PRIMORSKI DNEVNIK S4TUT"1 Cena 50 lir Leto XXIII. Št. 49 (6633) TRST, torek, 28. februarja 1967 JOHNSON ŠE DALJE NEVARNO ZAOSTRUJE VOJNO V VIETNAMU SKLEPNA RESOLUCIJA OBČNEGA ZBORA KMEČKE ZVEZE Sistematično bombardiranje z morja Sedem osnovnih zahtev m miniranje vodnih tokov na severu za zboljšanje našega kmetijstva Obalne baterije so do sedaj potopile tri ameriške ladje - Osvobodilne enote obstreljevale ameriško oporišče Danang - Komentar «Izvestij» - Napovedane velike protestne manifestacije v ZDA Pravična cena mleka - Demokratizacija socialnega zavarovanja - Zastopstvo v komisijah in odborih - Slovensko strokovno šolstvo - Pravice razlaščencev - Deželna posvetovalna komisija - Uradovanje v slovenščini j, ®AJGON, 27. — Ameriško stopnjevanje vojne v Vietnamu jj&adaljuje. Včeraj so vojne ladje ameriškega sedmega lad-jJa začele sistematično bombardirati objekte na ozemlju •talirnega Vietnama. Sporočili so, da bodo obstreljevanje na-LIevali za nedoločen čas. Pet ameriških vojnih ladij s kri-Dji0 «Canberra» na čelu je že zjutraj odprlo ogenj na želez-Vjg£ Proge in postaje in na ceste, ki vodijo proti Južnemu , petek so ameriške eno-bombardirati ozemlje trhlega Vietnama s težkimi ,'wI. nameščenimi v Južnem dj namu. Danes pa so javili, ameriške oblasti sklenile 5e tj\aM nekatere reke in vodili Sr0ve in izlive v južnem de. črnega Vietnama. kopenskim in pomorskim topništvom ter za miniranje vodnih tokov odločili v skladu «s presojo vojaških in civilnih voditeljevi). Kljub vsemu temu pa je Johnson trdil, da se ZDA niso še bolj oddaljile od miru, in da novi ukrepi ne izhajajo iz ugotovitve, da so vsi diplomatski napori propadli. Kljub vsemu temu zaostrovanju vojne je zatrjeval, da ZDA «stalno iščejo mlr». Zatem je Johnson izjavil, da mora Severni Vietnam zaradi bombardiranja zaposliti petsto tisoč ljudi pri protiletalski obrambo, popravljanju cest in mostov in drugi dejavnosti, tako da jih «ne morejo uporabiti v vojni v Južnem Vietnamu)). .noriški predsednik Johnson je ItVjj^nji tiskovni konferenci iz-ič ® gre za dejanja ((širšega Vrt?* kakor dosedanja. Izjavil ti80 ^DA «nove po- Vu « e?a obsega« proti Sever-Vietnamu, da zadržijo ostal-t .Canje in krepitve komuni-&L*zlavdl je, da so za novo bom-l«hje Severnega Vietnama s v!°MSKE» ZAHTEVE BONNA Kiesinger kritizira Pogajanja med SZ in ZDA ^°Viiev diplomatskih odnosov med Bonnom in Jordanijo 27. — jfc Kiesinger je sedanje sta-^jjutiosov med Bonnom in Wa-9 S0norn takole komnetiral: «Ta. »dalje; govorimo samo ,«(«0 ..- vprašanjih in ne več o K skupne koristi.)) Dodal tvitj je absolutno potrebno ugo-HiV katerih stvareh se inte-držav še ujemajo. Pri-fbfcj* Je, da je paradoks dejstvo Mi £ zavezništva, v katerem je V°hn, in da se je nad njim, N d Vsem nasprotjem, ustvarila Vr« Ina velikima državama ne-2aiwe “atomska sokrivda)). je kancler dejal, da bi tofj^odnje priznanje)) meje na Hiši “povzročilo več škode ^iei‘ koristili. Dejal je, da se ne fit^Prepustiti romantično utopi-{1 n utvaram na tem sektorju k sar»treba “odločno verovati, da s premaganjem evropskih moč najti rešitev raznih Sta6*1? kancler izrekel prepri- '“a bodo tudi po varšavski W.e«ci se druge države sledile Sje Romunije in normalizirale jko Odnose z Bonnom. S Sovjet-,fz°, je dejal Kiesinger, je jjlijj ustvariti tako stanje., da se- fi« rM?t,eresi spodbudijo na lskA-%|j “»itev, ki bodo sprejemljive vzhodni blok. To je tudi Gaulla in za Zvezno re-!?'l ie poglavitne važnosti uži-Poro Francije za svojo ^“neevropsko politiko.« !?5tadni predstavnik je sporočil, % *Zahodna Nemčija In Jorca-0vili diplomatske odnose. Zahodnonemški vojni v Vietnamu ter poudaril, da ‘ je ta vojna glavni vir svetovne napetosti. Dodal je, da se SZ zavzema za sistem evropske varnosti, in ugotovil, da tudi danes Zahodna Nemčija ogroža mir s svojimi zahtevami za revizijo meja in ker se noče odreči zahtevi po atomskem orožju. Končno je Podgorni poudaril^ da SZ podpira napore afriških držav, ki branijo svojo neodvisnost proti imperializmu, neokolonializmu in rasizmu ter proti gospodarski in kulturni nadvladi. Haile Selasie je v svojem odgovoru obžaloval, ker vsa dosedanja prizadevanja za mir v Vietnanvi niso bila uspešna. Omenil je, da so mile sankcije bivšega Društva narodov pripeljale do razbrzdanosti fašizma v Evropi, in je dodal, da se je nekaj podobnega ustvarilo okoli Južne Rodezije. Poudaril je, da brez uporabe sile ne bodo uklonili tamkajšnjih rasistov. Nato je Haile Selasie poudaril vedno tesnejše sodelovanje med E-tiopijo in SZ in dodal, da se Etiopija bori za afriško svobodo in neodvisnost, ki se lahko uresničita v okviru organizacije afriške enotnosti. Narodi afriške celine, ki so odločeni osvoboditi se kolonialnega jarma, računajo na svoje preizkušene prijatelje, med katerimi je tudi Sovjetska zveza. Na koncu je Haile Selasie poudaril, da imajo Združeni narodi pomen, samo če se vsi njeni člani iskreno zavzamejo za izvajanje duha njihove listine. iftip«. je med desetimi arab ?kavami, ki so prekinile * odnose z Bonnom, ko rvttal dna Nemčija maja 1965 diplomatske odnose z t>r m’ Sij^f^nik vlade von Hase je Ni(e Rjavil, da je pobudo za ob-S je v. odnosov dala Jordanija, ter Sta j„a obnovitev političnega zna-rojnrt'! hi povezana z načrti za arsko pomoč. Von Hase je je Zahodna Nemčija | ^ Opravljena obnoviti diplo- j mm m prijateljske odnose z mm A^1 arabskimi državami. Hi„:?ke države, ki so maj; Severnovietnamska tiskovna a-gencija javlja, da je Severni Vietnam protestiral pri mednarodni nadzorstveni komisiji, ker ameriška letala spuščajo mine v severnoviet-namske vodne tokove. V protestu se LDoudarja, da to pomeni zločin proti človeštvu in nov skrajno nevaren korak pri širjenju vojne. Hanoj skl radio pa je javil, da so severnovietnamske obalne baterije zedele in potopile eno ameriški vojno ladjo ob obali pokrajine Tanh Hoa. To je že tretja ameriška vojna ladja, ki so jo potonile sevemo-vietnamske obalne baterije. Včeraj so enote osvboddlne vojske obstreljevale z možnarji veliko ameriško oporišče Danang. Kakor poročajo ameriški vojaški predstavniki, je bilo 47 mrtvih (35 južnovietnam-skih civilistov in 12 ameriških vojakov) In 45 ranjenih (od katerih 15 južnovietnamskih civilistov). Petnajst granat je padlo v notranjost oporišča ter poškodovalo 11 letal in tudi poštno poslopje ter častniški krožek, šest granat je padlo na bližnjo vas in povzročilo več požarov. Nekateri ameriški vojaški predstavniki izrekajo domnevo, da so osvobodilne enote verjetno uporabljale raketne izstrelke pri obstreljevanju oporišča Danang. Obstreljevali so ga namreč iz dal lave 11 kilometrov. Ameriška letala pa so že tretji dan zaporedoma bombardirala električno centralo oddaljeno 48 kilometrov od Hanoja. Včeraj so se ameriške čete spopadle s partizani 32 kilometrov sevemozahodno od Sajgona na področju toko imenovanega železnega triko.N ka, o katerem so Američani zatrjevali, da so ga «očistiH». Pri spopadu so partizani uporabljali možnarje in lahko avtomatsko orožje ter zadali A-meričanom hude izgube. V Sajgonu so se danes sestali predstavniki sedmih držav, ki so se bile udeležile manilske konference. Govorili so o izvajanju sklepov, ki so jih sprejeli na tej konferenci. Uradno sporočilo Dravi, da so delegati ugotovili, da «je Hanoj zavrnil številne predloge za sporazumno rešitev spora, ki so jih bili postavili tako Južni Vietnam kakor druge države in organizacije«. Zato so sklenili, «da je potrebno nadaljevati vojaške napore, medtem ko se bo hkrati še dalje iskal mir«. Južno vietnamski zunanji minister je v svojem poročilu trdil, da je v Južnem Vietnamu 50.000 rednih sevemovietnamsldh vojakov ter da Severni Vietnam še vedno pošilja na jug vojake In material. Zato se južnovietnamski vladi zdi, da se bo ta vojna lahko nadaljevala v obliki gverilske vojne še več let, «tudl potem, ko bomo uničili glavnino osvobodilnih sil«. Zato bo moral Južni Vietnam določiti več sredstev za vojaško akcijo in za obnovo. Zaradi tega je zahteval pomoč ln pokoro zaveznikov. Moskovske «Izvestija» komentirajo nocoj bombardiranje Severnega Vietnama, ki ga je začelo ameriško sedmo brodovje v Tonkinškem zalivu, in pravi, da to pomeni nadaljnje zanikanje trditve, da ameriška vlada želi sporazumno lešitev spora. Nova pobuda je toliko hujša, ker so jo sprejeli takoj potem, ko je Hanoj postavil konkretne mirovne predloge. List pravi na koncu, da je Pentagon pripravil načrt za razširitev vojne v upanju, da bo dosegel vdajo vietnamskega ljudstva. Glavni elementi tega načrta ka, akcija sedmega brodovja, ki s tem podpira prihodnje morebitne kopenske akcije proti Severnemu Vietnamu, poskus, da se onemogoči plovba po rekah in kanalih v južnem delu Severnega Vietnama z minami, ki onemogočajo ribičem ribolov in obsojajo prebivalstvo na glad. V okviru manifestacij za mir v Vietnamu je poseben ameriški odbor sklenil, da bo 2. aprila povzročil velike zastoje v prometu na vsej ameriški cestni mreži. Nasprotnike vojne v Vietnamu pozivajo, naj 2. aprila od 12. do 13. ure ustavijo svoja vozila na križiščih glavnih cest v državi, številne organizacije in številni privatniki so že sporočili svoje sodelovanje. WiIson zaključil obisk v Haagu HAAG, 27. — Predsednik bri- tanske vlade Wilson, ki je na o-bisku v Haagu, se je danes pogovarjal z nizozemskimi voditelji o vstopu v skupno tržišče. V angleški delegaciji je bil tudi zunanji minister Brown, ki se je takoj po sestanku vrnil v London, ker je moral v spodnji zbornici odgovarjati na več vprašanj v zvezi z Vietnamom. Nocoj je Wilson na tiskovni konferenci izjavil, da med dosedanjimi stiki z vladami držav članic skupnega tržišča niso prišli še do nobenega zaključka in nimajo namena priti do nobenega zaključka, dokler tte bodo končali obiskov v šestih prestolnicah, dokler se ne bodo začeli razgovori v britanski vladi ter dokler ne bodo navezali stikov z družabniki v EFTA. Nato je Wilson izjavil, da se je ustvarijo ugodno ozračje za sprejem Velike Britanije v skupno tržišče, ter da bili so njegovi pogovori z nizozemskimi voditelji koristni in plodni. Dosedanji stiki prestolnicah so bili spodbudni. Kot poročamo obširno na drugi I in tretji strani, je bil v nedeljo občni zbor Kmečke zveze v Trstu, na katerem je bila sprejeta sledeča SKLEPNA RESOLUCIJA Občni zbor Kmečke zveze, zbran v Trstu 26. februarja 1967 ugotavlja resno stanje kmetijstva v naši pokrajini, ki ga povzročajo ekološke rezme-re, razlastitve in zaskrbljujoče perspektive živinoreje zaradi prenizke cene mleka pri hlevu. Občni zbor Kmečke zveze zahteva: Pogled na udeležence nedeljskega občnega zbora Kmečke zveze v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu d) splošnih predpisov za izva-1 ne za kmetijstvo, upoštevajoč, janje drugega Zelenega načr- da so v naši pokrajini kmetje nujen poseg pristojnih oblasti, zlasti pokrajinskega odbora za cene, da se določi mleku pravična cena in s tem zajezi kriza živinoreje; imenovanje predstavništva Kmečke zveze v komisije in odbore, kjer še nima svojih predstavnikov; odpravo diskriminacije kmetov pri uživanju socialnega zavarovanja in demokratizacijo pristojnih ustanov; ustanovitev kmetijske strokovne šole in strokovni pouk za slovenske kmete v njihovem jeziku, v duhu člena 5, črke ta; poseg dežele za spremembo posebnih pri nas veljavnih zakonskih predpisov glede razlastitev, v smislu zagotovitve u. pravičenih koristi in pravic morebitnih razlaščencev; ustanovitev deželne posvetovalne komisije, v kateri bodo zastopane tudi kmečke organizacije, za ureditev jusarskihza-de v; slovensko poslovanje vseh u-radov in ustanov, ki so pristoj- skoraj izključno Slovenci. Občni zbor Kmečke zveze pooblašča novoizvoljene organe zveze, da se v prihodnji poslovni dobi zavzemajo in delujejo za uresničenje omenjenih upravičenih zahtev ter si prizadevajo za čim tesnejšo povezavo z bratsko Kmečko zvezo iz Gorice in z Zvezo malih posestnikov z namenom, da se doseže zedinjenje vseh kmetov v močno enotno organizacijo na vsem območju dežele. ur so trajali razgovori med predstavniki južnotirolske ljudske stranke in predstavniki deželne ter zvezne avstrijske vlade o »paketu« italijanskih predlogov za rešitev južnotirolskega vprašanja. Zaključki niso znani in se samo govori o različnih strujah med predstavniki vseh delegacij Sestanek je bil na najvišji možni ravni, saj mu je prisostvoval tudi avstrijski kancler Klaus, so zaostritev bombardiranja iz zra- prisotna sta bila zunanji minister luiiiiiiimiiiiiiiimiuimimiimimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiii iaiiiiiiifiiiaiaii*iiiiiia*iiiiiiiiiii*iiiiiaiiiiiiiliiiaaiiiiitf>iiia«af iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiaiiiiiKiiBimiiAiiii>i«>ii«iiiiiiiaiiii*aaiiiiii>iiii*i|ii,ia|ia'iai|l*****>*v*aii*lv|tiatMa'*i*k'"aaaaia*,i*a*t*>a>i*>B*M*BV*iaafl* PO NEDELJSKEM SESTANKU V INNSBRUCKU Pred celotno rešitvijo vprašanj južnotirolske manjšine? Na sestanku sta bila prisotna avstrijski kancler in zunanji minister - Sporna zahteva po mednarodnih jamstvih - V Južni Tirolski še dva bombna napada INNSBRUCK, 26. Skoraj osem, Tončič-Sorinj in predsednik dežel- uresničiti uresničljivo. Zagovorniki ne vlade Walnoefer, južne Tirol- j negativnega odgovora pa pravijo, da Že od petka, od včeraj pa povsem sistematično, bombardirajo ameriške vojne ladje Severni Vietnam ter minirajo nekatere reke in vodne tokove. Johnson je včeraj izjavil, da gre za dejanja, »širnega obsega« — v skladu s presojo vo-ja kih in civilnih voditeljev ter nasprotjem, ustvarila med dvema velikima državama «atomska sokrivda«. Rekel je, da bi »prezgodnje priznanje« meje na Odri in Nisi povzročilo več škode kakor koristi ter izrazil prepričanje, da bodo tudi po varšavski konferenci 8e druge države sledile zgledu Romu- ŠE VEDNO ZATIŠJE V POLITIČNEM ŽIVLJENJU ‘»ile države, ki so maja 1965 . -uri diplomatske odnose z Za- V, -Nemčijo, so ZAR, Sirija, I-% Sl>en. Sudan, Saudova Ara-Ai^irija, Libanon in Kuvajt, radio je danes obsodil rdanije, da obnovi diplo- Vb°fn' ' |—1::_ luskin bito Jc!rdani.ja «izdala enotno a- h? dae Odnose z Zahodno Nemčijo S arak ,. Se posvetovala z drugi-is t m> državami. Na ta na-%sl Jordanija «izdala enotno a stališče o Palestini in je ?V, a možnost arabskih dr-t)?. dobijo koncesije od Bon-jjs 8 a®o je dodal, da_ glavni t_aj- a^oske zveze sedaj prouču-ffl,0Soi °st obnovitve diplomatskih 11 n v bied arabskimi državami W?n°m, toda ni še predložil aeKa poročila o tem. V četrtek verjetno razgovori izvajanju vladnega programa Potrjena vsedržavna prekinitev pogodb med lekarnami in zavarovalni- > mi ustanovami - Stavka uslužbencev medkrajevnih avtobusnih prog ce pa so zastopali predsednik Ma-gnago, podpredsednika Pupp in Volgger; poleg tega so bili prisotni številni strokovnjaki. Po sestanku st) izdali poročilo, ki pravi, da je Magnago obvestii navzoče o sedanjem položaju in o odgovoru, ki Je prispel iz Rima glede pojasnil, ki jih je zahteval izvršni odbor stranke. V luči teh informacij so obravnavali tako obseg ukrepov, ki jih predvidevajo Italijani, kot tudi mednarodna jamstva. Zlasti glede zadnjega vprašanja je dal obsežna pojasnila minister za zunanje zadeve Tončič, ki je obrazložil nujnost mednarodnih jamstev. Med razpravo so obravnavali različne plati «paketa», in to tako je- bi prav predlagani postopek glede pokrajinskega proračuna lahko celo poslabšal sedanje stanje, da Italija ne privoli v parifikacijo veljavnosti dveh jezikov, in končno da so določila o stalnih prebivalcih nestvarna, ker se lahko takoj vsak prišlek vpiše kot stalni prebivalec neke občine. List «Kurier» tudi poroča, da so izvedli izredne zaščitne ukrepe zlasti okrog palače deželne vlade, ker so se oblasti bale atentatov. Istočasno s to konferenco pa so počile bombe na področju Južne Tirolske, in torej na italijanskem državnem ozemlju. Že v nedeljo smo poročali o bombnem napadu na dalj- zato, ker so «vsi diplomatski na- nije in normalizirale svoje odnose pori propadli«; dodal pa je, da z Bonnom. Stari Adenauer pa je kljub temu ZDA «stalno i-čc.jo j rekel, da se je Kiesingerjeva vlada mir«. Hanojska vlada je takoj pro- ; prepozno zavedla, da bo pogodba o testirala pri mednarodni nadzor-1 prepovedi sirjenja atomskega orož-stveni komisiji, ker miniranje po-1 ja zmanjšala vrednost nem kega meni zločin proti človeštvu in nov i gospodarstva, da bo pomenila pre-skrajno nevaren korak pri širjenju [ mik proti levici in okrepitev vzhod, vojne. Moskovski tisk pa poudarja, [ nonem ke komunistične stranke. O da pomeni bombardiranje še en do- i prizadevanjih Bonna, da izholj a kaz več, da aiberiska vlada ne želi I odnose s temi državami je poljski sporazumne rešitve spora, saj se je , zunanji minister Rapacky včeraj iz-začelo takoj potem, ko je Hanoj javil, da ne vidi spremembe bistva postavil konkretne mirovne predlo- politike Bonna, čeprav »se zaveda-ge. V Sajgonu pa so predstavniki mo spremembe govorice bonske sedmih držav manilske konference vlade in spremembe taktike«, sklenili, da bodo izvajali že znane j Včeraj ,ie pri-el v Moskvo na sklepe. O Vietnamu je govoril tudi1 uraden obisk etiopski cesar Haile ^“ile Selasie ,v Moskvi RIM, 27. — Italijansko politično življenje je še vedno v znamenju pričakovanja sestanka na «vrhu», ko se bodo sestali predsednik vlade in tajniki vseh treh strank koalicije, da se dogovore o izvajanju vladnega programa in ko bodo skušali razvozlati nekatera bistvena vprašanja sodelovanja večine levega centra. Po vsej verjetnosti bo sestanek že ta teden, in sicer v četrtek. Posredovanje ministra za delo v sporu med lekarnarji in bolniškimi blagajnami je bilo neuspešno in vse kaže, da bodo morali zavarovanci od 1. marca plačevati sami zdravila in bodo nato lahko zahtevali od zavarovalnih ustanov vračilo. Nekaj podobnega je že bilo z zdravstvenimi storitvami med sporom med zdravniki in zavarovalnimi u-stanovami. Obe vsedržavni federaciji, ki združujeta zasebne lastni- ?MeS?YA, 27. - Etiopski cesar Sk v x*asie je prišel danes na 0-?šfCa Moskvo, kjer bo ostal do 2. žh^Viri 0 sedai je Haile Selasie vi A i« o sv°jega potovanja obiskal (Na iudan. Predsednik sudanske St? ®P°ročil, da je Haile Sela-,rU sudansko posredovanje v . N8 Etiopijo in Somalijo. Oton °išnji večerji v Kremlju iMstfi r?dnik prezidija vrhovnega i! SoviJi1?dgorni poudaril, da je bi-* ko etska zveza ob strani Etiopi- iti j 8„® je ta borila za svobodo uh lMB?Slst'enemu napadalcu. je nat0 poudaril, da i-hi,PoEi!?j državi enake ali podob-1 - na celo vrsto mednarod- Wasanj. Govoril je zatem o da zasebni lekarnarji v resnici kreditirajo INAM in druge ustanove v lastno škodo. Istočasno zahtevajo večjo maržo na izdana zdravila, češ da sedaj s težavo krijejo stroške, in končno zahtevajo, da se poslovanje poenostavi. INAM je včeraj uradno odgovoril na prvi dve obtožbi. V uradnem poročilu ugotavlja, da v 44 pokrajinah ni nobenih zamud pri izplačilih, v 47 pokrajinah pa zamude ne presegajo ke lekarn, sta namreč potrdili svo- f dni. To kljub huto težavam; sta potrdili, da prekineta konvencije, ki so jih podpisali z zavarovalnimi ustanovami. Lekarne bodo zato od 1. marca zahtevale od bolnikov, da plačajo zdravila, istočasno pa bodo na recepte napisali vse potrebne podatke ter tudi pritrdili kartonček z oznako zdravila in s ceno, tako da bodo zavarovanci lahko zahtevali vračilo od zavarovalnih ustanov. Lastniki lekarn trde, da so bili prisiljeni poseči po tako drastičnem sredstvu, ker so konvencije že zdavnaj zapadle in ker INAM ter druge ustanove ne sprejemajo treh osnovnih zahtev. Predvsem plačujejo zdravila z veliko zamudo, tako ki za te storitve narasti! od 93 milijard v letu 1960 na 252 milijard v letu 1966. Glede ekonomskih zahtev ugotavlja INAM, da prejmejo lekarne sedaj 1 odstotek in zahtevajo, da se ta prispevek zviša na 5,78 odstotka, kar bi pomenilo samo za INAM zvišanje od sedanjih 2,6 milijarde na preko 16 milijard lir letno in kar je nesprejemljivo. Vsedržavno vodstvo CGIL je v zvezi s to neke vrste «belo stavko« ugotovilo, da gre za spor, katerega posledice bodo občutili izključno delavci, zaradi česar poziva vlado, da še pred 1. marcem odločno posre- v pokrajinskih okvirih ohrani normalno stanje. (Kakor javljeno, je stavka tržaških lekarnarjev prekinjena. Op. ur.) V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o proračunu, med katero je minister za šolstvo Bosoo odgovoril na obtožbe, zakaj še ni izvedena šolska reforma. Izvršni odbor vsedržavnega združenja italijanskih sodnikov je razpravljal o stališču predsednika republike glede stavke sodnikov in se uklonil njegovemu pozivu, čeprav je znano, da to ni šlo povsem gladko, ker se večina sodnikov te sindikalne organizacije ne strinja s stališčem predsednika republike. V resoluciji pa je istočasno tudi izrecno polemičen poziv vrhovnemu sodnemu svetu, naj poskrbi, da bodo uresničene zahteve sodnikov, kar se do sedaj ni zgodilo. Na istem sestanku so ponovno razpravljali o primeru predsednika kasaeijskega sodišča Tavolara, ki je prisostvoval fašistični manifestaciji ob proslavi obletnice fašističnega zakonodajca Rocca. Tako ravnanje je kritiziral dr. S. Glaliombardo, predsednik prve sekcije kazenskega sodišča ln generalni tajnik združenja sodni' kov, katerega so zaradi tega poklicali na zagovor ln so od njega zahtevali pojasnila. Dveh od treh struj v omenjenem združenju sta sprejeli odločni solidarnostni izjavi. Včeraj opolnoči -e je pričela dvodnevna stavka uslužbencev medkrajevnih avtobusnih zvez, k-1 se bo zaključila jutri opolnoči. Stavko so zikovna vprašanja, šolska vpraša-1 nov.