Uredništva in npravniSfto: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopis se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti Wik dan od II.—12. ure dopold. Telefon št. 113. (Mlina lista: Celo leto ...... 12 K Pol leta ...... 6 K četrt leta...... 3 K Mesečno........ I K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 143 Maribor, dne 10. decembra 1909. Letnik I. Važni trenotki. Dunaj, D. dec. 1909;> Danes 'bi moral pri prvem Čitanju’ budge,tnega provizorij^ govoriti dr. Šušteršič in odgovarjal bi mn dr. GlaJbinški, tfoda pjrišla so vmes zopet fnovja pogajanja in za to sta dr,. Sujstersjič in dr.: ;G1 ab inski odložila svoje govore na jutri dne 10. diec.\ f)&-bate, je vsl/ed tega zelo dolgočasja, govordiki imago le malo poslušalcev, vse pričakuje le govora dr. Šušteršiča, ki bo govoril v imenu cele Slovanske iJ.ed-note, in odgovora dr. Glabinskega, ki bo v im,enu Poljskega kluba odgovarjal na izvajanja našega voditelja. Vjladtv precej odkrito dela na to, da bi ne pri-šljD pri pogajanjih med Stovajni in Nemci, kojja pogajanja vodi dr. G&binski, 'do nobenega reznltlatja; kajti ona si želi pjar. 14, da si kratkim potjom v(se dovoli, kar bi si siper z veli?" if n n|apforom «morala i/vojevali od državne zbornijće, itn Ida £e> vrhu tega upelje za ‘zbornico! no)v opravilnik, za Češko pa jezikovne zakone. Po kuloarjihi pripovedujejo, Ida se v notranjem ministrstvu s krčevito n agios tj o dela na zadnji redakciji jezikovnih zakonov; (Kakb malo je sedanja vlada vsem narodom pravična, se razvidi iz tega, da tudi v tem slučaju pozablja na Jugoslovane in da niti ne misli na to, da, bi Iže tem ali oriim potom tudi Jugoslovanom uredila jezikovno razmjere, ki so neprimerno bolj kričeče kakor na Češkem. Nemške stranke btaje nje bi izvtajajle nobenih konsekvenc, ako se vlada no uda zahtevam Slovian-ske Jednote in se vsüed tega. poteluži par. 14. Toda nekaj se boje, namreč da bi Poljaki izvajali kqnse-kvenoe ter stopili potem odločno na stran Slovanske 'Jednote. 'In za to so Nemci danes zopet bolj prijen-Ijivi in spre|emljivli za pogajanja. :To jb tjußl zelo odkrito izjavil baron Chiari v današnjem svojem govoru. Radi tega sta dr. Šušteršič jn dr., Giaibinski svoje govore odložila na jutri. Vjlada pa spretno operirfa z vsem, (kar bi moglo privesti slovanskb-nemšikja pogajanja do neuspeha. Kakor znano, zahtevfajo Silovani pariteto na ministrskih klopeh, izvzemši ministrskega predsednika in 'domobranskega mijnistra, ki sta pure et simple zaupnika krone. Sedaj hoče vlada proglasiti tudi ministra notranjih zadev za neutralnega ter sugerira |o naziranje tudi Nemcem. Po dr. Schreinerjju pa se PODLISTEK. Ob Vrbskem jezera. (Konec.) — Kje pa je gospod Ivan?, vpraša. >— Srečal sem ga, ko Je Šel v vilo, odvrne ji deček. Telka nastavi daljnogled. — Gospod Csillag je!, vzdahne. Grmenje je prihajalo vedno bliže, veter je pihal, in valovi so se s silo zaganjali v trdni, breg. Zaman se je trudil Csillag, da, bd jo naravnal proti bregu. Nikakor ni Šlo. V nevarnosti je bil, začel se je bati. Valovi so mu vrgli nekolikoktrgt Že (precej vode v Čoln. Mislil je iže na rešdjtev s plavanjem in si začel slačiti težko uniformo. V tem se prikaže od brega vsem, na katerem je stala Kevelyjeva vila, \ masten Čolnič. V mjajhni dušici je veslaj! v sredino (jezera Ivan, oblečen1 v lahko plavno obleko. Valovi so mu igrozno nasprotovali. Toda dušica se je spretpo pomaknila čez vsak Tak Zdaj poleže nekoliko burja. Temni oblaki so pokrili nebo, ki se je razpenjalo nad Vrbskim jezerom. Dežne kapljice so začele padati na površje razburkane vode. Toda vihar še ni minil. Le za nekoliko časa je polegel, da bi na to s tem večjo silo začel razsajati. Medič je to dobro vedel, podvojil je torej svoje moči, in njegov čolnič se je WJÜskoma bližal Cšil-lagovi jadrnici. — Otet je!, vzkliknila je ‘Tetka,, M je še kljub dežju