Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda ! List slovenskih delavcev v cAmeriki. STEV. 121. Entered as Secomd-Class matter, Septembeb 21, 1903; at the Post Office at New Yore, N. Y., under the Act of Congress of March S, 1879. NEW YORK, V PONEDI^JEK, 23. MAJA 1904. LETNIK XL Teslov stolp. NAJVEČJE ČUDO MODERNE TEHNIKE DVAJSETEGA STOLETJA. 185 čevljev visok stolp za brezžični brzojav v Wardencliffe, N. Y. BREZŽIČNE ELEKTRIČNE URE. V bližini Wardencliffe na Long 1*1-andu, X. Y., stoji velikanski jekleni stol]i, zgrajen v obliki navadne vžitne gobe. Stolp je zgradil izumitelj in naš jugoslavjanski rojak, Srh, Nikola Tesla. V tem stol]m namerava Nikola Tesla eksperimentirati in brezžični brzojav o-slušal. V to svrho morajo imeti ljudje, kateri hočejo medsebojno električnim potom občevati, male inštrumente v obliki žepnih ur, kteri bodo javljali najvažnejše dogodke po načinu telefona. Xa ta način bode vsakdo ob vsakem času izvedel, kako stoje delnice itd. Toda Tesla nas namerava še z drugimi iznajdbami iznenaditi. Električno moč. ktero dajejo vodopadi Niagara, prenesli bodo na njearov stolp v Ward end i (To, od kjer bode Tesla preskrboval vse mesto New York z električno razsvetl javo. Poleg tega bode pa ostalo še vedno toliko elektrike, da bodo 7. pomočjo Teslinovega stol pa vozili vsi vlaki nadnlične, poulične in podulične železnice, kakor tudi vsi prevozni parniki v našej Inki. Ele-kt.rieiteia bode tudi preskrbovala naše hiše 7, svetlobo in toploto. Sedaj bodo še na druzih prostorih zgradili take stolpe, kteri delujejo v okrožju radija po 30 milj. Ameriška celina bode kmalu polna tacih stolpov, kteri bodo po 00 milj jeden od druzega oddaljeni. Povodnji na zapadu. OKOLICA CHEYENNE, WYOMING GPUSTOŠENA — VEČ OSOB UTONILO. Razdejani-aelezniški tiro vi in mostovi. Prtoivalci pripravljeni na beg. TUDI V COLORADU IMA JO POVODEN J. Cheyenne, Wyo., 22. maja. Vsled trajnega deževja, nastala je tukaj in v okolici velika povodenj. Crow River je izstopila iz svoje struge in preplavila nižje dele mesta, kakor tudi trgovski del. Glavni tir Union Pacific in Colorado & Southern železnic je več milj daleč razdejan. V okolici je napravila povodenj še večjo škodo. Iz še nepopolnih brzojavov je razvidno, da je najmanj šest osob utonilo, do-čim se še mnogo ljudi pogreša. Sled-nje je dohitela najbrže ista osoda. Pri Bufordu, 2G milj daleč od tukaj je voda na raznih krajih razdejala železniške 1 irove. Voda je odnesla železniška mostova. Po nekterih krajih je voda po 20 čevljev globoka. Ako se poruši železniški nasip, za kterim je tukajšnje mesto, potem je mesto zgubljeno. Prebivalci so pripravljeni na beg. Promet je popolnoma ustavljen. Denver, Colo., 22. maja. Naselbine Livermore, Belleview, L-i Porte, Wil-lington in Fort Collins, so pod vodo. Reka Cacho la Poudre, ob kterej je dalj časa deževalo, je preplavla vso okolico. Blizu Fort Collinsa je voda odplavila sedem mostov. Cromwelltvo poročilo. ZASTOPNIK PANAMSKE DRU -ŽBE WILLIAM. CROMWELL V BELEJ HIŠI. Poroča predsedniku o srečnem zaključku panamskih prekopovih poslov. AMERIŠKA VALUTA NA I S T M U. Washington, 21. maja. Zastopnik bivše francoske panamske družbe, W. N. Cromwell, dospel je zajedno z odvetnikoma Rtissel in Dav iz Pariza v Washington in je včeraj obiskal predsednika. Ovdetnik Cromwell, kteri je 7 let neprestano deloval za prodajo preko-povega premoženja Zjedinqenim državam, je naravno dobre volje, ker je končno srečno prišel do cilja in pri tem zaslužil tudi par milijončkov dolarjev. On izjavlja, da mu je bilo tekom zadnjih sedmih let čestokrat težko krog srca. kajti večkrat je bilo že skoraj zagotovljeno, da se gradi prekop preko Nicarague. Cromwell je naznanil predsedniku, da pridejo v kratkem zastopniki republike Paname v Washington, da izpo-slujejo vse potrebno glede izplačila $9,000 000, ktero svoto ima Panama še za dobiti od Zjed. držav. Prvi milijon je naša vlada že izplačala pred par tedni, toda Panama bi rada sedaj dobila še ostalo svoto, kajti na Istmu pomanjkuje denarja. Komisija, ktera pride prihodnji teden semkaj, bode tudi opravičena, posvetovati se z taj-nikomnikom državnega zaklada, glede ureditve bodočih finančnih razmer na Istmn. Že sedaj zamoremo trditi, da bodo uvedli ameriško valuto, ne le sama na prekopovem ozemlju, temveč tudi v republiki Panami. Ker bode sedaj v Panamo prihajalo vedno več ameriškega denarja, bi bile finančne razmere zelo zamotane, ako bi v republiki Panami imeli srebrno valuto. Prvotno so nameravali v Panami vlivati svoj denar, kteri hi bil iste vrednosti, kakor naš, toda to je sedaj zelo dvomljivo. Washington, 21. maja. Oddelek državnega zaklada izdal je denarno nakaznico naslovljeno banenei tvrdki T. P. Morgan & Co., glasečo se na $9,-(100,000, ktero svoto dobi republika Panama za odstop prekoj>ovega ozemlja Zjedinjenim državam. Kabinetna seja. Washington, 21. maja. Pri danaŠ-njej kabinetnej seji poročal je tajnik vojne mornarice Moodv, o svojem inšpekcijskem potovanju v Zap. Indijo. Po seji so se še dolgo posvetovali Roosevelt in tajnika Cortelyou ter Payne o političnem položaju. Nesreča na morju. North Sidney, C. B., 21. maja. Semkaj se poroča, da se je angležki par-nik "Turret Bay", kteri je bil na potu iz Londona v Montreal, pri St. Paul 's Islandu potopil. Štirinajst mornarjev je utonilo. Nesreča se je pripetila blizu jugozapadnega svetilnika v gostej megli. Na vešalih. Manila, 21. maja. V Pasiku so včeraj obesili bivšega filipinskega generala Faustno Guillermo, kteri je bil v smrt obsojen radi ropa in umora. Pred svojo smrtjo je izjavil, da ga do zločinov niso dovedli politični nazori, temveč edinole dobičkoželjnost. Nezgoda na železnici. Salida, Colo., 22. maja. Med tukajšnjim mestom in Almoso, na Rio Grande železnici, skočil je osobni vlak raz tir. Jedna Osoba je bila usmrtena 41 je ranjenih, od kterib je tudi jeden umrl. Nezgoda se je pripetila pri Cumbers Hill. Promet je bil par ur oviran. NA IZTOKU. Japonci zgubili se jedno vojno ladijo; 25 mornarjev usmrtenih. NA POLOTOKU LIAO-TUNGU SO IZGUBILI JAPONCI 1100 IN RUSI 116 MOŽ. JAPONCI SE NE UPAJO DALJE OD FENG-. WANG CHENGA. - $50,000,000 POSOJILA. ADMIRAL SKRIDLOV DOSPEL V VLADIVOSTOK.— VMESTUJEVSEMIRNO. Tokio, 23. maja. Med tem. ko je minoli petek japonsko brodovje re-kognosciralo krog Port Arthurs, zadela je ruska granata japonsko tor-pedolovko "Akazushi". Petindvajset mornarjev je bilo usmrtenih. Ladija ni več za rabo. Petrograd, 23. maja. General Ku-ro^-atkin brzojavlja: "Naše patrulje in kozaški oddelki so preiskali gorovje Finchou, 75 milj severoiztočno od Feng-Wang-Chenga. "Japonska gibanja niso natančno znana, kajti oni pošiljajo svoje prednje straže na vse strani. Japonske konjiče ni nikjer videti. "Meni se poroča, da je prva japonska vojska sledeče koncentrirana: 2 diviziji v Feng-Wang Chengu in bliž-njej okolici in 1 divizija v Habalinu, med Sujenom, ktero mesto bodo utrdili." [ Petrograd, 21. maja. Tukajšnji mornarični častniki zatrjujejo, da se je vsled japonskih izgub pred Port Arthurom položaj jednim mahom tako spremenil, da se ne bode nihče čudil, ako bode pričel kontreadmiral Vicojev z portarthurškiin brodovjem krožiti po tamošnjem morju, kakor je to počenjal pokojni podadmiral Maka rov, ndon, 21. maja. Ameriško bro-dospelo je na višino Cauarskih otokov in bode nemudoma odpljulo v marokansko vodovje. Tanger, Maroko, 21. maja. Vodja roparjev, Ras Ulah, kteri je od vedel Perdiearisa in Varleya, poslal je semkaj svoje ljudi, da donesejo potrebno odejo in obleko za jetnike. Mohamed el Arbi et Torres, namestnik sultana v Tangeru, je pričel obravnavati z Ras Ulahom. j dovje t-,,. Obletnica cubanske neodvisnosti. - Havana, Cuba, 21. maja. Včeraj je minolo dve leti, da je postala Cuba samostojna in neodvisna republika. Slavnostni dan so pozdravili na tukajšnjih trdnjavah z streljanjem iz topov. Med tem, ko je tri dni neprestano deževalo, nastalo je sedaj zopet lepo \Tcme. Vsa dela počivajo, cubanske, kakor tudi španske hiše so okrašene s zastavami. Točno opoludne je predsednik Estrada Palma sprejel inozemske diplomate in kasneje domače višje uradnike. Pred palačo se je vršila vojaška parada. Kulturna ka iz Delaware. Willmingt - Del., 22. maja. Prebivalci našega mesta imeli so včeraj priliko občudovati uradno pretepanje deset ih zločincev-iz New Castle coun-tyja. Uradni čin je izvršil nadzornik Meserve iz prisilne delavnice in sicer pred tisoči gledalcev, med kterimi je bilo tudi mnogo ženske. Izmed obsojencev je bilo 9 zamorcev. Tat Henry Irons, kteri je vkra-del nekemu spečemu otroku zlat križec iz vratu, dobil je 30 udarcev. Po-preje je bil jedno uro privezan k sramotilnem drogu. Vrhu tega je dobil še l>et let zapora za nameček. Zamorec Sam Fisher, kteri je nekej ženski vkradel $1, dobil je 40 udarcev in 2 leti ječe. Dva zamorca sta bila tepe-na, ker sta kradla kokoši in zopet dva druga sta kradla premog. "SLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher. FRANK SAKSE^, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto ....... 