°d' isto noč_ pa so postavili te-nja ter odobritev pokrajinskega ['olilstl v srediscu Bočna mino, s ' katero so hoteli ubiti stražarja ka- sarne karabinjerjev, kjer je poveljstvo karabinjerjev za tamkajšnje področje. Bombo so postavili na tlak, ko sta se bližala stražarja, vendar je na srečo počila nekoliko prepozno. Pok je bil izredno močan in se je zbudilo vse mesto. Na srečo pa sta bili samo dve osebi laže ranjeni in med njima dekle, ki je stanovalo preko ceste; ranil jo je v glavo drobec stekla. proračuna, pri čemer je ponovno bilo v ospredju vprašanje mednarodnih jamstev. Kancler Klaus je izrazil podporo zahtevam južnotirolskega prebivalstva po avtonomiji in dejal, da bo avstrijska vlada naredila vse mogoče, da se čimprej nadaljujejo razgovori med Italijo in Avstrijo v skladu z resolucijo OZN. Uradno poročilo zaključuje, da bodo v kratkem organi Volkspartei sprejeli svoje stališče. Kasneje se je zvedelo, da so sklicali sestanek izvršnega odbora stranke za ponedeljek, 6. marca, kar je danes sklenil ožji odbor stranke. Izvršni odbor lahko skliče izreden kongres stranke, ki bi moral dokončno odločati o predlogih. Dunajski list «Kurier» objavlja do pis svojegf posebnega poročevalca o sestanku. Ta meni, da so sklenili predati celotno zadevo v roke zunanjih ministrov. Odločilno je vprašanje resnične avtonomije bocenske pokrajine in mednarodnih jamstev v tej zvezi. Na konferenci so bili mnenja, da so politična jamstva, ki jih predlaga Italija, nezadostna. Ta politična jamstva bi izvedli v obliki svečane izjave pred italijanskim parlamentom. List piše, da je Magnago poročal dve uri in da je sledila diskusija, med katero se je izkazalo, da niso f J vsem enaka mnenja v okviru posameznih delegacij. Rimski odgovor glede zahtevanih pojasnil je prinesel bistveno izboljšanje glede dveh vprašanj neodvisne uprave nemških šol in revizije pravice veta italijanskega prebivalstva proti proračunu pokrajine. Zagovorniki pozitivnega odgovora na italijanske ponudbe so to utemeljevali, kot poroča avstrijski list. duje ln da se uvede normalno stanje. Istočasno pozivajo prizadeta | proglasili v zvezi z razbitjem po-vodstva, naj se potrudijo, da se vsaj1 gajanj o obnovitvi delovne pogodbe. V Brunecku pa je prav tako počila bomba na trgu, kjer so pred nekaj meseci porušili spomenik al-pincem. Bombo so postavili pod avtomobil; tudi tu na srečo ni bilo človeških žrtev. včeraj britanski zunanji minister ter dejal, da želi storiti nekaj, kar bi napravilo konec vojne in da njegova vlada podpira tri U 'fantove točke. Na Kitajskem se je po svojem pomirjevalnem govoru prejšnji petek včeraj ponovno oglasil predsednik vlade Cuenlaj in sporočil ukaz vojaške komisije CK KP Kitajske, naj vojska odpravi nemudoma vse spopade v nekaterih pokrajinah, sprte stranke pa naj po.-ljejo svoje delegacije v Peking na pogajanja. Značilno je, da komisija ne govori naj vojska nastopi na strani »levih« kot doslej, temveč omenja pogajanja. Moskovski radio pa je poročal sinoči o spopadih med pristaši in nasprotniki Maocetun-ga v nekaterih pokrajinah. Za dogajanja v Evropi pa je značilna izjava kanclerja Kiesingerja o odnosih z ZDA: «Tako ne more dalje. Govorimo samo o spornih vprašanjih in ne več o vpra anjih skupne, koristi. Paradoks je obstoj zavezništva, v katerem je tudi Bonn in da se je nad njim kljub vsem iiiiuaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nun n m iiiiiiiiiiiiiiiiiliffmfiiiiiiiiiii|lllll||iiiil||||l||iiiiiiinlailiiiil|||l|ll Rapacki o politiki Bonna LONDON, 27. — Poljski zunanji I nas je odločilne važnosti bistvo za-minister Rapacki je zaključil svoj | hodnonemške politike. Zavedamo obisk v Londonu in je nocoj odpotoval z letalom v Varšavo. Na kosilu v združenju tujega tiska v Londonu je Rapaoki danes izjavil, da je glavna ovira za obnovitev diplomatskih odnosov med Poljsko in Zahodno Nemčijo odklanjanje bonske vlade, da bi sprejela položaj nejedrske države. Druge težave na tej poti so tudi v tem, da bonska vlada noče priznati vzhodnonemških meja in zlasti meje na Odri in Nisi ter zatrjuje, da predstavlja vse nemško ptrebivalstvvo. Rapaoki je nato izjavil, da se mora predvsem menjati bistvo zahod-nonemške politike, če se hoče doseči prava normalizacija odnosov češ da Italija do sedaj še nikoli ni med obema državama, toliko ponudila, da ni mogoče dose- Kar se tiče nemškega vprašanja či več in da je zato treba čimprej v celoti, je Rapacki izjavil: «Za se spremembe v govorici zahodno-nemške vlade in lahko vidimo tudi spremembo taktike te vlade, toda ne vidimo spremembe bistva njene politike.* Rapacki je govoril tudi o Vietnamu in poudaril, da mora biti ustavitev bombardiranja Severnega Viet. nama prvi korak za rešitev spora. Poudaril je, da je ključ vietnamskega vprašanja v Washingtonu in ne na Kitajskem. VARŠAVA, 27. - Jutri bo prišla v Varšavo češkoslovaška delegacija, ki jo bo vodil predsednik republike in prvi tajnik KP Antonin Novotny. Govorili bodo med drugim o obnovitvi pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči, ki je bila podpisana 10. marca 1947. Selasje. Sovjetski predsednik Podgorni je izjavil, da imata obe državi enake ali podobne poglede na vrsto mednarodnih vprašanj. Jordanija je včeraj obnovila diplomatske odnose z Bonnom, kar je naletelo na ostro obsodbo v Kai. ru, kjer poudarjajo, da je Jordanija izdala enotno arabsko stališče o Palestini. Kot je znano, je deset arabskih drav prekinilo diplomatske odnose z Bonnom, ki je maia pred dvanajstimi leti navezal diplomatske odnose z Izraelom. Britanski predsednik vlade Wil-son je včeraj zaključil pogovore o vstopu Anglije v skupno trži če s holandskimi voditelji. Izjavil je, da nima namena priti do nobenega zaključka, dokler ne bo obiskal vseh šestih članic skupnega tržišča. Včeraj se je v Adis Abebi začelo osmo zasedanje ORGANIZACIJE AFRIŠKE ENOTNOSTI oh navzočnosti delegatov 34 afriških dr av. V nedeljo je bil v Innsbrucku sestanek na najvišji ravni glede vprašanj južnotirolske manj ine. Kot je znano, je Ualija na osnovi zaključkov komisije devetnajstih, kjer so sodelovali tudi zastopniki manjšine, izdelala »paket« predlogov in torej predloge za globalno re'itev vprašanj tamkajšnje manjšine glede jezikovnih zahtev, popolne avtonomije šolstva in popolne avtonomije bocenske pokrajine, dejanskega zastopstva, deleža državnih uradnikov itd. Ostalo pa je še vedno bistveno sporno vprašanje mednarodnih jamstev, ker južni Ti. rolci in Avstrijci Italiji ne zaupajo in na osnovi izkušenj izvajanja sporazuma Gruber • De Gaspe-ri zahtevajo, da se ohrani mednarodno nadzorstvo nad izvajanjem tega «paketa». Italijanska vlada pa vztraja na stališču, da gre izključno za notranje vprašanje. Kaže, da je bil v Innsbrucku storjen korak naprej in da bo na avstrijsko pobudo prišlo do sestankov zunanjih ministrov. Volkspartei pa bo o tem razpravljala prihodnji teden na zasedanju izvršnega odbora, ki lahko skliče izreden kongres stranke, ki bo imel dokončno besedo. V Italiji vlada še vedno politično zatišje v pričakovanju razgovora med strankami levega centra, na katerem bodo skušali verjetno še ta četrtek razvozlati zapletena klobčič perečih vprašanj in izvajanja vladnih programskih obveznosti. Z NEDELJSKEGA REDNEGA OBČNEGA ZBORA KMEČKE ZVEZE V TRSTU zali n in le irela pisietltl vitli suri" V nedeljo dopoldne je bil v mali dvorani Kulturnega doma občni zbor Kmečke zveze v Trstu, katerega so se poleg članov udeležili tudi predstavniki oblasti, raznih ustanov ter organizacij. Deželnega odbornika za kmetijstvo odv. Camellija ter kmetijsko nadzorništvo je zastopal dr. Ivan Baša, pokrajinski odbornik za kmetijstvo Saša Rudolf pokrajinsko upravo, občinski odbornik za probleme o-kolice Dušan Hreščak tržaško občino, dolinsko občino župan Lovriha, miljsko občinski svetovalec Josip Scheriam, repenta-fcrsko podžupan Alojz Milič, zgoniško podžupan dr. Jan Godnič, nabrežinsko odbornik za kmetijstvo Josip Terčon, Slovensko kulturno gospodarsko zvezo predsednik Boris Race, tajnik B. Samsa in dr. St. Oblak. Zvezo malih posestnikov predsednik Dušan Kodrič in tajnik Marij Grbec, Kmečko zvezo v Gorici predsednik Avgust Stekar, Kmetijsko zadrugo v Trstu predsednik Alojz Markovič, deželno organizacijo Alleanza Col. tivatori predsednik Livio Sim-sig in podpredsednik cav. Fran-cesco Ferrante, društvo Pravnik odv. Igor Gruden in odv. Mitja Bitežnik. Deželni inšpektorat za gozdarstvo geometer Contento, Kmečko bolniško blagajno ravnatelj dr. Corbella, Urad za združene kmetijske prispevke Gino Gianotti, društvo ATIS gospa Furlan, zavarovalnico goveje živine v Bazovici predsednik Zorko Grgič, zavarovalnico goveje živine v Trebčah Roman Milkovič, zadrugo v dolini pa Josip Lcvriha- Na občnem zboru Je bila razprava o delovanju Kmečke zveze in njenih nalogah, tajniško poročilo in referati strokovnjakov pa so pokazali sedanje razmere in potrebe kmetijstva ter nakazali smernice za nadaljnje delovanje v korist kmetijskega gospodarstva. Splošna u-gotovitev je bila, da sicer tara-jo kmetijstvo hudi problemi, da pa ima kmetijstvo na našem področju še perspektive za obstoj in napredek, če bomo pospešili njegovo specializacijo, kmetu nudili zadostno pomoč in možnost strokovnega izpopol-njevanja ter uresničili zadružne oblike sodelovanja. Prav tako je prišla do izraza želja naših kmetov, da se združijo v enotno strokovno organizacijo v deželnem okviru. Po pozdravnem nagovoru predsednika dosedanjega odbora KZ in izvolitvi delovnega predsedstva je Jože Bizjak v imenu Kmečke zveze izročil dolgoletnemu zaslužnemu predsedniku Josipu Skerku zlato kolajno. Nato je sledilo poročilo tajništva, ki smo ga objavili že v nedeljski številki. Sledila so poročila strokovnjakov, nato volitve novega odbora. Izvoljeni so bili: Mario ŠVAB (Sv. Križ), Drago STARC (Prosek), Zoro GRGIČ (Bazovica), Ivan KRI2-MANČIČ (Bazovica), Evgen KALC (Padriče), Rafael GRGIČ (Padriče), Silvester GLAVINA (Lonjer), Marčelo COK (Kolon-kovec), Alojz DEBELIŠ (Magdalenah, Ivan BOLE (Piščanci), Karlo KRI2MANCIC (Gropada), MIRO KRI2MANCIC (Bazovica), Pepi SANCIN (Dolina), An. ton PAROVEL (Mačkovlje), An. ton PETAROS (Gročana), Ivan RACMAN (Gročana), Jože BOL. CIC (Boljunec), Jožef RAPO-TEC (Prebeneg), Alfonz GUŠTIN (Col), Jože BIZJAK (Col), Milko PURIC (Repen), Karel ŠTOLFA (Salež), Josip ŠKERK (Bajta), Just TERČON (Slivno), Jože KRALJ (Slivno), Ivan ANTONIČ (Cerovije), Alojz ŠKERK (Praprot), Jože PERNARČIČ (Vi-žovlje), Celestin PERTOT (Nabrežina). 'boršti, Andrej KRIŠČAK (Kolonkovec) Mario ^aorežec), Ludvik PIPAN (Mavhinje). Ob zaključku je občni zbor odobril sklepno resolucijo, ki jo objavljamo na I. strani. Otvoritveni nagovor predsednika J. Škerka je Boris Race zaključil takole: »Danes se moramo zavedati, da mora- mo za nadaljnji napredek iz zemlje iztisniti čimveč, hkrati pa se moramo zavedati tudi tega, da smo to zemljo dobili od svojih prednikov.* Dušan Kodrič je zborovanje pozdravil v imenu Zveze malih posestnikov in med drugim dejal, da ne prinaša zvenečih besed, pač pa da raje govori o skupni dejavnosti in skupnem reševanju rajrazličnej-ših vprašanj v korist našega kmetijstva, v obrambo razlaščencev, za reševanje problemov vrtnarjev itd. Poudaril je nato, koliko je še vprašanj, ki jih bo treba rešiti v zvezi z bolniško blagajno, družinskimi dodatki, državnimi prispevki kmetom itd. Omenil je nato problem zadružništva, strokovne izobrazbe, tehnične pomoči. V ostalih predelih države — je rekel — se strokovne organizacije zavzemajo in rešujejo Dr. Frane Juriševič storila in da se je izkazalo, kako potreben je njen obstoj. ta vDrašania Dri nas na se za ta 0bčinski odbornik Dušan Hreščak vnrašania veže Lli na se z niiml * Prinesel P°zdrave tržaškega žu-* PL?®.? ,J. pana inž. Marcella Spaccinija ir križa še nacionalno vprašanje. Svoj pozdrav je Dušan Kodrič nadaljeval s pozivom vsem kmetov, naj se Cav. Alceste Ferrante Občni zbor je otvoril predsednik, bo pripomogla do vedno večjih Josip škerk, ki je dejal: uspehov, ker je moč le v slogi, v »Letos praznuje naša organizacija • enotnosti.* sedemnajstletnico svojega obstoja in delovanja v korist članov in vseh kmetov našega področja. Niso bila to lahka leta niti za našega kmeta niti za njegovo organizacijo. Boriti se je bilo treba z vsemi mogočimi težavami, ki so splošne za kmetijstvo v vseh krajih države in — bi lahko rekli — v vseh državah, pa še s posebnimi problemi, ki izvirajo iz značilnosti kmetijstva v naši pokrajini. Naše kmetijstvo je majhno, zato so ga večkrat oblasti pri izdelavi splošnih gospodarskih smernic skoraj popolnoma prezrle. Potrebni so bili, so in najbrž še bodo izredni napori predvsem naše zveze, da se upoštevajo tudi potrebe kmetijstva in upravičene zahteve naših kmetov. Pozdravi predstavnikov oblasti in organizacij »Vsa ta leta so prizadejale razlastitve za industrijska področja in za druge (ne vedno utemeljene »jav-nokoristne*) namene našemu kmetijstvu in našemu kmetu ogromno škodo. Razlaščena je bila skoraj vsa nižinska zemlja, ki bi bila najbolj primerna za specializirane kulture, za moderno kmetijstvo. Pri tej hudi borbi je bila Kmečka zveza našim kmetom vedno zanesljivo ob strani in je skupna akcija rodila tudi nekaj dobri,, rezultatov. Tu je torej dokaz, če je sploh potreben, da le enotni napori članov in organizacije lahko rodijo uspeh s po-žrtvovanjem vseh. »Sodelovanje med Kmečke zvezo in Zvezo malih posestnikov je doseglo že take oblike, ki dajo upati, da bo v kratkem prišlo do zedinjenja vseh naših kmetov v eno samo še bolj močno organizacijo, ki jim Upravni tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk je prebral pozdrav Slovenske prosvetne zveze iz Celovca in pozdrav člana nadzornega odbora zveze Janka Furlana, ki se občnega zbora ni mogel udeležiti. Dr. Baša pa je v imenu deželnega odbornika za kmetijstvo odv. Comel-lija pozdravil zborovanje in poudaril nujnost strokovne izobrazbe naših kmetov, še posebej mladine. Boris Race pa je prinesel pozdrave Slovenske kulturno-gospodarske zveze in nato rekel, da ni potrebno posebej poudarjati pomen te kmečke organizacije, saj se pri nas z obrambo interesov kmetijstva hkrati branijo tudi interesi Slovencev na Tržaškem. Politična moč narodne skupnosti pa je odvisna od njene gospodarske moči. Zemlja predstavlja vrednost, je del gospodarske moči, zato je ne smemo zanemarjati, pač pa jo moramo varovati. Iz istih razlogov pa smo proti neutemeljenim razlastitvam. Če pa je razlastitev potrebna, zahtevamo pravično ceno in sredstva, ki iz tega izhajajo, je treba ponovno vložiti v pridobitne namene. Predsednik SKGZ je v svojem nagovoru nadalje rekel, da morajo biti zastopniki kmetov prisotni povsod, kjer gre za njihova vprašanja. da se s tem zagotovijo njihovi interesi. To pa bo možno s čim večjo strnjenostjo kmetov. Zato ni vseeno, koliko članov ima Kmečka zveza in kako deluje. Svoj pozdrav bolj zavzemajo za reševanje razne problematike, kajti tajnika obeh strokovnih organizacij — Grbec in Volk — ne bosta mogla sama braniti interesov vseh in uveljaviti pravic. «Po tej poti — je še rekel — pa ne stopamo sami. Tudi italijanski krrtfetje Imajo podobne probleme in skupno stopamo za uresničenje naših zahtev.* Dušan Kodrič-je zaključil: »Res je, da Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov skupno nastopata, boljj pa bi bilo, da bi imeli eno samo enotno in zares močno kmečko organizacijo. Prepričan sem, da izražam mnenje vseh kmetov, ko s tega mesta izrekam željo po enotni organizaciji.* Ko se je aplavz na Kodričev pozdrav polegel, je zborovanje pozdravil v imenu italijanskih kmetov, članov Zveze malih posestnikov, njen podpredsednik Scheriani, ki je med drugim zahteval, da morajo biti kmetje soudeleženi v raznih organizmih, ki odločajo o kmečkih problemih, kajti edino tako »bomo ohranil, zemljo svojim potomcem*. V imenu goriške KmetKe zveze je zborovanje pozdravil Štekar, ki je zagotovil, da njihova zveza dela komaj dve leti. da pa je že veliko pana inž. Marcella Spaccinija in vsega občinskega odbora in obljubil, da se bo v bodoče občinska uprava potrudila, da bo kmetijstvu pomagala, kar je v njeni moči. Podpredsednik deželnega odbora zveze »Alleanza Coltivatori* cav. Alceste Ferrante je najprej poudaril dolgoletno sodelovanje med zvezo, ki jo on predstavlja, in med slovenskimi kmeti, skupne napore in uspehe. Nato je poudaril, da je na dnevnem redu še več nalog, med katerimi je tudi vedno večje uveljavljanje kmetov za bolj demokratično upravo raznih ustanov, ki zadevajo kmetijstvo. Svoj pozdrav je cav. Alceste Ferrante zaključil z obljubo popolne solidarnosti svoje organizacije pri reševanju specifičnih problemov kmetov na Tržaškem in še posebej, kar zadeva uporabo materinega jezika ne le na strokovnih predavanjih in tečajih, pač pa tudi v vseh uradih, kjer se obravnavajo kmečka vprašanja in to ne le na Tržaškem, pač pa povsod, koder živi slovenski kmet. Sledil je še kratek pozdrav Kmečke zadruge, v imenu katere je Alojz Markovič izrazil željo, da naj bi se obe kmečki organizaciji združili v eno samo, močno organi- j zacijo. i Nato je povzel besedo inž. Andrej Čok, ki je poudaril, kako nujno je, 'da se s strokovnostjo usposobimo za napredek, kajti sicer nas bodo pohodili. Za napredek pa je potrebna izobrazba, torej šola, v kon- problemu nima nikakršnega haska, pač pa da je treba temeljito in strokovno proučiti. V zvezi s tem je navedel nemške iz-ikušnje, ki so zelo pozitivne, saj se je količina krme na istih površinah povečala tudi za 200 odst. Navedel je nato tudi lastne izkušnje. Pripomnil je, da na kraških tleh samo umetna gnojila ne rešujejo problema, ker je kraški svet treba gnojiti tudi z organskim, t. j. hlevskim gnojem. Ponovil je to, kar Je nekdo pred njim že omenil, in scier dejstvo, da so nekoč kmetje in vrtnarji dovažali v mesto svoje pridelke, iz mesta pa vozili domov iz tržaškihh levov gnoj. V dašanjem mehaniziranem, bolje motoriziranem inestu, pa hlevskega gnoja ni. In ne glede na to je treba kraške travnike obogatiti z organskimi gnojili. Pri tem pa je dr. Jurisevič še povedal, da so analize dokazale, da kraški zemlji in kraškim travnikom primanjkuje fosforja in apna. Z druge strani pa je vsako uporabljanje kalijevih umetnih gnojil nepotrebno, ker ga v tem primeru tako rekoč mečemo stran. Del novoizvoljenega vodstva Kmečke zveze Kar zadeva proučevanje pove-Čanja pridelka krme je dr. Juri-ševič mnenja, da bi bilo treba proučiti možnosti ne le povečanja, pač pa tudi izboljšanja krme. V ta namen bi Kmečka zveza morala sklicati strokovnjake, ki naj bi sedli za mizo in podrobno ter temeljito proučili vso to problematiko; na podlagi strokovnih ugotovitev se je nato treba lotiti konkretnega dela, da razpravljanja, anali-1 ze, predavanja in proučevanja no rmnirin ■ ne ostanejo samo na papirju.1 M i ^ vi Delovno predsedstvo med branjem tajniškega poročila, ki ga je podal Lucijan Volk Perspektive vrtnarstva in cvetličarstva Inž. Miloš Kodrič je prikazal, kako je pri nas z vrtnarstvom in kaj bi se dalo napraviti. Rekel je: Če so za vrtnarsko proizvodnjo tržne ter podnebne in zemljiške razmere, pri nas na. splošno ugodne, žal ne moremo Istega reči, kar zadeva gospodarske in socialne razmere, ki so na- kretnem primeru strokovna , šola v i stale v povojni dobi. Zaradi ne- deželnem obsegu. S tem bi ne dobili prav nič novega — je dodal — saj smo kmetijsko šolo pri nas imeli že v času Avstrije, in koj po prvi vojni kmetijsko šolo na Plavjah. Spregovoril je nato tudi o rabi slovenščine v raznih uradih. Še nekoč, pred 50 leti, pod Avstrijo, je naš človek mogel stopiti v katerikoli urad, na davkarijo na primer, in se pogovoriti v svojem jeziku. Danes smo torej veliko na slabšem kot tedaj. Danes nam se kratijo tudi najelementarnejše pravice. Svoja izvajanja je inž. Čok zaključil s pozivom, da naj se novoizvoljeni odbor potrudi, da se našemu preprostemu kmetu zagotovijo vsaj te elementarne pravice. nehnega razlaščanja naših vrtov v korist urbanizacije neposredne okolice mesta se je vrtna površina močno skrčila. Skoraj popolnoma je izginilo vrtnarstvo v Barkovljah. na Greti, v Rojanu, pri Sv. Ivanu, v Ro-colu, na Pončani in pr j Sv. Ani. Glavno oporišče tržaškega vrt- dno manj, medtem ko z druge strani povpraševanje po domači zelenjavi v splošnem stalno narašča, se nam povsem utemeljeno poraj g,,,,vprašanj e: kako uskladiti to nesorazmerje, kako nadomestiti veliko škodo, ki sta jo vrtnarstvu povzročili urbanizacija in industrializacija mestne okolice? O tem vprašanju morejo vrtnarji in naši kmetje na sploh resno in temeljito razmisliti. Z vso odgovornostjo ga moraio načeti naše strokovne organizacije in tudi pristojne oblasti. Ta problem je nujen in pereč. Nekateri marljivi kmetje so že uvideli, da se jim izplača ukvarjati se z vrtnarstvom in tudi s cvetličarstvom. Kot pionirji so začeli ustvarjati nove vrtove na novih zem- prav na Krasu. Po kraške^ jjr hu, stročjem fižolu, korerJ pičicah (»cukete*), repi, Kitfr1 lju in drugih takšnih ^ je posebno v določenih^}? cih na trgu precejšnje Sevanje. Ker je domača ze-trgu zelo cenjena, se i>* trgu zeio cenjena, w ^ » dogaja, da trgovci prod*^ vozeno zelenjavo pod narstva Sv Marija Magdale-1 ijiščih. če gremo od Milj preko r.a Spodnja in Zgornja — se On-ha tja do spodnjega Krasa, I Ta ustanova naj bi izvajala na- remo v tisku, da postaJJ* i» Prav 1 sly,enJ.a . me' bomo marsikje videli kak r.