stjela na bregu ter opazovjajla nevarni prizor. nagovarjajo Nemci, naj zahtevajo od Cehok, (to pridejo češki jezikovni zakonski načrti v nacionalni odsek, Čemur pa se Cehi ,uj>i(rrijo, ker smatrajo le deželni zbor kompetenten za razreševanje takijh vprašanj. /Vlada, ijorej dela vedno nove težave, da bodo Nemci in ‘Slovafni pač težko prišli do sprave, jKno je dobro, da je delovanje vlade vsem parlamentarnim krogom znano, kar nikakor ne utrjjnje sedanji vladi stališča. Slovanska jJednota pa trdilo $n neomtahlljivo vstraja na svojem stališču. (Ali sprememba sistema v tem smislu,_ da bb parijteta na minist,dskfih klbpieb za Slovane in Nemce, al pa Še nadalje neizprosen boj sedanjemu »istemu. To stališče ima vjdjub temu, da nekateri znani parlamentarci' iptrigprajo proti lastnim kolegom, vedno večjo večino v krogu Slovanske Jednote. Prihodnji teden pride budgeted provizorij v budJgetni odsek in Če ne prej potem spraye, tam se bo potom glasovanja gotovo dobila j|asnos.t situacije. Ce bo imela Slovanska Jednota večino, potem je sedanji vjtodi odbila zadnja urla, če bjoj (vlada z,a glasovanje v odseku pridobila Poljšake na nemško stran, po(em je za letos konec parlamenta in par, 44 bo stopil v svoje ustavne pravice. Slovanomržen duh na jugu. Strupen boj zoper slovansko bogoslužje spada v stalen program vsake avstrijske vlade. Ni je stvari na svetu, ,ki bi jo osrednja vfla/da bolj mrzila, kakor to, da imajo Jugoslovani po mnogih krajih predpravico bogočastja v lastnem jeziku. Vise veke ta boj traja, v vsaki 'dobi se ponavlja in pojavlja v vedno navili oblikah. Avstrijski vladi je vsigdar v tem oziru stala uvesi(o na Strani iMijataska duhovščina in ž njo iredenta. Pa Čemu pogrevati stvar, M jo čivkajo vrabci ma strehah? Gre se nam za drugo stvar. Dokler so na jugu imeli Slovani same svoje nadpastirje, ki iso stali na straži za privilegije, ki so jih Slovanom podarili papeži, se je uvstro-ognska Vlada zastonj trudila, Zladjnje Öa$e pa padsko na jugu cerkveni slovanski braniki eden — Malavaško senožet naj eška telesa imajo lastno ^vifclobo, kakor (udi privlačno in odbijalno silo, iz česar je razložiti sistem njihovih poti. 3. ISolnce je Jl-krat manjše kot zemlja, kar dokazujejo njegovi mrki. 4. Luna ima lastno svdtlobo. 5. Trditev, da se solnce pomikla proti Herkitfovemu ozvezdju, je zmotna; splnce stoji na miru in se vrti le dktolo svoje osi. (6.. Zemljo je smatrati za ’utfeervatorij sveta. 7. Lima je zemlji tako blizu, da jo ta s svojo oblino zakrije in povzroča njene mrkpu 8. Velika oddaJije-aiost isolnca od zemlje je bajka. Nerazumljivo bi bilo pri tajd silni oddaljenosti, da bi solnčna toplota dosegla pod ekvatorjem 45 stopinj Celsija, na obeh tečajih pa bi vkljub silno mali razliki v daljavi poti solnčnih žarkov obstajal večni led. To je torej Pit-talugov nauk o svetovju; italijanski listi pišejo Čisto resno p aijem, ako pa se bo le ega njegovih trditev zdela vredna strokovnjakom za razmotrivanje, je seveda veliko pa zanimivo vprašanje. Praški mestni svet proti nemščini. V zadnji seji praškega mestmga sveta se je sklenilo, da se bodo od novega leta naprej izdajali tedenski izkazi mestnega statističnega urada v češčini in francoščini. Dosedaj so bili v rabi češko nemški izkazi. Ogrski Saksonci proti splošni volilni pravici. Ogrski Saksonci so se izjavili proti uvedenju splošne volilne pravice, in sicer zato, ker so v Erleljn v taki manjšini, da bi jih Runinni popolnoma iztisnili iz parlamenta, dočim jim je po sedanjem volilnem sistemu s pomočjo Mažarov in vlade (Aba ‘) možno doseči 17 mandatov. Nemška morala! Megleni 8. december v Celju. Nad tretjim glavnim zborom Narodne stranke je pflavala dfebela megla, ki je pritiskala na zborovalce ter jim bjranila vsak višji dušni vzlet,. Edino, (kar so zborovalci mogli opaziti v tej megli, ker so njihovi vodniki venomer kakor s ppstom kazati