4.50 " " " pol leta.......2.50 " " " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve _številki._ "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «OLA8 NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov Srosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-če naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Talefont 3793 Cortland. POLITIKA IN TEGOVINA V VZ-_ TOČNI AZIJI. Svetovia razstava. Dne 15. t. m. morala bi dobiti naša vlada od vodstva st.-louiške svetovne razstave prvi polumesečni obrok v znesku pol milijona dolarjev na račun vodstvu posojene svote 4 milijone 600 tisoč dolarjev. Toda niti jeden missourski časopis ne omenja, da je razstavno vodstvo že pričelo z izplačevanjem svojepa dolga. Iz tega toraj lahko domnevamo, da naša vlada še ni dobila svojega pol milijona dolarjev. Naravno, dolg je povsem nov in morda je razstavno vodstvo zvesto prineipu, da morajo novi dolgovi osta-reti in da starih sploh poravnati ni treba. Zajedno se nam pa tudi vsiljuje mnenje, da razstavno vodstvo imenovanega pol milijona ne plača — ker ne more. Ako sodimo po dosedanjem obisku svetovne razstave, r.e more naša vlada mnogo upati, da bi zopet dobila nazaj posojene milijone ob določenem času. Število obiskovalcev v prvih dveh razstavnih tednih je izdatno manje, nego je bilo ono v prvih 14 dnevih chieaške svetovne razstave. Ker pa postane v St. Louisu kmalu neznosno vroče in ker vlada vročina do srede septembra, tudi ne smemo misliti, da se bode do takrat število obiskovalcev izdatno pomnožilo. Ker so pa cisti dohodki chicaške svetovne razstave znašali tekom prvih treh mesecev približnih $2,400,000, kako bode potem sedanjej svetovnej razstavi mogoče tekom štirih mesecev — do 1. septembra — dobiti 4 milijone čistega dobička, da tako plača svoto, ktero je dolžna washingtonskej vladi? Po določbah dotičnega zakona ima finančni tajnik pravico prevzeti upravo svetovne razstave, ako razstavno vodstvo ne izpolni svojih obveznosti. Z drugimi besedami: razstava pride v konkurz. Radi tega smo zaista radovedni, kako bode razstavno vodstvo, ktero je na tako spretni način dobilo denar od vlade, svoj dolg poplačalo in se tako odtegnilo kontroli zvezinega šerifa. Mogoče se finančni tajnik ne bode poslužil svojega prava glede posredovanja v razstavnem gospodarstvu, dokler ne postanejo prihodki razstave večji, kar se zamore zgoditi še le v septembru. Svoto, ktero ima naša vlada dobiti od razstave, bode podjetje že neslo, toda misel, da bodo delničarji dobili kedaj dividende, je prava — nesmisel. Nikakor ne smemo pozabiti, da svetovno razstavo obiskujejo po ogromnej večini prebivalci tega ali onega razstavnega mesta. In St. Louis nima danes niti polovico toliko prebivalcev, kakor jih je imelo mesto Chicago v 1. 1893- V naravi človeka je, da je sebičen. Na tem naravinem zakonu temelji eksistencija in vsako prizadevanje človeka pojedinca: da napreduje so-cijalno in ekonomno. Za trgovca in za trgovino predstavlja ta naravni zakon alfa in omega napredka in pro-cvita. Pa, kakor je vse trgovinsko delo pojedinca človeka osnovano na golem egoizmu, tako je tudi politika narodov, držav in njihovih vlad osnovana na najmočnejem in najsebične-jem trgovskem egoizmu. Ako ne bi bilo trgovskega egoizma v narodih in državah, jx>tem ne bi bilo tudi nikdar vojen na svetu. Zato pa, dokler ne bodo bodoči veki v člo-večanstvu s pravo in iskreno duševno prosveto in poštenim čutstvovanjem srca vpljivati na pravičnost človeškega uma, in, dokler se narodi na svetu ne spopolne in izjednačijo v svojih so-cijalno-političnih in narodnogospodarskih vzajemnih potrebah na zdravi podlagi pravičnosti in popuščanja, vse dotlej bode človeški egoizem pravim izrazom večje ali manje surovosti Ijudij in vzrukom svetovnim vojnam. V iztočni Aziji, kjer se danes bije veličanstvena in krvava rusko-japon-ska vojska, vidimo in opažamo one efekte trgovskih in politično- hegemo-nienih nasprotij, ki so v Rusih in v Japoncih porodila eksplozijo egoirma za trgovsko in pomorsko nadvladje v iztočni Aziji. Rusko-japonska vojna tvori v resnici sliko narodno-gospo-darskih interesov, za ktere se bore odločno in dosledno močjo toliko Rusi kolikor Japonci. A četudi moremo že danes zatrditi z matematično sigurnostjo, da v tej trgovsko-gospodai-ski borbi mors Japan podječi^ močneji in večji Rusiji, ne smemo vendar pozabiti, da ima v iztočni Aziji z narodno-trgovskega stališča velike svoje inte rese še dve drugi veliki državi. A to sti: severo-ameriške Zjedinjene države in Anglija. Ti dve državi se mo-reti smatrati v iztočni Aziji ne samo trgovinskima in pomorskima konkn-rentima Rusije, ampak tudi istega malega Japana, za kterega danes oni baje simpatizirati in animirati na skrivnem Japonsko s svojimi nasveti na čim močnejši odpor. Seveda, rla so Zjedinjene države mnogo bližje iztočni Aziji, negc-li Ve lika Britanija. Nu, ta poslednja — in čeprav je anglo-saksonske rase in po krvi sorodna severnim Američanom, — vendar ja vedno z najbolj rafinira-no taktiko gledala in si prizadevala, da svoje rr jake, severne Amerikance prekosi in nadmodri v pomorsko-tr-govski politiki v iztočni Aziji. Severo-ameriške Zjedinjene države so imele že od davno v svojem programu, da svoj trgovinski vpljiv preneso se seve-ro-ameriškega kontinenta na iztočno-azijski ko.itinent. A da dosežejo to, litično gospodarska prizadevanja in namere Anglije in severno-ameriškib držav v iztočni Aziji. Kajti Japan je, proučivši zgodovinski razvitek naj-Vfc^ ih |Munorskih držav na svetu, in-tuiral jako primerno, da se kaka inzu- Čudna oporoka. V Parizu je" umrla neka Rusinja, o kteri se ni dalo ničesar natančnega izvedeti. Kakor njeno življenje, tako je tudi njena oporoka zavita v zagonetnost. Svoje premoženje 200.000 frankov je zapustila tistemu, ki bode preživel v zidani celici na njenem grobu celo leto. Celo leto pa ne sme z nikomur občevati kakor z osebo, ki ji bode nosila dvakrat na dan hrano na pokopališče. Iz celice sploh ne sme iti, niti luči prižgati. Le jeden kandidat se je oglasil za dedšči-no. Prva dva meseca je bilo dobro, v prihodnjih štirih mesecih pa je začela nanj učinkovati samota tako, da je videl neprestano prikazni v zraku in okolu sebe v celici. Končno ga je morala policija s silo odvesti iz celice, ker je zblaznel. Od tedaj se noče nihče več oglasiti za dedščino. Pogumni kandidati zvedo vse podrobnosti pri "Deutsche Correspondenc'\ Pariz 8 Bue de Trevise, kteri list je prinesel to vest. Nova parobrodna družba Austro-Americana. Nova parobrodna družba avstrij-sko-amerikanska (bratje Kosulič) se larna država more preobraziti v ve- je ustanovila in osobni pamiki bodo hko pohtično-trgovinsko kont mental-1 vozili iz Trsta in Reke v New York. no državo, ako hodi v svojih prizade-! Cena je zelo nizka in sicer v Trst vanjih *po isti