-ov i črt gospodarskega razvoja tudi nekakšno «evropsko sre' trebna visoka specializacija inu-strezna gospodarska sposobnost. Znani so primeri tudi iz predelov blizu našega mesta, ko so vrtnarji zaradi tehnične in gospodarske nesposobnosti imeli z rastlinjaki velike izgube. Naš vrtnar mora imeti stalno pred očmi, da je končni uspeh odvisen od proizvodnih stroškov. Cene na trgu se vedno ravnajo po najugodnejših ponudbah ne glede na to, koliko proizvodnja pridelovalca stane. Zato mora biti stalno in glavno geslo vrtnarja: izboljšati in po- . . večati svoj pridelek, hkrati pa' grah». Da bi se taki in £ tflC zn žati proizvodne stroške. I ni primeri ne dogajali yenAdft' V zadnjem času se v naši de- ramo zahtevati uvedbo n f želi o kmetijstvu veliko govori.1 stva nad prodajo in za® Razpravlja se o zakonskem os- j vrtnin domačega pridem • nutku za uresničenje deželne u- j mace pridelave. w N stanove za razvoj kmetijstva.' V zadnjem času pogh“ • postaja {» domače zelenjave. To -- ^ škoduje našim vrtnarje®- po ni so konkretni primeri, ^ * trgovinah prodajajo Sicilije pod oznako » usmerjati vrti® da so že sami po sebi naravni n"“H' rastlinjaki, kjer lahko kar na odprtem pridelujemo najbolj zgodnje in zato najbolj dobičkonosne vrtne pridelke Tudi na kraški zemlji, ki je prirodno rodovitna, lahko razvijemo vrtnarstvo. Posebno na spodnjem Krasu so prvi vrtnarji že pridno na delu. Poiskati moramo najprimernejše povrtnine in ugotoviti najprimernejši čas za njihovo gojenje. Določene vrste zelenjave v vročih poletnih mesecih v nižinskih legah ne uspevajo dobro. Prevroče je, napadajo jih tudi različne bolezni. Menim, da bi te mogli to doseči, je nujno po-1 kulture našie primemo lego (Poročila se nadaljujejo kom, Križem in Nabrežino, ki saDijaiijem vrtnarskih naravnost vabi k udejstvovanju »takov oi se dalo za i v vrtnarstvu in cvetličarstvu.1 narstvo veliko storiti Morda bi se našel kdo, ki bo sli bi bilo treba zahte rekel: kje so pa ceste in pol'ske izdatnejšo pomoč, ptet poti? Kie je voda? T0 je toč- Prid najboij remin ' no, vendar ne smemo pozabiti, iln začetnikov, zahteva da predvidevalo zakoni za ure- 1° f-reDa doaavo votle P^gs®, ditev poljskih poti in naoeliavo cenah in predelavo ” vode izdatno pomoč in podporo smeti v dooro oi gansko vSg,jj Toda prvi pogoj za uresničenje ki nai tu Dila cenena '“o#, tega je v tem. da se združimo, dos„opna, da bi lahko ® nov kajti le na tel osnovi bomo mo- že obstoječe ali ustvari' on k-oi uofifovu« ,i~ vrtove d i hi s« s lem Dovolite mi. da mimogrede pri- oko.ici mesta. se , pomnim, da so naši starejši1 Lnn.evati moramo lP ‘‘ kmetje marsikan dobrega ir. ko- trzasai Okolici ustanovi ristnega napravili le z družnim, nančno vzurzuje stalno P cv ^flj* tipičnih povrtmn ‘vl)n/ cvetlic kako Pr;de moril! lamo. nadal e bi ‘„,«0 cvetličarje k čim uspe*0®'" te'1’ delu. Vršiti bi morali ^ centru analize zemljlšf bi se naši vrtnarji in J Ji prepričevali o koristPprip® porabe novih tehničnih trt močkov, strojev in lrnmi AmIL - — /v 111 • 1* kemičnih snovi, gnojil- f?r J* žil in herbicidov Ta 9®110a ............... „ nujno potreben zaradi_ b iP posebnih tržnih, podnebn ^ zemljiških razmer. P?® P1* vrtnar ali cvetličar nirTg P>® časa niti sredstev, da bi gel s tem ukvarjati- avtjšl službo more in mora <>Pr . le javna ustanova. PRIMORSKI dnevnik Razmere in potrebe kmetijstva v izčrpnih poročilih strokovnjakov DR. stanisla v oblak f) problemu jusarskih zemljišč I I m O problemu jusarskih zemljišč je imel dr. Stanislav Oblak naslednje poročilo : tJV..našl pokrajini so obsežne 2noJSine občinskih zemljišč ter fiiv a območja travnikov, trav-^sov-pašnikov, gozdov in nerojenih tal, ki so podvržena :gWskim pravicam. Ne razpo-jBarrio s točnimi podatki, ven-t.,r Sre najmanj za 6 do 7 ti-jj.j hektarov. Ce bi hoteli izra-..Povprečno vrednost teh S?UiSč v denarju, bi se le-ta f;ala okoli 7 milijard lir. dan vedli smo te približne po-"**• da bi podčrtali važnost Stanislav Oblak pL^hiljiške imovine in s tem jjgjhernbnost vprašanj, ki se o-* hje sučejo, ali bi se mora-0 fjbkati. Pomembnost imovine, kateri je govora, pa je še večja, ker je v glavnem S vei Sjhajbližnji soseščini naselij in glavnega mesta dežele, H-J v prostoru, ki zadeva H^hizacijo (z nanašajočimi se li^phističnimi načrti), industria-sei, J° ter širjenje primarnih, Sh/Jhdamih in terciarnih go-irr|r?arskih dejavnosti. V isti Clne ovirajo med drugim ^'Poizkus valorizacije obrav-Va?11 zemljišč, kakor nam tUf^djejo sveži in zelo sveži N^l^nost No .. Je sedaj prešla na de- nad jusarskimi je se - -ttcift,’, od dežele je odvisen tudi s*t>h Sariat za likvidacijo jusar-ti j, Pravic. Vendar dežela še lovila izvršilnih odredb za stojg deželno kompetenco. Ob-pavfT1 okvirni zakon vsebuje ‘lati 6 Principe, ki bi morali ve-HVi pri likvidaciji jusarskih v vseh krajih, v vseh tnah, pri vseh zgodovin-®koiaridičnih izvorih, za vsak disko socialni ambient. hobiji?0 je torej prav, da je re-W5ta ustava ta predmet de-?a pozirala in razčlenila, ter ? v pristojnost dežel j Sebnim statutom. Bati pa to smo še opazili v primerih da centralna r Sv .Večkrat ljubosumno bra-Nkp e Prerogative in kompe-cLT bati se je, pravimo da Nla Iltralna oblast težko prepu-NtrpK eželi, 'var bi bilo nujno Nto*0, zlasti kar se tiče tudi h za?bajne avtonomije. Dežel-pitft^dhodajEilec si bo moral t1)rpt>kem priboriti ne samo 'Udi dčno pristojnost, pač pa ijhožnost, da bo z za' - j.aistrativnimi ukrepi mogel, !*oitt‘e drugega, vsaj odpraviti postavijo in programirajo roki r večjo pozornost, kakor so to ter čas izvedbe. Mislimo vseka-1 zahtevali zgolj upravni akti. kor, da je v okviru dežele Pur- Najvišji upravni organ in ure- jevalec jusarske imovine je pač še vedno komisariat za likvidacijo jusarskih pravic. Res pa je, da ta posebni organ, ki je pravzaprav odraz juridičnih u-stanov, po svoji naravi in zaradi juridičnih zaprek zakonodaje, ki je v marsičem že preživela, teži — in to mu nalaga sam zakon — pretežno teži za tem, da glede zaupane imovine ohrani, kar je, in torej ni upravitelj v pravem smislu besede ter se ne spušča v pobude, ki bi prekoračile okvir njegovega delokroga. To pa predstavlja najbolj negativno plat današnjega položaja na tem področju, kar bi se sicer dalo časovno skrajšati — kakor je bilo predvideno v zakonu — in se ne more pa zavleči za celo večnost. Navedli bomo samo nekatere primere, ki so posledica opisanega stanja. Zaradi naprej trajajoče začasnosti, zaradi svoje ureditve, se sedanja uprava (tudi če, je delegirana) ne more v polnosti vključiti v obširno omrežje ugodnosti in olajšav, ki so predvidene v državnih in sedaj deželnih zakonih kar se tiče izboljšav in valorizacije ter zadevnih prispevkov, tehničnega vodstva, konsortiranja itd. Ne more biti aktivno prisotna pri dogajanjih, ki jo pobliže prizadevajo, kot je npr. sestava občinskih in medobčinskih urbanističnih načrtov, ustanavljanje1 lar.iija - Julijska krajina likvidacija jusarskih pravic v vseh občinah naše pokrajine ter v sosedni občini Doberdob nujno in prednostno vprašanje. Ne bomo se spuščali v podrobnosti, ki zadevajo zamotana in delikatna vprašanja, ki zahtevajo vsekakor globlje in skrbnejše proučitve z juridične-ga in gospodarskega gledišča. II. UPRAVA. — Samo v nekaterih vaseh upravljajo jusarska zemljišča ali bolje se za ta zemljišča neuradno zanimajo skupnosti, ki imajo sicer že dolgo tradicijo, ne pa povsem uradnega priznanja v okviru veljavne zakonodaje. Pred desetletjem so imenovali nekatere krajevne komisarje, ki pa so prenehali s svojim delovanjem, čeprav so jim bili v pomoč od jusarjev izvoljeni odbori, to pa zaradi tega, ker so bili prepuščeni samim sebi ali zaradi upravnih in tehničnih razlogov. Vsa zemljiška imovina je zdaj v rokah občinskih uprav. V tržaški obči občini, kjer so najpomembnejša jusarska zemljišča — pri Barkovljah segajo do morja — spada ta imovina v pristojnost enonomata in zadevnega odbornika. Ni nam znano, da bi doslej bile občine, posebno pa u-prava glavnega deželnega mesta, kdaj posvetila tej imovini naravnih rezervatov itd. Zaradi istih razlogov ne posveča ali ne more posvečati potrebne pozornosti zaščiti interesov zaupane ji imovine proti tretjim. Vprašujemo se na primer — gre za aktualno zadevo — če je bil in je izkupiček za razlastitve in služnosti na trasi za naftovod primeren. Vezani na določene zakonske predpise, upravitelji jusarskih in kolektivnih zemljišč ne morejo pravočasno izkoristiti fondov iz naslova imovinskih dohodkov za zboljševalna dela in se ne morejo zlahka in brez odlašanja zediniti glede izbire teh melioracijskih del. Dejstvo je, da so že leta zamrznjeni zneski, ki jih nalagajo na hranilne knjižice; če bi pravočasno uporabili ta sredstva, bi če ne drugo, vsaj odpravili posledice postopnega denarnega razrednotenja. Ukrepi, ki so potrebni za odpravo negativnih posledic zadeve, tičijo torej zopet v pospeševanju likvidacije, in če bi se le-ta morala še podaljševati, kakor se lahko predvideva, v nujnih posegih za boljšo in zahtevam primerno ureditev upravljanja. Lahko zaključimo, da brez rešitev, ki smo jih na kratko nakazali, ne more biti govora o nobenem načrtovanju namenov, izboljšav in valorizacije jusarskih zemljišč, in to na veliko škodo gospodarskih interesov skupnosti in posameznikov. In nazadnje še pripomba: Če je naloga združenj in organizacij, kakršna je naša, zainteresirati, postavljati in perspektivno projicirati vprašanja, INZ. STANKO GRGIČ Stanje vinogradništva na Tržaškem O našem vinogradništvu je ne rasline ne morejo uspevati, bo- inž. Stanko Grgič dejal: «Podnebni in talni pogoji našega področja nam omogočajo proizvodnjo belega in črnega vina, ki je po svojih značilnih kakovostnih odlikah zelo priljubljeno in iskano med domačimi potrošniki, to pa seveda le tedaj, če je bilo pravilno pripravljeno in negovano. Za trto kot kulturno rastlino je značilno, da lahko uspeva tudi na področjih, na katerih druge kultur- disi zaradi suše, velike količine apna ali strmega področja, kar je za nas še posebnega pomena, ker prav takšnih terenov pri nas ne primanjkuje. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, imamo na našem področju 5.949 ha vinogradov, z letno proizvodnjo 72.000 stotov grozdja, oziroma 52.000 hi vina. Razširjenost v posameznih občitišh pa bi bila naslednja: Devin - Nabrežina 90 ha Repentabor 57 » Milje 303 » Dolina 515 » Zgonik 211 » Trst 773 » s pridelkom 4.000 stotov grozdja » 840 » » » 10.830 » » » 23.150 » » » 4.520 > » » 28.640 » » Če si pa nekoliko pozorneje ogledamo stanje teh vinogradov, bomo dobili še precej žalostno sliko, gledano z današnjega strokovnega gledišča. Večji del teh vinogradov je že star in zasajen po principih, ki so v vinogradništvu veljali pred 50 leti in ki danes ne prihajajo več v poštev, ker niso donosni, ne toliko zaradi količine grozdja, ki nam Mrhi?l0žnost, da bo z zakoni in ^ J^strativnimi ukreni mogel, drugega, vs ^ flobo ZBiStOjfl-. *k) ^ si bo kakor koli, potreb-da se na tem področju 'djo prednosti ter da se Inž. Stanko Grgič ga dajejo, temveč zaradi vloženega dela. Tehnika vinogradništva je od tedaj zelo napredovala in to vzporedno z našimi zahtevami po življenjskih dobrinah. Ena od teh napak je, da so pregosto zasajeni, tako da je sploh nemogoča uporaba strojev, a brez teh si je danes nemogoče zamisliti ne samo napredek, temveč tudi obstoj sedanjega vinogradništva. V zvezi s tem je strokovno in praktično dokazano, da nam manjše število trt, zasajenih na isti površini, daje večje količine grozdja zdrave kakovosti, z večjo količino sladkorja, kakor pa gosto zasajen vinograd, ker trta ljubi prostornost, zrak in svetlobo. Drugo pa je, kakor sem že omenil, možnost uporabe strojev. Nam je vsem znan pojav, ki ni samo naš, temveč je splošnega sve tovnega značaja, da mladina danes zapušča kmetijska posestva in si išče primernejše, lažje in donosnejše delo v mestu. Z druge strani pa smo prepričani, da je vinogradništvo na našem področju še vedno dober vir dohodkov, če bi bilo vodeno po načelih naprednega vinogradništva in kletarstva. Mislim, da ne grešim, če trdim, da danes prodaja vina ni vprašanje, seveda če je to zdravo, dobrega okusa in lepo za pogled. narstva in vinogradništva. Navedel bom samo nekatere. Sicer pa to tudi ni moja dolžnost. Mi imamo kmetijsko nadzorništvo s svojimi strokovnjaki, in prav njihova dolžnost bi bila, da vodijo naše kmetijstvo s praktičnim poukom in tehničnim tolmačenjem posameznih posegov naprednega kmetijstva. Pred nekaj dnevi sem obiskal našega dobrega tovariša Janka Furlana, ki na žalost zaradi bolezni danes ne more prisostvovati temu občnemu zboru, in takole v pogovoru mi je rekel: Dragi Grgič, mi potrebujemo ljudskega in ne «kanclijskega» agronoma. Da, res, take agronome potrebuje naše kmetijstvo. Pa bo kdo dejal: saj noče nobeden študirati agronomije! Kako pa naj jo študira, ko ve že v naprej, da kot Slovenec ne bo dobil zaposlitve. Pravilno je, da imajo posamezne občine zaposlene zdravnike in veterinarje. O kmetijstvu pa stalno govorimo, kako nazaduje, kako bi moralo napredovati, in vendar občine kot so Dolina, Devin-Nabrežina, Repentabor, še danes niso v stanju, da bi zaposlile po enega agronoma zaradi tistih ubogih dveh milijonov, kolikor bi jo stalo letno. Koristi pa, ki jih imajo od kmetijstva, noče nihče omeniti. Končno bi hotel še opozoriti na nekatere nujno potrebne agrotehnične ukrepe, na katere moramo paziti pri obdelavi in še posebej pri obnovi vinogradov. Kot že omenjeno, nam pravilna razdalja vrste od vrste omogoča izkoriščanje vinogradniških strojev, ter trti dajemo potrebni življenjski prostor. Razdalja vrste od vrste naj bi bila od 1,50 m do 2,00 m. trta od trte od 1,10 do 1,30 m. Za oporo vinske trte še vedno uporabljamo razne lesene kole. S tem, da moramo vsako leto pregledati in tu in tam menjati posamezne kole, je ekonomska računi-ca pokazala, da so cementni stebriči najboljši in da trajajo celo dalj časa od življenjske dobe trte. Pri ustvarjanju novih nasadov, kakor tudi pri izpolnjevanju praznih mest se pojavlja vprašanje sadik. Dober trsni izbor je temelj naprednega vinogradništva. Pri tem bi se morali odločiti le za nekoliko belih in črnih sort, in sicer tistih, ki so se do sedaj pokazale kot najboljše. Večkrat je slišati tudi razne pritožbe naših vinogradnikov, da kupljene sadike niso odgovarjale za- želenim. S tem se v naše vinogra-Nemogoče je, da bi tukaj v tem I de vnaša še večja zmešnjava, ker kratkem času opozoril na vse tiste | najdemo v njih že tako vse mo-najvažnejše ukrepe, ki so nujno po- goče sorte, pa tudi takšne, ki sem trebni pri vodenju naprednega vi-J, ne spadajo več. Še posebno je vprašanje sadik za naš gornji Kras, kjer vinogradniki sadijo črne sorte refoška na določenih podlagah. Teh sort pa, pravijo, pri nas ni mogoče dobiti. Dosti je še vedno tudi takšnih vinogradnikov, ki bi radi kaj obnovili ali dopolnili, pa ne morejo, ker nimajo odgovarjajočih sadik. Z vsakoletno rezjo trte želimo dati trti zaželeno obliko, pri čemer moramo upoštevati, da je trta visoko rastoča rastlina in jo temu primerno moramo tudi rezati. Ne reži trte, preden ne odpade listje, ker s tem prizadenemo trti ogromno škodo. -- Z rezjo pa želimo doseči tudi vsakoletno rodnost, kakor tudi pravilno uravnavanje pridelka. Z vsakoletno trgatvijo, posebno pa še z rezjo odnašamo iz vinograda velike količine hranilnih snovi, zaradi česar se zemlja stalno črpa. Vemo, da je naša narava zelo skopa in če zemlji ne bomo vračali teh snovi, ne moremo od nje pričakovati zadovoljivega pridelka. Te odnesene snovi vračamo zemlji z gnojenjem. Pri tem pa moramo vedeti, da zemlja ni nekaj mrtvega, ampak da je organizem, ki živi in umira. V njej se nahaja na milijone mikroorganizmov, kateri z razkrajanjem pripravljajo hrano rastlinam. Ti povzročajo zelo velike spremembe v sestavi umetnih in naravnih gnojil. Njihovo življenje pa je odvisno od količine organskih snovi v zemlji, torej hlevskega gnoja. Na žalost tudi živinoreja nazaduje in s tem se tudi manjšajo zaloge gnoja. Posebno poglavje pa je kletarstvo. Glavna naloga vsakega kletarja je, da pripravi vino prijetnega okusa, lepega zunanjega videza s prijetno aromo in, seveda, da je zdravo. To pa ni vedno lahko, ker večkrat ne razpolagamo s potrebnim prostorom, posodo in tudi znanjem naprednega kletarjenja. Vsi vemo, kako se pridela vino, vendar pa ni vse, kar ga pridelamo, tudi dobro, zdravo, okusno vino prijetnega zunanjega videza. Kajti še vedno je opaziti po naših gostilnah, kjer prodajajo domače vino, vino rjave barve, motno in neprijetnega okusa. Ne smemo pozabiti, da je današnji potrošnik postal zahtevnejši in izbirčnejši glede kakovosti. Da bi do takega vina mogli priti je prvi pogoj zračna in čista klet, zdrava in čista posoda. Po končanem pretakanju vina, peremo sod s čisto vodo toliko časa, dokler t.a ni povsem čista. Ni strahu, da bi sod zaradi tega izgubil na vrednosti. Dobre lastnosti soda so v lesu, na lesu in med dogami pa se vedno nahajajo škodljive glivice, ki nam tudi po dolgem času mirovanja znajo pokvariti vino, in to nesnago moramo s pranjem odstraniti. Če hočemo dobiti vino prijetnega okusa, ne smemo pustiti mošta dolgo časa na tropinah. Seveda to ne more veljati pri črnem vinu. Preden vino pretočimo, prepričajmo se prej, če se vino nagiba k porjavitvi. Tako vino moramo pred pretakanjem zdraviti. Sod mora biti vedno poln, če nimamo dovolj vina, da bi ga prilili, ga moramo pretočiti v manjšo posodo. In še in še imamo raznih osnovnih pravil, katerih se moramo držati pri predelavi grozdja, če hočemo doseči tisto, kar želimo, a to je dobro in zd|«|^ vin«.» kakršna so ta, ki jih tu obravnavamo, ni v njihovi pristojnosti in niti v njihovi možnosti, da bi jih razčlenjevala, poglabljala in nakazovalo v podrobnostih njihove rešitve. Vse to spada v pristojnost organov, ki so tozadevno pristojni na vseh oblastvenih ravnih. Naša stvarna zahteva na tem torišču je, da se v okviru dežele ustanovi posebna komisija, ki naj bi na široko obravnavala vprašanja jusarskih zemljišč. V ta organ naj bi vključili tudi zastopnike kmečkih organizacij, kakršna je naša; vse to še preden se začne z izvajanjem zadevne zakonodajne dejavnosti.