na to, je bil klerikalizem. Samo klerikalce so vidleli, po klerikalcih so mlatili in klerikalce so tudi zmlatili, fciak)or slamnate možiceljne. Le to jih še vedno grjjze in jezi, da so pristaši K. 23. in Vseslovenske ljudske stranke v resnici iz čisto drugega kpya, kakor tiste prazne šeme, po katerimi so udrihajli Roblek, Kukovecin Gabršček. Treba bo torej Še prav velikd občnih zborov, predno se bo liberalcem jposuečilo, s Širokoust-nostjo ubiti te preklicane klerikalce. Da v tej gjosti megli ni zasijal niti eden svetlejši žarek kake pametne politične misli, se razume samoobsebi. Gabršček je zabavljal v svojem nagovoru profi duhovščini, ki bojda, ne prizanaša ne lenom-ue otrokom in celo ne pokojnikom torej j,e nemara hujša nego kanibali. Cernu se je neki Gabršček pripeljal iz .Gorice ? Take politične velemodro-«ti se tudi zna iznebiti \vsak poljuben celjski „voditelj“1 Narodne stranke.: Velikega političnega konja je zasedel krščanski, pa ne klerikalni Roblek, t|er se zakadil proti slovenskemu klubu v državnem zboru. Pa, smola, podkovan ni Idovolj ta konj jn zato nesposoben za boj. Roblek modruje: „Boj proti posiameznim ministrom je inasmjiseto, ker so ti sajmo orodje sistjemla.“ Nepodkovani konjiček se je nevarno izpodtaknil. Kake se naj zadene sistem, Če Be v prvi Vrsti ne prime nositeljev tega sistema, Bienertha, Hochenbur-gerja, Sehreinepja? Vsako drugo prijemanje je boj Don Kišota proti veternim mlinom. Zfato pa bi bil Roblekov očitek proti klerikalcem, da niti prav vedeli niso, zakaj so obstruitjili1, (tedaj upravičen, če bi naši poslanci; jezdili .Jakega političnega konja, kakor ga jezdi Roblek, VečnemŠČinar Kukovec je seveda grajal in grdil odločni jn hrabri boj poslancev Kmečke zveze v graškem deželnem zboru za pijance slovenskega jezika kpt komedij an tstvo. Nič Čudnega. Nekam čudno pa je, da se Kukovec hvali s takimi predlogami, ki vsebujejo že stare zahteve slovenskih deželnih poslancev, in ki jih je že prej. Kmečka zveza vložila po svojih zastopnikih. Čemu se šopiriti s tujim perjem? Se bolj čudno in naravnost smešno pa je, Če se Kukovec ponaša, da ppeti odi {njega in njegove organizacije nevarnost nemštvu ip klerikalizmu. Kako da se mu niso glasno v obraz zasmejali celo njegovi somišfljenftkfi!i?i Morda pa njLso v jsjplošni mieali opazili tega strašnega obraza, pred kaitpri|n se tresejo kolena Nemcem in klerikalcem. Megfta je vladala dne 8. (decembra v celjskem Narodnem domu. ;V njej je, Večnpmlinar podajal roko kranjskemu O.ražnu, ki je slekel krvavo manšeto od 20. septjembra ter jo zamerijal z drugo, ma kateri se blesti znak nemške pivovarne, ki .i.e prej bila slovenska. Objel pa ju je kot tretji v družbi zagrizeni krotilec kut, goriški .Gabršček. To je bil preludij za vseslovensiko liberalno stranko, ki se bo po napovedi črez dober mesec dni porodila na svet. Od tega otroka pričakujejo štajerski liberalci rešijtvev ;Toda varajo se z goljufivo nado. Tudi z vseslovensko, liberalno stranko ne bo zasijalo solnce, ki bi pregnalo tisto črno meglo, katera duši in tlači liberalizem na Slovenskem. Štajersko. Mariborske novice. Zadružni tečaj v Malriboru, Za zadružni tečaj v Mariboru, ki se vršli v Času od 10. do 15. januarja 1910, se je priglasilo že lepo število udeležencev. Udeleženci so večinoma iz Slov. goric, iz celjskega okrajnega glavarstva, Sav. doline in Posavja Še nimamo nobenih prijav. IPonovino opozarjanto mlade posestnike in mladeniče, da se v kratkem oglase za sprejem v tečaj, da moremo pravočasno izvršiti vse priprave za tečaj. Tečaj za slov. stenografijo priredi S, K. S, Z. Z. v Mariboru. Poučeval bo nadrevizor Vlad. Pušenjak. Pouk je brezplačen. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj naznani udeležbo S. K. S. Z. v Mariboru, ali pa naravnost predavatelju. Živinorejski tečaj se bo; vršil na deželni sadjarski in vinarski Šob v Mariboru od 10. do 15. januarja 1910. Število udeležencev je določeno na 30, Prošnje je treba vložiti do 1. januarja 1910. Natančnejše pove inserat. Ogenj v dravski vojašnici. ,V pondeljek ob % na 9. uro zvečer je pričelo v neki celici garnizijskega zapora v dravski vojašnici goreti. Ko so odprli celico, so našli pešca 47, pešpolka, Antona Sirca, ki je bil zaprt na šest mesecev radi 'dezertirania, že popolnoma onesveščenega ležati na golih deskah. Slamni-ca je bila prislonjena k zidu in kaže vse, da; je Sirec sam zažgal, da bi se na ta način usmrtil. Trikrat je poskusil že pobeg,, pa se mu ni; nikdar posrečilo. Sirca so rešili potem umetnega dihanja in vdihavanja kisleca ter ga prepeljali z rešilnim vozom v vojaško bolnišnico. Ustreliti se je hotela, kakor smo že na kratko poročali, v pondeljek opoldne 19!etna Šivilja Marija Varga na grobu očeta na mestnem pokopališču, Oddala je dva strela, in sicer enega proti glavi, enega pa proti prsim. K sreči je bil samokres le slepo ba-san in se je Varga le onesvestila iz strahu, pred pokom samokresa, Vzrok poskušenega samoumoriaje bar je ljubezen. Izpred porote. V torek se je zagovarjal pred mariborsko poroto posestniški sin 211etni Anton Kmetec. Dne 26. junija t. 1. popoldne je našel železniški čuvaj Jožef Cene iz Pragerskega na tiru proti Ptuju ležati mrtvo žensko. Glava trupla 'je bila zavita v obleko in je bil obraz obrnjen proti tlom, Leva, roka in leva, noga sta ležali približno 10 metrpv proč od trupla. Na brzojavnem drogu je bil1 pribiti listek, na katerem se pozivlje, da naj se ne sumniči umora Antona Kmeteea, po domače Goričana. Kmalo so prišli na sled zločincu. Sumnja je padlaj takoj na Kmete-ca, posebno, ko je bilo povsod znano, da- je bila umorjena Frangeš njegova ljubica, Frangeš je bila najprej od zadej ustreljena v prša in potem vržena na tir. Prijeli so Kmeteea, ki pa neče priznati svoje krivde. Zagovarjal ga je dr. Mravlag, ki je predlagal preložitev obravnave radi potrebe kemične preiskave koscev oblek, ki so jih našli v rani umorjene. 'Obravnava'; se je preložila na prihodnje zasedanje porotnih' obravnav. Ra>di uboja obtoženi Simen Bezjaki se je zagovarjal v torek pred porotnim sodiščem. Dne 29. septembra so se namreč zbrali ljudje pri posestniku Janezu Prelogu v Gajovcili, da smučejo koruzo, O polneči sta se odstranila Vincenc Belšak in Franc Forš-nerič ter šla proti domu. Nasproti so jim prišli fantje od Sv, Marjete, med katerimi sta bila tudi Bezjak in Zagoršek, Med fanti je prišlo do prerekanja, med katerim je Belšak udaril Zagoršeka, in ga podrl na tla. Zagoršelc je v strašilo dvakrat ustrelil. Franc Prelog je čul strele in priletel iz hiše, a( komaj je prišel do vrtne ograje, ga je že zadela krogla v/ glavo in se je zgrudil; smrtno ranjen na tla./ Padlo je še nekaj strelov od strani ,se umikajočih fantov, ki pa niso napravili nobene škode. Ranjenega Preloga so prenesli v hišo, kjer je pa kmalu izdahnil svojo 'dušo. Sodnijska komisija je 'dognala, da je usodepolni strel ojddal Bezjak, ker se je strinjala širokost krog-lje s Širino cevi njegovega samokresa, Obtoženec je deloma priznal svoj Čin, a se zagovarja s tem, da je bil v, silobranu, ker so fantje od Prelogove hiše metali kamenje nanje in jih potem še zasledovali. Po- rotno sodišče ga je obsodilo (radi zločina uboja na štiri leta težkega zapora s postom vsako Četrtletje. Mestni urad „šp^ra“ za mm m si, je bna govorica ljudij, ki so v petek 10. decembra 1909 v g03ti temi Sli k svitnicam k Sv. Magdaleni — pa ni nobena svetilnica gorela. Ja, pri malem je treba varčen biti! Celjske novice. Tri( leta >— Narodna stranka. Z 8, decembrom t. 1. so pretekla tri leta, da obstoji ,„(Narodna) stranka“. S, tem dnevnim občnim zborom so hoteli pripraviti tig za vseslovensko liberalno, stranko. Ali je, io za .