pkoi. etarec je delavski list za MISLEČE íitateiji: PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matire Official organ of j. s. f. and its educational bureau jT._ NO. 176«. Ml C MOJ. M ». «Mi «m« M lu., mm m w * im»«m « Iwm l. un CHICAGO, ILL., 30. JULIJA (July 30), 1941. Paveličeva kraljevina'' tik pred razsulom ČETNIKI DRŽIJO DEŽELO ZA VRAT. — DR. MAČEK IZVEN JAVNOSTI. — VEČINA LJUDSTVA PROTI "NOVEMU REDU". — SLOVENCEM GRE TRDA. — PRISILNO DELO ZA ŽIDE "NEODVISNE" HRVATSKE KAKO SE ČASI MENJAJO! Morda je imelo osišče doslaj ie dosti sreče v pobijanju in u-ničevanju. In tudi na bojnem polju je bila Hitlerjeva solda-teska dozdaj domala povsod uspešna, med tem ko se ne da trditi tako o Mussolinijevi vojski. Ta je doživela v teku dosedanje vojne več porazov kakor pa zmag. Hitlerju pa nijo vojni uspehi dovolj. V svoji nadutosti se je hotel postaviti tudi na polju državniške umetnosti, pa je po ; remaganju Jugoslavije usta-novii novo hrvtško kraljevino s pomočjo izdajalskega Hrvata Paveliča in prav taklnega Kva-ternika. Ali zdi se, da je imel že pri tem svojem prvem poskusu velikansko smolo. Kajti hrvaška država, ki je dala kraljevo krono nekemu propalemu članu «avojskih zajedalcev, je baš sedaj v kleščah tako hud.h notranjih nemirov, da bi bil velik čudež, če bi se sploh izkopala iz njih, kakor se glasijo razna poročila rz nepristranskih in zanesljivih virov. Italijani se pri vsem tem nekam čudno obnašajo. Nič se ne razburjajo. Nič se ne ganejo. Da, še celo podpihujejo tiste nemire na tihem. Menda delajo to zato, ker mislijo, da jim pade v slučaju, če se zruši Paveli-ču izdajalski prestol, tudi še cela Hrvaška v naročje. Četniki na delu Italijani se skoro nič ne zmenijo za to, da bi zatrli na Hrvaškem četniško bojevanje, ki drži to deželo za vrat, odkar je bila oklicana za "neodvisno državo" dne 10. aprila letos, ko ?o "osvobojevalne" armade nemškega samosilnika podjarmile Jugoslavijo. Gorati kraji v Bosni so še posebno živa sredica neugnanih četnikov. Le tu pa tam pride kaj na dan o teh prekucijah in zmešnjavah, ki »bolj in bolj razkrajajo novo državo. Zavesa, ki so jo potegnili Nemci in Italijani okoli celotnega Balkana, je sila Kosta in skoro neprodirna. Ali včasih pa vseeno kaj uide skozi njo. pred nedolgim sta bila u-bita dva člana Paveličevih vsta-*ev. in odrejeno je bilo javno žalovanje po celi deželi. Vsi tisti, ki jih dajo oblasti ustreliti in drugače umoriti, so označeni za komuniste ali pa Žide. Pred kratkim je bilo 13 takih "komunistov ali Židov" ustreljenih v Beogradu. V Za-Krebu so kaznovali 590 ljudi v ^«mih dneh, ker so baje kršili predpise in odredbe glede mestne zatemnitve. Neki mladenič je bil obsojen na smrt, ker je zavpil; "Živela Rusija T» Blizu n*kega gozdi so našli strašno razmrcvarjeno truplo in zato Vstaši spravili enega inže-nir»a, enega odvetnika, enega Profesorja, enega časnikarja, [^aj bančnih uslužbencev in zmeni za "novi red". Voditelj Hrvaške kmečke stranke dr. Vladimir Maček, ki je vstopil v narodno belgrajsko vlado kljub nemški nevarnosti, živi na svojem posestvu in je popolnoma izven javnosti. Ljudje, ki poznajo položaj, pravijo, da ne more sedanja hrvaška vlada obstajati dolgo brez njegove podpore. Ali Maček ni še prav z ničimer pokazal, da misli na kaj takega. Tri mesece je temu, odkar je izginila Jugoslavija, ali »položaj je ne samo na Hrvaškem, nego tudi po vseh ostalih krajih zelo negotov in obupen. Meje so nedoločene. Ljudska preseljevanja so zelo pogosta in številna. Zaloge življenjskih potrebščin gredo h koncu. Vsepovsod že trka pomanjkanje na vrata. Slovenci pod tujim jarmom V tistem delu Slovenije, ki so ga zaaedli Nemci, se vrši proces ponemčevanja z vso naglico in silo. Ulični napisi in trgovska podjetja izgubljajo svoje prejšnje narodno "lice in nemščina se šopiri že po mestih in vaseh. Veliko žtevilo Slovencev je bilo primoranih iti na jug. Nemška nadutost se opaža vsepovsod. V slovenskih krajih, ki jih je zasedla Italija, ni opažati tolikšnega šovinizma. Ulični napisi so Še vedno dvojezični in vsiljena laška civilna uprava ni tako nestrpna kakor nemška. V tistih obmejnih krajih, ki so jih pograbili Madžari, gospodari znani madžarski šovinizem in mnogi prebivalci so se morali v roku oseminštiridese-tih ur izaeliti brez denarja ali Imetja prejkone dol v Srbijo. Na njihova mesta so prišli Ogri iz Transilvanije. V Hrvaški sami je okoli osem milijonov ljudi vštevši poldrugi milijon Srbov. Paveličevi Vsta-ši, ki so nekakšen posnetek na-cijske elitne garde, so odredili ljudsko štetje, ki bo pokazalo ne samo število pravoslavnih Srbov, nego tudi mnogo pripadnikov drugih verskih skupin. (Nadaljevanja na 2. strani.) Učiteljska unija proti uvedbi verskega pouka PubH.hu! W**klv It 2301 S. Uwnd.le Ave. ... LETO—VOL. XXXVI. Ctrij« j« primor is časov—I« d v« Uti nas« j, k« »o «o v je ti v«rj«li, da •• doM|li v paktu • Hitlarjam aajvačji triumf. Na »liki »a ¿lasi sovjaUka trgovska komisija, ki jo takrat prtila v Barlin, dm uredi podrobnosti glada prometa med SovjoUko Uaijo i« Nemčijo. Takrat so jo Rtsiki časopisi slavili in zatrjevali, da pomeni to "trajno prijateljstvo is vsajemnost". A po dvok letik, oziroma it manj, »ta se spoprijeli in sta v kitki, ki jo največja, kar jik se posaa zgodovina. Naša ialja ja, da v nji smaga država, ki jo jo v Berlinu ia na tako dolgo toga predstavljala sknpina, ki jo vidita na taj •liki. PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO SVETU Illinoiška državna posredovalnica sa delo je v mesecu juniju dobila delo 23,773 osebam, med tem ko ga je isti mesec lani le 13,476 osebam. Ker posluje ta ustanova v korist delavstvu, naj se tisti, ki iščejo delo, obračajo z zaupanjem do nje. Kakor se glaai uradno poročilo nabornega urada, je bilo dne 1. julija vpisanih v vojaško službo 752,572 po 21 let starih fantov. V primeri s prebivalstvom je newyorška država prva z ozi-rom na število vpisanih mladcev. Tam je bilo vpisanih 72,-903. Illinois je bil na tretjem mestu s 43,501. V Indiani je bilo vpisanih 20,438, v Wiscon-sinu 17,469, v Michiganu 33,-136, in v Iowi 13,924. Pennsyl-vania je bila na drugem mestu z 61,366 fanti. V fPorto Ricu se je vpisalo 9,190 fantov, a v Hawaiju pa 2,628. Iz Alaske še ni bilo doslej poročila. Newyorški politični boj za županski stolec se je pričel v začetku minulega tedna, ko je sedanji župan F. H. La Guardia po radiu naznanil newyorškim volilcem, da se bo potegnil še za tretjo službeno dobo. Njegov nasprotnik v tej politični borbi bo William O'Dwyer iz Brooklyna. Ker je dobila čikaška učiteljska zveza od raznih strani več vprašanj, kaj misli o tem, da bi se uvedel verski pouk v čikaške šole, je te dni podala sledečo isjavo: "Učiteljska sveža v Chicagu meni, da je vsaka zveza javnih šol s programom verskega pouka kršitev temeljnega ameriškega načela, s katerim je cerkev ločena od države, in zato nespametna. Zato ta unija nasprotuje vsakršni taki zvezi.' 2e dokaj časa se vrši propaganda za to, da bi se uvedel verski pouk v javne čikaike šole ter s tem spojila cerkev s šolo, kakor je to običaj v mnogih evropskih deželah. Ker so morali tisočeri ljudje ravno radi verskih in protiver-sluh nazorov pobegniti iz Evrope semkaj v to deželo, so tisti, ki so delali ustavo Združenih držav, že tedaj ločili cerkev od države. Kjer ima cerkev kot državna ustanova politično moc, kakor jo je imela na pr. v Jugoslaviji, so preganjanja takih, ki ne marajo nobenih stikov s cerkvijo, na dnevnem redu in vsi morajo plesati tako, kakor jim gode cerkvena ali klerikalna stranka, kakor se je to godilo na Slovenskem pod Koroščevim režimom. Uvedba verskega pouka v javne šole bi pomenil začetek konca svobodi mišljenja in iz- Sedanjega župana, ki je eden ▼ deieli, ki se je najboljših in najpoštenejših, |rft,T,U * n*)«"*™)* deželo na svetu na osnovnem načelu kar jih je še imelo newyorško mesto, podpirata fuzijska stran ka in pa Ameriška* delavska stranka. Fuzijonisti so ga poslali v mestno hišo 1. 1933. in I. _____ ^ . _. 1937. Newyorški župan se iz- ^ruUmSh bUfi voli za dobo štirih let. ločitve cerkve od države. Kdor se bori proti tisti prekanjeni nakani cerkvenih inte-se bori za temeljno na- njo ameriškega ljudstva. Stališče, ki ga je zavzela učiteljska zveza v tem vprašanju, je popolnoma pravilno in zasluži vse priznanje. "črne bukve", v katere je vlada te dežele zapisala 1,800 imen takih tvrdk in posameznikov v latinski Ameriki, ki imajo že kakršnekoli stike z osi- ČikaŠko prebivalstvo Štelo ščem, so napravile v Južni A- |onj 3 396,808 ljudi meriki zelo slab vtis. Prebivalstvo države HlinoLsa Washingtonska diplomacija bi več koristila ameriškim interesom, če bi se ravnala po angleški metodi in ne kazala tako svoje "dolge palice", če bi bile Združene države objavile tisti imenik potem, ko bi napovedale vojno, bi se imelo to njeno šteje 7,897,241 ljudi, kar predstavlja 266,587 ljudi več kakor pred 10 leti. Prebivalstvo mesta Chicaga šteje sedaj 3,396,808 ljudi ali 20,370 oseb več kakor pred desetimi leti. Te številke je izdal urad za ljudsko štetje, ki ima svoj se- Latinski Ameriki so se naposled vseeno odprle oči BOLIVIJA NAČELU GIBANJA PROTI NACIJEM. NEMŠKEMU POSLANIKU POKAZALI VRATA. PREJŠNJI FINANČNI MINISTER PRIJET. — STIRJI LISTI USTAVLJENI. — ŠTIRJE ČASNIKARJI ARETIRANI. postopanje za vojno mero. Ali tako pa so mnogi južni Ameri-.