« I DR. ELIO FORNAZARIČ Posamezni delegati pozorno sledijo poročilom in razpravi Vpliv Skupnega evropskega tržišča na kmetijstvo O vplivu Skupnega evropskega tržišča na kmetijstvo je dr. Elio Fornazarič dejal: «Dne 25. marca bo deset let od podpisa mednarodnega sporazuma o ustanovitvi Skupnega evropskega tržišča, ki so ga spo. mladi leta 1957 podpisale v Rimu Italija, Francija, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Po tem sporazumu naj bi se države podpisnice v razdobju nekaj let gospodarsko toliko zbližale, da bi na koncu postale eno samo veliko tržišče, ki bi se raztezalo na površini 1.200.000 kv. kilometrov in ki bi štelo nekaj nad 170 milijonov potrošnikov, brez carinskih pregrad v notranjosti in le obdano z enotnim carinskim plotom nasproti zunanjemu svetu, ali kakor pravimo tudi, nasproti «tretjim državam«. Uresničitev Skupnega evropskega tržišča je zahtevala predhodno uskladitev različnih gospodarskih sistemov posameznih članic. Nas v tem trenutku zanima predvsem področje kmetijstva, to pa je slučajno prav tisto področje, ki je izkazovalo in še danes izkazuje največje razlike od države do države. Težav, ki jih je predstavljalo postopno zbliževanje šest različnih kmetijstev, so se organizatorji nove mednarodne skupnosti dobro zavedali in njihova prvotna misel je celo bila ta, da bi področje kmetijstva zaradi teji težav sploh pustili izv.en splošnega sporazuma. Ker pa je bilo to praktično neizvedljivo, če so hoteli uresničiti enotno tržišče, so se lotili tudi usklajevanja kmetijstva. Pogajanja so trajala zelo dolgo in trajajo pravzaprav še danes, ko je po 10 letih sporazum o Skupnem evropskem tržišču uresničen v razmerju 80%; preostalih 20% predstavljajo prav vprašanja, ki so še odprta na področju kmetijstva. Komaj dober teden je od tega. ko so se predstavniki ministrstev za kmetijstvo iz šestih držav v Bruslju razšli in preložili sestanek za 15 dni, ker se niso mogli sporazumeti o nadaljevanju in obliki pomoči, ki nai se še naprej priznava kmetijstvu v posamezni državi, članici šesterice. Nizozemci hočejo še naprej podpirati svojo proizvodnjo cvetličnih gomoljev, Italijani postavljajo pogoje glede mlečnih izdelkov, Francozi zopet ščitijo celo vrsto svojih kultur, itd. Skratka, uskladitev šesterice v kmetijstvu je še vedno odprto vprašanje. Sicer se vsi dobro spominjamo, na kakšne težave je naletel podpredsednik gospodarske komisije pri EGS Mansholt, ko je pred časom načel vprašanje evropskega pridelovanja in trgovine žitaric. Medtem ko so se predstavniki držav, podpisnic rimskega sporazuma, kmalu dogovorili glede ureditve skupnega tržišča z industrijskimi proizvodi, je zaradi navedenih težav področje kmetijstva napredovalo počasneje: leta 1962 so bili doseženi prvi delni sporazumi za svini-no, perutnino in jajca; leta 1964 so sledili sporazumi za riž, mlečne izdelke in goveje meso, pri čemer sta bili zadovoljni pred- vsem Francija in Nizozemska; lansko leto so podpisali sporazum za nekatere vrste povrtnine in sadja, za sladkor in za oljčno olje. S 1. januarjem letošnjega leta je bilo izenačeno tržišče cvetače, paradižnikov, namiznega grozdja, jabolk, hrušk in breskev. Zdaj se bodo strokovnjaki v kratkem ponovno sestali za sklenitev sporazuma o proizvodih čebelarstva, o konjskem mesu in o nekaterih tekstilnih vlaknih. Dne 1. julija prihodnjega leta pridejo na vrsto nekatere druge vrste povrtnine in sadja, odprto pa ostane za pozne.jši čas vprašanje izenačenja tržišča vina, tobaka in krompirja. Organizatorji Skupnega evropskega tržišča so si za kmetij- Dr. Elio FAfM&rič l u ; stvo postavili naslednje cilje: predvsem izboljšati tako imeno. vano produktivnost dela in naprav, dalje podpreti racionalen razvoj kmetijstva in čim bolj smotrno uporabljanje kapitalov v tej gospodarski panogi. Kot osnovno načelo so postavili za_ htevo, naj se notranje potroš-no tržišče zalaga predvsem s pridelki iz šesterice. Kdor hoče nabaviti kmetijske pridelke zunaj skupnosti, sicer to lahko svobodno opravlja, vendar mora cb uvozu pridelkov na skupno področje plačati vnaprej določeno carino. Izkupiček carine se steka v poseben denarni sklad, imenovan Evropski sklad za usmerjanje in jamstvo kmetijstva, ali na kratko FEOGA, iz katerega zopet podeljujejo članicam skupnosi denarne podpore, tako da lahko pomagajo domačemu kmetijstvu, če se znajde v težavah, in prodajajo morebitne presežke kmetijskih pridelkov pod ceno na tretja tržišča. Posebna italijanska komisija, ki se je bavila s tem vprašanjem. je pred ustanovitvijo sklada izračunala, da bi morala Italija prejemati iz njega povprečno po 385 milijonov dolar, jev podpore na leto, medtem ko bi morala prispevati vanj okoli 345 milijonov. Razlika 40 milijonov dolarjev, ali približno 25 milijard lir na leto naj bi v bistvu predstavljala nekakšen čisti prispevek FEOGA za pristou italijanskega kmetijstva k skupnemu tržišču. Praksa pa je doslej pokazala, da ima italijansko kmetijstvo od pristopa k združeni Evropi za zdaj prej škodo kakor dobiček. Res je si- cer, da področje ni še povsem urejeno in da se utegne zato položaj v prihodnje v večji ali manjši meri izboljšati, vendar pa sedanji razvoj ne navdaja italijanskih kmetijskih krogov s prevelikim optimizmom. Za naprej pa si uradna Italija o-beta precej koristi od skupnega trga. Tako med drugim računa, da bo r.jeno vino preplavilo Evropo, ko bo v šesterici dosežen vinski sporazum, saj bo Francija — ki potrebuje vsako leto velike količine vina za rezanje vina alžirskega izvora, za katerega bo morala plačat; u-vozne prelevmane — zaradi teh stroškov prisiljena dvigniti ceno svojemu vinu in s tem zaostati na vinskem tržišču. Toda tega sporazuma za zdaj še ni in vse možnosti so zato še odprte, zlasti še če se spomnimo, s kakšno odločnostjo znajo Francozi braniti svoje koristi in svojo gospodarsko, pa tudi politično neodvisnost. Iz podatkov o poslovanju sklada FEOGA je razvidno, da Italija mnogo več prispeva vanj kakor pa iz njega prejema. Kje so vzroki za to, odnosno kje so se strokovr-jaki, ki so zagotavljali finančne presežke, zmotili, ni. za nas važno; važnejša je ugotovitev, da v tem trenutku revno italijansko kmetijstvo s pomočjo mehanizma FEOGA, hočeš nopodpira bogatejše kmetijstvo arugih članic šesterice. V zadnjem poslovnem letu, za katerega imamo na raz-polago'''statistične * podatke, je Italija vplačala v sklad 19 milijonov ter iz njega prejela le 3,7 milijona dolarjev. Zguba je znašala 15 milijonov dolarjev. Istega leta pa je npr. Francija, da ostanemo pr; tej latinski sorodnici, vplačala v sklad 17, iz njega pa prejela kar 47 milijonov dolarjev. S tega vidika si torej tudi naše kmetijstvo ki je sestavni del širšega italijanskega kmetijstva, ne more obetati posebnih koristi. Vsaj dokler se celotna uskladitev kmetijskega trga ne izpopolni. Težave so, in še bodo, na splošno in za posamezne pridelke. V tej zvezi naj navedem primer iz lanske sadne letine. Italijanske jablane in hruške so lani izredno dobro obrodile: sadjarji so pobrali 25 milijonov stotov jabolk in 12 milijonov stotov nrušk. No, čeprav je Evropska gospodarska skupnost prav v tistem času dala na razpolago Italiji 40 milijonov dolarjev za spodbudne posege v korist domačemu sadjarstvu in pevrtninarstvu, so grosisti plačali kmetom jabolka vrste stark delizia po 10 in hruške vrste passacrassana po 5 lir kg. Eno so torej teoretične razprave v Bruslju, drugo pa naš vsakdanji boj za obstanek na domačih kmečkih tleh. Mi ne proizvajamo sladkorne pese, a-grumov, ali večjih količin masla, sira, jajc in podobno. V okviru naše dežele je najpomembnejša panoga kmetijstva živinoreja, kateri sledijo po vrstnem redu pridelovanje sadja in povrtnine za potrošna središča Trst, Gorica in Videm, vinogradništvo ter nekatere druge dejavnosti. S svojim; pridelki ne moremo vplivati na razvoj Predstavniki oblasti in organizacij*, ki so zborovalcem prinesli pozdrave tržišča Evropske gospodarske skupnosti, z druge strani na splošno pa tudi razvojni valov: skupnega trga prihajajo v naš kot že povsem umirjeni in bres rušilne sile. Sčasoma pa utegne vpliv ne- | katerih sklepov vodilnih obla- j sti Evropske gospodarske skup- j nosti le prodreti do nas. Take i utegne imeti določen vpliv na naše pridelovanje bodoča ureditev skupnega vinskega tržišča. V deželi Furlaniji - Julijski krajin; pridelujemo na leto okoli 800.000 hektolitrov vina, na katerega ceno utegne vplivati višja ali nižja cena v zunanjem svetu, to je na širšem tržišču evropske skupnosti. Za naš ožji okoliš bi pa težko verjeli, da bodo zunanje spremembe lahko odločilno vplivale na vinske kvotacije, ker se pr; nas močno čuti vpliv neposredne prodaje pridelka gostilničarjem in potrošnikom v osmicah, in pa žive simpatije, s katero gleda širok krog potrošnikov na pristnost našega pridelka, zlasti v primerjavi s tako imenovano in. dustrijsko proizvodnjo vina. Na področju oljčnega olja je predvideno, da bodo s 1. novembrom prihodnjega leta popolnoma odpravljene vse carinske pregrade znotraj šesterice. Pridelovalcem bo menda povsod zagotovljena odkupna cena 718 lir za kg olja s 3% kisline. Da bodo lahko plačevale pridelek po tej ceni, bodo italijanske gospodarske oblasti predvidoma morale potrositi 90 do 100 milijard lir od svojega, ter jim bo pozneje ta znesek povrnjen iz skupr.e blagajne FEOGA. Razvoj dogodkov na tem področju, bo torej lahko v določeni meri vplival tudi na našo domačo, pa čeprav količinsko omejeno proizvodno oljenega olja. Zaradi pičlostj pridelka in pa zaradi močne komplementarnosti semenskega olja pa ostane v tej zvezi odprto vprašanje, v kakšni meri se bo ta ugodnost lah-’ ko čutila na daljšo dobo, morda celo petem, ko bo Evropska gospodarska skupnost zajela tudi druge na olju bogate pokrajine ob Sredozemskem morju. Naše kmetijstvo proizvaja vsako leto večje količine mleka in vprašanje odkupne cene za ta proizvod je na dnevnem redu na našem podeželju. Od 1. aprila prihodnjega leta bo v okviru Evropskega skupnega tržišča u-veljavljena tako imenovana indikativna cena 61 lir za kilogram mleka s 3% maščobe, pridelovalcem pa bo menda na splosno zagotovljena nekoliko višja odkupna cena. Za koliko' točk bo ta cena višja od indikativne ni še znano, vsekakor na si tudi na tem področtu ne smemo pričakovati posebnih poviškov, ker na splosno vsaj danes velja, da proizvajajo drugod v Evropi mleko z znatno nižjimi stroški kakor pri nas. V Franciji in v Zahodni Nemčiji na primer stane krmna enota le polovico tega. kar stane živinorejca v Italiji. Odkupna cena mleka bo po vsem tem pri nas v toliko lahko donosna, ko- . likor jo bodo podpirali s primernim prispevkom iz skupnega sklada FEOGA. ali seveda, kolikor bo naša živinoreja znala znižati svoje proizvodne Stroške. Tudi glede tega vaznega proizvoda pa si naš živinorejec lahko marsikaj obeta od bližine velikih potrošnih središč, katerih vpliv bo lahko vedno kompenziral morebitne negativ, ne vplive od zunaj. Postopno uresničevanje Skupnega evropskega tržišča postavlja po vsem tem nekaj konkretnih problehiov tudi pred nase kmetijstvo. Ti problemi se tako pridružujejo spisku vprašanj; ki se porajajo iz našega ožjega o-koliša, iz razmer, v katerih živimo v okviru naših občin pokrajin in naše dežele. O nekaterih izmed njih smo slišali, mno. go pa jih je še, o katerih nismo danes spregovorili. Občni zbor Kmečke zveze bi moral trajati več dni, če bi hoteli temeljiteje vzeti v pretres nove ir. stare probleme našega kmetijstva. To pa seveda ni mogoče. Kar pa je mogoče, je temeljita razprava o posameznih vprašanjih ob okroglih mizah, ki bi jih lahko v prihodnje organizirala naša zveza. Prepričan sem, da bi bile te okrogle mize ali kakor koli že naj jih imenujemo, velikega pomena ne le za naše kmete, tem-več za naš širši živelj sploh.* 't Vreme včeraj: najvišja temperatura 1 11, najniižja 8.6, ob 19. uri 8.6 stopi-f.nje, zračni tlak 1023.9 raste, vlaga j 96 odst., veter severozahodnik 5 km J na uro, nebo oblačno, megla, 0j6 mm f,(dežja, morje mirno, temperatura mor-»ija 7.9 stopinje. Tržaški dnevnik SNOČI V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE NA POBUDO POKRAJINSKEGA ODBORA ZA MIR IN NEODVISNOST VIETNAMA Zanimivo predavanje prof. Pompilja Predavanje in film o strahotah o prometu z vozili v velikih mestih Zjutraj je profesor tri ure razpravljal z županom, univerzitetnimi profesorji in občinskimi strokovnjaki o mestnem prometu I 1 Na pobudo tržaške občine je prof. ; | Giuseppe Pompilj, ravnatelj zavoda ra verjetnostni račun na rimski ur*, verzi, snoči v sejni dvorani trgovinske zbornice predaval številnemu občinstvu in oblastem o »Froli metu v velikih mestih«. > Zjutraj pa se je prof. Pompilj udeležil sestanka, na katerem so Saili župan inž. Marcello Spaccini, iverzitetni profesorji Daboni, Ma-russi, Pellis in Semerani, ravnatelj ‘Javnih del inž. Polacco, načelnika odseka javnih del inž. Sabelli in spassagnoli ter arh. Todri Daber-daku. župan Je orisal delovni program ra organičen študij prometa, ki bi jtežil k uresničenju načrta za vse fcnedobčinsko področje in ki bi bil »povezan tudi z osnutkom deželnega načrtovanja. Sestanek je trajal tri iure. Prof. Pompilj je tudi na osnovi izkušenj iz podobnega dela, ki ga je opravil rimsko občinsko Ezpravo, orisal sodobne študijske tehniške kriterije za sestavo načrta za mestni promet. Med sestankom so določili zasnovo dela tržaške ■občine, ki ga namerava opraviti s sodelovanjem univerzitetnih zavodov, upoštevajoč ravno izkušnje rimske občine. V sejni dvorani trgovinske zbornice Je zvečer prvi spregovoril župan Inž. Spaccini, ki je izrekel prof. j Pompilju dobrodošlico, se mu zah-j valil za obisk in rekel, da Je stro-j Jrovnjak svetovnega slovesa, saj je v’poučeval svoj predmet tudi na uni-■rzd v Pittsburghu v Pennsylvanl |i je član številnih mednarodnih 'enih društev. Predvsem pa je izkazal v študiju prometa v likih mestih, zlasti s matema-plati. Zatem je župan omenil namene ržaške občine glede prometa. De-'al, je, da marsikdo misli, da se a to vprašanje reševati s strogim ajan.jem in spoštovanjem cestne-zakonika, z enosmerno vožnjo 'td. Toda vse to je empirično, saj ie znanstveno reševanje tega vpra-ja zlasti v ZDA in Veliki Bri- __iji, pa tudi v Rimu, pokazalo, a so potrebni bolj temeljiti prije-Pri tem pridejo v poštev zlati mestni regulacijski načrti ter urbanistične rešitve. Zato je jtreba bolj racionalno izkoriščati :estno omrežje in prilagoditi narave novim potrebam, župan Je S&atem nakazal razne prijeme za RM-ešitev vprašanja prometa. Pred-'sem, Je treba dobro poznati po-ožaj v mestu, izbrati pravilne poti porabiti sodobne operativne in-jrumente. Doslej so namreč delali apako, da so osredotočili vso paž-ijo na kroženje vozil in skušali ohraniti zanje možnost kroženja, amesto da bi iskali njegove vzroke. Na ta način ne bi mogli nikoli I spremeniti strukture in jo prilago-:,diti potrebam napredka. J Pri posegih bo treba upoštevati nnaslednje točke: poskrbeti bo tre- ba za nagel promet v določenih smereh, ki pa bodo morale biti med seboj povezane; javna vozila bodo morala imeti prednost pred zasebnimi in bo treba nakazati prednostne, smeri, rešiti bo treba vprašanje parkirišč ter prehodov za pešce, zlasti s oodzemel jskimi pre hodi. Na koncu je župan poudaril važnost včerajšnjega srečanja na občini. Sledilo je predavanje prof. Pompilja. Rekel je, da v ZDA že dvajset let proučujejo vprašanje prometa v velikih mestih. V poslednjem času pa so se začeli ukvarjati s tem tudi v Evropi. Dosegli so pri tem zelo zanimive rezultate. Namen teh raziskav je, da se zberejo informacije za dva vzorca, to je vzorec za predvidevanje prometa in operativni vzorec, s katerim se bodo lahko ocenjevali učinki morebitnih posegov. Prvi vzorec je neogibno potreben, če hočemo pripraviti načrt posegov, ki bodo lahko ustrezali zahtevam prometa za vrsto let, potem ko začne delovati načrt. Operativni vzorec pa služi za ocenjevanje učinkov določenih posegov, še preden se uresničijo. Za odločitev teh dveh vzorcev so potrebne tri raziskave: izkoriščanja zemljišča, izvor in cilj premikov, ustroj cestnega omrežja in organizacija prevozov. Za oceno posegov je treba povezati med seboj obe raziskavi o izvoru in cilju premikov in o ustroju cestne mreže. Ta povezava dopušča, da se racionalno porazdeli promet. Vsak poseg pomeni spremembo značilnosti prikaza prometa, ki ga imenujejo «grafo». Ta prikaz o-mogoča, da se hitro doseže nova podoba cestnega omrežja in porazdelitve prometa na njem, še preden se opravijo potrebna dela. Prof. Pompilj je dopolnil svoje tehtno in precej zapleteno predavanje s predvajanjem diapozitivov o prometu v Rimu. ameriškega napada na Vietnam Govoril je tir. Anlonello Trombadori, ki je bil pred nedavnim v Sev. Vietnamu - Zakaj je borba vietnamskega ljudstva nezlomljiva iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiMiiiiiiiiiiiH n iiiimii mi iiiiiiiii Miiiiiiiniiiiiiiii iiiiiui m iiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiim RAZGOVOR Z NOVIM RAVNATELJEM TRŽAŠKEGA ODSEKA SIP Za nameščanje novih telefonov bo zadoščal poklic na št. 187 S pozivom na to številko bo od jutri naprej mogoče vsa vprašanja v zvezi s telefonskimi deli v stanovanjih, s podpisom pogodbe vred, opraviti brez izgubljanja časa - Obetajo se še druge koristne novosti Italijanska telefonska družba SIP | starega naročnika, pripravil tudi bo od jutri naprej postavila na razpolago širokemu krogu naročnikov iz tržaške pokrajine novo telefonsko uslugo z nazivom «Servizio Commerciale Telefonico«. Naročniki in sploh interesenti, ki bi radi namestili telefon, ali postavili v stanovanju poleg enega več telefonov ali derivacij, ali bi radi zvedeli za višino stroškov v zvezi s temi deli, odnosno, ki bi radi prenesli svojo telefonsko številko drugam, bodo vse to lahko opravili po telefonu, če bodo je zavrteli številko 187. Tako jim bo prihranjena večkratna pot na osrednji urad SIP (Societš Itallana per 1’Eercizlo Telefonico), ki Je v strogem središču mesta in zato skoraj nedosegljiv za avtomobiliste, ki nimajo kje parkirati svoja vozila. Uradnik, ki bo odgovoril na telefonski poziv, bo postregel interesentu z vsemi za-željenimi informacijami, zraven tega pa bo v primeru okvirnega sporazuma glede del, ki naj bi jih SIP opravila v stanovanju novega ali ’ ..............................................................................imuni........n.......