organizatorni poti, po — kteri je šla v svojem veličanstvenem razvijanju maritimna Velika Britanija. Na tej so našli Japonci svoj vzor. ^ Trsta vNew York pa celo pa so v spopolnjevanju svoje merkan-tilne in vojne mornarice postali vztoT čno-azijski Angleži v Mirnem oceanu. A misleči na današnje veličje in na- m na R e k o iz New Yorka $30. iz Trsta v New York pa Iz Trsta v Ljubljano velja vožnja '$1.15, v Zagreb $2, v Karlove« $1.60, rodno bogastvo današnje Velike Bri-' Maribor v Beljak $2,30. tanije, počeli so Japonci slediti vzroke in nagon egoizma, s kterim faktorjem more tudi najmanji narod s kon-sekventno žilavostjo in logično neutrudnim delom postati velikim narodom. Trgovinski egoizem je vzbudil Japonce na vojno z Rusijo. S tem trgovinskim egoizmom namerjajo Japonci v iztočnej Aziji organizirati politično koncentracijo vseh mongolskih ras v Koreji, Mandžuriji, Kitaju in Tibetu, in s posebno vojniško organizacijo izvesti v svojo trgovinsko in politično-hegemonsko korist proces velikega vz-toenega-azijskega mongolskega cesarstva, kteremu bi stali na čelu, fakti-čno in moralno, vojniški in trgovinski imperialistični Japonci ali Niponci. Nu, svetovna osoda zapiše vsem prizadevanjem trdovratnih Japoncev drugo bodočnost, nego si jo oni domišljajo. Vsi napori severo-amerikan-skili Zjedinjenih držav in Velike Britanije, vzeti skupno z današnjo rusko-japonsko vojno, ne bodo mogli spremeniti onega velikega zgodovnskega procesa, ki zaprične, da se z elementarno brzino razvije po dovršeni ru-sko-japonski vojni. Rusija, zmagovalka bode vedela izvesti po bliskovo vse posledice svoje zmage ne samo proti Japanu, ampak tudi protf svojima tekmovalcema v svetovni trgovini: Angliji in severo-ameriškim Zje-dinjenim državam. F. K. Evropejske in droge vesti. Poznanje, nem. Poljska, 23. maja. Pri tukajšnjem sodišču vršila se bode še jedna pravda v zvezi s znano afero grofice Isabele Kvilecke. Soproga železniškega Čuvaja Mayerja zahteva namreč, da se jej izroči njeneoa otroka, o kterem pa trdi Xvilecka, da je njen. Vsa afera pride toraj še enkrat pred sodišče. Carigrad, 23. maja. Tukaj se zatrjuje, da nameravajo turške oblasti razdejati vse armenske vasi v sasun-skem okraju, Onadoli, da tnko prepre-,čijo koncentracijo vstašev v gorovju Parniki so novi z imeni: "Frieda", "Gerty", "Giulia". Prvi parnik odpljuje iz New Yorka v Trst dne 14. junija t. 1. Zastopnik te družbe je: Fr. Sakser 109 Greenwich St., New York in 1778 St. Clair St., Cleveland O. Ekspresni parnik "francoske družbe'' LA SAVOIE odpljuje dne maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Lepi poštni parnik i£Red Star" firte FINNLAND odpljuje dne 28. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Antwerpen. in da se Armenci v svriio boljše kon-trebale so v Mirnem oceanu neko cvr-'trole nastanijo na ravninah. sto sredisce, iz kterega bi mogle svoje politično-trgovinske namere presajati Paris, 23. maja. Francoska vlada je na iztočno-azijski kontinent. Pa, ker /^pozvala svojega poslanika pri va-Angleži imajo v mirnem oceanu svojo, tikanu, Nisarda, kteri pride že danes Avstralijo, a na obalih Kitaja in In-, iz Rima v Paris. Danes se bode po-dije svoja trgovska oporišča in štaeije 'svetoval z ministrom inostranili del in za oglje, bilo je vsled tega America- poročal podrobnosti o prepiru med va-nom potreba, da tudi oni pridejo do ] tikanom in Francijo. Jutri se vrši svojega cila slično Angležem. Severo- ministerska seja, da se dožene o dalj-Amerikanci so zaželeli, da bi dobili.neJ politiki proti Vatikanu. Papežev Filipine. A da dosežejo to, zapleli so nuncij, Msgr. LorenzePi pa ostane še se v vojno s Španci na Kubi, ker pa-;v Pa"zu. ralelno z osvojenjem Kube so morale Rim, 23. maja. Razburjenost radi pasti tudi Filipine v Mirnem oceanu. ' prepira med Vatikanom in Francijo, Tako je tudi biio. To je zgodovina, se še ni polegla. V vatikanu upajo, da In za tem je severo-ameriška akcija se bode francoski poslanik kmalu po-počela raztezati se po sredstvih širje- vrnil, kajti njegova obitelj je ostala v nja trgovine preko Japana v Korejo, Rimu. Mandžurijo in Kitaj. Zna se, da sol .Kronstad, Rusija. 23. maja. Nova Severo-amerikanci hoteli izigrati an- vojna ]adiia <.'0rel», ktero so dovedli gleŽka poslanika v Tokiju in Pekingu,' semkaj, da je oborože, se je v noči 20 pa so zato gledali, da tu sklenejo z t. m. potopila. Toda naslednji dan so Japonsko trgovinsko-vojniški dogo- j0 zopet a^m in dognali, da ni po- Ekspresni parnik "francosks druibe'' LA T0URAINE odpljuje dne 2. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Vožnj« listke za te parnike prodaja F r. S a k s e r, 109 Greenwich S t». N e w Y o r k. Za ekspresne parnike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Na znanite narr: odhod cotom brzojava ali pa nad pokličite t*, telefonu." 3795 Certlandt. ako ste na kaki postaji v >w Yorku. Dobro ti to zapomnite NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. NAPA VALLEY VINO. Dobro črno vino od 45c dalje; dobro belo vino od 50e naprej. — Kdor naroči kot. 50 galon, mora priložiti $2.00 za posodo. Prevoznino plača naročnik Naročilom je pridejati denar oziroma Money Order. S spoštovanjem M. ROGINA, P. O. Bo* 64. Crockett. 0*1 Kranjsko slovenstvo katoIUMco pip društvo svete Barbare v Forest City, Penna. Infcorporirano dn<5 31. januarja 1902 t Pennsylvania ODBORNIKI: PretT?edmk: Josip Zal ar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Mumč, P. O. Bor 537, Forest City, Pa* GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucutelj star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton O ye t?, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, r. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa Dopisi naj ss pošiljajo I. tajniku: ftMWt City, Pa. John Telban, P. O. Box 60$ Društveno glasilo je "Glas Naroda*. PRISTOPILI. Anton Jerain star 25 let, Fran K postaji št. 3 v Moon Run, Pa., Arliar 25. K postaji št. 5 v Denningu, Ark., Gregor Salomon 43 1. K postaji št. 6 v Clevelandu, Ohio, Ivan Udovič 25 1., Fran Oblak 25 let. K postaji št. 9 v Weir City, Kansas, Jakob Pintar 29 let, Josip Lebar 31 let, Gašper Šalk 34 let, Ivan Šeme 21 let. K postaji št. 10 v Coketonu, Ya., Ivan Sedaj 33 let, Josip Žele 32 let. ' K postaji št. 14 v Bloetonu, Ala., Josip Kašaj 37 let. K postaji Št. 16 v Willocku, Pa., Ivan Češnovar 18 let, Fran As-mali 27 let, Fran Potočnik 40 let. K postaji št. 17 v Brouglitonu, Pa., Matevž Fajdiga 20 let. K postaji št. 18 v Flenungu, Kansas, Ivan Sterle 33 let, Anton Rezun 24 let, Aleš Cukljati 26 let, Fran Cirar 41 let, Josip Gošte 36 1. K postaji št. 20 v Claridge, Pa., Mihael Pušnik 27 let. Vsprejeti dne 1. maja 1904. Ivan T e 1 b a n, I. tajnik. Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi tor post reži svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri Martin Geršiču, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo, Telefon: 435 Union. t^1 Govori se v vseli slovanskih jezikih, ^il Priporoča se roju.tom m drutrim bratom Slovanom Martin (jeršič. lastnik. vor na škodo angležke trgovinske politike v Aziji. Nu, Angleži so bili vešči, pa so, odkrivši amerikanske namere, vrgli iz sedla ameriški vpljiv v Tokiu, sklenili oni sami z Japonsko oni sedanji japonsko-angležki dogovor, ki nam je poznan vsem. Ruska vlada je znala za ta trgovinski dvoboj Anglije z severno-amer. Zjedinjenimi drŽavami. Zato je ona po poznanih protievropejskih nemirih v Kitaju, zasedši Man^urijo, vstavila oni vojniški in trgovinski klin v Port Arthuru, ki je imel odbiti ne samo angležko-amerikanska politiono-trgo vinska požel jen ja, ampak tudi utesniti japonske vojne namere in držati na uzdi kitajske nemirne pohot-nosti. Nu, ob vsej posebni diplomati-Čni spretnosti ruskih državnikov, ni se bilo posrečilo istim, da bi s hitrejo vojniško organizacijo v Mandžuriji preprečili prezgodnji nastop današnje rusko-japonske vojne, ki v resnici ni nič