^ež v Washingtonu. čanje pod vtisom da jim njihen sosed na severu prinaša vojno, r. 0 • w preden so jo sprejeli jenkiji: 5lovenCI m0ral° V sami. Dogodki, ki so se vršili v zadnjih par tednih v Boliviji, so ookazali, da je Hitlerjeva klika že pridno na delu tudi v Ameriki, ter odprli oči celo takim ljudem, ki so trdili, da je Amerika popolnoma varna pred nemško nevarnostjo. Nacijski agentje že dokaj ¿asa spletkarijo v Južni Ameriki, kjer so si mislili utreti pot za naval na Severno Ameriko, zlasti pa na Združene države ameriške. Zato so vsi dogodki, ki se vršijo tamkaj, sila važni za nas v tej deželi in jih moramo zasledovati s kar največjo pozornostjo. Bolivija, kjer je prišlo do najodločnejšega odpora proti podtalnemu delovanju nacij-skih agentov, je kaj majhna deželica. Ali vseeno se je pokazalo. da nacijski apostoli nikakor ne podcenjujejo takih državic, nego se jih lotijo najprej v svojih nečednih početjih, ki stremijo za podjarmljenjem celega sveta. Njihovo postopanje ie povsod enako. Najprej ujamejo majhne ribice, da se potem laže lotijo velikih. Nemški poslanik dobil brco Predzadnjo soboto zvečer je bolivijska vlada povedala nemškemu poslaniku Wendlerju, da ji je nezaželjen in se naj zato čim preje pobere iz dežele. Možak je bil zapleten v snovanje protivladne revolucije, ker je mislil z njo uvesti tamkaj Hitlerju naklonjeno vlado. Prejšnji minister zaprt Ker je bil prejšnji finančni minister Estenssoro zapleten v podtalno nacijsko delovanje kot načelnik Nacionalističnega revolucionarnega gibanja, so ga zaprli, a njegovo organizacijo pa razpustili. Razkritje nacijske zarote v Boliviji dokazuje, da se je nacijsko delovanje širilo po latinski Ameriki vštric z brzino oboroževanja v tej deželi. Bolivij-ski puč izpopolnuje krog nacij- skega delovanja tamkaj. Argentina, čile, in Peru so v tistem krogu. Bolivijski «prebivalci v Buenos Airesu zatrjujejo, da so nemški agentje zavrli delo po rudnikih v njihni deželi, koder se pridobiva kositer, volfram, antimon in cink, kar vse se bistveno potrebuje v izvajanju obrambnega programa v Zedi-njenih državah ameriških. In v tej zvezi se še dobro spominjajo, kako je prejšnji bolivijski predsednik Quintanilla pred tremi meseci trdo prijel nemškega poslanika in bolivijska nacionaliste ter jih posvaril, naj nehajo ruvati proti deželi. štirje listi ustavljeni Da so se v Boliviji resno po-prijeli dela za iztrebitev nacijske sodrge, kaže tudi to, da so bili predzadnjo soboto ustavljeni tamkaj kar štirje listi — med katerimi sta dva tudi v protiosiščnem imeniku v Washingtonu. Nadalje je dala bolivijska oblast prijeti tudi štiri časnikarje, med katerimi je bil tudi urednik lapaškega lista "La Calle", ki je eno najglasnejših nacijskih trobil. V zadnjih dveh letih je nemško poslaništvo v La Pazu podpiralo z denarjem precej listov, da so širili nacijsko propagando, in zakladalo tudi bolivijsko nacistično stranko, ki ji stoji na čelu, kakor trdijo nekateri viri, bolivijski vojaški ataše v Berlinu Elias Belmonte. Naciji zlorabljajo pravice Nemci zlorabljajo demokratično pravico do svobode govora in tiska, kakor je dognala bolivijska vlada. In nekaj slič-nega se dogaja tudi v Urugvaju in Argentini. Nemški agentje pazijo po vseh demokratičnih deželah na to, da dobijo kar največ listov pod svojo kontrolo; kajti le tako morejo skoro neovirano trositi svoj ma- (Nadaljevanje na 5. strani.) Poglavar anglikanske cerkve nadškof Cosmo Gordon Lang je v začetku zadnjega tedna odobril zavezniško pogodbo, ki (Nadaljevanje na 4. strani). Hitlerjevo Srbijo Iz slovenskih krajev, pripojenih podložni Hrvaški, je An-te Pavelič izselil doslej že okoli 30,000 Slovencev v Hitlerjevo Srbijo. To bodo prejkone Slovenci iz Bele Krajine. ^ drupe klop. "Žide" na zatožno Kmečko ljudstvo mlačno F*vHič ima s svojimi Vstaši vred t>rav malo zaslombe med ljudstvom. Le malo več kakor 15 odstotkov prebivalstva pod-P«r* njegovo nizkotno in izda-7° delo. Hrvaško kmtčko ,Jud«tvo t« malo ali pa nič n« Zveza narodov povojni cilj te dežele Sredi zadnjega tedna se je vršila svečana otvoritev novega krila pri norveškem poslaništvu v Washingtonu. Ob tej priliki je imel pomožni tajnik državnega vladnega oddelka Sumner Welles govor, v katerem je najprej dejal, da ne more biti nobenega govora o kakem miru, dokler ne bo Hitlerjeva vlada na Nemškem popolnoma uničena. Ali prav pa je, če že sedaj govorimo o "lepših in boljših dneh", ki imajo priti potem, ko zmagajo sile svobode in človeške prostosti, je rekel pomočnik državnega tajnika. Po njegovem mnenju je vzor, sa katerim bi morala stremeti vsa ljudstva, ki so dobre volje, če hočejo doseči trajen mir, u- tujimi zapletljaji je to storil, stanovitev zveze narodov z In zato prejkone s dobrim nezadostno močjo, da bo lahko menom. Toda če bi bile Zdru- jamčila za razorožitev in ena* kopravnost v gospodarskih priložnostih. Oziraje se na Ligo narodov, ki jo je predložil predsednik Wilson na koncu prve svetovne vojn«, jo pomožni tajnik izrazil upanje, da bodo narodi dobre volje ¡znova poskušali po sedanji vojni uresničiti svetli ideal sveže narodov, skozi katero se bodo dale doseči svoboda, sreča in zaščita vsega sveta. Ligi narodov se ni posrečilo ustanoviti trajnega miru deloma radi slepe sebičnosti ljudi tukaj v Zedinjenih državah in žene države vstopile vanjo, bi narodi. Pri vsem svojem delo-se bila zgodovina celega sveta vanju bi imela hoditi po poti, ki najbrž zasukala v povsem dru- drži k enakopravnosti, svobodi gačno smer in Evropa bi ne in gospodarski pravičnosti, po poti, ki vodi k pravi, resnični demokraciji. smer in imela sedaj surovega in krutega hitlerizma na grbi, ker bi s svojim silnim vplivom lahko in skoro gotovo omajala oblast tistih, ki so jo izkoriščali le sebi v prid. Liga nardov je bila enostranska, pa ni mogla poslovati kot gibčno,prožno in pravično sredstvo za poravnanje raznih sporov med narodi izlepa. če bi se po tej vojni res usta- Ako bi pa šla po starem tiru ter postala orodje le tistim, ki bi hbteli obdržati svet še nadalje v kleščah nenasitne grabežljivosti pa krute krivičnosti, potem bi bilo pač bolje, če se ne bi ustanovila. Rooseveltova administracija je še vselej kazala naklonje- nost tej ali oni obliki mednarodnega sodelovanja skoro v istih smereh, v kakršnih se je novila kaka Zveza narodov, po-po drugih delih sveta, je ugoto- tem bi morale biti v njej vse /V1** d€ŽeI* >v«**- mednarod- __________s t A Kakor je znano, je zvezni se- na liga bi nikakor ne smela po- Wilsonova potegovala zanj. Ali nat I. 1920 preprečil naš vstop stati orodje nobene posebne ta Wellesov govor pa je jasno v Ligo narodov. Iz strahu pred klike v njej in imeti bi morala pokazal, da stremi sedanja vla- tnoč za izvedbo razorožitve po da Združenih držav ameriških celem svetu, brez česar sploh ni *a Zvezo narodov v pravem misliti na kak trajen mir med smislu. Ustvarjanje boljših in lepsili razmer Naše življenje je neprestana borba za obstanek, ki imej biti po smereh družabnih in naprednih načel čimdalje lepši in srečnejši. Smisel našega življenja ni to, da se porajamo, životarimo in umiramo. Cilj našega življenja je po naši ideologiji ustvarjanje — ustvarjanje takih reči in stvari, ki naj nam in našim potomcem prinesejo boljše in lepše razmere v našem in njihnem življenju. Za dosego tistih dobrih reči se moramo posluževati raznih primernih in umestnih pripomočkov, mqd katerimi je eden glavnih dober tisk. Če je v tisku kaj dobrega in koristnega, je to vaš list Proletarec, ki je z vami v tistem plemenitem stemljenju za lepšimi in boljšimi življenjskimi razmerami nepretrgoma že več kakor petintrideset let. In če hočete, da se še bori z vami za tiste svetle vzore, glejte na to, da ga čitate, ga podpirate z naročnino in prostovoljnimi prispevki, kolikor je to v vaših močeh, ter ga z vso vnemo pa gorečnostjo širite med svojimi prijatelji in znanci širom po tej deželi in izven nje. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. =fi IZHAJA VSAKO SREDO. lad« Ja Jag o«lo»an»ka D«Uvika TUkovaa Druiba. Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah sa celo leto $3.00; ia pol leta 91.7»; sa ¿«trt leta $1.00. Inozemstvu: *# celp leio $3.00; sa ppl Ista $2.0Q. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljks popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna. proletarec Published ewy Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., lac. Established 1900. Če bi mpgla ta dvo ^rata preprečiti vojno? Ed itor..................................... Business Manager..................... ________________Frank Zalts __________Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United Stgtes: On» Year $3.00; Six Months $1.75; Thres Months $1.00. Foreign Countries, On« Year $8.60; Si* Months $2 00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO. II.L. Telephone: ROCKWELL 2864 Oéitkl «oper "desnico", ki so na mestu TF S *. i tf. V < »> * Veliko jih je, ki svečano poudarjajo, da sedaj ni čas za kritiziranje grehov vlad demokratičnih detel, kajti pred nami le ena naloga: poražen je hitlerizma. Pobro! Toda čem^ naj 60 pred namj ta naloga šele od tedaj, ko je fiitler prerastel "apizarje" v Londonu, Parizu in Waahin^tpnvi? Alvarez del Vayo, ki je bil v španski republikanski vladi minister vnanjih zadev in je sedaj med bejgunci iz Španije, upravičeno konstatira, da so velik vzrok zrušenja demokracije v Evropi tisti antifašistični elementi v demokratičnih deželah, ki so popuééali desničarjem, namesto da bi jih označili za to, kar so bjli: za pojpočnike hitlerizma! Vayoy članek o vzroki^ sedanje situacije v Evropi je bil prjofcčep v "prejšnji številki Proletarca na angleški strani. Kdor ga ni čital, mu priporočamo, naj to stori. Poučil se bo, kaj Alvarez del Vayo misli o napakah nasprotnikov fašizma in o grehih ''desničarjev" v Franciji in v Angliji, ki ao mu pomagali. Vayo pri tem ne izvzema niti Zed. držav. Bile so med prvimi, ki so proglasile nevtralnost v španski civilni vojni, Francija ip Anglija pa politiko "nevmešavanja". Tako sta imela Mussolini In Hitler v Španiji prosto pot in sta jo v polni meri izrabila. Q del Vayu je treba omeniti še to, kar js bilo pojasnjeno pa angleški strani v tem listu že prejšnji teden, da je on ena glavnih osebnosti v gibanju za obnovitev mednarodnega gibanja za kolektivno varnost dežel in narodov, za demokracijo in za aocfalpo zaščito delavskega razreda. Nasprotnike fašizma je v času civilne vojne v Španiji prestrašila propaganda desničarjev v Angliji, Franciji in Zed. državah, ki so na pobudo Hitlerjeve, Mussolinijeve, papeževe ter Francove kampanje proti španski republiki trdili, da se gre pravzaprav za komunizem, in kdo sploh hoče ponovitev ruskega komunizma tudi v Španiji! A ko je Franco zmagal, so nasprotniki fašizma v demokratičnih deželah uvideli, da kakorkoli se je komintema s svojimi Apletkarskimi metodami vmešavala v civilno vojno v Španiji, ji je več škodila kakor koristila. In tako so vlade demokratičpih dežel pomagale nehote propagandi kominterne, ki je trdila, da sodelujejo s Hitlerjem in fašistična kampanja pa je zatrjevala, da pomagajo komunizmu. Glavna napaka demokracij je bila, da so se ujele v zanko Srotikomunistične gonje, in s tem prepustile Španijo Hitlerjevi I Mussolinijevi intervenciji, Češ, boljše onadva, kakor pa komunistična Španija! T f. It. .