■■■■■nuiiiiiiiiui pogodbo Prepis pogodbe bo SIP poslala po pošti na naslov interesenta, tako da tudi podpis tega formalnega akta ne bo potrebno prestopiti domačega praga. Za to novo uslugo, s katero se danes lahko pohvalijo le v Rimu, Milanu in Turinu, ne bo SIP računala nobene pristojbine, in pozivanje St. 187 ne bo vezano z nobenim števcem. Uradniki, ki so doslej dajali po Jasnila, pripravljali proračune in pogodbe z novimi in starimi naročniki, bodo še vnaprej na razpolago občinstvu, zaradi razbremenitve, ki ga bo predstavljal »Servizio Com merclale.,18i7», pa bodo imeli še več ZA OBNOVITEV DELOVNE POGODBE Stavka osebja openskega tramvaja in zasebnih avtobusnih podjetij Openski tramvaj sploh pa je bil ustavljen na Včeraj in danes stavkajo usluž-Jibenci openskega tramvaja in zaseb-jjnih avtobusnih podjetij, ki imajo iv koncesiji razne krajevne, med-ikrajevne in mednarodne proge. U-fslužbenci openskega tramvaja so »stavkali včeraj stoodstotno, tako da Itramvaj sploh ni vozil, kakor se 'pričakuje tudi za danes. Uslužben-P cev avtobusnih podjetij pa je stav-Rjcato nad 90 odstotkov, toda v preostalih 10 odstotkov so všteti urad-pniki, razni nadzorniki itd. Iz Trsta “sta odpeljala včeraj samo dva avtobusa podjetja USA na progi za Šocen in Meran. ves ostali avtobusni promet tržaških podjetij pa je počival, tako da niso vozili zasebni avtobusi niti na Kras niti v »mestu, kot na primer na Kolonko-' vec. k Rumeni hiši, k zdravilišču • na Trsteniku, v Rovte itd. Usluž-ibenci avtobusnih podjetij stavkajo ! skupno že 26 dni, odkar so začeli 1 borbo za obnovitev delovne pogodbe. Pri nas stavkajo dva dni tudi : uslužbenci openskega tramvaja, tako da so uskladili svojo stavko s stavko uslužbencev avtobusnih podjetij. V drugih mestih se tiče ta stavka celotnega mestnega prometa (tako imenovane stroke «autoferro-tranvieri«), ker velja v drugih me-| stih za uslužbence mestnega prometa drugačna delovna pogodba kot za uslužbence Acegata pri nas, ki se ravnajo po pogodbi za elektri-| ško stroko. Namesto voz openskega tramvaja pa so vozili vojaški tovornjaki. ni vozil, avtobusni promet vseh progah, razen na eni riva bo ladja razpolaga s črpalno napravo z zmogljivostjo 2.500 kub. metrov na uro. Pogonski stroj, za katerega bodo lahko uporabljali kot gorivo bodisi težki mazut bodisi normalno Dieslovo olje, bo pri 122 obratih na minuto posredoval vsaki osi po 21.000 KM, tako da bo ladja plula s hitrostjo 17 vozlov. Posadka bo štela 52 mož, za katere bo na krovu poskrbljeno za udobno življenje Elovesna splavitev bo v soboto ob 10. uri, botrovala pa bo g. Marella Agnelli, soproga predsednika avtomobilskega koncema FIAT. I Minister Natali v petek v Trstu V soboto se bo udeležil splavitve petrolejske ladje »Mirafiori« v Tržiču V petek bo odpotoval v naše mesto minister za trgovinsko moma-i rico Natali, ki se bo ob tej priložnosti ponovno sestal s predstavniki političnih krogov iz dežele Furlanije Julijske krajine ter z gospodarskimi krogi. Minister Natali bo v soboto dopoldne prisostvoval splavitvi 88.800-tonske petrolejske ladje «Mirafiori» v tržiškem obratu Italcantieri. «Miraflori» je prva ladja, ki bo zdrsela v morje s sa-nišč, ki so doslej pripadala Zdru ženim jadranskim ladjedelnicam, in Id so zdaj last Italcantieri. Gre za ladjo, ki jo je pred časom naročila družba Santa Teresa iz Pa lerma, in ki bo hkrati z 99.500 kub. metri petroleja prevažala tudi 48 tisoč kub. metrov blaga v razsutem letanju, za izkrcavanje tekočega go- Glavna skupščina tržaške federacije KPI Danes ob 20. uri se bo v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Ma-donnina sestala glavna skupščina tržaške avtonomne federacije KPI. Senator Vldali bo poročal o delu glavnega odbora KPI, ki je «raz-pravljal o politični važnosti prlza-devanja KPI za izhod države iz hude krize, ki jo Je povzročila zgrešena politika leve sredine in o nujnosti zavzemanja KPI za enotnost mednarodnega komunističnega gibanja in za borbo za mir v Vietnamu«. Vstop z izkaznico KPI ali FGCI. Jutri' uri bosta v Gregorčičevi dvorani govorila o naravnih rezervatih na Krasu prof. Renato Mezzena in prof. Livio Poldini, ki bosta tudi odgovarjala na zadevna vprašanja. Primorski dnevnik, ki organizira ta razgovor, vabi predvsem kmete, ki imajo svoja zemljišča na področjih, kjer naj bi bili rezervati, strokovnjake, profesorje in univerzitetne študente naravnih ved ter vse, ki se zanimajo za to vprašanje, da se udeležijo razgovora. UREDNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA časa na razpolago za stranke. S pozivom na štev. 187 pa bo mogoče priti tudi v neposreden stik s specialisti telefonske službe in pa. po potrebi, tudi z glavnim ravnateljstvom SIP v Trstu. V prisrčnem razgovoru, v katerem Je novi direktor tržaškega odseka SIP dng. Maserait/tl včeraj razložil predstavnikom tiska poslovanje nove telefonske službe, so prišle na dan tudi nekatere druge namere, ki jih ima SIP glede razvoja telefonske mreže na našem »področju. Do konca leta 1968 nameravajo postaviti na Greti, in sicer na že določenem zemljšiču blizu tamkajšnje šole, novo centralo z zmogljivostjo kakih 30.000 novih številk, ki naj bi omogočila sprotno sprejemanje naročil, ki so v tem predelu mesta še posebno številna. Na to centralo, ki bo lahko začela obratovati pred koncem 1969, pa bodo prenesli tudi del telefonskih številk, ki izhajajo iz osrednje centrale na pošti. Na. področju tržaškega mestnega okoliša je danes okoli 93.00 telefonskih številk, povprečna gostota telefonskih aparatov pa se suče na višini 33 aparatov na sto prebivalcev. S tega vidika je Trst na prvih mestih v državi, saj znaša povprečna gostota za vso državo 14 aparatov na sto ljudi. Kljub temu pa narašča • število naročnikov v razmerju 5-6 odst. na leto, tako da je podjetje od časa do časa v zadregi, ker ie stežka dohaja nove prošnje za telefonsko povezavo. Ing Mase-rattl je v tem pogledu trdnega mnenja, da se bo število telefonskih naročnikov v prihodnje še vedno večalo z nezmanjšanim tempom, saj kaže po njegovem gospodarska konjunktura na našem področju razveseljivo lice, ki opravičuje optimistične izglede tudi za bodoči razvoj telefonije. Se več: danes so stvari že toliko zrele, da si bomo kmalu omislili »po več telefonskih aparatov v posameznih stanovanjih. »Telefon na vrvici« postaja namreč tudi pri nas prava socialna potreba. Za vsak nov priključek ene in iste telefonske številke, na primer ea speljavo telefona iz dnevne sobe v spalnico, pa znašajo stroški danes približno 1.500 lir: 1.100 za aparat in 400 za priključek. Nadaljnji razvoj telefonske službe se predvideva tudi na področju tako imenovane ((filodlfuzlje« in pa v okviru telefonskih kabin, ki Jih bo SIP v prihodnje začela postavljati po mestu. Prve kabine se bodo verjetno pojavile na Drevoredu XX. septembra in drugod po mestu, pozneje pa jih nameravajo postaviti •sekaj tudi v okolici. Dvorana kinematografa »Alabar-da» na Trgu Stare mitnice je bila v nedeljo da;x>ldne povsem zase-dana. Pokrajinski odbor za mir In neodvisnost Vietnama je priredil zborovanje, na katerega je povabil kot govornika dr. Antonina Tram-badorija, ki je bil pred nedavnim v Vietnamu in je zato mogel prinesti neposredne osebne vtise iz dežele, kjer se že leta vleče krvavi spopad med ameriškim napadalcem in njegovimi pomagači ter domačim i ljudstvom. Poleg tega Je bilo najavljeno predvajanje filma, ki je biJ posnet na vietnamskih bojiščih. Predolgo bi bilo dati tudi kratek prerez tega. kar je dr. Trombadori povedal, zato se bomo ustavili le pri nekaterih njegovih ugotovitvah : Dr. Trombadori je pobijal trditve tistih, ki menijo, da je poseg ameriške vojske v Vietnamu potreben zaradi ohranitve ravnotežja v tem delu sveta. Hkrati se je tudi zadržal pri vprašanju, od kod pravica Američanom za ta njihov dvojni napad; prvi proti južnovietnam-ski osvobodilni fronti, drugi pa proti suvereni državi Severnemu Vietnamu. Pri tem je govornik analiziral tudi sedanje stanje v zvezi z ne, kakšno ameriško mirovno ofenzivo, katere namen pa je, postaviti obe vojskujoči se strani na isto raven, torej postaviti v isti položaj napadeni Vietnam in napadalca ZDA. še več, Američani se v vseh teh svojih pobudah niso pikoli konkretno izrekli, kaj dejansko hočejo. Tu je govornik omenil tudi ustrezno odgovornost rimske vlade. Nato je govornik zelo nazorno prikazal, v kolikšrii *5&fetfI1"Š<)“2:6A in njen) zavezniki v vsej tej zadevi, čeprav je npr. ameriški obrambni minister McNamara odkrito pove- od 40.000 do 50.000 vojakov in da se proti Južno vietnamski osvobodilni vojski in tem vojakom s severa bori nad 400.000 ameriških, 100.000 zavezniških in še 600.000 vojakov tako Imenovane redne južnoviet-namske vojske, so uspeli! napadalca doslej ničevi. Dr. Trombadori se je nadalje tudi vprašal, kaj bi bilo, če bi Američani vojaško zmagali. To je — je rekel — popolnoma nemogoče, toda predpostavimo, da bi do tega prišlo. In kaj bi v tem primeru? četudi bi Američani vojaško zmagali, ne bodo nikoli mogli zmagati politično, kajti kdo bo z njimi sestavil oblast, kdo bo z njimi v Vietnamu zmagal? Tudi v tem perspektivno nemogočem primeru se bi Američani znašli proti 30 milijonom Vietnamcev, kajti proti njim bi bili vsi, saj je dejansko vse vietnamsko ljudstvo na strani osvobodilne fronte ali z njo simpatizira. V njenem glavnem odboru niso le levičarji in predstavniki levičarskih političnih gibanj, pač pa tudi predstavniki vseh gibanj in celo verskih skupnosti, tudi katoliški duhovniki. Pri takšnem stanju Je razumljivo, da se proti surovi ameriški agresiji postavlja ves kulturni svet in vse javno mnenje nasploh, tudi v sami Ameriki — Je zaključil govornik. Po govoru dr. Tromtoadorija je sledilo predvajanje filma «Nebo in zemlja«, ki je bil posnet v samem Vietnamu in prikazuje strahote vojne. V veži kinematografa pa so med šestimi panoji slik z bojišč v Vietnamu ljudje podpisovali peticijo, ki jo osrednji rimski odbor za mir in neodvisnost Vietnama namerava poslati rimskemu parlamentu. Včeraj zvečer je bilo podobno predavanje s filmom v Miljah. Javni koncert na tržaškem radiu Danes popoldne ob 18. uri bo v avditoriju «A» tržaškega sedeža RAI javni koncert baritonista Glau-dia Strudthoffa in pianista Ennia Silvestrija. Na programu so sklad be Schuberta in Faureja. Vabila so na razpolago pri vratarju sedeža RAI v Ul. F. Severo 7. Danes seja deželnega sveta Danes ob 9.30 se zopet sestane deželni svet, ki bo zaključil razpravo o obračunih za leti 1964 in 1965. Po obširni razpravi v preteklem tednu boste danes odgovorila diskutantom poročevalec Metus in odbornik za finance Tripani, nakar bo sledilo glasovanje o obračunih. Kot običajno bo prva ura seje namenjena vprašanjem in interpelacijam svetovalcev. Na dnevnem redu je tudi obračun Izdatkov pred. sednika deželnega sveta. Ta obračun spremlja poročilo predsednika deželnega sveta de Rinaldinija. 22. marca bo seja pokrajinskega sveta Včeraj se Je pokrajinski odbor prvič sestal po umestit veni seji z dne 21. t.m. Predsedoval mu je predsednik Savona. Med drugim je bila na dnevnem redu dobava živil pokrajinski umobolnici in drugim podpornim pokrajinskim ustanovam. Poseben sklep se je tikal drugega Izrednega zasedanja pokra j inskega sveta ter odobritev njegovega dnevnega reda. Pokrajinski svet se bo sestal 22. marca. Se prej pa se bodo sestali 15. marca načelniki skupin, ki se bodo dogovorili o delu zasedanja sveta. Seja deželnega odbora Danes ob 15.30 se sestane na svoji običajni seji deželni odbor, ki bo med drugim razpravljal tudi o zakonskem osnutku, katerega Je pripravil odbornik za industrijo in trgovino Marpillero in ki se tiče ukrepov v prid trgovinskim podjetjem. AiiiiiimtiuiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiumiiiMiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii PO SKLEPU POKRAJINSKEGA NADZORNEGA ODBORA Odobren sklep o zgraditvi tržaške «Sportne palače» Izgradnja bo stala predvidoma 430 milijonov lir Načrte izdelal inž. Carlo Uglessi Pokrajinski nadzorni odbor nad sklepi in ukrepi krajevnih uprav je odobril sklep, ki ga Je sprejel 19. oktobra lani tržaški občinski svet v zvezi z izgradnjo ((Športne palače«. S svojim sklepom je tedaj občinski odbor odobril okvirni načrt gradnje športnih objektov, ki ga je pripravil inž. Carlo Uglessi. Poleg tega Je odbor odobril tudi namero, da tržaška občina zahteva od deželne uprave, v smislu čl. št. 1 deželnega zakona z dne 10. avgusta 1966-št. 20, stalni letni prispevek za 20 let v višini 5 odstotkov celotnih stroškov za izgradnjo športnega središča, ki bodo znašali, kot predvidevajo, 430 milijonov lir. Načrt za izgradnjo «Palasporta» so medtem že odobrile razne pristojne krajevne ustanove. Pred kratkim pa ga je odobrila tudi medministrska komisija za športne gradnje, ki deluje v okviru CONI. Ugodno mnenje te komisije bo o-mogočilo občini, da prejme prispe- vek pod zelo ugodnimi pogoji od Ustanove za športni kredit. Ta prispevek je že zagotovljen. Gradnja novega športnega središča bo, kot že rečeno, stala 430 milijonov Ur. Tržaška občina bo krila te stroške s posojilom, pod Izredno ugodnimi pogoji, pri omenjeni ustanovi in deželni upravi. V pristojnih krogih menijo, da bo ta vest razveselila vse tržaške športnike. Izgradnja športnega sre dišča bo namreč zamašila veliko vrzel, ki Jo razna športna društva občutijo že vrsto let in ki jim Je onemogočala športne nastope, ki bi utegniU privabiti širšo javnost, številna društva so morala prav zaradi pomanjkanja sodobnih športnih naprav zelo skrčiti obseg svojega delovanja. Nova občin ska uprava meni, da Je prav izgrad nja tega športnega centra ena izmed zelo važnih nalog, ki jih bo morala rešiti v letošnjem in prihodnjem letu. Dražba za (iskanje Lista uradnih objav Notranje mjmatrstvo je razpisalo dražbo za dodelitev tiskanja in razdeljevanje «Foglio Annunzl Legali« (list uradnih pbjay) za tržaško pokrajino za razdobje ,1, julij 1967 do 31. dec, 1970. Dražba bo 20. marca. Zainteresirane tiskarne si lahko ogledajo odgovarjajoče poglavje - stroškov in dobijo vsakovrstna podal. da je prišlo Iz Severnega Viet-1 jasnila na tržaški prefekturi v sohi nama v Južni Vietnam kvečjemu I 64 od 9. do 13. ure vsak delavnik. IIHIIHt IHIIIItllHIHHII IIIIIIIII lllllllllllllllllltl Hill nllllllllllllllllf 11111111111111111111 tllllinHIIIIIHIIIIHIIIHINIII PARLAMENTAREC ENRIC0 ALBA V KROŽKU ACLI Pomembne ugotovitve o bodoči pristaniški ustanovi v Trstu Odprava Javnih skladišč bi bila nesmiselna, če ne bi nova ustanova zajela širšega področja, vključno z industrijskim pristaniščem Na povabilo pokrajinskega vodstva Italijanskega združenja katoliških delavcev ACLI je sinoči parlamentarec Enrico Alba, ki je hkra. ti tudi predsednik Konzorcija za pristanišče v Bariju imel daljši razgovor o Ustanovi za tržaško pristanišče, katerega so se udeležiU številni predstavniki prizadetih krogov. Govornika je v kratkih besedah predstavil predsednik pokrajinskega sveta ACLI M. Paron, ki je poudaril, da ima razprava o tem vprašanju toliko večji pomen v teh dneh, ko se tehnični odbor pri X. stalni komisiji poslanske zbornice bavi z novim zakonskim predlogom za uresničitev tržaške pristaniške ustanove. Parlamentarec Alba Je med svojim govorom poudaril, da so vladni krogi resnično pripravljeni storiti vse potrebno, da se to vprašanje življenjske važnosti za Trst čim prej in na čim ugodnejši način reši. Glede teritorialnega delomočja bodoče pristaniške ustanove je govornik dejal, v skladu s pogledi, ki jih imajo o tem problemu tudi ACLI, da mora ustanova zajeti širše področje kakor ga obsegajo danes Javna skladišča, sicer da nima niti pravega smisla odpraviti ta skladišča. Vsekakor bo morala ustanova zajeti tudi industrijsko pristanišče v Savljah. Za nekatera druga vprašanja, kakršno je na primer vprašanje tako imenovanih funkcionalnih avtonomij, je govornik poudaril, da bodo obstoječe pravice praviloma ostale v veljavi tudi za v naprej, glede nadaljnjega razvoja v tej smeri pa bi bilo treba upoštevati interes vseh krogov, ki imajo opraviti s poslovanjem pristanišča; pri tem pa bi morale sindikalne organizacije le upoštevati, da se bliža trenutek, ko bo v pristaniškem prometu zavladal kontajner, ki praktično ne zahteva direktnega posega pristaniških delavcev, in ki bo le toliko koristen, kolikor bodo organizacije pristaniških delavcev pristale na primerne popravke tarifnega pravilnika. Končno naj iz izvajanj parlamentarca Albe povzamemo večkrat poudarjeno misel, da so manipulacijske tarife v italijanskih pristaniščih razmeroma visoke ne toliko zaradi tega, ker naj bi imeli pristaniški delavci previsoke prejemke, temveč zato, ker na te tarife vplivajo determinantno številne druge otežilne postavke, kot so zlasti previsoko število posrednikov in strošek, ki ga predstavlja zastarelost pristaniških naprav. Najvažnejša konkurenčna pristanišča v tujini imajo na primer nižje manipulacijske tarife, čeprav prejemajo delavci višje prejemke kakor njihovi kolegi v Italiji. Avtomatična blagajne na izrednih avtobusih po gledaliških predstavah Ravnateljstvo avtofilotramvajske službe Acegata sporoča, da bodo odslej naprej na izrednih vožnjah ob zaključku gledaliških predstav vozili avtobusi z avtomatično blagajno za avtomatično izdajanje voznih listkov. Ker je cena listka na izrednih vožnjah 100 lir, bodo potniki morali imeti s seboj kovanec za 100 lir. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Filibert Benedetič NE VEDNO KAKOR LASTOVKE drama v dveh delih krstna predstava Scena, kostumi in režija: JOŽE BABIC Sodelavca pri sceni in kostumih: DEMETRIJ CEJ in ANJA DOLENČEVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Pri predstavi sodeluje ansambel «5 f a n s a DANES, 28. t. ni. ob 20. url (študentovski abonma) V sredo, 1. marca ob 21. uri V četrtek, 2. marca ob 21. uri V nedeljo, 5. marca ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265 Danes, 28. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani bo predaval naš tržaški rojak prof. dr. Lavo Čermelj o temi >%. dei pegni« Kod Steiger. PreP® no mladini pod 18. letom. Rilz (Ulica San Francesco 1°L-Cjifll' 16.00 «Funerale a Berlino« T®:e color. Eva Renzi, Michael c, gv» Alabarda 16.30 »Agente specia*e — missione sex» Elke Somnie'-^ povedano mladini pod 18. let c« Filodrammatico 16.30 «11 corpo* ^ lorscope. M. Saga, Y. Kavasu. povedano mladini pod 18. let-,nte* Moderno 16,00 «Viaggio allud®'’^ Technicolor. Stephen Boyd, Ra VVelch, Edmond 0’Brien, Zadnji dan. V|tie Cnstallo 16.00 «Larcidiavolo» rio Gassman, Claudine AuSer-Garibaldi Danes počitek. Jutri ob 16.30 «Yvo Jima« Wayne. Aurora 16.30 «Kartum» vol* Capitol 16.30 «Scusi lei t o contrario?« Alberto Sordi. ,co-Ekberg. Paola Pi gora. Te® lor Impero 16.30 «Le fate» Prepo»e mladini pod 14. letom. . n« Vlttorio Veneto 15.00 «Ne °r,®rl)6l» gloria« Anthony Quinn, ™ Cardinale, Michele Morgan. je Ideale 16.00 «11 diavodo ha ris® ^ anne Moreau, Ettore Manni-povedano mladim pod 18. let01;’it Astoria (Ulica Zorutti. filoous s‘ 16.00 »La legge della pištola*-re». Astra 16.30 «La collina del dis®" 0r Abbazia 16.00 «Texas John c°nt,JLoii-ronimo« Technicolor. Tom o Betty Lynn. Sledi risanka »V casalingo«. SPDT priredi 12. 3. smu£arsk c®n’ v Nevegal, nov zlmskii športm ^ ter pri Bellunu, cenjen zar i® Jih obsežnih smučarskih teren®10(ril zaradi krasnega razgleda na te. Vpisovanje v Tržaški Km jjjl. v Ul. sv .Frančiška 20 do 9. * Darovi in prispevki Ob uspeli prireditvi proS» pj.N’ društva Ivan Cankar daruje 1000 lir za društvp. ZAHVALA Kj Toplo se zahvaljujemo '/se£fidl® so z nami sočustvovali ob un0p* izgubi naše drage mame ln Marije Briščik ^ Posebna zahvala darovalce1? rejjv ja ter vsem tistim, ki so j° ljali na zadnji poti: Žalujoči sin, hčerke ? t®( nami, vnuki in vnukiitrt drugo sorodstvo Briščiki, 28 februarja l067 Mali oglasi ORIGINALNI nadomestni deli za gospodinjske stroje. Via Mantegna 3, tel. 21166, skladišče. ZAHVALA vSe Prisrčno se zahvaljujemo nf ki so spremili na zadnji P01 nepozabno Marijo Maver vd. Koradin * Posebna zahvala darovalcem^ ja in vsem, ki so jo spreimJ njeni zadnji poti. Žalujoči: sin’rodSl in drugo s° Boljunec - Dolina, 28. tebt. Vprašanje raztegnitve pristojnosti goriškega odseka za zemljiški kredit Deželna uprava ne pristaja na priziv vlade proti zadevnemu zakonskemu osnutku O stvari se bo moralo izreci ustavno sodišče - Dežela je že imenovala svojega branilca; ki bo zagovarjal pred sodiščem njene interese Vlada je pri ustavnem sodišču ‘°žila ugovor proti zakonskemu snutku deželnega odbora, ki se rSL razširitve teritorialne pristojnosti odseka za zemljiški kredit jonske posojilnice na vso deželo. J Prej je zakon zavrnila in ga jjoslala deželnemu svetu v ponov-•o razpravo. Prvič je deželni svet nau *’ osnutek 16. decembra lani, aitar ga je 17. januarja potrdil z sto vsebino, čeprav je dala vlada rvv!emu razne pripombe. v!arfVestil° ustavnega sodišča o ‘“dnem prizivu proti zakonskemu snutku je izšlo v zadnjem »Uradom vestniku.) dežele. O njem je obvestil predsednik Jželni svet na eni de Rinaldini — ovca .m »n izmed njego-'•IL zadnjih sej. , uezelni odbor je že sklenil, da »I vztrajal na svojem stališču pro-y Prizivu, ki ga je vložila vlada. Uj.1* namen je že imenoval za bra-,“‘ca dežele pred ustavnim sodi-'®m odv. Emilia Sivierija iz Ri-* Deželni odbornik za finance ‘upam, na čigar pobudo je bil se-' “Vljen zakonski osnutek, se je že »stal v Trstu z odvetnikom, da bi v' sporazumela o nasprotnih ugo-pre(j ustavnim sodiščem, ta-,?.da se dokaže neupravičenost ‘Sduega priziva. Po vladni tezi naj bi se dežela, ^lastil'*5 S SVO''im zakonom P°j raztegnitev ft_--vM.ua raziegniLev pristojnosti iJPnSke posojilnice za dajanje zem-J‘SRih kreditov na vso deželo, prezračila meje svojih pristojnosti, pravna ureditev vprašanja v?P?ljiškega kredita naj ne bi bila Sniii ena v Pravn0 ureditev po-,"l'mic, za katero je pristojna de-(®‘a' Po mnneju vlade naj bi bila * haloga pridržana državi. V vladik11 ugovoru proti zakonu se tudi n®re. da je dežela prekršila sploš-jj hačeia državnih zakonov in dr-“vnih interesov zlasti zato, ker je Porabila zakonsko obliko za neki pravni ukrep, ki ga ne bi mogla prejeti, preden se izdajo izvršil-U določbe avtonomnega statuta v predmetu. Na vsak način bi p°rala ta izvršilna določila nujno ™staviti meje in omejitve deželni v tem pogledu, kajti pravna ivl . tev posojilnic, zlasti pa če feo opravka tudi z zemljiškimi rediti, in razširitev njihove pri-krJP.osti vplivata na vsedržavno tržišče in je zato treba pristojnosti dežele s pri- ti**, ..