druzega, nego prava trgovinska vojna, v prenešenem smislu med Rusijo, Anglijo in severo - ameriškimi Zjedinjenimi državami za trgovsko premoč v iztočni Aziji. Ako je Japan danes v vojni z Rusijo radi Mandžurije in Koreje, je prišlo do tega zbog dveh uzrokov. Japan je z današnjo vojno hotel preprečiti ne samo Rusiji njen vedno rastoči trgovinski vpljiv v iztočni Aziji, ampak je istodobno v svoji fantastični samozavesti in imaginarni preponde-raciji svoje narodne in vojniške veljavnosti, hotel prekrižati tudi vsapo- škodovana in da so bili ventili odprti. Petrograd, 23. maja. Car in veliki knez Mihajl sta se vrnila v Petrograd, Popis moža. Tukaj je Jožekov popis moža: Možje so ljudje, ktere žene vzamejo. Oni pijejo, kadijo, kolnejo, in imajo prav veliko žepov, pa ne gredo v cerkev. Znabiti bi šli, ako bi imeli ženske klobuke. Včasih so močnejši in bolj divji kakor žene. Oba, mož in žena prideta od opice. Še bolj pa žena. OKLIC. Anton in Josip Lampič posestnika v Škofeljci na Kranjskem, prosita rojake, ako kaj vedo kje biva njun brat Jakob Lampič, poslednjič je delal v Chicagi, 111., in nekje v Montani. Brata plačata $4, ako jima kdo naznani pravi naslov, ali pa ga pošlje ',Glas Narodu". (14-5 4-6 lt) NAZNANILO. Podpisani naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem odprl svoj novi, lepo urejeni SALOON imenom "GERMAN HALL", 50 korakov na levo od postaje T Eaton, New Mexico. Točim vedno sveže pivo in na:*bolje californijsko vino ter whiskey. Za obilen obisk se priporoča MARTIN BUKOVC. Raton New Mexico. (3xt 8-3—8-0) Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu ii najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter iz finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pij« redno. Pošilja se v zabojih po jeden tueal (12 steklenic) na vse kraje zapadnib držav Sev. Amerike. V obilna naročila se priporoSa JOSIP RUSS, 432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col. PRAVA SREČA JE ZA NAS NAROD, I II« r J ko najde tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, človeka, katere- (n kratkem času ptipol- ___ noma ozdravlien od svoie bolezni. 01 -|J mu z mirno vestjo zaupa, znajoč, da če bit v bi noma ozdravljen od svoje bolezni. (3 r Vse liovine ga jed 11ako slave 111 hvalijo zaradi njegovega ji iikušenja v zdravenju, zato ga pa tudi mi preporočamo našem narodu in potrdujemo, daje P _ Lrl iJ P P i ij Prof. Dr. E. C. COLLINS, !z vseučilišča v Ncw-Yorku, jedini zdravnik, kateri jamči /.a popolno ozdravljenj0 vseh bolesti. Kakor bolesti na plučali, prsih, želodcu, črevah, jetrah, meh-fU urju, ledvicah, srcu, grlu, liervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, "K] prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi. griža, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v gri/.u, zlato žilo (hemeroidr), onemog-"Li lost pri spolskem občevanju, izpadanje la*, tifus, lešaj, tečenje iz [p [jI ušeš ali oči, gluhost, sit post. raka, hraste, garje in rane, šumenje [jj v ušesih, žent-ke notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse (»stale notranje in zunanje bolesti. Prof. ('cliillS je I p jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tuili vse SPOLSKE BOLEZNI PRI MOŽKIH IN ŽENSKAH. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si bode od katere spolske b« •!• zni zmiraj, ozdravil. FRANK ZUPANČIČ, član društva sv. Barbare št. 40, Hibbing, Minn., je naprošen, da se oglasi pri tajnikn L. Kovach, Box 82, Hibbing, Minn. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo se v zalogi po 10 centov poštnine proeto. V plačilo sprejemamo tudi TKjštne znamke. "Glas Narod«." Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov salona; staro belo ali Črno vino 50 centov salona. Rees-ling 55 ct. galona. Kdor kupi manj kakor 50 galon vina, mora dati $2.00 za posodo. Drožnik od $2.25 do $2.75 ga-lona, ilivovica po $3.00 gaiona. Pri večjem naročilu dam popust. S spoštovanjem ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77, Crockett. California. Contra Coeta Co. 114-11-04 Citajte! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši do- l!j kaz njegovega izkusnjega zdravenja. Kroničen katar Slavna zdravilnica Bolezen na plu- S želodca in slabo prebavanje želodcu ozdravljen. C o 11 i n s - o v n 1 Od srca se Vam zahvaljujem za poslana zdravila, ker sem «>d njih oilman ozdravel tako da sem takoj zopet p ičel, delat, popri j pa že 8 mesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj pn nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor 111 mogel. Potem sem se zdravil pri drugem 8 tednov m tudi ta mini mogel pomoči. I- Jankopl.Krilt ic tako da sem se'odločil da plu- each naduha in kronične bolečine v želodcu o-zdravljene. 'j Tvrone, Pa. v V' Simon Liizar, 41 Nivrtli Frontst. Reading pa. nedam o nenjenim zdravnikom tudi "e i cd nega-centa. --------^ ™ Ko sem se na Vas obrnn in začel \"aše zdravila rann sem od- tg m ili ozdravil. Vsakem oil mojih znancev in prijateljev Vas čem |U priporočiti. Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku (]! Va5 31. Medenjak, 120 Central Ave, Kansas City, Kansas. if] Zato, če bol ujete nrt kateri bolezni zmeraj, najsi! >ode zaslareno H b leznijo, ali pa da so Vas lieizkušcni^ zdravniki pokvarili—opišite p g točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite na Profes. Dr. E. C. COLLINS, 140 AV. 34th Street New York. [ij Prof. Collins Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljša ,vj zdravila., po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili. IT- JiiM Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, A11IN IN BSOTA. ' > 1 » ■ K • URADNIH!; Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 803, Ely, Miss. Podpredsednik*-JOnN KERŽISNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. IL tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Min*. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Min*. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box ^056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pešiljati na L tajnika: Geo. L. Brorich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Gev£«, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Druitvan« glasilo je: "GLAS NARODA". ČRTANI. Od družtva Srca Jezusa St. 25 v Eveletliu, Minn., Josip Zadnik eert. 170.», Andrej Tanko cert. 1754, Ivan Lager eert. 170J, Josip Lovšin cert. 170.1, Peter Lop eert. 1710, Fran Hribar cert. 1G85, Josip Fužina eert. 1072, Ivan Bavec cert. 1GG6, Fran Albert cert. 1GG2, Anton Flek cert. 1073, Fran Čampa cert. 1GG7, Jakob Itahtel cert. 1742, Ivan Bursar cert. lOO.'i, Jakob Kernc cert. 1099, Fran Kokal cert. 1701, Iv. Petek eert. 17't5, Anton Lavrič cert. 1712, Andr. Kroternik cert. 1093, Matevž Štrukelj cert. 3 751, Ivan Plut cert. 1732, %Jakob Lešnak cert. 1710, Andrej Ilcre cert. 1083. Družtvo šteje 74 udov. JURIJ L. BROZICH, I. tajnik. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Velika nesreča. Dne S. maja se je vračal domov '2<»h*tni Janez, Beton, iz PreniHkove^a pri Kranja. Bi! je močno vinjen. Na železnem mostu čez Kokro se je pričel — telovaditi. Spol-znelo mu je in je padel v globoČino v Kokro. Dosedaj še niso moirli najli. Uboj. V Lajšali v škofjeloškem okraju sta se posestnika sin Jane/. Fajfar in zidar Jurij Bernik napila jeruSa in se sprla. Fajfar je v prepiru vzel poleno in je Bernika ubil. Umrli so v Ljubljani: Dne 20. npri-al: Franja Liheršar, delavka, 34 let. Hrenove uliee štev. 10. Pavlina Nered ključarjeva žena, 21». let, Radecke«a cesta št. 4. — 3.0 aprila: Marija Hu-dovernik, eevljarjeva hči, 3 leta, Stre-liške uliee št. 1">. — Alberta Omota, uradnega slu^e sin, 22 dnij, Florijan-ske uliee štev. 24. Ivan Leinfellner, peharjev sin, S meseeev, Konjuške uliee št. 2. — 1. maja: Karolma Lev-stek, delavka 10 let, Karolinška zemlja štev. 13. Ivarolina Kvtka, železu, asistenta hči, 10 mes., Gradaške uliee fit. S. — V bolnišnici: Dne 26. aprila: Ivan Puntar, gostač, 80 let. — Dno 27. aprila: Antonija Perko, delavka, Tli let. — Dne 20. aprila: Marija Der-Čar, posestnikova hči, 7 let. — Dne 1. maja: Orc^or Prek, hlapec, 4S let. Ivan Zaje, delavec, 03 let. Umrl je dne 0. maja gostilničar Iv. Vavpotič v Ljubljani. Umrl je v Idriji 741etni rudar v pokoju, .Anton Lojjar, oče blage gospe A. Gol i je ve. Ob 501etnici vladanja ffa je presvetli cesar odlikoval s srebrnim križcem. N. v m. p.! Nesreča. Franc Peršin iz Rakitne št. 84, upregel je dne 7. maja kravo in junca, ki ga je pri upregi tako poškodoval, od dne 23. aprila zvečer. Pravijo, da si je posestnik sam zažgal, da bi tako dobil zavarovalnico. Tatinski hlapec. Florijan Horvat, v Kaldu na Ogrskem doma, sedaj hlapec pri trgovcu Josipu, Goet/.lnu v Mirci pri Jesenicah, je izmaknil raznega blaga v skupni vrednosti 48 K 10 vinarjev. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe. ' „ ŠTAJERSKE NOVICE. Lep učitelj to! Neki učitelj na mestni ljudski in obrtni nadaljevalni šoli v Ptuju j«* ZH{H>vedal učencem slovenske narodnosti, da morajo svoja imena pisati z nemškimi črkami in nemško ortografijo. Ce bi ne vedeli, da je tu vmes veleucmška zagrizen«wt, morji bi si misliti, da v glavi onva učitelja in vse prav v redu. Ali Vako je mož opravičil svojo toliko nemško kolikor bedasto zahtevo t! Češ: 011 ne pozna slovenskih erk! Mož se je izdal solenen testimonium paupertatis. Nu, to je njegova stvar in Slovenei bi ga radi prepuščali njegovi — neumnosti, ako ne bi bila stvar vendar le resna za dotične učence in njihove rodbine, ne le v pogledu narodnem, ampak tudi pa možne posledice, ako bi se otroci ies priučili in bi v poznejšem času drugače pisali svoje priimke, nego jih piše ostala njihova rodbina. Vsekakor j«* pa učitelj na slovenski zemlji* ki ne ]»ozna, ali resnicneje: ki neče poznati slovenskih črk. monu-mentalen sjiomenik sistema Koerber-Hartlovega!! Grad v Teharjih na spodnjem Štajerskem je kupil ljubljanski odvetnik dr. Fran Štor. PRIMORSKE NOVICE. Zločinca na potovanju. Dne 2. maja je dospel iz Carigrada v Trst Lloydov parnik tfApollo". Ko je šel policijski oflcijal Krainer na brod, je našel na parniku zakonsko dvojico 281etno Katarino in 271etncga Josipa Antič, ktera je spremljal kavas avstro-ogr-skega konzulata v Carigradu, z nalogo, da ju izroči avstrijskim oblvtiin. Josip in Katarina Antič sta namreč obdolžena zločina umora, kterega sta baje izvršila začetkom t. 1. v Spljetu na o sobi nekega duhovnika. Po zvr-šenem zločinu sta všla v Carigrad. Sedaj potujeta pod spremstvom nazaj v Spi jet, kjer bosta sojena. Karbolna kislina. Dne 2. maja ob 7. uri so grobarji na katoliškem pokopališču pri Sv. Ani našli ležečega med grobovi nekega človeka, kterenm mora biti kakih 35 let. Spoznali so kmalu, da je oni nesrečnež pil kavboj -no kislino se samomorilnim namenom. Prepeljali .so ga z izvoščekom takoj v mestno bolnišnico, kjer je pa že ob 8. uri umrl. Pri njem so našli vizitnico Franc Furjan, na kteri je bilo zapisano: "Prosim, da se me pokoplje, ne da bi se me neslo domov 1'' .. Na deželnem sodišču v Trstu so se vršile dne 2. maja sledeče kazenske razprave: Proti 171etnemu Ferdinandu Bruck, doma iz Trsta, radi zločina tatvine in radi prestopka proti radarstvenemu nadzorovanju. Dne 29. decembra m. 1. je namreč toženec, v družbi druzih treh tatov ulomil v stanovanja gospodo Štefana Ličena v IV. nadstropju hiše št. 15. v ulici Torre biane.i ter u'tradel razne obleke v skupni vrednosti 130 K. Njegovi trije tovariši «0 bili aretirani kmalu po izvršenej • atvini in so bili tudi že obsojeni na deželnem sodišču, dočim se je njemu. Brucku, posrečilo uiti roL:i:n pravice. Ves ta čas se je Bruck klatil po Istri. Dne 1. marca t. 1. je bil s'ednjie ime-10 van i aretiran. Deželno sodišče ga ,ie obsodilo na pet mesecev težke ječe poostrene z jednim postom na mesce. Proti 331etnemu ciganu Josipu Ka, riš, radi zločina nevarnega pretenja. Dne 3. aprila t. I. je namreč Kališ pretil ciganu IvanuHuduroviču s kolom, rekoč, da ga hoče usmrtiti. Bil je oproščen glede zločina nevarnega pretenja, a obsojen radi življenju nevarnih dejanj ua 3 dni zapora. RAZNOTEROSTI. Hrvatske male novice. Ban odstopi? "Information" poroča, da namerava ban PejačeviČ odstopiti, ker ni našel pri svojih madjarskih zaveznikih tiste podpore, ki jo je pričakoval; pa tudi zdravja ni i>osebno trdnega. — Umrl je večletni soureduik "Agramer Tag-blatta', Julij Kugler. — Glavna skupščina hrvatske družbe sv. Cirila in Metoda za Istro se je vršila dne 6. t. m. v Livadah pri Opatiji. — Zaradi izgredov v Samoboru je dosedaj obtoženih 150 osob, kot priče zaslišanih pa 500 osob, 17 kmetov imajo zaprtih zaradi ropa, požiga in.javnega nasil-stva. Obravnava bode trpela najbrže celi teden. Odkritje tajne tiskarne v Varšavi. Policija je zvedela, da se nahaja v stanovanju nekega varšavskega mizarja tajna socialuodemokratiska tiskarna. Pretečeni teden sta se ]«>-dala zvečer policijski komisar in orož-r.iški nadporočnik z nekaterimi policaji v omenjeno stanovanje, kjer so bili mizar, njegova žena in trije socialni demokrat je. Ko so ti zagledali redarje, so se brž zaklenili v dve sobi ter sklenili, da se upro z orožjem v loki. Ko so redarji vlomili v drago sobo. so socialni demokrat je streljali iz samokresov. Komisar in nadporočnik sta padla mrtva. Na to so socialni demokratje z revolverji v rokah podili ostale orožnike iz hiše ter med potom še tri smrtno ranili. Ko je prišla redarjem pomoč, vlovili so le jed-nega socijalnega demokrata in mizarjevo ženo, ostali trije so ušli. Zakaj papež Pij X. ne obeduje več sam? Papež je opustil dosedanje vatikanske etikete tudi glede obeda. Dosedanji papeži so obedovali vedno sami, papež Pij X. pa je pozval k svoji mizi celo družbo. To se je zgodilo iz dveh vzrokov. Prvič je bilo papežu dolg čas, ker je bil v Benetkah vajen vesele družbe. Drugič pa ima papež inalo slabo navado, da uživa hrano s tako naglico, da je niti dobro ne zgrize, vsled česar je imel vedno z želodcem sitnosti. Dokler je obedoval sam. se je še bolj vdajal tej razvadi, zato so zdravniki tako uredili, da ima pri obedu vedno družbo, in ker mora razgovore poslušati, odgovarjati in se smejati, žveči in požira hrano bolj polagoma. Preosnova angležke armade. Na vso moč in z vso hitrostjo reorganizira Angležka svojo mornarico Spremembe, ki se v organizaciji armade nameravajo, hočemo kratko označiti. Prej ko slej ostane vojni minister odgovoren za vse, kar se tiče armade, izobrazbe v miru in vojnih priprav. Spremeniti in omejiti se pa hoče sedaj tudi moč vojnega ministra. — Namerava se uvesti odborza obrambo dežele, kojemu naj bode predsedoval ministerski predsednik. Ta odbor bi nadzoroval delovanje vojnega mini-sterstva. Poleg odbora za hrambo dežele je vojni svet, ki naj bi bil nekak generalni štab. Vso pozornost pa Angleži osredotoeujejo na vojno mornarico. Prej ko slej hočejo ostati neomejeni gospodarji na morju. — Lansko leto se je angležko brodovje pomnožilo za dvainštirideset novih ladij med njimi 0 bojnih ladij in 0 oklopnih križark. — Na novo pa je v delu 47 vojnih ladij med njimi 8 velikih bojnih ladij, 13 oklopnih križarie in 11 podmorskih čolnov. — Svoje morsko bojno brodovje imajo Angleži nad vse dobro razvrščeno. Samo v sredozemskem morju je (iS bojnih ladij, glavno bojno pristanišče imajo v Malti, kjer imajo koncentriranih 41 ladij. — V vzhodni Aziji imajo pa 0 oklopnic in 21 drugih ladij. Židovstvo v Bukovini. Navadno se govori in piše o velikem vpljivu Zidov v Galiciji; ali v sedanjem času je njih "obljubljena dežela" postala Bukovi-11a. — V odvetniški zbornici so sami Židje, od zdravnikov so tri četrtine Zidov. V državnih uradih sedi že tudi \eliko Zidov. Večkrat se zgodi, da je pri soduijski obravnavi predsednik Žid, oba svetovalca sta Zida, avskul-tant je Žid, oba odvetnika sta Zida in \si ti-le Zidovi sodijo kristijana. Vseučilišče v Cernovieah ima 0.1% židovskih dijakov. Vse