■» «I Španska republikanska vlada je hotela zgraditi vzorno republiko na derpokratičnih principih in socialno po stopnjeval-nem socialističnem programu. A baš radi tega ni dobila resne podpore pe v Angliji in ne v Franciji, pod njunim vplivom je tudi Roosevelt odredil embargo proti nji. Nedavno je isti Franco, ki je zmagal s pomočjo nevtralnosti Zed. držav, Anglije in Francije, lomastil po predsedniku Zed. držav Rooseveltu in vabil republike v latinski Ameriki na odpor proti "severoameriškemu imperializmu'*. Tako so Zed. države same pripomogle, da je Španija sedaj {Njima nasprotnica, namesto, da bi bila, kot republika, v sedanji vojni v zvezi z Anglijo in z drugimi državami, ki se bore proti osišču. Edgar Ansel Mowrer, ki piše poročila in komentarje o njednarodnih dogodkih v Čikaške Daily News (ta vplivni dnevnik kontroljfa tajnik momaričnega departmenta v zvezni vladi JTrjink Knox), pravi v depeši z dne 22. julija med drugim: "Ako ne bi bilo ameriškega vztrajanja za "nevmešavanje" v špansko civilno vojno, bi general Francisco Franco bržkone ne prišel na krmilo vlade." Enako kritizira napake demokratičnih vlad del Vayo In drugi, ki imajo vzrok, da onim, ki so «proti Hitlerju, a niso storili ničesar proti njemu takrat, ko je bil čas za to, sedaj očitajo ijjihove težke grehe. V tem listu je bilo že dostikrat poudarjano, da v Franciji tudj za oporo čehoslovaški ni bilo nikakršne prave volje. "Des-pfčarski" elementi, kot jih označuje del Vayo, so leta 19Ü8 vfcili po Franciji: "Tudi ako gre Cehoslovaška k vragu, sinovi Francije ne bodo šli umirat tja za Moskvo." To je vleklo. Enako tudi gesla, da čemu naj se gre Francija borit za ohranitev Nemcev pod češko vlado, če pa Nemci sami nočajp biti v češki republiki, nego hočejo pod Hitlerja." Vse, kar je bilo količkaj za uničenje hitlerizma in fašizma v Evropj, je "desnica" v demokratičnih dežalah — peta kolona nacizma —oblatila za komunizem. In komintema jim je s svojimi potezami dala ravno dovolj materijala, da so v Angliji, Franciji in Washington«, lahko straéili z "-barbarskim komunizmom". Izmed »ajgU«n«jiih «••prolaikov vsaaje politike predsednika Rooto-vrlta »ta brata Philip in Robert LaFollette v Wi»con»iou. Prvi na gornji •liki jo Phtfip. bivii governer omenjene driave, in Robert, na de»nl, pa je svesai »onator ia i»le driave. Na »kodu v Stamrod». Con»., dne 23. julija, •e jo Philip odkrito iakaaol aa prijatelja Nemčijo, neglede kdo jo vlada. Dejal je, da koče Anflija sasuinjiti SO milijonov Nemcev »kosi celo generacijo, in 4« j« ▼ I«j vojni ajtn namen "spremeniti vso Nemčijo*v koncentracijsko krmpo " — Čudno. k*Uo se liberalci lahko »premene v brambovce fašisma! Mar ni Nemčija io sedaj «s« sama koncentracijska kempa? Wi»consinski socialisti, ki Mi d« nedavna delovali v stranki teh dveh borcev soper Anglijo. »a #e ločili od nje. Slorili pa so nsodno napako takrat, ko so se ji pri-drniili ia S tem «gonobili svojo sijajno orgapiaacijo in svojo časopisje. zemlje, ker lastna ne zadostu- leg delavsko-kmečkih strank z je'. Nnturalne rente prevladu- reformističnim oziroma sociali-jejo. rosestijik zahteva običaj- stičnim programom se ustanovi no fpoloVko pridelka. Ker mora I. 102S., tudi komunistična n#jemnik plačati tudi davke, stranka,*- ki je kmalu dobila mu ostane samo 40* žetve. Ob- precej privržencev med izobra-davčenje kmetov je težko, saj; ženci, zlasti pa med dijaštvom. plača kmet, ki ni najemnik, sorazmerno dvakrat toliko davka kakor meščan. Kmečki dolgovi narastejo vsako leto za pol milijarde jen. Kmet je velikokrat prisiljen, da si izposoja pri vaških oderuhih, ki zahtevajo 'JO odst. obresti. Beg h dežele v mesta je velik in'zato ima japonska industrija vedno na razpolago ceneno delovno moč. V tekstilni Industriji so zapo- Tako n. pr. je kot ¿arišče komunizma veljala dolgo časa cesarska univerza v Kiotu, najvišji vzgojni zavod Japonske. Vlada je nastopila z vsq epef-gijo. L. 1925. je izšel zakon o zaščiti države, ki se je pdno polj napeto. Japonska ima | po ustavi i j. 1. 1889. parlament. Vendar so pravice parlamenta precej omejene, o najvažnejših državnih zadevah odločuie cesar. Stranke, ki so se osnovale v okviru parlamentarizma, niso mogle nikdar zajeti širših narodnih množic. Prišle so popolnoma pod vpliv velikega kapitala. Oblast sta si pred sedanjo fašistično preuredi» države delili dve veliki stranki Sejukaj in Mipseito. če bi jih hoteli primerjati s strankami v Evropi, bi bila stranka Seju kaj konservativna stranka. Bila je v službi najbogatejše japonske rodbine Micui, ima pa tudi dobre zveze z dvorom, uradništvom in višjimi oficirji. Zavzema se za odločno imperialistično politiko, zato je dosegla velik uspeh pri volitvah I. 19.32., ko se ii je posrečilo zajeti vsaj deloma v svojo korist nacionalistično psihozo, ki je navdajala Japonsko za časa zasedbe Mandžurije. Liberalna stranka Japonske je bila Minseito, ki je vzdrževala zelo tesne stike v drugo najbogatejšo kapitalistično rodbino Micubiši. Nakopala si je srd vojaških in nacionalističnih krogov, ker se je izrekla proti prevelikim izdatkom za vojsko in se je v tej zvezi zavzemala celo za ohranitev pomorske pogodbe v Wash-ingtonu, ki je določala razmerje japonskega brodovja napram ameriškemu oziroma angleškemu kakor 3 proti 5. V svojem odporu ni uspela, leta 1935. je Japonska to pogodbo odpovedala in dala s tem znak za tekmovanje v pomorskem o-boroževanju. Druge stranke se poleg označenih dveh pri volitvah niso mogle uveljaviti. Že od nekdaj je vladalp velika volilna korutpcija in izglede, da pri volitvah prodre, je imel samo kandidat, ki je bil finančno dobro poe svoje prejšnje vezi z Jugoslavijo ter si ustanovila ustavno monarhijo, a njen prestol je s • vedno nezaseden. Kralja si bo dobila prejkone iz Italije. Deželica šteje 250,000 prebivalcev. Bridgeport. O. — Seja kluba Naprej št. 11 JSZ, ki se je vršila dne 20. julija, ni bila posebno dobro obiskana, z* kar je bilo več vzrokov. Eden izmed njih je bil slu£aj smrti pfi društvu, vsled Česar se več članov ni moglo udeležiti seje. Dosti smo razpravljali o agitaciji za Proletarca in večina je pripravljena sodelovati, če bi u-pravtf Proletarca poslala kakega zastopnika v te kraje. Skušali bomo dobiti še kake podpornike Tomšičevega predloga in enega pošiljam v sodr. Franku Blatniku s temi vrsticami. Kazmotrivali smo tudi o bodoč) konferenci Prosvetne matice, ki se ima vršiti v nedeljo ob desetih dopoldne dne 28. septembra na prijazni farmi sodruga Joscpha Škofa na Bartonu. Ker bi bil podpisani kot klubov tajnik za redno klubovo sejo v nedeljo dne 21. septembra odsoten, je klubovo Članstvo sklenilo, da se bo redna seja vršila v nedeljo ob devetih dopoldne dne 14. septembra, in sicer pred sojo društva št. 119 SSPZ. To naj klubovo članstvo vzame na znanje in gleda, da pride na redno klubovo sejo na dan 14. septembra. — Delavske razmere so se malo zboljšale v teh krajih. Ampak straih ljudi ne marajo nikjer na delo, pa so še vedno brezposelni. — V Girar-du sem se na dan 4- ju|jja sešel s številnimi prijatelji in znanci pa sodrugi. In ker je člpvek že toliko ča aa M îttai $1 50 sa žetrl lota} za Ckleafo in Cicero $7.SO aa eolo leto t $3.78 sa pol letaj za inosemstvo $9.00. Naslov xo list in tajništvo je: nova pot v Rim vse prej kakor umest> na in slovenskim koristim koristna. Zato pa slovemki isseljenci odločno in ogorčeno obsojamo tako oportu-nistično politiko ljubljanskik gospodov." Dr. Natlačen in njegovi svetovalci, ki so z njim obiskali Rim, so bili in so še pod oblastjo tiste kaste, ki je s Korošcem na čelu predvsem gledala na koristi presvete rimskokatoliške cerkve in je šc sedaj zaverovana v rimskb tiaro s tremi nadstropji. K nesreči so Slovenci že leta in leta pod samopašno šibo katoliške duhovščine, ki je ves tisti čas smotrno zatirala v Sloveniji vse napredne struje ter jih tako zatrla, da so danes brez vsakršnega vpliva in moči. črna garda, ki se je zbirala liki jata roparskih gavranov o-koli črnega križa, ko je bila v sedlu pred nesrečnim razsulom jugoslovanske države, je s svojim kolovodjo vred škilila v Rim. Prav ta garda se sedaj z drjem. Natlačenom vred plazi na kolenih pred dučejem ter s tem sramoti pošteno ime ponižanega slovenskega človeka. Prav ista garda bo po zmagi zavezniškega orožja hinavsko klečeplazila pred zmagovalci in obenem kajpak še škilila tja dol v presveti Rim. črna garda je bila in bo orodje rimskokatoliške propagande in s tem seve tudi pospeše-vateljica rimske državne oblasti. Kdor misli drugače, se naza rensko tnoti in mu ni pomoči na tem svetu, če se morda izpa-metuje v večnosti onkraj groba, pa rtima to nobenega pomena za nas.' Kdor škili v Rim, ne more -biti iskren prijatelj slovenskega življa, ker ni bil Rim še nikoli zaščitnik pravic slovenskega naroda. Rim je zatiral naše ljudstvo Še tedaj, ko ni bilo Jugoslavije. Ko je pa ta prišla v življenje s tem, da je prišel e-den najboljših In najnaprednejših delov slovenskega ljudstva pod Rim, je rimska oblast v državnem in cerkvenem oziru storila vse, kar je le mogla, da bi uničila in raznarodila prodane Slovenr<\ M da hi bil dr. Korošec le z mezincem scanil v obrambo goriških in primor-. sklh Slovencev. Če hočejo Slovenci rešiti sebe, če hočejo svobodo in prodane dele svoje zemlje, se morajo v prvi vrsti otresti tiste črne garde. "Ameriška Domovina" se je v svoji številki od 19. julija obregnila ob ta list, ker je pribil dejstvo, dri so v Zed. državah prevzeli rtied Slovenci vodstvo nad pomožnim gibanjem za Jugoslavijo klerikalci, ter kliče trikratno slavo Vincentu Cainkarju, Janku Roglju in Molku k njih novi orijentaciji. V tistem svojem pisanju prizna "A. D." našo ugotovitev ter | nam skuša po svoji stari metodi zavijanja podtakniti misel, da imamo Cainkarja, Roglja in Molka za klerikalce. "Slavonic Bulletin" prinaša v svojem izdanju zadnjega tedna dopis z naslovom "Shan\e-ful and Treacherous Role of the Croatian Friars — Sramota In izdajalska vloga hrvaških menihov.1! V tem članku je med drugim zapisano tudi tole: MToday, tke position of these na-tlonal priosts aro roplacod by tke friars and tke majorit? of these in-dicate tkat the? serve Hitler and Mussolini and evorpone else but tkoir God and their people." _ Zrno pravkar navedenih besed je to, da služi večina hrvaških menihov v tej deželi Hitlerju in Mussoliniju in vsakomur drugemu, le svojemu Bogu in svojemu narodu ne. črna garda in hudiči so povsod enaki. In menihi v črnih, rjavih, belih in drugačnih ku-tah so del tiste črne garde. Koliko je nedržav* ljanov, in čemu? I^ani se je prvič vršila v tej deželi registracija nedržavlja-nov (aliens). To vpisavanje jfe bilo zaključeno 26. decembra. Podatke o registriranih so zbrali v centralni pisarni to leto. Vsega skupaj so jih našteli 4,741,971. Merodajni krogi menijo, da se veliko tujcev ni registriralo, ker so prišli sem nezakonito, pa se boje deportaci-je, ako se bi prijavili. Največ nedržavljanov ali "tujcev" (aliens) je v 14 državah, ki jih navajamo po redu. V Beogradu pobijajo po nacijskih navodilih "komuniste" Uradna nemška novinska agencija DNB je 17. julija časopisju in javnosti objavila vest, da je bilo v Beogradu o-menjenega dne oblastveno u-streljenih šestnajst "upornikov", med njimi tudi nekaj "dobro znanih komunistov". Ker je "dobrozsane" komuniste pospravila s poti že prejšnja jugoslovanska vlada, jo gotovo, da nemška okupacijska oblast pod krinko komunizma strelja druge Srbe, pred vsem srbske socialistične voditelje, ki niso mogli nikamor bežati. Kdaj neki bomo izvedeli, kaj se je dogodilo z našimi Sodrugi v Mariboru in z drugimi v Sloveniji, ki so jih imeli nacijski agenti zaznamovane za pokončanje, Čim si Nemčija osvoji te kraje? TISKOVNI FOND PROLETARCA XVIII. IZKAZ No predlog Antona Tomšiča is Oakhtnda, Colif., in • na apel uprav-nifttva so ae fcadnji teden odtvale sledeče organicacije in posamesniki: samo zagrinjalo iz nanizanih steklenih biserov nas je ločilo od ceste. "Giacoma! I^ahko govoriš, gospod je prišel radi tebe." Giacomo je bil mal zagorel možiček, preko levega očesa Je nosil črno obvezo. "Ne vem, vas