„Narodno; stranko“ dobro, ali ne, je njinovai stvar. Nam je prav, Če s tem izjgubijo 'äste trohico ugleda, ki so ga dozdaj Še imeli. Zakaj v imenu kranjskih liberalcev je govoril na občnem zboru tisti dr, Oražen, ki je v svoji „radikalni narodnosti“ slovensko pivovarno prodal Nemcem, Goriške liberalce pa je zastopal g, Gaberšček, ki tudi že spada v liberalni arhiv. Tako dr, Kukovcu ni ostalo drugega, kakor dno Cukala, prefekt Marijanišča v Celovcu 10 K, č. g. Franc Smodej, nrednik „Mira“ 10 K. Vrlima darovalcema prisrčna zahvala. St. Jurij Ob Taboru. Na prijateljskem sestanku pri g. Mihaelu Blatnik se je nabralo za našega Orla 14 kron. Prisrčna hvala. Slovenjgradec. Narodna čitalnica v Slovenjgradcu je imela 4. t. m. občni zbor. Izvolilo se je novo načelstvo, ki nam za sigurno jamči, da bo čitalnica odslej spolnovala svoj namen v popolni meri — V nedeljo, dne 5. t. m. je bil v Narodnem domn Miklažev-večer. Vdeležilo se ga je mnogo občinstva iz Slovenjgradoa in bližnje okolice, ter se naslajalo ob divnih zvokih slovenskih pesmi in muzikalnih proizvodov. Nastopil je tndi Miklavž, ki je po svojem angeljn spremljevalcu, polagal navzočim na srce, naj se zavedajo svojih narodnih dolžnosti napram slovenskemu odvetniku, zdravniku, trgovcu in gostilničarju v Slovenj -gradcu. Sličnih zabavnih večerov naj bi Čitalnica priredila če več. SlOTenjgradec. Nedavno so po nemških listih trgali tukajšnega slovenskega odvetnika radi njegovega postopanja pri neki obravnavi. Da bi nekateri Nemci, zlasti prizadeti faktorji dr. Bratkoviča najraje otopili v žlici vode ali pa ga v kisli juhi snedli, to 8e razume. Prerokovali so že, da bo moral kmalo kopita odnesti. To je seveda le njih pobožna želja, a g. odvetnik še ne mara zapustiti ljubega Slovenjgradca, ker se mu tukaj dobri godi, pa se mu bo še bolje, če bodo tudi Nemci delali za njega reklamo po časopisih. SlOTenjgradec. Na volitev v okrajni zastop se obe stranki živahno pripravljata. Kako vestno je sastavljen zapisnik veleposestnikov, priča dejstvo, da se nahajajo v njem imena Nemcev, ki plačujejo nekaj vinarjev zemljiškega davka. N> Čuda potem, da so reklamacije sedaj na dnevnem redn. Mnogo jih je že sfrčalo iz zapisnika, pa jih še bo Volitve se bodo vsled reklamacij in rekursov vršile najbrž še le meseca junija. Remšnik. Minuli teden je izbruhnil pri posestnika Orlebu ogenj, ki se je tako hitro razširjal, da je vpepelil hišo in še tri poslopja, ne da bi se jih moglo rešiti. Zgorelo je vse seno in stelja, 20 sodov mošta, 1 sod vina in 2 rejena prašiča. Orleb je bil sicer zavarovan ali škoda je trikrat večja. Govori se, da je zažgala zlobna roka. Vransko. Ves naš okraj se je razveselil, da je bil odlikovan od cesarja dolgoletni načelnik okrajnega zastopa, župnik šentjurski g. Franc Zdolšek. Liberalce pa to jako jezi. Posebno enemu Sen tja čanu, ki se zastOpi na „pija-stre“, ne gre v glavo, kako more tako visoko odlikovanje dobiti nebberalec. V celjskem dnevnika klobosari o neki nagradi. Mi mn svetujemo, naj te pijastre le sam obdrži in poplača ž njimi svoje dolgove. Drugače bi utegnil kdo našteti njegove zasluge pri nekem društvu, radi katerih so ga lastni tor ariši, liberalci, pognali iz društva. Takih zaslug seveda g. Zdolšek nima. Iz Mozirja. Pregovor pravi, kdor drugim j(amo koplje, sam v njo «pade. Ni že preteklo 24 ur, ko je gosppd KnailiČ 'zlaradi malenkostnega, dopisa p. Angelina in CenčiČa pustil soditi od nemških porota i-nikov, je že stial sam drugi dan dne 2. decembra pred okrožnim prizivnim sodiščem v JCelju, kjer je bil zaradi razžaljena, Časti gojspioda M, jGorijČarja obsojen na 20 K globe, ofziroma 48 ur zapora, in na vse kazenske stroške, ki znašajo nad 800 kron. Govori se. da se bo še kaj drugega razvilo. Koroško. Osebne Testi. Okrajni glavar v Volšperku baron Robert Renz pl. Albkron je prideljen deželni vladi. Kot okrajni glavar pride v Volšperk dosedanji glavar v Št. Vidu ob Glini baron Ott, na