gimnazije imajo več nego 50% Židov. V Cernovieah je namestnik župana Žid, dve tretjini mestnih svetovalcev so Židje. V mestu Viznice je cel magistrat židovski, istotako v Sudagosi; v Radaci je župan Žid. Samo ob sebi se razume, da so vsi časniki v židovskih rokah. Sedaj Židje zaporedoma kupujejo gozde, vse žage so v njihovih rokah. Kdor ima v rokah gostilnice in štaeune, ni treba omenjati. Kako se godi Nemcem v tujini, o tem pričajo sledeči podatki, ktere prinaša češki "Hlas Naroda" iz knjige "Handbuch des Deutsehtums im Aus-lande". Na Rumunskem je 50,000 Nemcev, ki imajo 14 nemških šol. Na Francoskem je kakih 100,000 Nemcev imajo 2 nemški šoli v Parizu in dve nemški šoli v Marseillu. Na Turškem je 15,000 Nemcev in imajo: v Carigradu 4 nemške šole in drugje 8, torej 12 nemških šol. Na Španskem, kjer živi 3000 in na Portugalskem, kjer je imajo okolu 1000 Nemcev, imajo v vsaki deželi 4 nemške šole. V Afriki je za 100,000 Nemcev 43 nemških šol. V Avstraliji je za 100,000 nemških prebivalcev 70 nemških šol. — Tako se toraj ustreza kulturnim potrebam Nemcev v tujini. Zato Nemci prezi-:ajo, kjer so količkaj v oblasti, brezobzirno vse potrebe in zahteve slovanskih manjšin. Svedija se oborožuje. Švedska vlada je pričela na ruski meji graditi trdnjavice, ter zbira tam svoje čete. 'Novoje V reinja' piše o tem: "Upajmo, da Švedija ne išče na ruški meji zagonetnih dogodkov. V ostalem pa tudi mislimo, da se nima Švedija z ozirom na namere Rusije ničesar bati. Švedsko oboroževanje ni potemtakem v nobenem ozira utemeljeno in je vsekakor le posledica bojazni." Kurz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še lo centov za poštnino, ker mora biti denarna poSiljatev registrirana. K re tan je parnikov. V New York so dospeli: Blueeher 21. maja z Hamburga z 1534 potniki. St. Louis 21. maja iz Southamptona z 017 potniki ritonia 21 maja iz Reke in Trsta z 810 potniki. Etruria 21. maja iz Liverpoola z 61li potniki. Arabic 21. maja iz Liverpoola : G19 potniki. Columbia 22. maja iz Glasgow a z 1037 pot. Dospeti imajo: Astoria iz Glasgowa. Barcelona iz Hamburga. Bordeaux iz Havre. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Prinz Osc-ar iz Genove. Friesland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. Odpljuli bodo: Ryndam 24. maja v Rotterdam. Kaiser Wilhelm der Grosse 24. maja v Bremen. Palatia 25. maja v Hamburg. Majestic 25. maja v Liverpool. La Savoie 26. maja v Havre. Numidian 26. maja v Glasgow, Bremen 26. maja v Bremen. Bluecher 26. maja v Hamburg. Arabic 27. maja v Liverpool. Arabic 27. maja v Liverpool. Belgravia 28. maja v Hamburg. Etruria 28. maja v Liverpool. St. Louis 28. maja v Southampton. Finland 28. maja v Antwerpen. Koenigin Louise 28. maja v Genovo. Kronprinz Wilhelm 31. maja v Bremen. Prinz Oscar 31. maja v Genovo. Noordam 31. maja v Rotterdam. Aurania 31. maja v Liverpool. Oceanic 1. junija v Liverpool. Grosser Kurfuerst 2. junija v Bremen Moltke 2. junija v Hamburg. La Touraine 2. junija v Havre. Pretoria 4. junija v Hamburg. Lucania 4. junija v Liverpool. Gennanic 4. junija v Southampton. Vaderland 4. junija v Antwerpen. WSr POZOR ROJAKI! Čast rni je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri ^Triglavu", 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležan*> „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, itajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v pnref vrsti za točno in solidno postrežbe* Vsak potujoči Slovenec dobrodoSeli Končno priporočam ožjim rojakont da me blagovolijo večkrat počastit s svojim obiskom ! Mohor lYXla.d5č, 617 So. Center A v., blizo 10, nI -CHICAGO, ILLINOIS* Tilr fcaw« "fx? W ik»M F. Cr. Tassotti^ 108 Meserole St., Brooklyn Borough. New York. N. Y. dopisnik g. F. Sakserja v New Yerkv Pošilja denarje v — :STARO DOMOVINO:— hitro, zanesljivo, po dnevnem kurzu; zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (šif karte), kakor tudi železniške listke po Zjed. državah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda". Priporoča se Brooklynskim Slovencem in jamči hitro in solidna postrežbo. Z odličnim spoštovanjem F. O. Tassotti. 108 MesffroU St. Who H Y. Lepo urejena SLOVENSKA GOSTILNA v Ely. Minn., v kteri redno tožim izvrstno pivo, fino rina in whiskey, prodajam tudi domaČe in lmportirane smod-ke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje t staro domovino in sem r zvezi t g. Fr. Sakaer-jem ▼ New Yorkn; rojake tudi rad postrežem v druzih zadevah glede vožnjih listkov, posebno ako kdo fceli koga sem vzeti, ali potuje v staro domovino. Z veleŽtovanjein IVAN fiOVŽE. NOVA PAROBRODNA ČRTA MED TRSTOM, REKO i NEW Y0RK0I W Cena $28 in $30. ^f UN10NE AUSTR1ACA PI NAV1GAZI0NE CANA & FRATELU COSULICH) ima na razpolago TRI NOV : BRZOPARNIKE "FRIEDA", "GERTY" in "GIULIA", ^S^^SHJ^. navla^ za potnike medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO m NEW YORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, •lektrično lu& in razne udobnosti za potnike. Ta družba dobi še to leto dva nova brzoparnika. Potniki, kteri se vozijo po teh parnikih, nimajo nikake sitnosti glede njih potnih listov, niti se ne pregleduje njili prtljaga. Za vožnje listke obrnite se na zastopnike te družbe, ali C. B. Richard & Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York. CUNARD LINE PARISIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKOJNJEW Y0RK0M. PAHNI KI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKItIT PROSTOR NA KR0TU ZA ŠETANJE P0TMK0V TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New Yorka due 24. maja 1004. odpljuje iz New Yorka dne 7. junija 1904. odpljuje iz New Yorka dne 21. junija 1904. ULTONIA, SLAY0SIA ill PANX0NIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd,, 29 Broadwav, New York, 126 State St., Boston, t* i 67IDearborn St,, Chicago. BENZIGER BROTHERS NEW YORK, N. Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 1 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE. POZORj, SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci b :i n d e » rov, društvenih zastav, znakov in r-ejjtilij po naročilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI in SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. T^T- PiSite po katalog in ceno, prodno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. Lupša. GOTOVE denarje najceneje ka -piS pri F. SAKSERfU 109 Greenwich St., New York Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katerem točim redno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............. stanovanje in hrano proti niiiki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se. priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo se v zalogi po 10 centov poštnine prosto. V plačilo sprejemamo tudi poštne znamke. "Glas Naroda." _______ ROJAKOM V JOLTETU, TT.r, in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Suttaršiča, 1208 >1. Centra St. Imenovati r*-epod i* bsš treonti doiieeilc. u TVi flte"k- Kmctski triamvirat. Historičen roman. Spiaal A- "Koder. (Dal)«.) Naravno, da je bil beg Gubec zaradi poslednjih izvanrednih svojih lastnostij priljubljena osoba. Da, še več! Marsikteri zaveden kmet se je že oziral davno molče po njem in si misli!: "Če nam more pomagati kdo, Gub-cu edinemu bode to mogoče nekdaj. Ko bi rekel on, zgrabi za orožje in išči ter piši si sam svobodo in pravico, ne pomišljal bi se za trenotek ne." Želja in pohlep po časti ter vrhov-nosti pa je jako zapeljiva in mnogo potov slepeča stvar. Zaradi tega je imel Gubec med imovitimi kmeti, ki so se tudi čutili poklicane, da vplivajo na zboljšanje kmetske osode, manj prijateljev, kot med priprostimi. Prvi so videli namreč v njem velikega tekmeca v nadomišljevanej bodočej časti in nekoliko preponosnega proti njim samim. Vendar pa niso kazali srda in sovražtva do njega. Bil jim je prva osoba že zaradi svojega obilnega premoženja in vpliva, ki ga je imel pri gosposki, poslednjega pa so začasno