bo li zanimalo." "Pač, pač." "Prišel sem, da poskusim priti v Nizzo. Potnega lista rti-mam. Najprvo me je v Mentoni francoska policija aretirala in poslala nazaj v Ventimiglio. če me tukaj v Tendi primejo, me Boš govoril ali ne!" "Se pred no sem mogel odgovoriti, me je udaril s pestjo po nosu, da se mi je kri curkoma vlila. Iskal sem svoj robec, pa ga nisem mogel najti. Kri je kapljala na njegov zapisnik. Sunil me je v prsa in zarežal: "Pazi vendar!" Fašist je dejal: "Dosti tega!" Za pičil je svoj po-gled vame in položil uro na mizo: "Poglej na uro, dam ti pet minut časa. Če mi čez pet minut poveš ime, vsaj eno ime, boš prost." V istem trenutku sem dobil udarec v zatilnik, da se mi je bodo poslali nazaj v Florenco. »temnilo pred očmi. Zaklical New York California Pennsylvania Massachusetts Illinois Michigan ÏJ I New Jersey Texas Ohio Connecticut Washington Wisconsin Minnesota Rhode Island 1,212,622 526,937 361,937 356,028 319,385 290,730 270,973 204,450 196,214 152,664 82,664 72,928 58,584 52,339 Oblast stnatra, da je ogromna večina teh ljudi zvesta deželi, v kateri Živi, in da ne želto ničesar bolj, kakor da se Jim olajša ddbiti državljanstvo Več fcto tisoč izmed njih so begunci, ki so dobili zavetje tu v zadnjih 10. letih. Z ničemer ne koristite Prole-tarcu bolj kakor t pridobivanjem titvfli naročnikov. Clarendon HiUt, III. Po $1: Katic Bernik in Jo*ko Oven, skupaj $2.00. Cicero, lil. Frank Margollc $1.00. Cleveland, O. Joseph Kunčič (ker se ni mogel udeleiiti piknika kluba 49 JSZ) $2; Joséphine Jontet $1, «kupaj $3.00. (Poslala F. Barbi« in I. Jo rito t.) Witt, lil. Luka Pod brega r $1.00. Pèrsglovei W. Va. Klub It. 288 JSZ $2 { Lowrence Selak $1; John Gallon 5Oc, skupaj $3.50. (Poslal John Gallon.) Eost Helena. Mont. Joseph Mihe-ltch (na Tômilèev predlog) $1; Jo-Rcph Mihelich 70c; po John Smith« Fr. Sosek in Fr. Percich; Mary Rupert 15e, skupaj $2.60. (Poslal Josfcphr Mihelleh.) Bridgeport. O. Frank Blatnik $1. Arma, Kànè. Dr. št. 484 SNPJ $3. . New Market, N. J. John Rupnik $1. Clevelsnd. O. Po $1: Anton Vehar in Ludtik Metlveftek, skupaj $2.00. (Poslal Anton Jartkovich.) Lawrence, Pa. Louis Blits $2.00. Latrobe, Pa. Po $1: Filip Godina (Chicago), Frank Zupan (Claridge) in John FVadel; po B0e: Mfke Kumar, Frank Metlvèd In Joseph Benig-er; po 26e: John Aink, Joseph Brite, Alex Skorlj, Joseph Ju van, Anton Potlsek in Anton Jankovlch; Frank Sustar 20c; John flan 15c; po 10c: Lawrentz , Wartin Urana, John Kastelle Frank Juvan, Bla* Likar In Anfrela Klun, skupaj $7.20. (Nabrala na pikniku in seji westpiorelandske federacije SNPJ Mary Fradel.) Chicago, III. Kluh *t. t .IS7. od prebitka piknika 42. Junija $150; Fran- « eos Vtoehek $1, skup«j $151.00. Perkhill, P. Mary Zabite $1. (Iz-|( rotit John Rak.) Cicero lil. Kristina Turpln $1.20; || John Ma mit 50e; France* Se1i*ka<-30r; ifo 2$e: Christine SOlttkar in M Marolt (slednji fttlrje v Ely. Minn.), «k upa j $2.50. (Izrodila Kristina Turpln.) Skupaj $183.80, prejšnji itkax $918.86, skupaj $1,100.46. Poznate Florenco?" "Ne." "Zadaj za mestno hišo sem imel majhno knjigarno. Sem socialist. Knjige in časnike, ki sem jih prodajal, so bili italijanski, z zakonitim dovoljenjem tiskani v Italiji. Ni bil to mogoče kak "hujskajoči" tisk, prodaja je bila dovoljena. Tako je Šlo dve leti. Letošnje poletje sem bil par dni na obisku pri prijateljih na deželi. Kosem se vrnil, sem našel v lokalu vse navzkriž razmetano, vse knjige in Časopise na enem kupu. Poizvedoval sem pri ljudeh, ki pa mi niso nič natančnega vedeli povedati. Sumili smo, da izvira vsa stvar od enega mojih sosedov, ki je že dolgo časa špekuliral na moj lokal, ker bi bil rad svojo tobačno trafiko razširil. Očividno me je denun-ciral. Svetovali so mi, naj grem na policijo, vendar se nisem mogel k temu odločiti. Nekaj dni za tem so prišli policijski agenti. Hišna preiskava. Vzeli so nekaj zvežnjev knjig s seboj in so me odvedli na kvesturo, (policijsko direkcijo), kjer so mi vzeli prstne odtiske. Uradnik mi reče: "Pojdite domov in poiščite si kak drug posel. Fašio vas ima na piki." Nisem vedel, kaj naj počnem. Naslednji dan sem bil primoran lokal odpreti, radi dnevne svetlobe v moji sobi v o-zadju lokala, ki ni imela svojega okna. Nenadoma vstopi petorica oboroženih z gumijevkami. - "Ste vi Giacomo? Popoldne se imate javiti pri fašiu." Troje jih je zopet odšlo, dva pa sta ostala za stražo. Ob treh sta mi velela: "Zaprite lokal in pojdite z nama!" Vodila sta me v dvonadstropno hišo na Piazza Montana. V prvem nadstropju je velika dvorana s petimi ali šestimi mizami. Pri vsaki je sedelo troje mož, po dva fašista in en tajnik. Sredi dvorane se je nahajalo dvajset mož, vsak z gumijevko v rokah. Pri vsaki mizi so zasliša-vali ljudi. Postavili so me pred tak sodni tribtinal. Tajnik je vpisal moje ime in poklic v polo papirja. Pisal je brzo, kakor da bi ga te formalnosti dolgočasile. Sredi med Izpraševanjem ga je prekinil eden izmed fašistov in me je vprašal: "Pri vas so zaplenili hujska-joče Časopise. Zakaj jih prodajate?" "To so časopisi, ki jih zakon dovoljuje in policija pusti, da se tiskajo. Niso bili niti zaplenjeni, niti prepovedani. . "Kortiu pa prodajate te časopise?" "Vsakemu, ki jih hoče kupiti." 1 "Saj nimate kdo ve koliko odjcmalccv, povejte nam njih imena." "Jaz jih ne poznam." sem: "Gospodje, nisem izvršil ni-kakega zločina, prodajani samo dovoljene časopise. Oblast dovoljuje njih izdajo, mene ščiti zakon!" "Tepec, misliš, da so se Nittijevi časi?"' Cele pol ure so v tisti dvorani igrali nogomet in jaz sem jim bil žoga. Najrajši so me bili po nosu in po očeh. Bil sem ves s krvjo oblit in slep. Ko so se utrudili, so me odvedli v neko sobo. Sunil sem ob neko mizo in padel po tleh. "Tu notri boš crknil!" Dali so mi dvajset minut časa za premislek in so zaklenili vrata. Potem so se zopet vrnili, ne vem več, koliko jih je bilo, — po njihovem vpitju sodeč kakih deset. Poskušali so me sleči. Branil sem se ko brezumen. Potem so me zvezali. "Obesili te bomo v vodnjak, — dobiš mrzlo kopelj." Potem so zakurili peč. "Tvoje noge bomo ocvrli." A to dvo-je si menda niso upali. Privezali so me k neki mizi in obdelovali z gumijevkami. Vpil sem: 4'Strahopetci, ubijte me vendar končno, ustrelite me!" Neprestano ao me bili z gumijevkami, vedno po nosu in po očeh. Ko je bila končno moja glava samo še nerazločna krvava masa in ko nisem ve* dal glasu od sebe, so prenehali. "Odvedli te bomo v kvesturo." Odnesli so me na policijo. "Gospod komisar, midva. Luigi Verdi in Secundo Mora sva nadzornika fašija. Tale mladi človek je padel po stopnicah in se je pobil." Takoj je komisar povzel: "Kako ste mogli biti tako ne-oprezni. S katerega nadstropji ste pa padli? Ste bili mogoče vinjeni?" Karabinjeri so me zopet zaprli. Rftzbijal sem po vratih: "Jaz sem 8lep, za božjo voljo. odvedite me v bolnico!" Pozvali «o zdravnika. "Gospod doktor, poglejte, kaj so napravili iz mene!" Zdravnik me je obvezal. Poznal sem ga dobro, bil je moj rijatelj in me je skušal tolaži-Bo že boljše, bo že še vse dobro." Pa tudi to si ni upal izreči glasno. Trajalo je tri tedne, da so mi rešili vsaj desno oko, levo je hi-lo »zgubljeno. Ko sem zopet lahko hodil mi je zdravnik svetoval: "Hitro odpotujte, z vami še niso gotovi.*' tí Velikost ameriške armade Ameriška armada šteje sedaj blizu poldrug milijon mol V drugi registraciji fantov, ki so dofk)inili 21. leto, se jih J« javilo nabomiiti uradom 750,-000, Po novi regulaciji ne sprejema v armado fante in moi« med 21. in 28. letom starosti. .........t.......................... ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. IH3tt N. HAtSTfcl) STRfcrr, CH1CAGO, UL Tal. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS "BiG" tony piše sam o sebi imenik zastopnikov Proletarca življenje za pšenico OftkUnd, Calif. — Imumo dosti dopisnikov obojega spola, ki pišejo za nas list Proletarec. Ta pa ima tudi dobrega urednika, ki se vedno potrudi, da je list na dobrem glasu. Nasa dolžnost pa je. da ga podpiramo po vseh svojih močeh. Jaz se to pot ne bom mučil, da bi napisal kaj poučnega, k^r to raje prepuščam drugim, ki so /a take reči zmožnejsi od mene. Pač pa hočem podati nekaj stvari iz zgodovine svojega življenja. potem sledeči dan poslal v stari kraj s pripombo, da sem dobil njen naslov pri njeni sestri in da mi bo morala povrniti denar, kakor hitro ji bo to mogoče. Kar tako za salo sem P» ¿e pripomnil, da bo lahko postala moja žena, če ji bo tako prav, dasi nisem mislil tega zares. Tisto neznano dekle je prišlo v Ameriko dne 23. aprila leta 11)08. Stal sem pred svojo hiao, ko se pripelje mimo. Voznik pokaže s prstom name ter ji pove, da sem jaz tisti, ki ji je po- L. 1907. sem bil v Dunkirku, i slal karto. "No, kako ti je Kans. Korajžen sem bil in ve-1 vseč?" jo še vpraša malce hu-sel, da le kaj. Pridno sem ko- domušno. pal črni demant globoko pod "Zadosti je velik," mu ona zemljo. Tista naselbina je bila cd govor i na kratko, tedaj nova in novi priseljenci Govorita se je bliskoma raz-so venomer prihajali vanj j. | nesla po naselbini o tem, da je Delo se je lahko dobilo takrat, j prišla zopet ena punca iz stare-Zato je vladalo veliko zado- ga kraja, in ¿e tisti večer smo voljstvo med ljudmi, pa sem sa se sestali pri njeni sestri, kjer Tomiičtva drušma: Anton Tomšič, «t., .4 nt on Tomšič, mJ., Jo»epkin$ Tomiič, Joe Tomiič, Ro*e Tomšič (»edaj Ptrata), John Tomšič m Frank Tomšič (najmUtjh »in). Hitro seznanil z našimi rojaki in kajpak tudi z rojakinjami. Večkrat smo zložili za sodček piva ter potem veselo prepevali slovenske pesmi. Za nameček sem jim še kakšno fletno zag> del in dostikrat se je primerilo, da so ljudje plesali kar zunaj po travi. Tisto leto sem obiskal neko slovensko družino v naselbini. Bilo je že proti jeseni in pogovor je nanesel na vprašanje sem iz stare domovine. MDa," pravi gospodinja tiste družine, "ravno danes sem pre- je dobilo zalo slovensko dekle takoj več ponudb za možitev. "Zdaj me vsi vidite. Ko sem pa še bila v starem kraju, se ni nobeden spomnil name!" Tako jim je odgovarjala ter se vztrajno otepala tistih ponudb. A jaz seve nisem imel zamašenih ušes, pa sem vse tiste besede ujel na uho. Čez nekaj dni jo vprašam, če namerava dobiti službo ali pa postati moja žena. "Služiti sem se naveličala, mi je odgovorila in jaz sem takoj vedel, da bo ona družica Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje paročnikov Prole-tarcu, prodajati Ani. druiintki kqkd*r brošure in knjige, naj pite upravniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobiene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsa-kega slovenskega zidnega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec. A ko je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, na/ nam sporoči pa komo imenik radevolje popravili. i CALIFORNIA. Fontanas Antun Blasich. Oakland- Anton Tomiii. Loa Angeles» Frank Novik. San Francisco: A. Ukian. COLORADO. Crsstad Buttel Ant. Slobodnik. Puvbloi Fr. Bolt«>zar. Wa|»onburg In okolic«: Frank L. Tumli i. ILLINOIS. Chicago: Frank Bixjak, Joseph Draller, Joseph Oblak, Chas. Pogqre-Itc, Peter Verhovnik, Frank Zgits in John Hak. Cicoro-Berwynt Kristina Turpin. La Salto. Ogloftbjr: Anton lidovich. Springfiold: Juiutph Ovis in John Uorsok. Virden. Fr. Uersich. Waukrgan-No. Chicago: Martin Jud-nich. INDIANA. Clinton: Ignac Spendal. Indianapoll«: Mary Stroj. KANSAS. Arnia: Anton Sulaw. . Weal Minoral: John MarolL MICHIGAN. Drtroil: John Zornik, l,eo Junko, Joseph Klaikrh in John Plachtar. MINNESOTA. Buhl: Max Uartx. Chiaholm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Eljr: John Teran. MONTANA. Enat Helenat Joseph kiheücb. Kloin: Peter Yallar. Rod Lodgo: K. Erutoznik. NEW JERSEY. Elianboth: Amslia Oblak. NEW YORK. Gowanda James Drkleva. OHIO. Akron-Kenmore-Barborion Mike Ko- pach. Bridgoport in okoHca: Joseph Snoy in John Vitei. Cleveland: John Krebel, Anton Jan-kovich, Jennie l'agarin in Joseph Lev or. Girard: John Kotin in John Bogatay Gloncoe: Albina Kravanja. Lisbon-Power Points Jacob Barf ant. finey Fork: Frank Zavrftnik. Warrant Joseph Jet. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar. Burgattstown Slovans Joseph Krrnel. Cambria in Somor»at okraj Cvetan. Crofton-Moon Run: Jennie Jerula. Cnnontburg-Strabano: John Tsiielj in Marko Tekavc-. Export: JOS. BritZ. Forest City: Anthony Draper Jr. Point Marions Tony Zupanlid. Herminio: Anton Zorni^. Imperial: Krpnk Auguttin. Johnstown in oholtcat Andrew drirh, John Rubalo. I.at robe: J«.hn In Mary Fradel. Lawrence: Louis HrU*. Library: Nick Triller. Meadow lands: Martlt. Bai'I. Park Hill - Conemaugh: Frank Pod U>y. Sharon: Joseph Cv*»lbar. Sygan: Lovrenc Kaviic. Potovnlni zaatopnik Prolctarra, A-meriskeira druiinnkega koledarja in Majskega Glasa is rapadno Penno Anton Zornik, Hereunto Pa. WASHINGTON. Sonttlo: Lucas Debeljak. Sprehajamo se med tpšs- ničnimi polji, jemo bel kruh in niti malo ne pomislimo, da se p&enice ni od vekomaj sejalo po poljih, da Krani človeAtvo. Uiti 1910 in beremo o raznih velikih ljudsh, o znanstvenikih, ki so si pridobili zasluge v tem ali onem področju, nftjpianj ali pa nič ne vemo o ljudeh, ki so poskrbeli za človeštvo najvažnejše: vsakdanji kruh. Pšenica ni bila vedno kulturna rastljna, ki se seje v razora-na polja, da oh do)irt letini preživi cele narode. Nihče ne ve imena prvemu TMrHM "M Judu ali Tataru, ki je pred desetti-sofci |et prjšc) na misel, da bi l iank |ajii(0 (a divja azijska trava postala hrana človeštva, da bi se dala spremeniti v žito, ki se seje in čigar ^rna bi se dala hraniti, (J* bi od njih živel človeški rod. Pa kolikp izkušenj in preizkušenj jp bilo tre*ba 4e potem, da so iznašli pšenico, ki najbo-Langerholc in litja j lje obrodi pod vsakim podnebjem! Skrb za prehrano človeštva, umno poljedelstvo spada med najtežje znanosti, ker tu zahteva vsak eksperiment mnogo opazovanja in potrpežljivosti. Dandanes je Amerika med prvimi žiUticami sveta, toda dolga je bila njena pot, da se je do tega povzpela. In Mark Alfred Carleton spada med tiste ljudi, ki so največ storili za napredek poljedelstva, ki so dobili pravo pie-nično seme, ki obrodi pod najneugodnejšim podnebjem. skusne postaje v severni Dako-ti mu javlja: "Prerodka je dala 8 mernikov na oral več kakor najboljše fife- in blue-stem vrste." Z južne Dakote mu poročajo: "Kubanks jn arnavtka sta Čudovito vzdržali sušo in dali po 30 mernikov, dočini so druge vrste pšenice v tem letu dale komaj po 2 do 8 mernikov." Pa s tem še nikakor niso bile premagane ovire. Mlinarji so rekli, da je to pretrda pšenica vi. 73 *rt>ska vstaja na Hrvaškem Kakor je doznal tiskovni u-rad jugoslovanske vlade v Londonu, je prišlo v Nevesinju dne 28. junija t. 1. d6 velike in dobro organizirane vstaje, ki pe je je udeležilo do 5,000 Srbov pod vodstvom čedomira Milica. Tja so bili poslani Paveličevi gardisti, ki so znani pod imenom "Vstasi", iz Dubrovnika, Mostarja in Sarajeva zaeno s celo mostarsko posadko pod poveljstvom nemških in laških PRIREDBE KLUBOV J. S. WEST VIRGINIA. Star Cily: Lawrence Selak. Thomas: l*nhart Werdinvfc. WISCONSIN. Milwaukce in Wo«t Allis: Louis Bar- horich. Shoboygan. Fr. Still. Willard: Mike Krultz. WYOMING. Komnsoror in okolicat Anton Tratnik in John H. Krzisnik. Rock Swings: John Jorob. za mletev, da je to sploh neka oficirjev, da zadušijo upor. Ali slaba bastardna pšenica, k več- do 12. julija se jim to še ni po-jemu dobra za krmljenje pra- srečilo. šičev. ! . ____ Prišlo je leto 1904. Črna rja je pokončavala pšenična polja. Le kubaoka se je sijajno držala. Tedaj gre glas o kubanki iz kraja v kraj. Tudi mlinarji jo začno mleti. Carleton še ni miroval. 6el je še enkrat v Rusijo iskat še druge vrste pšenice. Prepričeval je ljudi: "Ne gre za deber pridelek, ki se dobi v ugodnem letu: najvažnejše je, da dobimo pšenico, ki obrpdi tudi v najslabšepi letu." In dobil ie harkovsko pšenico, ki počasi poganja korenine globoki v zemljo in ki zelena stebla irži tesno ob tleh in tako zvito kljubuje zimi. In ta pšenica se je hitro razširila po vsej zapadni Ameriki. 11*07. 1. so pridelali v Ameriki kubanka-pšenice že za 30 milijonov dolarjev, za 3,000-krat več, kakor so stali vsi poskusi. Njen pridelek je rasel od leta do leta. Prav tako je hitro jela pisanje od svoje sestre, ki mojega nadaljnega življenja, me prosi, naj ji pošljem vozni To neznano dekle, ki jo tu-listek, ker bi rada prišla v A- kaj opisujem, je prišla iz lepo- meriko. Jaz bi ji ga rada poslala, pa nimam denarja. V starem kraju mislijo, da se taka reč kar zastonj dobi. Tone, pa ji ti pošlji karto, če imaš denar I Je zala punca. Morda postane tvoja žena, ko pride semkaj." ga dkocjana na Dolenjskem. Jaz sam pa sem iz Višnje gore. Z njo sva si obljubila zakonsko zvestobo 11. maja 1908. V triintridesetih letih skupnega življenja sva doživela poleg dobrega tudi marsikaj slabetga, I Moiki del Tomšičeve artpnde (z leve proti degni): Joe, Frank, oče Tomiič, John, Anton ii» njegov onernletni 8in Ronald. Po teh besedah mi prinese njeno sliko. "I)a, punca je zares zala." rečem, ko si ogledujem sliko. Ampak jaz se ne mislim oženiti na premogovo žilo, za katero se moram plaziti po trebuhu kakor kača." Tisti pogovor in tista slika sta mi ostala v opominu, pa sem pet obiskal isto družino v za-eetku 1. 1908. Pobaral sem gospodinjo, če dobi kaj pisanja od svoje sestre. Pove mi, da je pravkar dobila od nje pismo, v katc?rem jo zopet prosi za karto- Jaz ji rečem, naj mi ga po-knže, da ga prečitam, kar jc »eve storila nemudoma. Revlca se mi je zares smilila. Tako milo je prosila svojo sestro, naj ji pomaga priti v to deželo. "No, prav velika sramota bi za tako bogato deželo, če *>i ne mogli dobiti enega dekle-t» i z stare domovine," sem de-'al jaz, ko sem prečital tisto pi-«mo ter še enkrat globoko vz-dihnil. "Ji bom pa jaz poslal k«rto kar tako za šalo." 'n pri tem je tudi ostalo. Ta-k°J drugi dan sem šel v bližnje ^to Frontenac, kjer sem ku-P'1 vozni listek za $72.20 ter ga zlasti pa še v zadnjih par letih, ko je naju tepla bolezen. Pa. sva vseeno vse premagala. Sestra moje žene se piše za Mar)' Tersinar in je sedaj v državi Kansasu, kjer imajo veliko kmetijo v Farlingtonu. Moj prijatelj Tone iz metropole se je nekam hvalil v javnosti rekoč, da že 20 let skupaj orjeta s Cilko. Da, Tone, to je sila lepo in zelo me veseli, da se pohvališ s svojo izvoljenko. In gotovo mi ne boš zameril, niti ne zavidal, če ti javno sporočam, da sem tudi jaz dobil pridno družico, Josipino po imenu, s katero sva 11. maja t 1. praznovala triintridestlet-nico skupnega življenja pri hčeri v Alarfiedi, Calif. Navzoči so bili tudi najini sinovi. Seveda smo se imenitno zabavali, ker so muzikantje v najini družini. Slika, ki je priložena temu pisanju, predstavlja vso najino družino. To je vse, kar je nama nanesla štorklja prvih sedem let najinega skupnega življenja. V eni zadnjih številk Proletarca se je Tone iz metropole nekoliko pošalil ter zapisal, da smo bili pri nas v Višnji gori tako butasti, da nismo znali nič šteti. Tudi zato prilagam sliko svoje armade k temu dopisu; naj jih preiteje on sam, ko je razumnejši, kakor smo pa mi iz Višnje gore. Ha, ha! H koncu naj še omenim to, da me jako veseli, ko pravi Tone iz metropole v svojem poro Glavno gnezdo nacijskih vohunov Argentina si je izbrala v svojem kongresu odsek, ki ima preiskovati politična delovanja, ki niso v skladu z varnostjo argentinske republike. Ta Rojen je bil 1866. 1. v državi U*Predovala harkovka, v letu Qhjo, odkoder so se njegovi; 1914 že nad 80 milijonov mer- čilu, da še ne bo zaspal moj odsek se je na koncu zadnjega predlog. Pa še kako me veseli,! tedna dokopal do dokazov, ki ko vidim v vsaki številki Prole- pričajo, da so oblasti prišle se-tarca sodruge in prijatelje, ka- j daj glavnemu gnezdu celega ko držijo roke kvišku s copaki i nacijskega omrežja v Južni v njih, kadar glasujejo za moj j Ameriki do živega. Tisto gne-predlog. Kakor sem omenil, da' nacijske zalege je bilo v bi bila sramota za tako bogato neki kmečki hiši kakih dvajset deželo, če bi ne mogli poslati i milj od Buenos Airesa; ugne-karte dekletu, ki je sedaj moia 13&ciili so se tamkaj že pred do-družica, ravno tako bi bila sra-lbrim» 18 meseci. Od tod se je mota za nas delavce, če bi pu- širila nacijska propaganda po stili na cedilu Proletarca. ki je celi Južni Ameriki in utirala naš najboljši list. Pozdrav vsem nacjzmu pot ijnoti severu, pred-čitateljem in čitateljicam tega vs*m P* v to deželo. lista. Anton Tomšič. OBISKI V CENTRU V Slovenskem delavskem centru so se oglasili"Heo fitolfa iz Toledo, O., s soprogo Antonijo in hčerko Danico in Anton Mahne jz Chisholma, Minn. The resa Matko s hčerko Edith iz Baggaley, Pa., in hčerko Mirni Matko, Pullman. 