“laditi pristojnosti aezeie s pn-ojnostjo, ki je pridržana državi, (J ni sicer možno pravno urediti “ vprašanja. j^ot ]e odbornik za finance Tri-ta . ze poudaril v deželnem sve-h ’. Je jasno, da se s tem omejujejo ‘stojnosti dežele glede ureditve ^.“Ojilnic in ustanov za financirali*!, ,?°spodarskih dejavnosti v Fur-" 'alijski krajini, ki so krajev-deželne narave, kar izrecno (UjVideva deželni statut. Zato bo bra - vedno ljubosumno čuvala in *a svoje prednosti. Pri tem ni ?*U). ali en hilA n.H np W.. Vrte ’ a11 so bil® ali ne izdane lz-v- me določbe glede kreditnega saj je ustavno sodišče pPslo v ‘ovanja, i “»Krat in tudi v zadnji razsodbi .mta 1963 trdilo, da lahko dežele zakone v predmetih, ki Jj^dajo pod njihovo pristojnost tu-Preden se izdajo določbe. Po-pj je le, da se ne spremenijo u-*vne pristojnosti državnih orga- nov. V tem primeru bo namreč odsek za zemljiški kredit goriške posojilnice kakor prej podrejen nad-zortvu državnih organov, ki so nadrejeni zavodom, kateri dajejo kredite. V svojem poročilu o zakonskem osnutku je svoj čas svetovalec Co-cianni poudaril, da mora imeti dežela pristojnost nad vsem svojim ozemljem tudi glede kredita. če ne bi bilo tako, bi dežela morala utrpeti omejitve v svoji notranjosti, česar ne predvideva statut. Sploh pa je potreben za raztegnitev pristojnosti odseka za Goriške posojilnice poseben zakon, saj je bilo tudi z zakonom določeno območje, na katerem sedaj ta odsek deluje. Sicer niso tudi v primeru območja, na katerem deluje Blagajna za Jug določili pristojnosti italijanskih zavodov za zemljiški kredit z upravnimi ukrepi, marveč s posebnim zakonom. Zakaj naj bi torej prav za goriški odsek za zemljiški kredit veljalo drugačno merilo? Nesreča v pristanišču V Novem pristanišču, kjer je delal blizu skladišča št. 61, se je včeraj ponesrečil 29-letni delavec Renato Berni iz Ul. Parenzo 2. Ko so z neke ladje raztovarjali vreče polne azbesta, je nekaj vreč padlo s tovora in zadelo Bernija. Delavca so odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 10 dni zaradi udarcev po hrbtu in desnem kolenu. Vespist podrl pešca 71-letni upokojenec Giovanni Bul-li s Furlanske ceste 205 je včeraj zjutraj blizu stavbe štev. 84 prečkal Ul. Udine na zebrastem prehodu. Ko je bil sredi cestišča, je v smeri proti mestu z vespo TS 34049 privozil 33-letni Mario Azzara iz Ul. Roiano 4 in upokojenca podrl. Pri padcu se je Bulli pobil po desnem kolenu in hrbtu. Odpeljali so ga v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh. Nesreča na delu V tovarni strojev se Je včeraj zjutraj ponesrečil 35-letni mehanik Giosue Teresan iz Gradiške, Ul. Bergomas 41. Ko je delal pri struži niči, je nerodno postavil desnico preblizu vrtečih se zobatih koles in ta so mu odrezala zadnja členka na sredincu in prstancu. Ponesrečenega delavca so z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 20 dni. Seja komisije za gorsko gospodarstvo V prostorih deželnega odbomištva za kmetijstvo v Vidmu se je včeraj sestala posvetovalna komisija za gorsko gospodarstvo. Komisija zbira razne podatke, jih pruočuje in predlaga rešitve za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja v goratih predelih dežele. Sestanku komisije je predsedoval dr. Angeli. V začetku je vodja službe za gorsko gospodarstvo dr. Cragnoloni podal izčrpno poročilo o smernicah posegov dežele za razvoj živinoreje na goratih področjih in za izboljšanje planinskih pašnikov. Poročevalec je pri tem naštel številne podatke o živinoreji v goratih predelih. Rekel je, da je položaj zelo težak zlasti zaradi razdrobljenosti kmečke posesti in slabo razvite živinoreje; zaradi zaostale tehnike reje in zaradi množičnega izseljevanja. Zatem je nakazal razne posege, ki so potrebni za izboljšanje živinoreje in pašnikov. U-speh bo odvisen od izboljšanja hlevov in od drugih ukrepov. Sestanek predstavnikov naše dežele in Tridentinske Včeraj so se sestali v Bassanu predstavniki naše dežele in dežele Tridentinsko - Gornje Poadižje. Med drugim je zastopal našo deželo Ber-zanu, Tridentinsko pa njen predsednik Dalvit. Sestanek spada v okvir periodičnih stikov med odgovornimi voditelji obeh dežel za proučitev vprašanj, ki so skupna, In za določitev potrebne akcije. Med drugim so razpravljali o vlogah de. žel pri uresničenju petletnega načrta, o zakonu o delih za ureditev 1 zemljišč in za njihovo utrditev ..............................iimmiiiiiiiiin................................................... IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Pogojna obsodba gradbenika zaradi smrtne nesreče na delu Na delavca je padla z žerjava z opeko naložena samokolnica in ga ubila Včeraj Je bila na kazenskem sodišču (predsednik Corsi, tožilec Brenči, zapisnikar Strippoli) obravnava proti 60-letnemu Vincencu Maverju (po domače «Venco») iz Boljunca št. 281, ki je bil obtožen, da je nenamerno povzročil smrt delavca Giuseppa Bahicha. Smrtna nesreča se je pripetila 4. avgusta leta 1964 na gradbišču na «škltancah» v Boljuncu, kjer je «Venco» gradil hišo za svojega nečaka Alda. Pokojni Babich je bil doma iz Marezig ter je bil oče 5 otrok. V Trst je prišel leto dni prej, a na delo ga je «Vemco» sprejel en dan pred nesrečo. Kako Je prišlo do nesreče, je vedno ostalo nekoliko zavito v megli. Maver se je že zjutraj odpeljal z avtom v begunsko taborišče pri Sv. Soboti, kjer ga je čakal Babich in še neki duiavuc.. Takoj. na. .to je oba odpeljal na gradbišče. Tam pa je odšel kakih sto metrov daleč, da bi se preoblekel. Prav v tem trenutku se je pripetila nesreča. Ko se je preoblačil, je prihitel neki delavec, ki mu je povedal, da se je Babich smrtno ponesrečil. Na kraj nesreče so prihiteli policisti iz Milj in iz Trsta, policijski " ’ Nico................. zdravnik dr. Nibol-inl ter javni to- SMRTNA PROMETNA NESREČA Avtomobilist do smrti povozil žensko, ki je prečkala ulico Nesreča se je pripetila v nedeljo zvečer v Ul. San Giaco-too in Monte - Nesrečnica je podlegla 8 ur po nesreči j ^ Dl. San Giacomo in Monte se ^Predvčerajšnjim zvečer pripetila prometna nesreča, ki je žal f)‘,‘a smrtne posledice za 76-letno l'ku, verjetnega zloma desne sa^eruce in možganskega pretresi« 6 travniške nege pa so bile Dm n' Osem ur po hudi nesreči je hudičeva podlegla zadobljenim Dajf'‘“ceva. i) biti sporna politična in državno-1 pravna vprašanja jadranskih pokra-l jin med Italijo in Jugoslavijo reše-s na šele na mirovni konferenci, ne I’ more soglašati z začasno okupacijo S; Trsta, razen v primeru, če bi lta-lija dobila za to formalen nalog od antante. 1 Mestni poveljnik je vzel na zna-| nje izjave odposlancev in obljubil I odgovor za drugi dan. Drugi dan j) jih je mestni poveljnik obve-stil, da so bile njihove zahteve sporočene prizadetim vladam. Se iste- :j pa cine (2. nov. 1918) so prejeli de-!| legati pismen, nanje naslovljen od-| govor najvišjega vojaškega povelj-s stva s podpisom načelnika gene- s l r> ralnega štaba Diaza, ki se glasi: 1 *Pošljem takojšnjo pomoč v Trst« !;! Odposlanci so se drugi dan vrnili. Zapisnik, napisan in podpisan na krovu torpedovke dne 3. nov. 1918 » Diaz je res poslal «pomoč» Trstu, ,z njo pa tudi prve italijanske čete, ;n | ropsko umetnost, posebno na ■ parstvo. Obiskovalci so se s »• vilnimi prikazanimi diaP°z' seznanili z lepoto in umetn*• vrednostjo del Donatella. Na P1 davanju, ki je bilo na pobudo -lijanskega kulturnega centra Beogradu, so bili številni kun1 ni in javni delavci, študentje, kor tudi veleposlanik v Beo9ra' Roberto Ducci s soprogo. J** bo prof. Delogu predaval o rC_ voju in pomenu beneškega karstva. PRIMOREC-TECNOFERRAMENTA 1:0 (0:0) Končno: prva zmaga trebenske enajsterice STRELEC: v 30’ d.p. Edi Kralj lz enajstmetrovke. p PRIMOREC: Kralj V.; Cuk, Milkovič; Bogateč, Kralj E., Kralj R.; tr°Vel, Škabar, Sosič, šuber in Vremec. lo TECNOFERRAMENTA: Favento; BelUcinl, Lo Pinto; Bacer, Caglio-’ Barducci; Monica, Cemecca, Boico, Zudlch in Crisma. SODNIK: Gianfranco Spangaro (Trst). n??rE: IgriSče razmočeno, vreme »h * °> lepo število trebenskih na-nn i v' V 17’ se je poškodoval des-krilo Monica (T), ki je nato JrPUstii igrišče ter se vrnil šele ob drugega polčasa. Kljub te-.‘“.Pa je še občutil poškodbo na S' v 75’ Je sodnik izključil Belli-,?}Ja, istočasno pa je opomnil Pa-°^*a (P) in Faventa (T). j^OTJE: 9:5 v korist Tecnoferra- Potrtvovalnost, trud, dobra volja (S? bili zaman. Trebenci so v ne-rTO dosegli svojo prvo zmago na JP Prvenstvu in to proti močni ^JJaterici Tecnoferramenta, ki je Ji®®1 drugimi premagala tudi same-H ‘®aderja lestvice, Primorje. Igral-jj-JJunorca so v nedeljo zares JrJrivovalno zaigrali in so docela JpOanaddli tehnične pomanjkljivo-. *• Borili so se za vsako žogo in Pjihov trud je bil v 30’ drugega ucjsa poplačan z edinim golom pa čeprav iz enajstmetrovke, Je realiziral Edi Kralj, morda tJ?™čno najbolj nadarjen nogome-^ v vrstah slovenske ekipe, »Toda zmaga ni bita le sad požrt-C^Jdosti in golega agonizma, Tre-so začeli to tekmo z jasnimi ■ Predvsem so skušali onemogočiti vse najnevarnejše napadal-^ Tecnoferramente, in pri tem so ^Poinoma uspeli. Obramba Treben- Nato pa še zadnji nasprotnikov strel. Zaman, Primorec je zmagal. Neodločen rezultat z Vesno, v nedeljo zmaga. Serija rezultatov je več kot pozitivna. Dober znak, nedvomno. —edson— Izidi nedeljskih tekem III. KATEGORIJA Skupina L Lib. Barcolana-Lib. Prosek 0:0 Gretta . Viani 1:0 Vesna - Roianese 2:1 Primorec-Tecnoferramenta 1:0 Primorje - Aurisina 0:1 Skupina M Breg - S. Sergio Ul Virtus . S. Anna 0:2 Flaminio - Muggesana B 1:2 Union - Campanelle 1:5 Dan Bosco - Rosandra 0:2 JUNIORJI Breg - Roianese 1:0 Primorje - Triestina 1:8 S. Anna . Campanelle 2:4 ORDA - Libertas 1:1 Ponziana - Edera 3:0 Aurisina - S. Giovanni 1:2 Union - S. Sergio 0:3 VESNA-ROIANESE 2:1 (2:0) DVE TOČKI VEC ZA KRIŽANE ROIANESE — Stasolla, Marsich, Dean, Pregarz, Toresin, Praulin, Milani, Prelec, -Biolchi, Maldino I, Maldino II. VESNA — Gardini, D. šulčič, Picchieri, Osvaldo, Canazza, D. Sul. čič, Z. Košuta, Michelini, R. Košuta, Rener, E. Košuta. Gledalcev okoli 200. Kot je 1:4. Začetni udarec je pripadel Vesni, ki se je vrgla v napad. Dlje in tako so tekmeci Križanov nemudoma odgovorili in že v 8’ je bila mreža Vesne v resni nevarnosti. Obramba Križanov pa je bila na mestu in je razčistila položaj. V 11’ množični naval Križanov s pred- t^pbi se lahko zdela pretirana, kaj-n ‘Timorec je za vsakega nasprot-uS, napadalca ime1 svojega ne-SJJUenega branilca, poleg seveda W Dramica, puicg »cvcua &wga igralca, ki je bil Edi tairjj- Sosič se je postavil za pe-leii Sfednjega napadalca Boica in finslno tudi onemogočil najnevar-te nasprotnika. Branilca Cuk taJSr *t°vič Sta prejela pod varstvo vTProtni krili. Kapetan Renato 5oali pa je opustil svojo standard-f. 'Pesto organizatorja igre in sko-Popolnoma onemogočil tehnične-SL Zudicha, ki je na celi črti sunil direktni «dvoboj» s Treben-b«i ■ Bogateč in Škabar sta poskr-organizacijo igre, medtem „..-So v napadu zaigrali Parovel, 5.2,er in Vremec. Skratka, nekak Cj W pa ni nikoli prezrl sredine kajti šuber s svojimi res j.oonimi atletskimi sposobnostmi 1 večkrat pomagal pri organizaciji fiki tudi v saml obrambi. foOOjektivno pa moramo priznati, jifJJo imeli igralci Tecnoferramente smole predvsem v prvem Ptea”" - ko so kar trikrat sami Ri«? vratarjem zgrešili cilj z Zu-v jSJth in Bolcom. Poleg tega se je ' desno krilo Monica poškodo- sk}>. Je bila zato naloga treben-s»Y branilcev delno olajšana, saj lahko Milkovič večkrat spu-v napad. Nato je levo krilo (t^Poferramente spremenila svoje Tu«0' kajti s Čukom je bila vedno ta v&h- Crisma je namreč prešel Sjk desno krilo, toda pri tem je Eotn ■ budo taktično napako: orno-c* . Je desnemu branilcu Prinior-UjJ-jdku, da se je lahko vedno kg5sn0 ujkljive nasprotnike, ki so po-tlL^dga izgubili živce in zagrešili ta ®ikateri grobi prekršek. V 30’ do ?d'°čilna akcija, ki je privedla t roj9la- Desni branilec Bellicini ie bi >~,0 v kazenskem prostoru ustali*. ^očan strel napadalca Primor-kraifnaJstmetrovka, ki jo je Edi ‘J inteligentno spremenil v gol. ..... Enajsterica Primorca iz Trebč Rosandra - Don Bosco 2:0 (1:0) M nedeljo na boljunškem nogometnem pravokotniku Breg-S. Sergio neodločeno Mladinci premagali nevarne tekmece iz Rojana V prvenstveni tekmi tretje kategorije je včeraj S. Sergio prisilil na domačem igrišču v Boljuncu Breg na neodločen izid, potem ko so domačini vodili celo tekmo ter nenehno napadali. Brežani so si včeraj, brez dvoma zaslužili zmago, tako po ugodnih' IjttilcJAnostih kot po prikazani igri, čeprav se je S. Sergio predstavil s precej dobro obram-če prej bo, ki je z dozo sreče preprečila Bregu osvojitev dbeh' točk. Mladinci pa so vse presenetili: v krasni tekmi z Roianese, ki je bila ena najlepših, kar smo jih kdaj videli na mladinskem prvenstvu, jim je uspelo z golom Cuka v zadnjih minutah igre osvojiti celoten izkupiček ter tako prehiteti v lestvioi Roianese, ki je bila do nedelje skupaj s CRDA druga na lestvici. III. kategorija BREG — S. SERGIO 1:1 (1:0) BREG — Baloš; Kozina, Zocchi; Švara, Maver, Bertesina; Raiča, Rodella, Klabjan, Bubnich, Graho-nja. S. SERGIO — Scoponlch; Valente, Bagordo; Pregarz, Ribarlch, Ceo-deck; Drloli, Gherghetta, D'Orso, Coslovich, Ramani. KOT JE 7:2 za Breg. STRELCA — v 3' Raiča, v 33’ d.p. Coslovich iz enajstmetrovke. Brežani so po začetnem obotavljanju pritisnili In Raiča je v 3' v bliskovitem protinapadu izkoristi! ton predložek Klabjana ter z močnim strelom pretresel mrežo Sco-pinlcha. S. Sergio je uredil svojo obrambo ter pričel nevarno napadati, vendar je naletel na precej dober dan celotne obrambe plavlh, zlasti ipa Baloša, ki je bil v vsen posegih odločen in zelo učinkovit. Tako se je igra odvijala po večini na sredini igrišča, kjer pa so prevladovali gostje, ki so bili z Gher-ghetto in Coslovichem odločno boljši, Bubnioh se je namreč pomikal preveč naprej ^medtem ko je bil bila tako prazna in S. Sergio Rodella bolj v'Obrambi. Sredina je | -"»ItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllMIIIIIMIIIHII ilVENIlNA-CASTlONESE 2:4 (1:2) Kljub dobri igri poraz Standrežcev tj JUVENTINA — Tomasin, Ožbot, Paškulin, Petejan, Costelli, Mon-Tabaj E., Nanut, Batistič, Tabaj M., Collind. t^pASTIONESE — Longo, Boaro, Dose, Casarin, Toneatto, Sant, Mi-Scozzlero, Bertoldi, Domina to, Basello. tou^^ELCI — Pertoldi (C), Costelli (J) avtogol, Petejan (J), Per- ™ (Ol Mo« - romnnnaiinm ka, Vesna se ie takni rešila nhmi'a nenevarnim Campaneiiam, Kdr vesna se je takoj resna oDroea s , v,, i„v,vr, točko. STRELCI — p.p. v 6’ Race A., 25’ Race A., v 35’ Bidussi; d. p. Kot že večkrat v tem prvenstvu je Union tudi tokrat klonil in si- v 11’ Naklišek, v 20’ Bidussi, v v 42’ Bellanova protinapadom, katerega je Stasola s padom pod noge v zadnjem trenutku ustavil. Nekaj minut kasneje |e Edi Košuta izvedel osebni prodor, preigral branilca in podal Renatu Košuti, katerega strel pa je vratar odbil do Zmaga Košute. Njegov strel Da je vratar ponovno odbil, tokrat daleč od nasprotnikov. Tudi v nadaljevanju so Križani pritisnili in že v 4’ so poklicali s strelom Edija vratarja Rojančanov na delo. Ves ta čas so bili Križani, Ki so stalno oblegovali vrata Roianese, v javni premoči. V 18’ si je Vesna izsilila najprej kot in nato prosti strel, ki sta ostala neizkoriščena. Štiri minute kasneje ponovno naval Križanov z brezuspešnima streloma Renata Košute in terim bi lahko iztrgal vsaj točko. Pri Unionu se je še enkrat izkazalo, da manjkajo na nekaterih položajih izkušeni igralci in to predvsem na krilih. gič Furlanovo mrežo. Treba je pripomniti, da bi vratar lahko branil, ako bi se prej vrgel *a žogo. Takoj nato mora Furlan še enkrat pod noge Coinzu in Bidussiju, odbije žogo pred Gosdana in le Mo-rabitova prisebnost je rešila položaj. Gol pa je dospel v 25’ po zaslugi Raceta A., ki je prost prodiral po levi in nato bi ob tleh streljal naravnost v desni kot mreže Tekmo so začele Campnelle m trojica Coinz, Bidussi, Riosa izvede napad ter prvič zaposli Unionovega vratarja Furlana. Reagira Nad- j y 28’ pošlje Bidussi s polovice lišek, ki z osebno akcijo skoraj igrišča žogo proti Unionovim vra-premaga Batiča, enega najslabših ' tom in Race A. je prišel za las v vrstah gostiteljev. V 5’ izvede prepozno. V 30’ je sodnik razvelja. Furlan težav-n poseg na strel Ra- vil pravilen Coinzev gol. Nato je četa 2. Pred vrati je zmeda, žogo še v akciji nevarna dvojica Coinz -dobi Falconetti, ki se hitro poze- Bidussi, a Furlan reši položaj. Za ne proti sredi igrišča, poda Čoku, I Union odgovori takoj Camassa A., ta prostemu Nadlišku, ki strelja toda zaradi oviranja strelja netoč-mimo vrat. Minuto kasneje ima žo. no, kot tudi Maver, ki se brez-go Coinz, strelja proti Furlanu, uspemo trudi, da bi razbil nasprot-Unionova obramba ne reagira, žo- no obrambo. V 35’ doseže Bidussi go dobi Race A. in jo posije pod po lepi akciji četrti gol za Campa-Michelinija. Po prostem strelu, ki | prečko v mrežo. V 9’ poda Favret- nelle in odvzame Unionu vsako ga Je izvedla Vesna, so Rojančani I to Batiču in skoraj zabije gol v upanje. V 39’ po da F. Camassa odgovorili s protinapadom, ki jim | lastno škodo, a Primosl reši v zad- Maverju, ta preigra direktne naje prinesel le kot V 39’ je sodnik, njem trenutku. Nato je v napadu , sprotnike, prepusti žogo Falconet-zaradi prekrška Danila Sulčiča nad Camassa A., a z levo nogo strelja I tiju, ki strelja in Batič s težavo Malainom II, ki se je hotel mašče- dvakrat ob drobil ven V 11’ pride brani. Čok strelja nato v mrežo, vati, upravičeno izključil oba iz ' - - -- - *---- igre. Tri minute kasneje, in sicer v 42’, je sodnik odredil za prekršek, ki ga sploh ni bilo, enajstmetrovko v korist Roianese, ki je s tem nepričakovanim darilom prišla do častnega dosežka. K. K. UMETNO DRSANJE DUNAJ, 27. — Avstrijski predsednik Jonas je nocoj otvorii svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, ki se bo zaključilo 5. marca. v out. Pozneje se poda v napad Bellanova, toda Camassa F. mu prekriža račune, ••rrdpo dfl' prodira Coinz in Bidussi, Maver ju skuša zaustaviti, toda Cpjflz .g^ .podere n4 tla, poda tovarišij,, j^pjetrpše dpi. iiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiMiiiiiiiii PRIMORJE-A URISINA 0:1 (0:0) Prvi nepričakovan poraz Prosečanov PRIMORJE — Scheriani, Babudri, Delise, Sardoč, Bartole, Pertot, Danev, Milič, Zužič, Verginella, Živec. AURISINA — Canciani, Olenik, Hrvatič. Bravin, Zoch, Morgera, Palmiotti, Zoppolato, Viezzoli, Pan -os, Senic. SODNIK — Aquafresca (Trst), KOTJE 31 za Primorje. Gledalcev približno 450. Proseško Primorje od 5. decem- edini gol Uniona po zaslugi Nad-1 vratar je že potolčen, le branilcem liška, ki z močnim strelom potol- j uspe, da odbijejo z glavo. Proti če skrajnega branilca Campanelle. i koncu polčasa poda Falconetti Ca-V akciji ie nato še Čok, a naleti , massi A. Toda strel je premočan na ovire in poda zato Dazzari, ki j m žoga konča izven igrišča, zgubi žogo. V 14’ strelja Falconet- v 5’ drugega polčasa strelja Biti, a Bidussi odbije z glavo. Na j dussi ven. Nato se Maver dotakne Falconettijevo podajo je nato ne-1 žoge