potrebovali i najbolje sami. Pri Gubei bil je teden d ni j po Tahy-jevem grozodejstvu zopet - kmetski zbor. Pasanec, Guzetič in še nekaj ve-ljavnejših kmetov iz obližja bilo je zbranih ondi v posvetovanje. Glavni predmet temu posvetovanju je bil Tahy-jev poslednji zločin v Brdovci in zapor llija Gregoriča. "Zadnji dogodki, prijatelji, so tudi naše največje črnogledstvo prekosili. Hiteti moramo z resnimi svojimi ukrepi, da ne zamudimo najlepšega Časa in priložnosti za skrivno delovanje." , --— S temi besedami pozdravi beg Gubec zbrane može in vpraša nato, ali nima kdo izmed njih nujnega predloga, ki potrebuje najprej izvršitve. Tiho je bilo nekaj časa potem v družbi. Radovedno so se pogledovali možje in Čakali, kdo se oglasi prvi za besedo. Naposled vstane Guzetič in govori z resnim glasom: "Težko ni pogoditi, o čem se naj sklepa najprvo. Ves naš bodoči črtež je neveljaven, ako mu manjka izvrševalca, moža, kateri je jedini zmožen pokazati v dejanji, da naše prvo posvetovanje in bojne določbe niso bile sklenene za šalo." Klici: llija Gregorič, naš bojni vodja naj živi! odmevali so po tem nagovoru. Tudi prvomestnik je glasno pritrdil navdušenje za Ilijo Gregoriča. akoravno je zarudel pri zadnjih, do kaj pomenljivih besedah. Žalenega se je čutil Gubec zaradi prelaskave hvale, ki jo je izrekel Guzetič o svojem tovariši, a razumen je bil dovolj, da ni javno kazal svoje velike občutljivosti in samoljubja, ki mu je zatrje valo, da je le on edini duša vse družbe in zagotovilo o mogočosti storjenih sklepov. "Dobro mi je znamo, kaj nam je llija Gregorič", povzame Gubec besedo. "Prav je, da se zanimate v prve j vrsti za njegovo osodo, prijatelji, in baš danes je priložnost, da se posvetujemo resno o tej zadevi. Zaradi tega vas pozi vijem, da izrečete svojo misel, na kakov način naj poskusimo osvoboditi svojega prvega voditelja, kakor trdite." Razumeli so kmetje poslednje besede in dobro vedeli, da se glase nekako ostreje po prevelikej hvali, ktero je skazoval Guzetič Tli ji. Obotavljal i so se zato raj s početka svetovati kaj o Hijevej svobodi. Ali mladi kmet Vikič meni naposled, da zasluži Tahy-jevo zločinstvo največje maščevanje. Zažge naj se mu grad na vseh oglih in reši s silo llija Gregorič, svetoval je v svojem navdušenji. Gubčeva soseda Daniel in Lazar, krepka možaka, ki sta se bojevala proti Turčinom, pa zatrjujeta, da bi bilo najboljše skrivaje vjeti Tahy-ja in pustiti ga tako dolgo na skrivnem kraji, dokler ne odda sam pisanega povelja, naj se oprosti njegov jetnik llija ter se mu izplača po [Mil no odškodovanje zaradi prestane krvoločnosti. Gubec je pritrjeval poslednjima nasvetoma, ali tako, da se ni vedelo prav, ujema se li z njima ali ne. Hotel je že zvedeti po glasovanji, kteri svet ugaja veČini, kar vstane mladi Guzetič rekoč: "Jaz sem odločen protivnik vsakej sili, s ktero hočemo že zdaj braniti svoje pravice. Kdor hoče uničiti naš črtež in v drugej vrsti brezdvomno našega vrlega prijatelja, ki ima po svojej sedanjej osodi zaradi odličnega svojega rodoljubja sveto pravico do naše dobro premišljene pomoči, gla-Buje naj za prezgodnjo silo. Jaz svetujem, da skrivajino svoje moči do odločilnega trenotka. Zaradi tega vam prigovarjam sledeče: "Zna o vam je, da se bliža letošnja trgatev svojemu konen. Navada je, da se ta dogodek slovesno obhaja. Pokažimo tudi mi, kakor da bi bili najsrečnejši kmetje zaradi kapljice vina. Napravimo javno narodno veselico in povabimo tudi grajižaka Tahy- KNJIGE, ktere imamo ▼ naši zalogi in jili od- ja, kakor da bi nam bil največji pri- Iz življenja ruske vasi ob času voj- jatelj. Ko prikipi veselje do vrha, pa ske. Ruski "Ccrkovnij vestnik" pošljemo Ilijevo hčer, naj javuo prosi 14. štev. piše: Iz vasij prihajajo cele milosti za očeta. Udai .-e bode Tahy, množice poročil, ktera dokazujejo, tako upam vsaj jaz, pri tej priliki, kako v resnici crloboko in iskreno lju- Prezgodnje prelivanje krvi se tedaj bežen goji prosto rusko ljudstvo do • P0®1^1110 P°štnine prost«, ako se zabrani, in naš prijatelj je rešen bolj domovine. V neki vasi po božji slu-- nam znesek naprej pošlje: gotovo kot po sili, ki uniči lahko vse £bi, ko. je duhovnih odšel iz cerkve, naše bodoče namene. — Ako pa osta- pristopil je k njemu GOletui starček in ne zločinec nepremakljiv, tedaj pa ves ginjen s solzami v očeh rekel du-Spoznamo, da nam je le v sili iskati hovniku: "Batjuška, naznani caru pomoči, — da ali zmagamo z njo — |batju5ki, da sem pripravljen iti v voj-ali pa poginemo do zadnjega moža!" sko; naj car vzame tudi moje sinove; Navdušeno je govoril Guzetič te be-j imam štiri in vse hočem dati v carevo sede. Zopet mu je donela občna po-[službo! Prosto ljudstvo tudi žrtvuje v BABI telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in n« veš kako priti k Fr. SjlKberjtj. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. hvala od zbrane druščice. Le prvomestnik Gubec zarudi pri tem nasvetu in občnej pohvali. "Ali ni sramotno mladej, najlepšej deklici javno moledovati milosti pri zločinci? Samo ta ugovor imam na poslednji nasvet", opomni nekako osupnen prvomestnik Gubec. "Prošnja ni sramota,, osobito če obljubuje več nego sila ter brez dvoma zagotavlja .svobodo našemu odličnemu tovarišu", odgovori kratko Guzetič Gubčevemu ugovoru. "In ako se posreči po tem potu Ilijeva svoboda, bode slovesen isti dan; saj praznujemo lahko skupno tedaj tudi veselo poroko — njegove hčere", pristavi Gubec 7. glasom, s kterim je bilo težko soditi, ali prihaja iz prijateljskega sočutja ali iz le na pol zakrite nevošljivosti. Ozrli so se možje pri teh besedah jeden proti drugemu; kajti vedeli niso, komu so namenjene te besede. Le Guzetič je sprva lahno zarudel, potem pa plačal prvomestniku nagajivo hudobnost z enakim plačilom; saj je le on sam znal tolmačiti temni namen njegovih besed. 11 Zameriti bi ne bilo istemu, ki bi hotel praznovati v tako resnem času. kot je sedanji, praznik svojega srca. Ali ko bi poskušal storiti to možak, ki je že okusil ljubezni mlaj, zamerilo bi se mu povsod brez izjeme." Stoprav poslednji stavek je raztol-mačil zbranim možem pomen Gubče-vega in GuzetiČevega besedovanja. Neprijetno jim je bilo poslednje pričkanje v tako resnem zboru. Vedeli so namreč dobro, da si je skušal vdovec Gubec pridobiti srce Ilijeve hčerko Jele, ali — in to je bilo nerazumno vsemu svetu — uboga kmetska hči je odrekla videzno brez uzroka izvrstnej ponudbi bogatega bega. Zbrani možje so pa sodili sedaj, da je danes rešena zanimiva ucanjka in da je mladi Guzetič srečen ženin najlepše deklice v celej okolici. V resnici pomembe poln bil je ta trenotek, ko se je skrivnost dveh ljubečih src razglasila v tragediji kmet skega triumvirata in mogočno je vpli val ta slučaj, da lahko hi rekli odločil no, na najpoglavitnejše njene momente. Omenjala se ni v današnjem zboru srečna nevesta niti se Častitalo pričujočemu ženinu, kakor da bi bil hotel vsak s svojim molčanjem o tej zadevi pokazati, kako neprijetno se je vsilil skriven razpor v navdušeno delovanje za pravico nesrečnega kmetskega naroda. Sklepalo se je sicer mirno in uspe šno potem, kakor da bi ne bilo nič motilo rodoljubnega zbora, o nared-bah za Ilijevo oproščenje, ali dober opazovalec bi bil vendar lahko uvidel, da se nekako izogibljeta GuhČev in GuzetiČev pogled, in da Guzetič odslej odločneje naglašuje svojo oblast v sklenenem triumviratu. Po dolgem besedovanji obvelja po glasih določen predlog Guzetičev o namerjavanem osvobojen ji II i je Gregoriča; kajti brez njega se je vsakemu skoro nemogoč dozdeval najmanjši napor za zboljšanje narodne osode. (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV svetovni, prenovljeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0E0STHIC0, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SAflOi 2act. In SOct. v vseh lekarnah all pri P. Ai Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. korist vojske vse, kar ima. V neki vasi je 751etna