111. Se več društev poslalo pomoč za Novakov besednjak Kakor vse kaže, so se južnoameriške države vendarle zavedele velike nevarnosti, ki jim preti iz Berlina. Upajmo, da ¿e zavedemo tega tudi tukaj v tej deželi, dokler ni prepozno. Pošta svari čikaški poštar nas obvešča, da so pošte širom po deželi preplavljene s pismi, ki se nanašajo na tako zvane brezkončne verižne zasnove za pobiranje obrambnih hranilnih znamk. Vsi tisti, ki oddajajo na pošto pisma v zvezi z nakanami takega značaja, se opozarjajo p^i«» j_ . . ,lt na to, da je pošiljanje takih rJ^LhTi r V ZH,[nj h "vari po pošti kršitev poštnih nU/.l n.S P?PCVkC„m odre,lh ¡" proti slcparl- r,in ,ouTpL -T b- i i_x• i. j L uvedeno predpisano postopa- II111 n društev Slo- nje in izd^n JIok, k| )repoU- (25 SATU» P°*to Ukhn osebam. Ob tej priliki naj se iskreno .... _ , zahvalim ysemu članstvu nave- Churchill vztraja denih društev ter se obenem o- pri svoji izjavi bračam do vseh dru«ih s pro- Anjo, naj čim prej pošljejo svo- I)ne 22 ko Je Nemčije prispevke in plačana naro- ia udflrl,a na Rusko, je Win-člla, «ton Churchill dejal: "Vsakdo, Ves denar, ki se nabira v ta pa bo PommmMi ali drža- namen, je varno naložen v ban- va' ^ 8e bori proti nacizmu, je ki na hranilno vlogo. Hitite 1 naA aave7nik, in vsakemu bo- pomočjo! Clm preje bo dose- mo P^agall." Dne 14. julija žena potrebna vsota za izda- ^ v radio *ovoru poudaril, da nje, tem hitreje pride ta pre- An?I,ja 8 Hitlerjem ne bo ni- koristna knjiga na svetlo. ^oN sklenila sporazuma. N°Vak' 2506 No- naročnino na Proletarca Mark St., Chicago, III. obnovUi? starši kmalu preselili v Kansas. Ko je še v njegovih mladeni-ških letih rja pokončavala ako-ro vso pšenico in povzročala veliko lakoto v deželi Kansas, je začel Carleton razmišljati, kako bi dobil pšenico, ki ji rja ne bi mogla do živega. Od tedaj je svoje življenje posvetil pšenici. Prišel je na državno poljedelsko poskusno postajo. Od vseh koncev sveta si je dal pošiljati razne pšenice Jn dobil je nad tisoč različnih vrst. Študiral je bradato japonsko pšenico onigara, preskušal cesarsko pšenico iz Nemčije, italijansko puolifero. iz okolice Rima, ratling-tam iz Avstralije itd. Carleton je sejal vsa ta različna semena, pa ni prišel do nobenega pravega rezultata. Dognal je le eno: tista pšenica, ki najtrdovratneje kljubuje vsakemu podnebju, da tudi najboljši kruh. Zato je šel preizkušat razne vrste pšenice na ameriški sever. Imel jc srečo. Dočakal je eno najboljših mrzlih, suhih zim. Carleton opazuje, kako mraz uničuje eno pšenično vrsto za drugo. On ve, da mu bo ena trda zima razodela več kakor dvanajst let eksperimentov v laboratoriju ali nekje pod milim podnebjem. Od tisoč vrst pšenice jih je poleti ostalo le kakšnih sto. Tedaj se je odločil: Moram v Rusijo! Da poiščem tam naj-odpornejšo vrsto pšenice, ki bo uspevala v prerijah južne A-merike in na mrzlem severu. 1897. 1. je odpotoval iz Amerike v Rusijo, potem ko se mu je po dolgotrajnem pregovarjanju lc posrečilo dokazati a-meriSkim oblastem, da bo i« ruskih step prinesel pšenico, ki bo najbolje uspevala tudi v Ameriki. Po dolgem tavanju in raziskavanju po veliki Rusiji je prišel h Kirgizom v turgajsko stepo, ki je vroča kakor Sahara. In pri teh Kirgizih, v presu-šeni stepi je našel pšenico, ki jo je iskal: trdo. durum-pšeni-co» imenovano kubanka in njene sestre arnavtko, gamovko in pererodko. Z njimi se je vrnil v Ameriko in prepričeval neverne ljudi, da je našel pšenico, ki bo najbolje uspevala v Ameriki. Zase* jal jo je po najrazličnejših krajih od vroče in nerodovitne pustinje do mrzlega severa. In prepričeval je kmete: "Poskusite! Riskirajte enkrat. S ku-banka-pšenico se vam bo posrečilo. čim neugodnejše ao podnebne razmere, tem boljši bo kruh, ki ga boste dobili itz te pšenice!" Z raznih poskusnih postaj mu poročajo. Sheppard • po- nikov. Carletona je pa medtem zadala huda pesreča. Umrla sta mu dva otroka. Za bolezen in svoje eksperimente se je zadolžil. In medtem ko so drugi dobro služjii z njegovo pšenico, je on sam v največjem pomanjkanju in revščini 1925. 1. umrl. Zadela ga je usoda marsikaterega velikega moža, ki je prinesel človeštvu največje dobrote, za hvaležnost se jc pa poslovil od sveta zapuščen in pozabljen. C. v kol. Cankarjeve družbe. LATINSKI AMERIKI SO SE NAPOSLED VSEENO ODPRLE OCI fth « (Nadaljevanje s 1. strani.1 lopridni evangelij po tistih deželah. Toda sedaj jim pa že postajajo tudi v tem oziru tla prevroča v Urugvaju, Argentini in Boliviji, kar je zelo razveseljivo, če se pomisli, da je vse ruvanje nacijskih agentov tamkaj naperjeno obenem in bržkone tudi v prvi vrsti proti Ze-dinjenim državam. Zalega Hitlerjeve sodrge je v Južni Ameriki že jako velika. In čas jc bil že skrajen, da se je začela zatirati tamkaj s tako resnostjo, kakršno je pokazala Bolivija v zadnjih par tednih. AUGUST STRABANE, PA. — Piknik klub« it. US JSZ ▼ nedeljo 17. avgusta v Drenikovein parku. SEPTEMBER BRIDGEPORT, O. — Konferenca JSZ in P M t nedeljo 28. »eptembra na farni ». Skoffa na Berlonu. NOVEMBER I CLEVELAND. O.—Koncert "Zarje" na Zahvalni dan » četrtek 20. novembra v SND na St. Clair Ave. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 30. novembra koncert Save v dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO, IL1--V »redo 31. decembra novoletna aabava kluba it. 1 JSZ. JANUAR 1942. CHICAGO, ILL. -- V nedeljo 15. marca 1942 prireditev v korist Proletarca v dvorani SNPJ. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 28. aprila koncert Save v dvorani SNPJ. Listen to PUANDECH'S * YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION W H Y P 1520 kilocycles f (First Station on Your Dial) * Featuring a program ef • I Yuffoel&v Folk Music BARETINCIC & SON i 7« q f* - «• ~ .« POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ♦»♦♦MHM4»M I I M r»» ' HMMMMtMtMMtttHM PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI i ! NAROČITE SI DNEVNIK • Sé ii Italijansko "slava v Albaniji Italija je v vojni z Grčijo izgubila na albanskih bojiščih o-krog 100,000 mo|, 25,000 Italijanov pa s oGrki ujeli, šele, ko je udrla v Grčijo nemška armada, je Italija "zmagala". 9* 4 Stane sa celo leto $6.00, pol leta $3.0e Ustanavljajte nov« druitva. Deset članov(tc) je treba za novo druitvo. Naslov za list In sa tajništvo ja: 2657 S. Lawndale Avt. CHICAGO, ILL. MIHMtHflHMMItlllH» AMERICA ON GUARD! Above Is a reproduction of the Treasury I v»|>« rtment'a Defenaa Savings Poster, showing an exact duplication of the original "Minute Man" statue by famed sculptor Dsniel Cheetsr French. Defense Bonds and Stamps, on sale st your bank or poet offl< <>, are a vital part ^ Arnenc*'« liiSSi prorations. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Dally ,A| 3724 W. 26th Strsel Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:80—6 :00 p. m. Daily Tel. Caaal 1100 WeUneaday and Sunday by appointments only Residence Tel.t Crawford »440 If no answer — Cal Austin S700 mmmmmmmummumm POSLUŠAJTE 1 vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra* dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocyclet>. Vodi jo George Marchan A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1768. Published Weekly at 1301 So. UvmUU Awe. CHICAGO, ILL., July 30,194!. VOL. XXXVI. WAR AND PEACE AIMS OF THE TRADE UNION MOVEMENT A Peace Aim. The trade union movement has since its beginning fought for an aim which has never vaiied, that of assuring decent living conditions to the workers and their families. The workers have organised to win the right to live their lives in their own way, to ensure equality of rights and obligations in the community of which they form part, and to secure their share of what contributes to the formation of men, to the development of their personality and to the embellishment of their lives. The trade union movement has learned by experience that social, political and cultural progress is for the working class dependent, on the whole, upon the solution of a primary material problem which may be formulated in three words: food, clothing, shelter. It is therefore only natural that today all genuine trade unions in the world should still devote a considerable part of their resources and activity to the fulfilment of this material programme. The simplicity and modesty of that programme is only apparent. Its realization is more than the solution of the problem of a fair wage. Workers are entitled, in equity, to some form of security corresponding to that derived from ownership in property. Apart from opportunity to earn a fair wage, the social order must guarantee: 1. Employment for all persons capable of work. 2. Maintenance of persons incapable of work. 3. Protection of the life and health of workers and their families. Organised labor, in the light of the lessons of the history of its own movement, has no hope that fair labor conditions and security will come about as the gift of some kindly despot or by the persuasive force of some doctrine. These things they expect only as the fruit of their own independence and collective action, an action which is only possible if there exists freedom of association, of speech, of the press and of assembly, and a guarantee of the inviolability of a person snd his home. There can be no equity under s system bssed upon exploitation of man by man. There can be no equity, nor security for tbe individual, or society, in s world where there is exploitation of nstions by nstions. Fulfilment of the trade union programme implies the cessation of these forms of exploitation and of all oppression, and calls for profound changes, social snd political, national and international. Tbo War Aiau. The war, in view of its bearings on the realisation of their programme, is necessarily of ig-terest to the trade union movemeftt. If it is considered that the victory of neither one nor the other would favor the realisation of its programme. it would be entitled to be indifferent to the outcome of the conflict and to act with a view to hastening its conclusion regardless of anything else. But when it is considered that the outcome of the conflict will have effects on the possibilities of action of the organised workers, it must take up a position and throw its weight into the balance. In the present war there is no doubt what would be the results for the trsde union movement if the to-talitarian powers were victorious. The dictators have in their own countries destroyed all the independent organizations of the workers. They have intensified the exploitation of many by man and have established a regime of slavery in the service of s tyrannical state without parallel in history. Instoad of the principles of equity they have established the rule of despotism, concentration camp, torture, and murder. The social system which they would introduce in the countries fallen under their domination, if they maintained the upper hand, would be more ruthless still. The number of subject and exploited peoples would be multiplied. The power which the victorious dictatorial states would command would very soon enable them, by the threat of economic ruin and aggression, to force totalitarianism, upon the rest of the world. Because it was alive to the prospects opened by Fascism and Nazism, the trade-union movement from the start, long before the outbreak of war, joined issue with the totalitarian powers. Its war aim is not merely the defeat but the destruction of these systems. The Peace Aim ia War-tUac. The trade union movement is not content with taking part in an effort that seeks to prevent the spread of the evil. It aims to reduce and eventually baniah all exploitation. In the countries which have called their citizens to the fighting services, and also in others, tbe war is csusing social upheaval. In the past the nstions have sought, when peace came, to return to pre-war conditions. They failed because such s return wss impossible. Wars change the face of nstions, snd the present one will change that of the