z roko, Bellanova strelja, Mo-točen čok, ki pošlje žogo visoko i rabito odbije z glavo v kot. Ca-čez prečko. V 17’ tolče Camassa A. I massa A. gre potem v napad, poda kazenski strel, toda živi zid odbije Morabitu, ta pa ima smolo in tolče ven. V 8’ bi Union lahko skrajšal razdaljo. Batiču je žoga ušla iz rok, Dazzara je bil blizu, toda ni izrabil priložnost. Maver še enkrat , zapravi žogo s strelom čez prečltp. Nič ,bplje„pi z Nadliškom, ki na Čokovo podajo strelja ob drogu ven. V 17’ Bellanova resno zaposli vso Unionovo obrambo s bra 1965. leta, ko je še nastopalo v drugi ligi, ni okusilo poraza na domačih tleh. Od tedaj so Prose-čani odigrali pred lastnimi navijači 13 tekem, od katerih so samo dve zaključili z delitvijo točk. Nedeljska 14. tekma pa je bila usodna za Primorje, ki je moralo prepustiti zmago, pa čeprav s pičlim llliiiililKMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininriiiiiiHiiiiiiiiHiiiiilHiiilIlilliliiilliiiiilillllliiimiiiiiiiiiliB SOVODNJE-HBERTAS CAPRIVA 2:1 (2:0) Beli tudi v nedeljo s polnim izkupičkom STRELCI — V 30’ p. p. Cijak (S) enastmetrovka; 37’ p.p. Fer-folja A. (S). V 28’ d. p. Beltramini (L). SOVODNJE — Ferfolja S., Kuzmin, Fajt, Ferfolja B., Cotič, Černe, Marinič, Dužman, Ferfolja A., Cijak m Sfiligoj. LIBERTAS CAPRIVA — Marussi, Bemardis, Parusin, Meniš, Pe-tarin, Marangon, Vecchiet, Jordan, Beltramini, Goriup, Franco. NOTE. Vreme oblačno in megleno. Gledalcev stotina. Kotje 7:4 za Sovodnje. Kljub oblačnemu nebu se je na sovodenjskem igrišču zbralo precej navijačev, ki so prišli bodrit svoje benjamine. Večina teh so bili So-vodenjci, kar je dalo «belim» korajžo, s katero so se pognali v napad in izsiljevali kritične trenutke gostom. Ti se imajo zahvaliti vratarju Marussiju, ki je že v 4’ mojstrsko prestregel nevarno žogo, ki Jo je silovito streljal Sfiligoj. Gostje so odgovorili s protinapadom, ki ga je budna obramba belih zaustavila. V 11’ je Kuzmin streljal s precejšnje razdalje, vendar sta vratar in nato prečka rešila gol. Gostje so napadli, gol pa so dosegli Sovodenjci. Z desne predložek Mariniča, Ferfolja dobi žogo, v nemoči ga branilec zruši in sodnik prisodi enastmetrovko, ki Jo Cijak realizira. Dobrih 6 minut kasneje je na levi prodrl Sfiligoj, ki je lepo podal Ferfolji A. Ta se je rešil branilca in streljal ter dosegel drugi gol. Nekaj minut kasneje je Sfiligoj streljal nad prečko, Cijak pa ob stativi. Pri stanju 2:0 za Sovodnje se je zaključil prvi polčas. V drugem polčasu so gostje napadli, vendar Marinič v protinapadu ni imel sreče, kajti žoga je, čeprav za las, letela nad prečko. Tudi Cijak je ni imel, ko je žoga šla ob vratnici. V protinapadu je Vecchiet izgubil žogo, rešil Je Cotič, ki je podal Cljaku on je žogo poslal Sfiligoju, ki je krosiral Ferfolji. Ferfolja je z glavo podal žogo proti vratom; spet je sreča spremljala vratarja, ki se je rešil v kot. Komer je streljal Ferfolja, branilec Meniš je žogo zaustavil z roko, sodnik pa prekrška ni videl. Tako Sovodenjci niso mogli povečati števila golov, medtem ko se je gostom posrečilo znižati razil ko Na desni prodre desno krilo, ki se reši treh branilcev Sovodenj in krosira. 2ogo dobi srednji napadalec, ki je nemoteno pošlje v vrata in realiziral. Ta gol Je padel po krivdi Kuzmina, ki ni igral v svoji coni, marveč je pazil na levo zvezo. Dosežek je goste spodbudil. Zato je tudi obramba Sovodenj imela več dela, ker napad belih je nekoliko splahnil. Kljub napadom obeh moštev je rezultat ostal v korist Sovodenj z 2:1. Tekma je bila proti pričakovanju (zaradi grobe Igre gostov) lepa in ago-nistična. Na splošno so Sovodenjci zadovoljili, čeprav vemo, da lahko sovodenjskj nogometaši zaigrajo boljše. V pripravo za nedeljsko tekmo z Medejo vabijno Igralce na trening, ki bo danes in jutri ob navadni uri. J. V. 1:0, nabrežinskim sosedom. 2e po nasprotniku s 17:15: Kapetan Jur-kič se je namreč v zaključnem delu tega niza, ko je nerodno padel po izvršenem bloku, izpahnil nogo ter je moral do konca seta z Igrišča. Na njegovo mesto je stopil Mijot, ki je zelo dobro opravil poverjeno mu nalogo, vendar je treba dodati, da Borova šesterka ni znala izkoristiti tri set žoge. Kljub temu pa plavi niso razoča. rali. Nasprotno, ekipa je odvijala pozitivno odbojko in se je odlikovala v napadu, kjer so se izkazali posebno po zaslugi podaiačev Jur-kiča in Orla, vsi tolkači. Slednja sta namreč iz nemogočih položajev zelo točno podajala, tako da so imeli Veljak, Uršič, Vodopivec in Plesničar olajšano nalogo pri zaključevanju. Odpovedala pa je tokrat obramba, predvsem zaradi statičnosti Edino Jurkič, dokler sa ni poškodoval, je s požrtvovalnostjo in zagrizenostjo reševal nemogoče žoge Šesterka Casadia se je kot v Trstu, ko je z gladkim 3:0 odpravila plave, izkazala za zelo solidno in tehnično ekipo, ki zasluženo vstopa v prvo italijansko ligo. Ravenski ga. silci predvajajo v osnovah zelo izpopolnjeno odbojko, tako da jim je sodnik med tekmo žvižgal le eno ali dve nošeni žogi. Zaradi izrednega obvladanja žoge si lahko privoščijo fantastično igro, ki prevara vsako nasprotnikovo obrambo in navduši občinstvo. Njihovo najboljše orožje pa je obramba. V tej so pravi mojstri, tako da se zdi, da je njihovo igrišče poplavljeno z rokami, saj se mora vsak njihov nasprotnik krepko potruditi, da lahko prodre v njihovo obrambo. Tudi napad ne zaostaja, povsem po zaslugi državnega reprezentanta Bendandija, ki je bil tudi v nedeljo najboljši v vrstah domačinov. Sodnik Setti iz Modene je nepristransko sodil, a se je v nekaterih primerih izkazal za neodločenega. Kljub temu pa ni vplival na končni rezulat. V začetni fazi so borovci z uspehom kljubovali nasprotniku. Nato so se ravenski gasilci razigrali in pustili slovenske predstavnike pri 6. točki. V drugem setu so plavi še bolje zaigrali in Casadio jim ni bil več kos, tako da se je po nekaj potezah rezultat spremenil v Borovo korist s 14:9. Pri tem stanju pa je nastala že omenjena nesreča in tako so imeli domačini prosto pot do zmage. Ko pa so že mislili, da jim bo tudi Borova šesterka lahek plen, je ta povsem nepričakovano dobro zaigrala in ob navdušenju občinstva zmagala tretji niz z 15:7. 2e v tretjem setu pa Je Ca-dio pokazal svoie pravo lice in od strelom, ki konča pa zunanji stra- i začetka do konca je bil edini goni mreže. Race A. strelja nato od cr'''r,ar daleč, toda Furlan ni v nevarnosti. V 21’ je Riosa sam pred Furlanom, hoče streljati, a pade na žogi. Coinz skuša takoj popraviti napako, pa brezuspešno, ker ga Gombač nevtralizira in mu odvzame žogo. Nadlišek in Camassa A. stalno napadata, a nimata sreče. Furlan je v drugem polčasu znatno boljši in nadzoruje prodore nevarnega Bidussija. Pri tem mu pomaga Gombač, odličen v svojih posegih. V 36’ je izključen zaradi protestov Riosa. V 37’ Coinz prodira ob robu igrišča, ubeži Camassi F., strelja skoraj iz kota in žoga leti mimo vrat ven. V protinapad gre Cok, poda Dazzari, čeprav je sam in žoga gre ven. V 40’ ima žoeo ga gre ven. V 40’ ima žogo Camassa A., jo poda Nadlišku, toda namesto njega Jo ujame Fiori- začetnih potezah je bilo vidno, da | no in jo pošlje na sredo igrišča. Aurisina igra za zmago, medtem ko se Primorje, ki je moralo na igrišče brez treh titularcev — Stoke, Fragiacoma in Milana — ni znašlo. Zaradi odsotnosti teh je moralo proseško moštvo popolnoma spremeniti razvrstitev igralcev: vlogo prostega je prevzel Delise, Sardoč je nastopil kot levi branilec, medtem ko je imel Milič nalogo režirati ob podpori Pertota, ki je svojo nalogo opravil le v prvem delu igre. Tudi v nedeljo se je moralo Primorje poslužiti novinca in sicer Daneva, ki je morda le preveč občutil važnost tekme. V na. padu se je ponovno izkazal Verginella, ki pa ni imel sreče: poslal je namreč proti vratom nekaj silovitih strelov, ki jih lahko ubrani le izvrstni vratar kot je Canciani. Aurisina pa je nastopila s standardno postavo, ki se je poslužila najbolj priljubljenega orožja, to je agonizma. In to Je zadostovalo za I zmago, ki je prišla, ko so že vsi i pričakovali delitev izkupička. Po začetni enakovredni igri in1 streli Prosečanov na gol gostov, ki so vseeno bili rahlo v premoči, se je Primorje organiziralo in izvedlo več napadov. Po posegu Scheriani-ja na strela Palmiottija, je Zužič vnesel zmedo v nasprotno obrambo in preigral Zocha, ki mu je s komolcem odbil žogo. Enajstmetrovka? Sodnik prekrška ni videl in igra se je nadaljevala brez posebnih nevarnosti ne za Scheriani-ja ne za Cancianija do 34’ ko je bil slednji za las hitrejši od 2ivca, kateremu Je preprečil strel. V 42’ je bila Aurisina ponovno v nevarnosti, ko je Verginella usmeril z glavo proti cilju žogo, ki pa jo je Canciani še pravočasno ustavil. V drugem polčasu je moral Scheriani prvi poseči, a Verginella je odgovoril, pa čeprav s previsokim strelom. V 18’ je Delise ustavil prodor Nabrežincev, 5 minut kasneje pa je Zužič, ki se Je izognil Zochu, poslal žogo naravnost Cancianiju v roke. Po poskusu Senica, da pre seneti Scherianija, gol za Aurisino, ki je v 28’ pretresel mrežo s parabolo Senica, katero proseški vratar, kljub poskusu, ni mogel prestreči. Odgovori Prosečanov niso izostali, vendar so bili vsi zaman. Tudi silovit strel Verginelle v 36’ je postal plen odličnega Cacianija, ki je tako rešil obe točki, še zadnji poskusi Primorja, ki pa niso mogli omajati obrambe Nabrežincev, kateri se je posrečilo, da je uspešno ohranila prednost. B. R. V 42’ zadnji gol po zaslugi Bella-nove. Union hoče izrabiti preostali čas, da bi zmanjšal razdaljo, kar pa mu ni uspelo. Radi spodar položaja. Izid •Casadio . Bor 3:1 (15:6, 17:15, 7:15, 15:4) Postavi: CASADIO — Ermani, Fabbrl Pie-tro Fabbri in Paolo, Calderoni. Corvetta, Bendadi, Pirazzini in Tar-taul. BOR — Jurkič, Vodopivec, Uršič, Veljak, Fučka, Mijot, Orel in Plev ničar. SODNIK Setti iz Modene. Boy Nikolaj Kocjančič in Rudolf Nanut, člana športnega krožka sloven. ske srednje šole v Gorici, sta za-sedla na nedeljskem pokrajinskem tekmovanju «Prve smuči# v Ovčji vesi četrto in peto mesto. Na sporedu je bil tek na 2 km in spust v dolžini 300 m. ........................ DEŽELNO ODBOJKARSKO PRVENSTVO C Lilij Goriški gasilci premagali Kras Nedeljska prva odbojkarska tekma deželne C lige med goriškim' gasilci in gostujočim Krasom, ki se je odvijala v tesni in ne prevč prijetni Agijevi telovadnici, se je zaključila z zmago domačih barv. Izid srečanja sam gotovo ni zadovoljil Krasovih predstavnikov, ki so na tihem upali v poln uspeh. Stvari na igrišču pa niso stekle po predvidenih tirih. Predvsem je Kras zaigral, tako da je bil neuspeli neizbežen in če k temu dodamo še precej pristransko sojenje sodnika, si lahko ustvarimo jasno sliko o nedeljski tekmi. Pozna popoldanska ura je nedvomno kvarno vplivala na razpoloženje marsikaterega odbojkarja. Prvi set je stekel katastrofalno za slovenske predstavnike, ki se mso znašli, kljub temu, da je tudi nasprotnik zaigral precej medlo. V drugem setu je Kras predvajal bolj dinamično igro, vendar so gasilci s precejšnjo lahkoto in s pomočjo nekaterih prenagljenih sodnikovih odločitev povedli kar 12:6. Tedaj je Kras izvedel silovit forcing in nadoknadil izgubljene točke ter zmagal, potem ko so tudi gasilci imeli na razpolago dve set žogi. Ko je že kazalo, da se ne bodo predstavniki zgoniške občine pustili več presenetiti, si je po napeti in razburljiva igri gasilska vrsta osvojila ostala dva seta in zmago. Prva tekma torej in prvi poraz šesterke Krasa, je v Gorici dokazala, da še ni v najboljši formi. Predvsem ni bilo opaziti agonizma in krasovci so vseskozi predvajali preveč statično igro. Po prvih napakah so krasovci zaigrali zelo nervozno in so se demoralizirali zaradi malo posrečenih sodnikovih posegov, M je Krasu piskal mnogo žog, o katerih bi se dalo diskutirati, če so bile nošene ali ne. Strog sodnik torej, toda neobjektiven, ker gasilcem ni piskal nobene žoge. tako da se je nad tem zgražalo tudi občinstvo. Sodnik je piskal mnogo plasiranih žog, podajati pa so včasih iz bojazni bili prisiljeni podajati s čekiči in posledice niso izostale. Vendar pa ni naš ramen zvračati krivde na sodnika sii na razne činitelje, ki so privedli do neuspeha, ker so na splošno vsi Krasovi igralci zagrešili marsikatero napako, za kar so dobili pravično plačilo. Mislimo pa, da si bodo lahko kmalu opomogli, ker so bile premnoge naoake prav začetniške: zapravljanje servisov, žoga, ki a le na tla med dvema igralcema, slab zid in podobno. Upamo, da se oo-do po tem porazu igralci vrgli v igro z večjim elanom, da .spilijo sistem igre in da nadoknadilo zamujeno. Cilj Krasa je namreč napredovanje v meddeželno C ligo. Zato smo prepričani, da bo viden napredek že prihodnjo nedeljo proti CSI iz Vidma Kras Je nastopil s postavo Mor-purgo, Živec, Budin, Gruden, Škrk, Milič, Z. in B. Simoneta. IZID Gasilci Gorica - Kras 3:1 (15.7, 16:18, 16:14, 15:10) * * * Za isto prvenstvo je Olimpija 1* Gorice premagala ACLI iz Trsta s 3:1. —bs—- Aiiiu IZIDI ‘Cagliari — Roma •Juventus — Torino ‘Vicema — Brescia ‘Lazio — Milan ‘Mantova — Fiorentina ‘Napoli — Atalanta •Venezia — Foggia •Inter — Lecco ‘Bologna — Spal LESTVICA Inter 22 15 5 Juventus 22 11 10 22 11 7 22 12 5 22 9 9 22 10 7 22 6 12 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 2-1 0-0 1-1 0-0 0-0 3-0 1-0 1-1 2-0 43 12 30 10 29 10 30 14 40 21 30 19 23 21 25 23 15 15 18 19 20 31 17 25 14 23 17 31 14 24 15 33 16 42 11 34 Prihodnje tekme (5. 3.) Brescia - Inter, Fiorentina - Cagliari, Foggia - Juventus, Lecco-Bologna, Milan - Vicenza, Napol! - Venezia, Roma - Lazio, Spal - Atalanta, Torino - Mantova. Cagliari Napoli Fiorentina Bologna Milan Roma Mantova Torino Atalanta Brescia Lazio Vicenza Spal Venezia Foggia Lecco 8 7 3 17 4 14 7 7 5 10 4 10 4 9 4 3 3 1 2 1 4 5 4 5 4 7 2 4 8 7 8 9 8 10 7 12 4 15 8 13 B IZIDI Verona — ‘Alessandria 2-0 Palermo — ‘Arezzo 1-0 ‘Catania — Salemitana 1-0 ‘Catanzaro — Varese 2-1 ‘Genoa — Modena 1-0 Sampdoria — ‘Novara 2-0 Messina — ‘Padova 1-0 Potenza — ‘Reggiana 1-0 ‘Reggina — Savona 2-1 ‘Piša — Livorno 1-0 LESTVICA Sampd. Varese Catanzaro Potenza Modena Reggina Palermo Messina Padova Reggiana Livorno Novara Catania Genoa Salernit. Piša Verona Savona Arezzo Alessand. 23 11 11 23 12 7 23 10 7 23 9 9 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 23 9 8 8 10 8 9 8 8 6 11 8 7 8 6 7 8 6 10 5 10 8 5 10 8 7 4 12 6 5 12 4 7 12 Prihodnje tekme Arezzo - Catania, Livorno ■ Palermo. Messina - Genoa, Modena - Alessandria, Potenza • Savona, Reggiana - Reggina. Sa-lernttana - Piša. Sampdoria -Padova, Varese - Novara, Verona - Catanzaro. 32 14 27 13 30 27 22 18 29 29 24 16 16 14 26 24 19 19 22 23 19 21 18 21 17 20 17 18 19 26 13 17 18 23 27 33 25 30 21 35 (5.3.) sodnika, ki sta morala zaprositi po idcijo, da intervenira. Po vsej verjetnosti bo ta izgred stal Goričane ponovno izključitev igrišča in vse kaže, da bo tokrat disciplinski ukrep federacije, še ostrejši kot prvič po tekmi z Noalex. Seveda so taki izgredi občinstva graje vredni, toda v nedeljo sta rimska sodnika presegla vse mere in močno, odločilno, oškodovala domačine z zelo tveganim žvižganjem, kar je seveda razkačilo goreče goriške navijače. Tehnično pa je bila tekma še kar zadovoljiva. AlTOnesta je pokazala marsikaj lenega po zaslugi Isaaca in Gattija, ki sta bila v strelih zares neusmiljena. V vrstah Spliigna pa je deloma razočaral Američan MALO JE MANJKALO DO PORAZA Nfl DOMAČIH TLEH Triestina-Pro Patria 1:1 italijanska moška a liga Sodnika močno oškodovala goriški Splugen Brdu Zaradi izgredov ponovna diskvalifikacija soškega igrišča? ALLONESTA’ — SPLUGEN BRAU 83:74 (42:32) AlTOnesta Milano: Vatteroni 4, Massocco 7, Mauri, Bulgheronl 3, Zanatta 8, Vescovo 4, Gattd 18, Isaac 25, Dal Pozzo 14. SPLUGEN BRAU: Medeot 17. Krainer 10, Ponton 12, Green 13, Pozzecco 7, Michelini, Rossi, Bosi-ni 2, 9. Sodnika: Giorgi in Izzo (Rim). Težki časi za goriško peterko Splugen Bra.ua. Občinstvo je nam- Green, tudi Rossi ni bil na višini, medtem ko je Medeot lepo presenetil. Objektivno pa moramo priznati, da bi tudi z drugima sodnikoma Milančani zmagali. Njihova premoč je namreč vseskozi vidna. Končni rezultat 83:74, medtem ko se je prvi del igre zaključil z 42:32 vedno v korist AlTOnesta. SIMMENTHAL — PETRARCA 68:44 '34:23) SIMMENTHAL: Iellini 17, Pieri Petrarca — Cassera Butangas — Oransoda AlTOnesta — Fargas Aramis —- Splugen Brau LESTVICA A LIGE OjJl UgUtt Dl au», w lA-nioo v vj JV- i idid . ttunil a«, ncn reč vdrlo na igrišče in obkolilo 2, Mašini 11, Riminucci 12, Gnocchi, TRIESTINA: Colovatti, Da Rold, D’Eri, Capitanio, Kuk, Ferrara, Ri-dolfi Scala, Ive, Beorchia, Gentili. PRO PATRIA: Cazzaniga, Biada, Croci, Lombardi, Taglioretti, Ri-moldi, Baffi, Feraguti, Guarnieri, Sartore, Blondelli. SODNIK: Trilli (M.alera). STRELCA: v 29’ Sartore (P.P.) enajstmetrovka, v 52’ Ridolfi (T.). Prebližno 3000 gledalcev. Kotov je bilo 5:4 (4:1) v korist Triestine. Sodnik je opomnil Feragutija, Ta-gllorettija in Rimoldija. Malo je manjkalo, da ni Triesti-na izgubila še zadnji privilegij v tem prvenstvu, neporaženost na domačem igrišču. Kljub tehnu, da je prejela v goste šibko Pro Patno, fei je še nižje na lestvici, je Trie-stina povsem odpovedala in le s pre-ceišno dozo sreče osvojila točko. Marsikateri igralec je popolnoma razočaral, še enkrat pa se je pokazala nepovezanost v obrambi. Proti moštvu, ki igra hitro, odločno in večkrat tudi trdo, je Trie-stina takoj izgubila hladnokrvnost in kopičila napako za napako v obrambi in na sredini igrišča. Najbolj je namreč razočarala krilska vrsta. Beorchia in Scala, od katerih Je v največji meri odvisna igra celotnega moštva, sta oba zašla v slab dan. in povzročila nepremostljivo razpoko med napadom in obrambo, kljiib temu, da se je Ferrara boril do zadnjega in dal iz sebe res vse, kar je zmogel. Tudi obramba je v mnogih primerih omahnila pred hitrimi prodori gostov. Njena slabost sicer ni toliko v posameznih igralcih, katerim u-epe zaustaviti neposrednega nasprot-nika, kot v pomanjkanju povezave, saj jih vsaka sprememba v nasprotnih vrstah zbega. Tako tudi v nedeljo. Na sredini igrišča so gostje gospodarili in z dolgimi podajanji preskočili vso srednjo linijo Triestine, v napadu pa sta krili in prodorni Sartore povzročala zmedo. Sam Kuk, ki je navadno steber o-brambe, je zagrešil kakšno napako, za vse pa velja, da niso znali pravilno usmeriti žoge v protinapadu. Colovatti je izvedel nekaj odličnih posegov, ostane pa senca zara-2e po prvih spopadih je bilo videti, da je Triestina zašla v slab dan. V 11’ je sicer Ferrara lepo poslal Ridolfi ju, ta pa Iveju, toda srednji napadalec, katerega je Ri-moldi neusmiljeno oviral, ni znal A SKUPINA C? | = I ^ 5 : IZIDI pallo, Udinese - Triestina. LESTVICA Monza 22 14 5 3 34 10 33 ‘Bieliese — Entelia 0-0 Como 22 12 7 3 35 14 31 •CRDA — Solbiatese 1-0 Treviso 22 12 7 3 26 20 31 ‘Legnano — Udinese 2-2 Udinese 22 8 9 5 30 24 25 Verbania 22 9 7 6 23 18 25 Treviso — ‘Marzotto 2-0 Rapallo 22 X 8 6 20 15 24 Trevigliese — Mestrina 1-0 BieUese 22 8 7 7 23 25 23 ‘Monza — Cremonese 4-0 Legnano 21 8 6 7 35 28 22 ‘Piacenza — Como 2-2 Entelia CRDA 22 22 7 5 8 7 XI 6 16 17 12 19 22 21 Vrebania — ‘Rapallo 1-0 Trevigliese 21 X 4 9 28 27 20 ‘Triestina — Pro Patria 1-1 Piacenza 21 % 6 8 19 20 20 Marzotto 22 6 6 10 18 24 18 Prihodnje tekme (5.3.) Triestina ”2 3 12 7 15 27 18 Trevigliese - Bieliese, Entelia • P. Patria 21 6 4 11 23 32 16 CRDA, Cremonese - Legnano, Mestrina 22 4 8 10 11 17 16 Verbania - Marzotto, Como - Me- Solbiatese 22 5 5 12 14 21 15 strina, Treviso - Monza, Pro Pa- Cremonese 22 4 4 14 19 43 12 tria - Piacenza, Solbiatese - Ha- Legnano, Trevigliese, Piacenza in Pro Patria s tekmo manj. Longhi 2, Ongaro 11, Binda 2, Chu-bin 11. PETRARCA. Moe 8, Varotto, 4 Tonlolo 4, Formenti, Stefanelli 2, Peroni 9, Bonette, Jessi 17. ORANSODA — NOALEX 74:71 (33:32; ORANSODA: Burges, Merlati 8, Barlucchi 15, Recalcati 16, Carti, De Simone 16, Frigerio 6, D’Aqui-la 13. NOALEX: Cedolini 21, Calebot-ta 5, Guadagnino, Vaccher 7, Bot-tan 4, Ferro 3, Lessana, Albonico 10, Djurič 20, Zamarin 1. CANDY — ARAMIS 85:82 (44:47) CANDY: Giomo 4. Pellanera 20, Lombardi 34, Rundo 12, Mills 9, Raffaele 6, Cosmelld. ARAMIS: Nightingale 30, Pizzi-chemi 18, Fattori 7, Ovi 13, Polzot 6, Tarantino 6, Macoratti 2, Calvino. IGNIS — FARGAS 63:60 (33:26, 53:53) IGNIS: Flaborea 4, Bufalini 4, Cescutti, Vittori 15, Gergati P. 2, Meneghin, Bovone 8, Villetti 8, McKenzie 22. FARGAS: Pozzilli, Marcassi. Chi-rico 9, Natalini 6, Allen 18, Baron-cini 8, Cempini 11, Guantini, Bernardini 8, Nanni. BUTANGAS — CASSERA 63-50 I99>99) BUTANGAS: Bertini 12. Marchio-netti 12, Werner 17, Lesa 5, Scocco I. 4. Cavallini 6, Pulin 7. CASSERA: Orlandi 4, Bergonzo-ni 1, Granucci 2, Gessi, Bruni L. 4, Andrevv 23, Sardagna 11, Angelini 5. NAJBOLJŠI STRELCI 411 Moe (Petrarca) 401 Lombardi 394 McKenzie 352 Djurič, 340 Chu-bin, 317 Isaac, 304 Mašini, 297 Green, 286 Werner, 281 Andrew, 274 Vianello, 268 Ovi, 267 Nightingale, 226 Cedolini, 222 Marchionetti. PRIHODNJE TEKME Ignis — Noa!ex Candy — Simmenthal...... Simmenthal 16 16 1 1326 1124 30 Ignis 16 13 3 1310 1084 26 Noalex 16 9 7 1077 1069 18 AirOnestA 16 9 7 1154 1151 18 Candy 16 9 7 1154 1151 18 Oransoda 16 8 8 1144 1122 16 Petrarca 16 7 9 1002 986 14 Butangas 16 7 9 1041 1154 14 Fargas 16 6 10 995 1103 12 Aramis 16 5 11 1041 1133 10 Splilgen Brau 16 4 12 1027 1091 8 Cassera 16 4 12 1055 1147 8 SMUČANJI JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO ZAKLJUČENO V kombinaciji prvo mesto za Jakopiča in Ankeletovo Italijani osvojili pokal Kurikkala KRANJ, 27. — V nedeljo se Je na smučiščih Krvavca zaključilo letošnje prvenstvo Jugoslavije v alpskih panogah. Na sporedu je bil veleslalom, ki se je zaključil z zmago Andreja Klinarja med moškimi in Majde Ankele med ženskami. V kombinaciji je prvo mesto osvojil pri moških Jakopič, pri ženskah pa Ankeletova, ki je letos osvojila vse naslove. slalomu so Izidi tekmovanja v naslednji: MOŠKI 1. A. Klinar (Jes.) 1:47,0 2. Lakota (Jes.) 1:47,7 3. Vogrinec (Br.) 1:47,9 4. Soklič (Tr.) 1:49,5 5. Pustoslemšek (Mež.) 6. Jakopič (Jes.) 1:50,9 7. Jemec (E) 1:55,3 8. Senci (Zgb.) 1’57,3 9. —10. Hamold (Fuž.) (Jes.) 1:59,4 1:50,7 in J. Cop V NEDELJSKEM KOLU PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA Bor o vi košarkarji klonili bolj uigrani peterki Edere EDERA PORDENONE — BOR 51:37 (26:18) BOR: Savo Spacal (13), Ambrožič (8), Gergolet, Zavadlal (4), Cesar, Borut Spacal, Babuder, Rudež, Fabjan in Lakovič (8). EDERA: Venier, Roncini, Baluardi, Fonda L. in Fonda A., Rossi, Candini, Lorenzi in Vittore. 