starica-zakotnica prinesla kos prta prihranjenega za svoj pogreb in rekla: "Vzemi, batjuška, — tam ga potnlbujejo; po moji smrti že kdo pokrije saoje telo." Nenavadna bolezen. Srakarica pri-tira svojega štirinajstletnega sina k zdravniku. Sin molči in zagovedeno pogleduje po sobi. "0 zdravnik, glas je izgubil, že dva dni ni ničesar govoril", pripoveduje žena plašno. Sin jo gleda in pusti, da mu zdravnik pregleda glavo pri svetlobi. "Zini! Hm, ali je jezik zdrav?" "Je-e-e!. "Vzdigni glavo, da vidim vrat. Mislim, da je vse v redu na vratu. Iztegni jezik. Tako. Potegni ga nazaj. Dobro. Ali te boli?" "Ne-e-e." "Hm, hm, gospa Srakarica, nič mu ni", reče zdravnik nestrpno. "Dečko, zakaj pa ne govoriš?"' "Kako bom pa govoril, ko ne vem kaj?" Cenjenim da so rojakom naznanjam HARMONIKE, ktere jaz izdelujem, v Washingto nn patentirane za Ameriko. Dele je Izvrstno in solidno. Cene so zelo niake in sem prepričan, da bode odjemalci zadovoljni. Naj top le je ae priporoča John Golob. «03 Bridjee St., JollM. I1L JOHN KRAGKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA, ktera v kakovosti nadkriljujejo vsa druga amerikantka vina. Kudeče vino prodajam po 50c. galono; be'o po 70c. Najboljši DOMAČI TROHNOVEC galone za $12, STAR IZBOKEN DKUZMK 4% galone za $13. BRINJEVEC, zn kterega sem importiral brinje is Kranjskega, velja 12 buteljk $18. Vino j« najboljše vrste ker je pridelana kapljica v 'aitnik vinogradih. Isto tako je tudi tpanje najboljše vrste, ker je na ie*i najin kuhano kakor doma na Kranjskem. Za države:Ohio, Pannsjrlyanijo in Illinois plačam prevozne ■troike, posodo ne računam. Za mnogotera naročila se priporoča: • JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. Telefon št. 59. GEORGE L. BROZICH, slovenski notar*, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ( ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bondc), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. Molitvene knjige: Spomin na Jezusa 35 ct. Jezus dobri pastir 60 ct. Presreto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iskrice 60 et. Ključ nebeških vrat 60 ct. Vrtec nebeški 60 ct. Sveta noč. 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 et. Evangeliji 50 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 60 ct. Navedene masne knjige so s zlato obrezo. Druge knjige : Zbirka domačih zdravil 60 ct. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 75 ct. Prešernove poezije, broširane, 60 ct. Skozi Širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 et. Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, slovensko-nemSki besednjak 90 centov. Prva nemška vadnica 35 ct. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. DomaČi zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. Oodčev8ki katekizem 15 cl. Andrej Hofer 20 ct. Boerska vojska 30 ct. Admiral Tegetthof 30 ct. Pavlin, angleški slovarček 40 et. Erazem Predjamski 15 ct . Naselnikova hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 et. May, Ery, 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Pošttnjakovič 20 ct. Narodne pripovedke za mladino, I. in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 et. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct-Tzdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 «t-Najdenček 20 ot. Grof Radecky 20 ct-Lažnjivi kljukec 20 ct. Repo štev 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. Hubad, pripovedke I., II., III zvezek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan I., 20 ct. Sv. Genovefa 20 c„. Vojska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjski 20 et. Spominjski listi iz avstrijske Lgedo- vins 25 ct. Doma in na tujem 20 et. Na Preriji 20 ct. Strelec 25 ct. Naseljenci 20 et. Poslednji Mohikanec 20 ct. Srečolovec 20 ct Avstrijski junaki 90 ct Kako je zgorel gozd 20 ct. Šaljivi Slovenec 90 et-Četrto berilo za ljudske Šole 50 et. Stoletna pratikj 60 ct. Izidor, pobožni ^met 25 ct. Cvetke 20 ct. Hitri računar 40 ct. Sanje v podobah 16 ct. Koledar za leto 1904 25 ct. Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO i ,,La Lorraine", na dva vijaka..............................12.000 ton, jJ-.L» Savoie", ,, ,, ----------------------12.00a ,, pt La Tou.rs.me'', ,, ,, ,, .....................10.000 „ L'Aquitaine1,, ,, ,, ..................10.000 ,, „Li Brc t sign e",................................ 8.000 ,,La Champagne",-......................................8.000 , ,,L» Gmscogne", ....................................8.000 „ gtW Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob ari dopoludne. Parniki odpljujejo l« priitaniičs itv 42 North River, ob Morton Street: >5.000 konjiklh ■oAl, »S-000 » H 13.000 „ „ I6.000 „ „ 9.COO „ „ 9.000 ,, ,, 9.000 „ „ ro. *La Savoie •La Touraine *La Lorraine La Gascogne •La Savoie 26. maja 1904. 2. junija 1904. 9. junija 1904. 16. junija 1904. 23. junija 1904. La Champagne •La Lorraine La Gascogne *La Touraine La Bret ague 30. junija 1904. 7. julija 1904. 14. julija 1904. 21. julija 1904. 28. julija 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. «I«tu i|(ieiji: 31 BROADWAY, NEW YORK. Holland-America Line (HOLLAND-A31 KinŠIiA fBTA) vozi kraljevo nizozemsko in peštj Zjed^je ; n držav died NEW YORKOM in ROTTEKDAMOM preko Boulogne sur-Mer. evo. ft N00RDAM, parnik z dvojnim vija- STATEN0AM, parnik z dvojnim "GLAS NARODA** prodaja 90 1 Mat itcrilko: Antoa Bobek. poolavodja podružnice Frank Saks ar. 1778 8t- 01 air St.. Gforaland. Ohio. John Snatariii. 1308 N. Can tra St* Joliet, ILL Frank Gabrenja. 810 Power St.. Jahnatown. Pa. Frank A. Baudek, Milwaukee, Wis. AKO ŽELI KDO ROJAKOV LIST prodajati, naj se oglasi pri upravni* tm "Glas Naroda" JE NAJBOLJŠA Ž^^EZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C. M.C0X, H. C. POST, Au't Ticket Afcat. City Ticket Ajett, 313 IV. Main St., Pueblo, Colo. W" Kadar pošiljaš novce v staro domovino obrni ee izvestno na: FRANK SAK8ER 109 Greenwich BU Saw Yjrrk. Pozor 1 Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenee Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru. V FRONTENAC, KANS., in okolici je moj zastopnik Mr. Leopold K r u s h i t z. Imenovani gospod deluje že mnogo let z menoj in sva vedno v najlepšem soglasju, zato pa rojakom toplo priporočam. Fr. Sakser. kom, 12,500 ton. RYNDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. vijakom, 10,too. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožrja do ali od vseh krajev južne Avstrye, Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih;] DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka. 1NOMOST, 3 Rudolfstrassse. BRNO, 21 Krona, Iz ROTTER P AM A P a r 11 i k 1 t»d j> 1 j n j c* j o: vsilk četrtek in iz NEW YORKA ob 10. uri zjutraj. — • vsako sredo HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW TORE. 90-2 Dearborn St., CHICAOO, ILL. RED STAR LINE (Prekomorska parobrodna družba ,,Ku(leča zvezda") posreduje redro vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, + + * * * * * * * * + + Philadelphia in Antwerpenom. Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro urejen« GOSTILNO, v kterej točim vedno SVEŽE TIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi d ;bi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode priSel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne. Naše geslo toraj bodi: svoji k svojim! Martin Muhič, MDERLAND dva vjaka 1373i ton. 4EELAN8............11005 ton. Prevaža potnike s sledečimi postnim; jiaruiki: KR9QNLAND..........127G0toa FINNLAND............127G0ton. Pri ccnali /a nio.lkmvje *<> vposteto vse potrebščine, dobra irana, najboljša postrežba. Pot vVz Antwerpen jo jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike Iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško. Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola š*ev. '4 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov sa ieobrniti na: Office, 9 Broadway, New Y