world. When the time comes for disbanding the soldiers of the armies and discharging the workers of the war factories and for assigning to each his task in the productive and other processes for the needs of the new peace, the trade uniona will have to have successfully completed the negotiations regarding the conditions on which work shall be resumed. Those conditions will have to be different from those of pre-war days. Neither in the democratic countries, and still less in those re-emerging from a period of fascist domination, can there be question of a return to the old unjust contract of employment or to the old social insecurity. The negotiations meat result in s step, s big step forwsrd. — Transport Workers' Journal, Englsnd. THE MARCH OF LABOR I tMOUftTSIAklSTS COMTROi OMC-HAi» Of amcskam msotiav. Rm aaiMMAi tuavtv o* soi im t im PSOSOCItON CAPACITY, »IMAMCID •V INI MSIAAt OOVflKMtNl, »OUMO THAT wi COUtS.I« 1*10.MAtft SSOOUCID 45% AéQfi/ IMAM WI pis. m torn toas» o«stets Tvetwaiua» MAN MITfSS, AM* WOtUIS AM MS PM "MIC SASIS Of IM MUMSCS OP ST SOCKS TMT NAM« . © THE TRAVELER An old man traveling a lone high way, Came at evening, cold and gray, To a chasm deep and wide, The old man crossed in the twilight, dim, The sullen stream held no fear for him, But he stopped as he resched the other side, And build s bridge to span the tide. "Old man," said s feUow trsveler nesr, "Your wasting your time with your building here, Your journey will end st the close of dsy. And you never sgsin will psss this wsy, You crossed the chssm deep snd wide. Why build this bridge st eventide?" "Good friend on tbe road I hsve come," he ssid, "There followeth sfter me todsy, A youth whose feet must psss this wsy. This stream, which has mesnt nsught to me, Might to that fsir hsir«d youth, a pitfall be— He too must cross in the twilight dim, Good friend, I am building this bridge for him." m ^ I OUT OS t) MASAlf e \ f isso-1 • - a I - - s womim woettts MarrieS Sa Oar pmU *av »er« Hmiki» S ■■— we*-«*» lmk fer at tu fM njft This « é *m% »ja mi lâKHW MMÜ* Machines Now Move Mountains f By SHERMAN J. BAIN BRIDGE in The Toiimsend National Weekly Move mountains. Fill valleys. Build broad highways. Dam the swift rivers. Give us power to multiply goods snd replenish the esrth. This is the demsnd of Americs. And becsuse there srs men of fsith—behold, the power of s bUlion invisible horses springs to do our bidding snd giant mschines sre st work—hills sre leveled snd endless ribbons of goods flow to the msrkets. Military snd political leaders cry— "DEFENSE"—*«! demand that our akiea be filled with war planes, but America needs airports from which to launch her winged argosies. Hun-dreds must be built. Modern high-ways must be constructed — mounts ins drilled — new power resources developed. Don't use men—no time for men— use power—stesm—Diesel— electricity. Engineers snswer. Giant esrth-moving machines roll majestically over the hills — pneumatic-tired machines with wheels 8H feet in diameter. Mountain-moving machines — snatching up 46 cubic yards of earth st a bite. Yesterdsy esrth wss moved by the muscles of men working with pick snd shoveL Laboriously they filled squescky little wooden wagons with S single cubic ysrd snd mules drsg-ged the load away, while bullwhips cracked st their trembling hides. There was work then—work for sll—bloody, sweety work. Work thst msde men old before their times— but there was work. Faster! cried the advsncing sge. The stesm shovel came—the drag line—the mechanical truck, the tractor bulldozers. But still it wss not fsst enough. And so men built s new mschine —tbe excavator. Forty-five-yards loads sre "boiled" into acrsper bowls in a minute. Fifteen-inch treea are felled in three to 10 minutes. This equipment is entirely operated by one man. It makes possible greater super-highways, larger dams and levies thst will hold the wildest rivers. It makes quickly available new airports and expanded irrigated fields. Without such earth-moving efficiency. many such projects would be prohibitive. Man stands upon the treshhold of a new and glorious world. He has learned unlimited production—he has learned to move mountains — "Be thou removed and be thou cast into the sea"—for he has not doubted in his heart. Now he has only to learn one more lesson — he hss only to remove one more doubt. The laws of physics, which produce through the exercise of intelligence, these job-annihilating, gloriously-efficient machines can also be applied in the realm of distribution. Only mass stupidity—refusal to accept the new—can keep us from the realization of man's most beautiful dream: PEACE ON EARTH, GOOD WILL TO MEN. Science Marches On! Let's Go Fishing Did it ever occur to you that a man's life is full of crosses and temptations? He comes into the world without his consent and goes out of it against his will, and the trip between is exceedingly rocky. The rule of contraries is one of the features of the trip. When he is little, te big girls kiss him; when he is big the little girls kiss him. If he is poor, he is a bad manager; if he is rich, he is dishonest. If he needs credit, he can't get it; if he is prosperous, everyone wants to do him a favor. If he is in politics it is for graft; if he is out of politics, he is no good to his country. If he does not give to charity, he is a stingy cuss; if he does, it is for show. If he is actively religious, he is a hypocrite; if he takes no interest in religion, he is a hardened sinner. If he gives affection, he is a soft specimen; if he cares for no one, he is cold blooded. If you save money, you're a grouch. If you spend it you're a loafer. If you get it you're a grafter; If you cannot get it you're a bum— So what the hell's the use— Let's Go Fishing! Still Managing The Unemployed Again, as in every summer since the economic collapse of 1929 made unemployment a chronic social illness, the summer layoff of WPA workers is on. The theory that dis-carded people can somehow manage to survive is one of those things that the Roosevelt administration has "tried" and found good. "We will try something and If it works we'll try it some more," Is a free quotation of the president's words to the Young Democrats in Bsltimore, Md., seversl yesrs ago. And managing the unemployed is one of the things that don't appear to need much more "trying." The cut in WPA appropriations snd the consequent lsyoff of s veritable srrny of Americans is one of the less-refined cruelties of which the workers of Americs are the victims. It constitutes a major operation upon the stomachs, the happiness snd the self-respect of people who can no lortger be profitably used by the private owners of industry. It is a logic al development of the system that produces wealth for the profit of a privileged claaa and uses workers as mere adjuncts of the privately-owned machinery of induatry. While the program of existence which has been formulated for the unneeded derelicts of capitalsm is brutal. It ia slao logical. It is exactly what the people voted for when they elected the political representatives of cspitalism to power. Socialists, of course wouldn't uee people like that. For Socialists don't look upon the workers ss something merely to be exploited or discarded st ths convenience of owners. Social- STATE OF THE NATION By Olin Miller "The new Army recruit," ssys sn old sergeant, "talks too much, listens too little, argues, and responds too slowly to orders." Naturally. The new Army recruit is a typical American—a highly individualistic person who is sure he's as good as the next fellow and maybe a little bit better. Because of this attitude, he is a bit difficult to regiment. While this characteristic is somewhat of a liability from a military standpoint, it is a guarantee against this country falling into the hrinds of a dictator, from without or from within. An eager willingness to be subservient to those in authority admittedly serves to make excellent soldiers of men. But it is on this spirit of hero-worship that dictatorships are built. And the American will never lick the boots of any would-be dictator; instead, he'll lick the stuffing out of the wearer of such boots. The Progressive. War Contradicts "Eminent Economists" For tlie years before the World War, "eminent economists" toki the world that war was becoming so expensive no nation could afford a prolonged conflict and that the nation with the bag of gold was pretty suu to win. That theory was pretty well discredited in the years following August, 1914. In fact, vanquished Germsny emerged from the holocaust in better financial condition than some of the victorious allies. It was demonstrated that a country could 'live on itself" in wartime, except for certain necei-sury supplies which could not be found within its own borders. However, it has remained for the present war to completely discredit the old theory. So far as the outaide world was concerned, Hitler was\ank-rupt when he started this conflict, and he has carried it on without any noticeable financial strain. The answer is comparatively simple. The dictator has put the entiie country on a war footing. Everyone, directly or indirectly,. "works for the government" and is paid in government "scrips," which is not unlike the "hciip" with which coal companies and other corporations at one time paid their employes in this country. The result is that so long as Germany and its vsssal nations can produ.s the materials needed to carry on the war, Hitler may depend on the printing press and the power to ration food and other necessities of life to keep the machine going. If a country can run a war indefinitely without a financial breakdown, it can take care of its unemployed without worrying about bankruptcy. In other words, tbo economic life of a nation is not dependent on bag« of gold, but on tbo ability of its people to produce tbe thiags needed te giro human beings an "abundant life."—Labor. it's a great system I DEFENSE AGAINST INFLATION ists have a plan under which industry will be the property of all the people and operated for the benefit of all the people. Socialists contend that all able adults should be given an opportunity to share in the useful work of society snd in the weslth of leisure, recrestion snd msterisl well-being thst is now possible for sll. —Reading Lsbor Advocste. A Question Answered William Shakespeare's famous question, "What'a in a name?" has been answered at last, but with no great credit, we fear, to the mentality of the modern college student. A vote on the handsomest man at Ix)ng Island university resulted in a victory for a student named Robert Taylor. At Columbia university a poll wss taken to determine the most athletic and energetic engineer on the campus. The victor: a student named Robert Taylor. Maybe it was just a coincidence, but we have a suapicion that these roses by any other name would not have smelt so sweet. .Somebody said It couldn't be done, Rut he with a chuckle replied. That "maybe it couldn't," but he would be one Who wouldn't say so till he'd tried. So he buckled right in with the trace of a grin On hia face. If he worried he hid it He started to sing aa he tackled the thing That couldn't be done, and he did it. —Edgar A. Guest "Organized, sttractive Industry ia ♦he magic which is to transform the hovels of penury and pestilence into the abodes of health, intelligence and comfort." 