njegovo mesto v Št. Vid pa pride kot glavar dosedanji nadkomisar Siller pl. Gabold. — Dosedanji svetnik finančnega ravnateljstva v Gradcu Kamilo Hinaisz je imenovan za višjega finančnega svetnika v Celovcu. „beška inTazija“ t koroško deželo. Ni veijetno, pa je res. Nedavno sta dva koroška Nemca na Jesenicah ogledovala stroj poštnega vlaka. Na kotlu zagledata, oj čn-do, češki napis: „Prva češkomoravska tovarna za stroje v Pragi“, in še le za njim nemški. To je pač jasno, da sme tovarna na lastne izdelke zapisati, kar hoče, magari v kam-čadalskem jeziku. Našim Nemcem iz Koroške vojvodinje pa to ni bilo prav, pa sta z glavami zmajevala, češ, kako prodira slavizaeija v Avstriji na vsej črti, da imajo celo stroji e. kr. državne železnice češke napise. Pomislite vendar, ti stroji teko skozi tanel v „nemško„ Koroško in mimo „strammdeutsch“ Celovca! Podružnico „Südmarke“ ustanove jutri v Bistrici na Koroškem. Grebinj. Ali je to dovoljeno? Zadnji „Stajerc“ je seveda t di objavil, da je „Narodni“ dom v Grebinju zaprt. Grebinjski poštar je delil „Štajerca“ v veliki množini, na vsaki številki pa je bil dotični članek začrtan z rdečim svinčnikom. Zoper tako ravnanje grebinjske pošte se bomo pritožili. ObserTatorij na Obira. Iz Koroškega se poroča, da je avstrijsko društvo ta meteorologijo sklenilo, da se pre-usnnje opazovalna postaja v višini 2043 metrov nad morjem na Obiru v observatorij prve vrste. Upeljala se bodo opazovanja glede gibanja gorskih vrhov. Potrebne aparate bo kupila država, stavbo bo pa postavilo meteorološko društvo samo. Kranjsko. Župnik utonil. Župnik Kramarič iz Vrha pri Vinici v Belikrajini je šel preko Kolpe obiskat svojega tovariša, sosednjega župnika. Nazajgrede je zašel ponoči v Kolpo in ntonil. V jutro so našli nekaj listin raztresenih tik eb bregu. Liberalen shod T šiški. Takozvana liberalna frakar-ska stranka je sklicala minulo nedeljo shod v Spodnji Šiški pri Ljubljani. Akoravno so bobnali ljudi iz vseh koncev in vetrov na shod, vendar je še zijala praznota iz vseh gostilniških kotov. Prvi je nastopil prvak liberalnih frakar-jev dr. Tavčar, ki se je spodtaknil in zaletel v S. L. S. in deželnega odbornika profesorja Jarca. Za njim je govoril izvanredno nčeni a zelo mladi zadrngar in nstanavljaleo strank brez pristašev dr. Žerjav, ki je agitiral za svojo novo vseslovensko liberalno stranko, ki bo imela meseca januarja svoj nad vse velikanski shod. Želimo mn več sreče kot jo je imel pri zadrugah, špecijelno pa pri nakapa sena. Ljubljana dobi v kratkem, kakor je mestni občinski svet sklenil, dve hrvatski ulici in en hrvatski trg. Ulici se boste imenovali ena Jelačičeva nlica, drnga pa Vrazova ulica, in trg se bo imenoval „Hrvatski trg“. Obratno bo pa Zagreb imenoval slovenske nliee in en slovenski trg. Graška tetka kar od veselja poskakuje, ker je moral napraviti trgovec Pevec v Kočevju radi slabega stanja v trgovini konknrz. Pri tem pa Ijnbeznjiva tetka popolnoma pozablja ali od grešnega veselja ali od starosti, da imajo pri tem konknrzn koöevarski „kultnrträgeiji“ največji delež. Naj pomisli nekaj mesecev nazaj in bo prišla na datum, ko so razdivjani kočevarski in švabski kultnro-nosei kakor tolovaji napadli slovensko trgovino in jo popolnoma razdejali. Da, delo hvali mojstra, učenec pa učitelja. Primorsko. Iz srednješolske Službe. Naučni minister je povišal v 7. činovni razred sledeče profesorje na državnih učiteljiščih: Jožefa Fistrovo» na ženskem učiteljišča v Gorici; Frana Finžgerja na učiteljišču v Gorici ter Vida Vuletiča, Vukasoviča in Vinka Smrčiniča v Dobrovniku. 