37 točk je res premalo tudi za izrabiti priložnosti. Nasprotniki so pazili predvsem na obrambo, tu pa tam pa so njihovi napadalci spravljali v zagato nesigurno domačo o-brambo. Tako je moral v 16’ Colovatti rešiti že kritično situacijo. V 22’ pa je imela Triestina lepo priložnost. Po kornerju je vratar Cazzaniga žogo napačno prestregel, Ive jo je pomaknil proti Ridolfiju, ki je streljal v prosta vrata, toda eden izmed branilcev je z nogo zopet odbil. Kljub temu je kazalo, da bo Triestina polagoma zagospodarila na igrišču. Gostje so se vedno bolj stiskali v obrambo in tržaški napadalci so vneto, čeprav neredno, pritiskali proti vratom. V 29’ pa je padel gol gostov. Komer z desne, Colovatti okleva, Sartore z glavo usmeri v mrežo in D’Eri odlično brani v korner: ker pa ni on vratar sodnik dosodi enajstmetrovko. Colovatti je tudi tokrat, kakor s Tre-vigliesejem uganil smer strela, toda ni mogel prestreči žoge. Triestina je reagirala zelo medlo. 2e 1’ kasneje je Ive poslal za las čez drog, v nadaljevanju pa so se prodori domačinov ugašali ob vstopu v kazenski prostor. V 45’ so gostje imeli novo priložnost: Blondelli je lepo ušel na levi in podal pred vrata Guarnieriju, ki je v zraku silovito streljal, za las ven. V drugem polčasu je Triestina izenačila. V 52’ je Da Rold’ izvedel prosti strel, Ive je z glavo iz gneče poslal prostemu Ridolfiju, ki je spravil usnje v mrežo. Igra je v nadaljevanju še bolj propadla, in gostje so s časom postali bolj predrzni. Tako je moral Colovatti v 20’ odbiti v kot strel prostega Sartore-ja. V 30’ je Baffi preigral vso o-brambo in samega Colovattija, nato pa streljal ven. V 43’ zadnja nevarnost za domače moštvo: prosti strel Lombardija in lep poseg Colovattija, ki je dvignil žogo v kot. uk Guerra v 1. etapi dirke po Sardiniji NUORO, 27. — Pietro Guerra je danes zmagal v prvi etapi dirke po Sardiniji na 138,500 km dolgi progi Ozieri - Nuoro. Na drugo mesto se je uvrstil z zaostanom 23” Lu-oiano Armani, tretji pa Holandec Gerben Karstens. Sledijo Dancelli, Adomi, Motta itd. ekipo, ki igra šele v promocijskem prvenstvu. Zares premalo! In preko tega skromnega izkupička niso šli Borovi košarkarji, ki so morali v nedeljo omastiti drugi zaporedni poraz, tokrat po zaslugi živahne ekipe Edere iz Pordenona. Plavi so ponovno, kot proti Servo-lani, popolnoma razočarali in to predvsem v napadu, kjer so bili neverjetno neučinkoviti in popolnoma netočni v metih iz razdalje. Kajti v obrambi, čeprav borovci niso delali čudežev, gotovo niso razočarali Poskusili so obrambo na moža. v začetku so se precej zmedli, progresivno pa so dobili zaupanje v lastne sile in predvsem Gergolet in Rudež sta dokazala, da se zelo znajdeta v takem načinu obrambe. Nedvomno je to najrazveseljivejše dejstvo te najslabše tekme, kar so jih plavi odigrali. Strinjamo se z Borovim trenerjem Savom Spacalom, ki je pogumno poskusil ta novi način obrambe, kajti borovci ciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiai«i*iiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiirsiivutiiiiiiiaiiMiMMiiiaiii>MiiMiiiiii*aaaaaaMiaii«>ati«t«sai*tt»«iiaiiB MOŠKA KOŠARKARSKA B LIGA V Bologni poraz Lloyda Adriatica FIDES — LLOYD 89:66 (41:27) FIDES BOLOGNA: Lebboroni (6), Macciantelli, Nannucci (7), Corradi (27), Degli Esposti (4), Zucchini (9), Caselli (1), Magnoni (19), Ciamaroni (16), Viscardi. LLOYD ADRIATICO TRST: Mocenigo, Welker, Brumatti (32), Fortunati (4), Schergat, Bianco (2), Bicci (10), Tarabocchia, Apostoli (11), Narder (7). Znana je neučinkovitost tržaške peterke Lloyda na tujih igriščih in tudi v Bologni Tržačani niso mogli upati v zmago. Toda takega pe- kočega poraza, kot ga je zadala ekipa Fidesa Marinijevi peterki, si tržaški ljubitelji košarke niso pričakovali. Brumatti in drugi so namreč klonili z rezultatom 66:89. Edino opravičilo je, da so v nedeljo domačini zaigrali kot nikoli v tem prvenstvu. Proti živahnim igralcem Fidesa se je uspešno upiral le Brumatti, ki je dosegel svoj rekordni izkupiček tega prvenstva (32 točk) in je bil daleč najboljši mož na igrišču. Ostali člani Lloyda pa so povsem odpovedali in zlasti Sch.er-gat in Tarabocchia sta bila neverjetno abulična. Tudi Fortunati je delno razočarala. Slaba forma teh standardnih igralcev je negativno vplivala na igro celotne peterke, tako da so bili nasprotniki pri svojem delu precej olajšani. Predvsem Corradi je skoro vedno neubranljivo prodiral v tržaško obrambo in bil izredno točen tudi v metih iz razdalje. Tržačani so se deloma opomogli proti koncu tekme, toda razlika v točkah je bila preobilna, da bi lahko upali v zmago. Nasprotno, domačini so umirjeno zaigrali te minute in tudi zaključili srečanje s precejšnjo številko točk, in sicer 23 (89:66). REZULTATI B LIGE ‘Fides - Lloyd Adriatico 89:66 ‘Becchi . Snaidero 83:55 ‘Algor - Elettroplaid 62:46 ‘Smeg - Faema 74:59 •Italsider . Benati 72:55 Ramazzotti je počival. so bili že zdavnaj odrezani za osvojitev končnega prvega mesta in se morajo zato predvsem naučiti čim več novega. Obramba na moža je eno najboljših orožij za nevtralizacijo vsakršnega napada, zahteva pa veliko požrtvovalnosti vseh posameznikov, tako da lahko vsak branilec zaupa v svojega soigralca, kar seveda niso pokazali borovci proti Ederi in so zato večkrat kot začetniki dobili koše. Na splošno pa se je ta obramba obnesla, vsekakor bolje kot cona 2-3, pri kateri so se Pordenonci vedno solidno oddaljili od borovcev. V napadu pa ni šlo in ni šlo. Borovci so bili neuspešni iz vseh mogočih položajev in tudi neposredno pod košem. Delno opravičilo naj bi bilo, da so pordenonski predstavniki večkrat grobo ustavili pia-ve ali jih ovirali, toda to je zelo klavrno opravičilo. Dejstvo, je, da so tokrat povsem odpovedali zunanji igralci (Rudež, Zavadlal in Lakovič), ki so dali ..skupno le dva koša iz razdalje. To je bilo zares malo proti ekipi, ki Je igrala agresivno cono in ki se je zelo hitro premikala v obrambi. Prva Borova peterka: Savo Spacal, Gergolet, Ambrožič, Zavadlal in Lakovič. In že tu je bilo prvo presenečenje dneva, kajti Borov trener je hotel s to postavo čim uspešneje onemogočiti nasprotno o-brambo, ki je igrala cono 1-2-2. Novosti v vrstah Bora: Savo Spacal na desno krilo, oba centra (Ambrožič in Gergolet) sta igrala Uk ob raketi, medtem ko je Rudeževo mesto režiserja prevzel Lakovič. Zavadlal pa je ohranil svoj položaj levega krila. Ta taktična poteza, ki je teoretsko povsem pravilna proti coni 1-2-2, se je kmalu pokazala za neuspešno zaradi slabega dne zunanjih igralcev in tudi centrov, ki so bili neverjetno netočni v strelih. Cm dan je kot na mah zadel celotno ekipo in, razen nekaj protinapadov, plavi niso pokazali nič konkretnega v napadu. Napake borovcev so seveda izkoristili nasprotniki, ki so uspešno zaključili prvi polčas s 26:18. Tudi v drugem delu igre plavi niso dobili zaželenega ritma. Nasprotno pa so pordenonski igralci z meti s pol distance obeh centrov stalno realizirali. Borovci so nato prešli na cono 2-3, pri čemer pa so nasprotniki še povečali razliko v svojo korist. Borov trener je razumno ponovno spremenil obrambo na moža, kar je tudi pomenilo za plave majhen napredek, toda ne tolikšen, da bi lahko upali v zmago Tudi več menjav, ki jih je Savo Spacal izvršil (Rudež zamenjal Za-vadlala, Borut Spacal Ambrožiča, Fabjan Rudeža itd.), niso dale zaželenih sadov. Člani Edere so bili že nedosegljivi in so zasluženo zmagali s precejšnjo razliko v koših, in sicer z rezultatom 51:37. SMUČARSKI SKOKI GARMISCH-PARTENCHIRCHEN, 27. — Presenečenje na tekmovanju v smučarskih skokih za pokal Kongsberg: prvi dve mesti sta zasedla Francoza Poirot in Macle, medtem ko so se morali Avstrijci, Nemci, Cehi in še posebno Jugoslovani zadovoljiti s slabšo uvrstitvijo. Izidi tekmovanja so naslednji: 1 Poirot (Fr.) 211,4 (84, 85) 2. Macle (Fr.) 210,7 (86,5, 85) 3. Bacbler (Av.) 207,6 (81,5, 86) 4. Keller (ZRN) 202,4 82, 82,5) 5. Kraus (CSSR) 201,3 ( 84, 84) 6. Ihle (ZRN) 200,2 (82, 82) 7. Lichtenegger (Av.) 200,1 (82, 83) 8. -9. Pečar (Jug. (80,5, 81) in Ohlmeyer (ZRN) (82, 79, 5m) EKIPNI VRSTNI RED L Avstrija 596,8 2 ZRN 595,8 3. Francija 593,2 4. Jugoslavija 561,2 5. Italija 515,4 6. Švica 508,4 ŽENSKE 1. Ankele (Tr.) 1:54,3 2. Tevž (Fuž.) 2:01,0 3. Dragan (Jes.) 2:20,8 4. Kleindienst (Jes.) 2:23,4 5. Jakelj (Jes.) 2:28,3 ^ 6. Vilman (Jes.) 2:29,8, 7. a p 2:33,5 ,8. Novak (obe E) 2:37,2. ’ Vatovec 2:39,7, 10. Bevc (obe 2:52,5. KOMBINACIJA 1. Jakopič (Jes.) 22,83 2. Lakota (Jes.) 37,24 3. Vogrinc (Br.) 49,18 4. A. Klinar (Jes.) 65,87 5. Pustoslemšek (Mež.) 67,91 g, 6. Soklič (Tr.) 81,23, 7. Jemec ' 197,02, 8. Stare 227,86, 9. Gašper’ 232,14, 10. šmitek (vsi Jes.) 2401' ŽENSKE 1. Ankele (Tr.) 0 2. Tevž (Fuž.) 117,72 3. Vatovec (Br.) 352,32, 4. dienst 390,42, 5. Jakelj 429,82, 6-man (vse Jes.) 436,24. * * * . GARMISCH-PARTENCHIBCKE^ 27. — Tudi v štafeti 3x10 1®? (9. Italijani zabeležili zmago *n.sLij. ko znova osvojili pokal Kurik* ^ Jugoslovani so se slabo odreži so zasedli deveto mesto. Izidi štafetnega teka so nasle*^' I. Italija I. (Scola, Nones, Bacher) 2:03,21,9 2. Francija I. (Colin, Jobez, radel, Arbez) 2:05,51,9 3. Italija II. (Lombard, Schen1"’ Chiochettl, Kostner) 2:06,23,4 4. Švica I. 2:06,33,6 5. Avstrija 2:07,46,4 6. CSSR 2:08,02,8 7. ZRN I. 2:08,39,9 8. Francija II. 2:11,10,4 r, 9. Jugoslavija I. 2:12,24,8 (M1" Seljak, Kerštajn, Bavče) 10. Švica II. «j. II. Jugoslavija II. (Karpai. mac, Kalan, Pintar). J KONČNA EKIPNA LESTVIC' 1. Italija 95,29 negatine točk® 2. Francija 252,86 3. Švica 253,24 4. Avstrija 374,41 5. ZRN 393,23 6. Jugoslavija 519,34 ni"* CARLO LEVI BESEDE SO KAMJil Na stotine oboroženih karabinjerjev je napolnjevalo ulice, vstopali so v trgovine, počivali na kamionih od robeh cest, hodili so v gručah okoli in v formaciji obhodnih straž. Po cesti je gomazelo ljudstvo: z vseh strani so nas prebadali naravnost ali pa z dvoumnimi in blodečimi pogledi. V ozračju smo občulili nekakšno napetost, nekakšno skupno muko, kakor da bi vse to ljudstvo, ki ni natančno vedelo, za kaj gre, bilo razgibano zaradi globokih in važnih stvari in pričakovalo hude in odločilne dogodke, kar so izražali živi in pričakovanja polni obrazi. To m bil navaden popoldan na kmečkem podeželju: bil je dan pričakovanja kot ga pozna mesto ob državljanski vojni. Bila je stavka: prva stavka, kar jo pomnijo ljudje. Življenje slehernega se je spustilo v boj. Iz preproste radovednosti sem prišel obiskat stari žvepleni rudnik v eni izmed tisočerih vasi kmečke negibnosti. Pa sem se nasprotno znašel v živem središču, polnem gibanja in menjav, koder so bila nova vsa čustva dejanja strastna, volja napeta in silna ter so nekatere stvari, ki jih prej ni bilo, zdaj pričele naraščati v človeških SrC1*Moji sopotniki so bili utrujeni in sestradani. Slučajno smo se bili ustavili prav pred edino gostilno, pred gostilno brez izveska in ob tej uri brez obiskovalcev. V ostalem pa niso imeli ničesar za pod zob, samo sir in jajca. Po pločniku se je sprehajal dvajset korakov naprej in dvajset korakov nazaj močan mladenič s čepico, nesramno potlačeno na tilnik, oblečen v dobro volneno obleko, z rokavi in hlačami, ki so bile malce prekratki, imel pa je top in divji obraz s črnimi, ozkimi brčicami nad vsako ustnico, z dvoumnim in zbeganim pogledom in hojo, ki je bila hkrati nesramna in nemima. Ce bi mafija obstajala (pa ne obstaja), bi bil on, vsaj tako sem si mislil, tipičen primerek njenega člana. Ogledoval si je naš ustavljeni avtomobil, se oddaljil in se spet vrnil po isti poti. Njemu podobni moški s prav tako odbijajočim videzom, nasilnim in nezanesljivim videzom so se sprehajali po nasprotnem pločniku, ali pa so postajali na mestu, naslonjeni na zidove hiš z rokami v žepu in s pozornimi očmi za priprtimi vekami, ki so bile kot polkna ali železne rešetke ječe. Drugi slabše oblečeni moški pa so hodili po sredi ceste ali pa so se med pogovorom ustavljali. Preden so nam pripravili dve jajci je minilo kar precej časa: gospodarjeva družina je pravkar jedla med oblaki muh paštašuto in nikamor se jim ni mudilo. Niso nam hoteli povedati kdove kaj, zakaj je izbruhnila stavka: niso nas poznali. Rekli so samo, da je policija zasedla žvepleni rudnik, da traja stavka že več kot mesec dni, da so rudarji, ki so prejemali plačo za tedensko delo, živeli do sedaj na upanje trgovcev in da se bodo morda, ker je zdaj okoli prvega, spet vrnili na delo, ker ne bodo mogli poplačati dolgov: in to so nam povedali na takšen način, da nikakor nisem mogel razumeti ali si želijo ali pa celo prosijo, da bi se uklonili zaradi lakote. Toda kljub temu sem malo od njih, malo od nekega trafikanta, nekega karabinjerja in nekega mimoidočega, še več pa iz nekega starega časnika, ki je ležal na mizi, lahko vsaj delno doumel, kaj se je zgodilo. Kolikor moram zbrati ta bežna in fragmentarna pričevanja, so bili žvepleni rudniki lercarskega bazena, ki jih je vodil in v bistvu tudi posedoval gospod N., prav tisti, h kateremu so ................................::::::::.. me napotili, zastareli in vodili so jih še s predzgodovinskimi metodami. Niso imeli zadovoljivih varnostnih mer, delo je potekalo v utrudljivih razmerah, tod so delale ženske in celo otroci, mezde pa so bile daleč nižje od minimalno določenih mezd po kolektivnih pogodbah. Toda tukaj se je vse odvijalo po najbolj dosledni negibnosti: dan je bil enak dnevu, prav tako leta letom, kajti nič ni bolj čvrstega, gotovega in negibnega kot fevdalni režim, še pred tremi meseci niso imeli nobene sindikalne organizacije: zdelo se je, da bo vdanost revežev trajala večno. Toda 18. junija je nekega sedemnajstletnega dečka po Imenu Michela Feliceja, »Carusa«,*) ki je delal v rudniku, zmečkala skala, ki je padla z oboka rova in dečko je umrl. Na plačilni vrečici umrlega so odtrgali del mezde zato, ker zaradi smrti ni dokončal dnevnega dela. In tudi petstotim rudarjem so odtrgali plačilo za eno uro, za tisto uro, za katero so prekinili delo, da bi dečka izkopali izpod skale in ga prinesli iz rudnikove globine na svetlo. Stari občutek pravičnosti je bil ranjen in stoletni obup je v tem dejstvu našel viden simbol in pričela se je stavka. Trajala je dvajset dni, potem je prenehala, pa se znova pričela zaradi groženj z odpustom, vendar pa so stavko zdaj spremljale natančne sindikalne zahteve kakor zahteva po mezdah, zavarovanju, varnosti pri delu in svobodnem organiziranju. In stavka se je nadaljevala še takrat, ko smo bili tam, nismo pa mogli predvideti, kako se bo končala. S temi, na kratko povzetimi novicami, smo odšli iz gostilne in vprašali, kje je gospod N. Od nas je bil samo nekaj korakov, v svoji pisarni, ki je imela vrata na ulico, na istem pločniku, kjer so se neprestano sprehajali sem ter tja in ga nemirno nadzirali tisti moški, ki sem jih bil omenil že ob našem prihodu. •) naziv za delavca v žveplenih rudnikih (opomba prev.) (solfatarah) na Siciliji (Nadaljevanje sledi) . IIIIIMII rini m mi 1 milim m iiiiiuii iiiiiiMH m iiiiiiiiiiiiii"""" 2. TROFEJA T0MMASINI ŠPORT V Sappadi ekipna zmaga Sci CAIXXX. Ottobre V Nedeljo je bilo v Sappadi prvenstvo tržaških klubov za fejo Tommasini Šport. Prireditev je privabila v Sappado neverj®1" veliko število tekmovalcev, ki so pokazali izredno znanje. Iizidi te movanja, ki se je zaključilo z ekip-zmago CSI CAI XXX Ottobre, no so naslednji: Člani I. kategorija: L PIERO BRUCKNER (Sci CAI Ts.) 1’18”7; 2. Gianni Paladini (Sci CAI Ts) 1’21”9; 3. Aldo Stock (Sci CAI Ts) 1’23”. Člani II,: 1. TULLIO SAIN (Sci CAI XXX Ott.) 1’17”2; 2. Gino Pre-nushi (SAI) 1’24”7; 3. Raffaello Cioccio (Sci CAI XXX Ott.) 1’29”9. Člani III.: 1. GIUSEPPE KRAT-TER (Sci CAI XXX Ott.) 1’32”5; 2. Rinaldo Sanzin (Sci CAI Ts.) 1’33’’9; 3. Ivo Cimenti (Sci CAI VYY Ott ^ Člani IV.: l.ERVVIN BRUCKNER (Sci CAI Ts.) 1’32”; 2. Luigi Ponti (Dop. Ferr.) 1’50”5; 3. Manlio Weiss (Sci CAI XXX Ott.) 1’55”1. Juniorji: 1. FRANCESCO SLOCO-VICH (Sci CAI Ts.) 1’20”4; 2. Rug-gero de Grisogono (Sci CAI Ts.) 1’22”8; 3. Nino Perizzi (Sci CAI Ts.) 1’25”2. Začetniki: 1. FULVIO BACCHEL. LI (SAI) 1’18”7; 2. Giacomino A-vanzo (SAI) 1’23”6; 3. Paolo Bruck-ner (Sci CAI Ts.) 1’24”8. Naraščajniki: LUCIO CAPRONI (Sci CAI XXX Ott.) 1’40”7; 2. Wal-ter Sanzin (Sci CAI Ts.) 1’42”1; 3. Riccardo Albanese (Sci CAI XXX Ott.) 1’43”8. Mladinci: 1. LEOPOLDO COEN (Sci CAI XXX Ott.) 1’24’’4; 2. Ful-vio Amodeo (Sci CAI Ts.) 1’28”8; 3, Roberto Schaffer (Sci CAI XXX Ott.) 1’29”9. Pionirji B: L LUCIO RIZZIAN (ACLI) 53”2; 2. Furio Suggi (Sci CAI Ts.) 55’5; 3. Carlo Starri (ACLI) 57”9. c-r# Pionirji A: 1. ROBERTO »‘goS’ NI (ACLI) 1’4”9; 2. Giorgio j si (Dop. Ferr.) 1’15”7; 3. De Rocco (Sci CAI XXX 1’21”6. , ,gAl Članice: L ENRICA FINZI 'gjJ 1’15”7; 2. Antonella Conte J* ^ 1’22”2; 3. Silvana Vernier <»» XXX Ott.) 1’24"1. ,„4t# Začetnice in juniorke: L Marchi (SAI) 1’19”1; 2. 0'V* Grandi (SAI) 1’19”2; 3. Maria* Suttina (SAI) 1’31”9. . , sik Mladinke in naraščajniki: , m6”4’ VIA PASCHI (Sci CAI Ts.) 1 ueS-2. Elena Zelco (SAI) 1’20"; , sandra Perizzi (Sci CAI Ts^ ‘ (gc> Pionirke B: WANNA COE^ po-CAI XXX Ott.) 49”6; 2. rt« nata Parovel (ACLI) 1’: 3- VT\’0; Marziali (Sci CAI XXX OtU-ffA Pionirke A: 1. NlC°T0tt. KRATTER (Sci CAI XX* c,tl IT”; 2. Livia Amadeo (S01 Ts.) 1’14”. Tek na 10 km: 1. OSCAR (SAI) 44’23”5; 2. Oscar ^ /P (ACLI) 49’14”7; 3. Giampa°‘% za (Sci CAI XXX Ott.) Tek na 3.300 m): 1 R95 Cpl VENCATO (Sci CAI XX* cf,\ 17’54"5; 2. Paolo Lazzini cmi i iniT ižš Llubliana Stari trg 3/1 telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: fjna oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglasi «o Ur beseda - Oglasi SIRJ: adji, oc* . goriške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokra.Tn Italije pri »Societš Pubbllcitš Italianan - Odgovorni urednik' STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ____X