!» je presenečeno vkliknila Polona, si obrisala roke v predpasnik in stisnila Nušino desnico. «Lej jo, lej! Ja, kaj te pa je prineslo sem, punca moja, a? Kje imaš pa svoje fante? Stopi no v hišo!»
Ko sta vstopili v izbo, je Nuša zagledala Poloninega sina. Sedel je pri peči in pričvrščal pločevinasto zaplato na dno lesenih nečk.
«No, kako pa kaj s tabo, Matevž?» ga je ogovorila.
«Vsekakor bolje kot s tabo, ki paseš uši in lakoto v hosti,» je odvrnil, ko jo je premeril s strupenim pogledom.
«Nikar spet ne začenjaj!» ga je zavrnila mati. Obrnila se je k Nuši in rekla: «Nič ne maraj, saj veš, kakšen je! Sedi!»
Nuša se je spustila na klop in odložila sanitetno torbo.
«Od kod prihajaš, kam greš?» je zanimalo Polono.
«Moja četa je padla v zasedo. Ko sem ostala sama, sem nekje našla nekega ranjenega partizana....»
«Kje ga pa imaš?» ji je Polona vskočila v besedo.
Nuša je pogledala Matevža, ki je napeto pričakoval, kaj
bo odgovorila. Ona pa se mu je posmehnila in si mislila: Rad bi zvedel, kje je, pa ne bo. Nato je odgovorila Poloni:
«No, nekje pač.»
To je razdražilo Matevža.
«Da bi vas vsaj vse pobili, gade!» je bruhnilo iz njega. Pomolčal je, nato pa ihtavo pristavil: «če ne bi bilo moje matere, ki bi me lahko izdala tvojim, bi te zdajle kar počil.» Vstal je, pograbil nečke in nagloma odšepal iz izbe.
«Sam vrag je v njem,» je rekla Polona, ko sta ostali sami z Nušo. «Znaša se nad partizani, ker so ga pohabili. Sam si je kriv. Rekla sem mu, naj ne hodi k belim, pa me ni poslušal. Zdaj pa ima, kar je hotel.» Nato je vprašala : «Ali bi kaj rada?»
Nuša je prosila nekaj hrane za ranjenca in Polona ji je dala dva para suhih klobas, hlebec kruha in steklenico mleka.
«Hvala za vse, mati Polona,» je ob slovesu rekla Nuša.
Zavila je na stezo, po kateri je prišla v žleb. V ilovnata tla, ki so bila razmehčana od davišnjega dežja, so bile vtisnjene stopinje njenih nog, ki jih je puščala za seboj, ko je prihajala v Žleb. Zdaj pa je nekje ugledala sveže sledove stopinj, ki so bile obrnjene v smer, od koder je prišla. Bile so velike, moške stopinje, ki jih prej ni bilo. Med tem časom je torej nekdo šel po stezi navzgor, je ugotavljala. Kdo? se je vznemirjeno vprašala. Nekaj časa je opazovala stopinje, nato se je pognala dalje po stezi. Stopinje neznanega človeka so šle vzporedno z njenimi prejšnjimi stopinjami vse više in više.
«Le kdo je šel tod?» se je spet vprašala z naraščajočim nemirom.
Ves čas je ugibala, čigave neki so te stopinje. Pa ne da bi bile Matevževe? Kam naj bi pravzaprav šel tod? Da bi skušal priti do ranjenca in ga ubiti? Zmožen bi že bil tudi kaj takega, toda s svojo pohabljeno nogo si nemara ne bi upal iti nad ranjenega partizana, je domnevala. Saj niti ne ve, da Je partizan oborožen in jo lahko pošteno izkupi.
«Le zakaj sem sploh omenila pred njim, da vodim ranjen-
ca.» si je očitala «Kako sem neki mogla biti tako neprevidna? Kaj če je res šel iskat ranjenca? Sel bo po mojih stopinjah in prišel prav do votline, ki je kraj steze, odkril bo ranjenca in potem....»
Nakrat je začula dva zaporedna strela iz samokresa.
Obstala je na stezi in napeto posluhnila predse Tišina Nakrat se je pognala navzgor po stezi, da bi čimprej prišla do kraja, kjer Je bil ranjenec, ki ga je ubil - zdaj ni več dvomila — Matevž.
Nekje je iz previdnosti, da ne bi trčila nanj, ker bi utegnil ubiti tudi njo, zavila s steze in po ovinku prišla v bližino votline kjer je pustila ranjenega kurirja. Tedaj je obstala kot vkopana. Pred votlino je ležal Matevžev sosed in iz rane v Čelu mu ie tekla kri.
«Hej, tovarišica!» je iz bližnjega grmovja prišel kurirjev glas.
Nuša je vsa iz sebe stekla k ranjencu.
«Kaj se je zgodilo?» je vprašala.
«Medtem ko te ni bilo, je prišel tisti človek po stezi. S pištolo v roki je oprezal tod okrbg, iz česar sem sklepal, da je vohun ali kaj podobnega. Ko se je približal votlini, kjer sem bil, sem nameril nanj pištolo in mu ukazal, naj dvigne roke. Tedaj' je ustrelil proti meni, a me je zgrešil. Takoj nato sem ustrelil vanj in ga s prvim strelom podrl. Nato sem zlezel iz votline, mu vzel tole pištolo in se umaknil v grmovje.»
Nuša je kasneje zvedela, da je bil Matevž tisti, ki je nagovoril svojega soseda, ki je bil prav tako malopriden kot on, da Je poiskal ranjenega kurirja in ga napadel s pištolo, ki mu jo je posodil.
«Veš,» je rekla Nuša, «da te je izsledil ta nepridiprav sem malce kriva tudi jaz, ker sem pred njegovim sosedom povedala, da te spremljam, kje si, pa so izdale moje stopinje.»
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO:	TRST - UL MONTECCH1 6 ■ II TELEFON 93-808 IN 94-CU - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pellico l-II, Tel. 33-82 - UPRAVA:	TRSI - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Tel. št 37-338	- NAROČNINA: mesečna 651 Ur - Vnaoref četrt-
letna 1800 lir, polletna 1500 Ur, celoletna 6400 lir — SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din letno 1920 din, polletno »60 din. četrtletno 480 din - 'oštnl tekoči račun: Založništvo tržaškega (iška Trst 11-5374 — za SFRJ- ADIT DZS Llubltana Stritarjeva ulica 3 L telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki f Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 Ur beseda. - Vsi oglasi se naročalo Dri’ »nravi
\	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	^