25 letnico ŠkofOTanja slavi 4 januvarja poreški škof, tajni svetnik dr. Janez Flapp. Imenovanje. Profesor na trgovski in navtični akademiji v Trstu, Vincenc Bronzen je imenovan od nančnega ministra za ravnatelja trgovinskega oddelka te akademije. Dopolnilna volitev na Goriškem. Dne 19. decembra se bo vršila dopolnilna volitev v deželni zbor goriški in sicer za splošni volilni razred, ker je mandat izpraznjen radi nepričakovane smrti novoizvoljenega poslanca Jeriča. S. L. S. je postavila za svojega kandidata Franca Zlobeca, kmeta in župana na Ponikvah pri Avberu na Krasu. Ostalih strank kandidate smo že prej objavili. Spomenik ponesrečencem. Veteranci poknežene grofije Goriške in Gradiščanske so sklenili postaviti spomenik onim vojakom in civilnim osebam, ki so se ponesrečili leta 1846. vračaje se iz vojaških vaj preko Soče. Ker ni bilo še mostu, so se morali vojaki in spremljajoči jih civilisti prepeljati čez reko z brodom. Na sredi deroče reke se je pa brod razklal in 29 vojakov in 21 civilistov je utonilo. Pokopali so jih sknpno na starem goriškem pokopališču. Na mestu, kjer je prej prepeljaval brod preko Soče, se nahaja zdaj železni most, na katerem bodo postavili veteranci ponesrečencem spominsko ploščo. Demonstracije T Trstu radi prepovedanega mani-festacijskega shoda Minulo nedeljo se je imel vršiti v Trstu mamfestacijski shod za slovenske šole. Policija je pa shod prepovedala še le v soboto zvečer. Zbralo se je radi tega v nedeljo zjutraj v Narodnem domn vse polao občinstva, ker niso ničesar vedeli o policijski prepovedi. Med zbranim občinstvom je nastalo velikansko ogorčenje, ko se jim naznanila prepoved. Množica je zapustila Narodni dom in šla demonstrirat pred palačo namestnika, da zahteva svoje pravice. Na poti jih je ustavila policija in jih hotela razpršiti. Prišlo je do bornih prizorov, ker so začeli Lahoni izzivati in celo kamenje mttati na množico. Nekdo je celo streljal na Slovence. Na Borznem trga je zavladal velik strah in so pričeli zapirati prodajalnice in kavarne. Več oseb je bilo ranjenih, pet pa aretiranih. Narodno-obrambno delo. „Südmark“ in „Los von Rom“. Dne 14. decembra se bo vršil v| Ljubljani ustanovni shod narodno-obrambnega/ društva. /To dejstvo in pa račun narodnoobrambnega odseka, katerega smo priobčili pretečeni teden, je Nemce v srce zabolelo. D,u,Ška tem svojim bolečinam so dali vi „Grazer Tagblaittu“, (kjep seveda napadajo slovenske duhovnike, češ, Ida so vzeli v svoje agilne roke tudi naerod-no-obrambno delo. Ob tej priliki pa „Grazer, fTajgjüatt“ prijemlje tudi nemške krščanske socialce, da nič ne delajo jn da s svojo „Ostmarko“ samo slepomišijo. Mi smo svoječasno sporočili stališče, katero zavzemamo napram „Ostmarki“, Vsak narod ima pravico braniti svoje, nima pai pravice, segati po lastnini drugega naroda. Ce se bo ,„Ostmark“ držala tega edino pravičnega načela in ne bo zašla na slo ba pota „Südmarke“, bo naše stališče proti njej drugačno, nego je proti „Südmarki“. Očitanje, da nemški krščanski socialci ničesar ne delajo, je pa neopravičeno, zakaj v kratkem časa, odkar obstoji ^Ostmark“, so ustanovili že veliko število podružnic, ki pridno delujejo. Seveda nemške liberalce boli, ker nočejo krščanski socialci več podpirati „Südmarko“, in ker bo si ustanovili svoje društvo. Siiqer so pa südimarkovei sami zakrivili 'to. Salj so bili krščanski socialci letos pripravljeni, vstopiti y neko graško podružnico Südmarke, pia so Sichönererijanci raje zatrli to podružnico, kakor da bi pripustili, da dobe krščanski socialci natančen vpogled v poslovanje „Südmarke“. Zvedeli bi namreč, da je „Südmark“ glavna pospeševjateljica gibanja „Los von Rom“. 'To bi posebno videli v naselniškem delovanju. T|o delovanje je namreč v rokah naselniškega odsekal in ta odsek je jedro „Sudmarke“; vse drugo je privesek. Na Čelu tega stoji znani voditelj gibanja „Los von Rom“ in načelnik evangelske zveze Fraiß-, ostali člani odseka so pa sami od Rima odpadli novo-protestantje. S temi gospodi so v intimni zvezi protesitanfcovski pastorji in sploh vse organizacije, ki pospešujejo pročodri-movsko gibanje. Ta lepa družba vlada vso „Südmarko“. Najboljši dokaz za cilje Schönere rij ancev v, „Südmarki“ je njena najnovejša ustafnoviUevi ^Deutsche Heimstättenbank“, koje par. 1 se glasi „i. . . društvo . v . ima namen ohranjevati in pospeševati obrtniški stan, in pa igosp.oda/rsjt'vo nem^ko-iev\a(ngelskjegai kmečkega stanu v avstrijskih alpskih deželah s podeljevanjem cenega kredita . . .