0 lot Industry (with a capital I) has done in a century! * FOR EXAMPLE Large outdoors signs on roads leading into Jersey City declare: "Everything for Industry." Jersey City, known for its slums, ist sweatshops, its lack of civil liberties, its dishonest elections and one of the highest tax rates in the country! e PARTLY IN FUN LITTLE LUTHER Mr. Dilworth's face was livid with rage. "It's betrayal," he shouted at Luther, who stood waiting for his father to compose himself. "It was treason, a sellout of the best interests of the American people," Mr. Dilworth exploded anew. "Yes, father," Luther said patiently. "Look at this," Mr. Dilworth continued waving his psper in the sir. "A union shop, checkoff union lsbel, highest wage In tne industry ... No good can come of it It's bolshevism, I teU you!" "Yes, father," Luther said sooth-tingly. "'And to think of it, I once held this man in the highest esteem," Mr. Dilworth fairly sputered. "The disgrace of it This man who devoted his life to the welfare and happiness of his employes and the public. Think of the cruel blow this will be to the faith of the best people everywhere." Mr. Dilworth continued sorrowfully, his rage beginning to subsidue. "It will shatter the morale of our best corporate executives." "Yes, father." Luther attempted to say consolingly. "Union shop, checkoff, union label, highest wage in the industry . . Mr. Dilworth continued, almost to his self. "Poor Henry Ford!" "Yea. father," Luther repeated, trying hard to conceal a broad grin," "Hell sure has frozen over." o PURGE NEEDED The personnel of our defense agencies "looks more like Thurman Arnold's anti-trust docket than a list of persons employed to safeguard the public interest and welfare," Rep. Robert R. Jones (R., O.) declared recently in introducing a bill to prohibit employment by the government of anyone previously connected with a company found guilty of or pleading no defense to violating anti-truat laws. It can safely be predicted that the only purge will be of this bill and any others like it that may be lying around. FAMOUS FABLES (Compiled by E. E. Edgar.) James Withcomb Riley once attended a party at which were present a number of would-be literary people. One budding author, a young women whose success had been considerably less than sensational, was bemoaning the poor prices paid in the literary field. "Of course. Mr. Riley," she ssid somewhat enviously, "you have no reason to complain. You must be a very rich man. I understand you get 91 a word." "Ye-e-e-es, madam," drawled the poet. "I do. But sometimes I sit all day and can't think of a single word." Every man, however obscure, however far removed from the general recognition, is one of a group of men impressible for good, and impressible for evil, and it ia In the nature of things that he can not really improve himself without In some degree improving other men.— Charles Dickens. Ideas srs liks besrda; man do not hsve them until they grow ap.—Voltaire. By LLOYD M. COSGRAVE (Workers Education Bureau of America) If America had the choice between severe airplane attacks and severe inflation, it would be better to choose the former. They would, it is true, be more spectacular and would provide more sensational material at which to point a camera. The damage they did would be confined, however, to a small portion of a few cities. The damage done by inflation would reach to every part of every city, every town, every village, and every countryside in America. Its destruction would be far greater in human possessions, human welfare, human life, and human institutions. While we are preparing to defend ourselves against desperate despotisms, there is also need that we prepare to defend ourselves against that deadly economic fever called "inflation." What is inflation? It is the rotting of the dollar. The dollar, when it ir healthy, has a purchasing power which varies only slightly from day to day, month to month, and year to year. Sometimes the variation is in one direction, sometimes it is in the other, but it is never great. There may be, indeed, a rapid shift in purchasing power with regard to a particular commodity: eggs, for instance, may be very dear one spring and very sheap the next, and they are nearly always more expensive in the fall than in the spring. Such changes are due to the supply of eggs, however, and indicate no change in the soundness of the dollar. They are likely to be offset by opposite changes in the price of other commodities: potatoes, for instance, tend to offset the price of eggs, for potatoes are usually cheaper in the fall than in the spring. Furthermore, the price of the vast majority of commodities remains nearly or quite the same throughout the year. The net result is that the purchasing power of the healthy dollar, while it is always on the move, moves in what may be described as a series of "ripples" — very slight, changes that are now up, now down. These "ripples" in the purchasing power of the dollar are constantly being measured by statisticians in Washington and elsewhere but they are of slight concern to the average householder. "As sound as a dollar" is a common expression for good health and well it may be—so long as inflation can be avoided. The difference between the purchasing power of a healthy dollar and that of an inflated one may be likened to the difference between the movement of a host that is floating on a placid stream and its movement should it be cought in the rapids of Niagara. Should the disease called "inflation" attack the dollar, its purchasing power would not "ripple"; it would melt away faster and faster until in a few months the dollar would have virtually no purchasing power at all. Inflation is a very old economic disease and it has shown its death's head from time to time since the history of money began. The most recent example of violent inflation wa* in Germany in 1922. In normal times the German mark would buy several loaves of bread; during the period of inflation, the price of bread jumped to one mark, to ten marks, to a hun dred marks, to 100,000 marks, to 10, 000,000 marks, to 1,000,000,000 marks! Other prices followed suit some more rapidly than that of bread some less rapidly, but all at an er ratic breath-taking pace. Wages in creased enormously, but a workman might be getting 1,000.000,000 marks per day—snd fscing stsrvstion. Life insursnce policies thst hsd been pain fully kept up for yesrs were utterly worthless st msturity since the amount they called for—say, 1,000 marks—would purchase nothing. 8sv ings hank accounts thst represented the sccumulation of s lifetime were not worth drswing from the bank, for they would not purchase s lesd pencil. Most horrible of sll wss the confusion: trsde unions found, for instance, that no wage agreements could be srrived at sines the rsts, no matter how high, was likely to become all but worthless while the agreement was being drawn up. Among the few to profit, even slightly, from the terrible spasm were those who sent bundles of German paper currency to the United States and other countries, there to be peddled on the street to the curious. We must not say: "It can't happen here." It has happened here. When a thing is worthless, we still say: "It is not worth a Continental." That saying stems from the dark period of inflation that followed the Revolutionary War, when the paper money isued by the Continental Congress got out of hand. Circumstances now existing make ruinous inflation in America a dire possibility and a thing to be guarded against with the utmost care. This is because two enormous waves of purchasing power are in danger of colliding. If they do, they will set up a spiral of inflation" much as two strong winds, when they collide, set up an atmospheric spiral which we call a "cyclone." One wave of purchasing power is that of the federal government, now engaged in making unprecedented purchases of war munitions in order to stem the tide of despotism which threatens to engulf the earth. The other wave of purchasing power is that of individuals in America, now approaching that of pre-depression days. One or the other of these waves must have the "right of way" if inflation is to be avoided The government's defense activities must go through, so individual consumption must be reduced in order to give it room. This does not mean that Americans are faced by starvation, as a very large proportion of the world's population is faced. It does mean that except in the case of the very poorest of us, we must be prepared, to an increasing extent as time goes on, to use less. Among the wsys this can and should be brought about especially by purchase of federal defense bonds and stamps with money that normally we would spend for luxuries and comforts. RED CAPS HEARING SET FOR NEW YORK AUGUST 4 A hearing on wages and hours for red caps will be held in New York City beginning August 4, General Philip B. Fleming, Administrator of the Wage and Hour Division, U. S Department of Labor announced today. Thomas Holland, Director of the Research and Statistics Branch of the Division will preside. The hearing will be held st 10:00 A. M. in the Chambers of the Citv Council, City Hall. It will cover employment of red caps in sll of the railroad terminals in New York City, Boston, Detroit (excepting the Per« Marquette Station), Cleveland, Buffalo, Toledo, Rochester. Albany, Uti-ca, Syracuse, Philadelphia and* Baltimore. The New York hearing is the third of a series. Hearings have been held in Chicago and St. Louis. Dates for hearings in Dallas, Texas, snd Washington, D. C. will be announced later. Still More SNPJ Lodges Cooperating on Novak's Dictionary In the last few weeks I hsve re -eived contributions and psid orderi o aid the publication of Novak's Dictionary additionally from the following SNPJ lodges: Nos. 3». 47«. 50. St, 137 (six copies), snd «77. I take the opportunity to express mv appreciation and thanks to thes* lodges for their understanding and helpfulness, hoping that all other will follow suit and help us attain our goal in the shortest possible time. Mr.. Aene. 260« N. Clark Street, Chicago, III. As He Is A friend ia a person who dislikes the same people you do.