“ V odbtoru te banke so izključno sami strastni protestantje. Da obstoji zveza med to novo banko in „Süd*-maijko“, je jasno. Banka omejuje svoje delovanje na deželi samo na kmete-protestante, na Čelu banke so možje, ki so voditelji gibanja „Los von Rom“ in obenem tudi voditelji „Südmarkinega“ naselniškega odseka, ki naseljuje kmete ob jezikovnih mejah. Iz tega je razvidno, da, „ Südmark“ nima namena, samo ponemčevati slovenskih krajev, ampak jih tudi protestantizirati, In vspričo tega mora biti naš odpor tem hujši. Ne gre se tukaj samo za narodnost, ampak tudi za vero. Zato moramo napeti vse sile, da preprečimo to nemško namero. Naj bi ne bilo nobjene-ga premožnejšega slovenskega rodoljuba, ki ne bi s kakim darom priskočil na pomoč našim zatiranim bratom ob meji. Posebno dne 14. 'decembra, ko se bo v Ljubljani ustanovilo obrambno drušflvo, naj bi se v velikem Številu spomnili rodnih bratov, ki jih hoče u-grabiti nenasitni German, in v obilni meri darovali za narodno 'obrambo. Dne 14. decembra naj bi bil dosežen prvi tisoč darovalcev po 20 kron ! • ^ V Narodno-obrambni sklad so daroTali : Mohoijani na Koroški Beli, p. Javornik, 20 K. Mohorjani Bohinjska Bela 20 K. Mohorjani v S'avini 20 K Anton Rogač, dekan v Hrušici (Istra) 20 K. Dr. Janez Novak, dekan Radovljica, 20 K. Gračan, Gradee, 20 K. Mohorjani borovniški 20 K. Mohoijani Bled 20 K. Dekliška zveza katol. slov. izobraževalveea društva. Sv. Peter na Medvedovem selu, p. Pristava, Štajersko, 40 K. Andrej Fišer, župnik, Ribnica nad Mariborom, 20 K. Prebitek veselice slov. katoliško-narodnih abitnrjentov 1 1909 na Vrhniki, 140 K; Posojilnica in hranilnica v črnem Vrhu nad Idrijo, 20 K ; Mo-horjani iz Brezovice pri Ljubljani, 20 kron. Nadalje so darovali: Frane Kušar (zbirka), Mengeš, 12 K; Mohorjani črni Vrh nad Idrijo, 5 K; Paški Mohoijani (Paka) btajer- «ko, 13 K 52 vin. — Mohorjani Kropa, 8 K. — Mohor-jani Stara Oaelnica, p. Gorenjavas 5 K. — Mohoijani Podbrezje 4 K. — Mohorjani Dolenjavas 5 K. — Ivana Sakser, zasebnica, črnnče, 1 K. — Mohorjani Nova Oselnica, p. Gorenjavas, 5 K 94 h. — Mohorjani Moravče 6 K 34 h. — Mohorjani Staraloka 6 K 94 h. — Mohorjani motniški 5 kron. Vse darove je pošiljati na naslov: „Slovenska kršč. socialna zveza“ (Odsek za narodno obrambo) v Ljubljani. Zastrupljenje častnikov. Nadporočnika Hofrichteija dosedaj še niso zaslišali. V začetku je bil še trden, a sedaj je ves potrt in se je bati, da bi se mu um ne omračil. Stotnik-avditor Kunz, ki vodi vso preiskavo, te je vrnil z Linča šele v torek, na Dunaj Vojaška komisija preiskuje sedaj kake smrti, da je umrla prejšnja nevesta nadporočnikova. Prišli niso do ni-kakih dokazov, da bi bila Ivana Amracber umrla kake nenaravne smrti vt-led strupa Sedišče išče nove priče, ki bi mogle potrditi navzočnost H>. fričhterjevo na postaji mestne železnice „Westbshnhof“ in sicer so te priče dve dami, v kateri se je Hofrichterjev pes, po njegovi izjavi, zaletel. Sodišče se od raznih strani poživlja, naj skrbi zato, da dobi tako hudo osumljeni častnik svojega zagovornika v osebi kakega pravnega odvetnika izmed častniškega stanu. Velekdajniški proces na Dunaju. Včeraj se je pričela pred dunajskim porotpim sodiščem obravnava proti profesorju dr. Henriku Friedjungu fin iproti odgovornemu uredniku „Reichs-äoste“, Henriku Ajnbrosu, na tožbo poslance/v hrvatr sko-srbske koalicije Šupila, Bribičeviča, dr. Lukini-ča in tovarišev, izmed tožijeljev, ki so pirfišli na razpravo, vzbujajo največjio pozornost Fran Šupilo, prejšnji hrvatski ban grof T:eodor Pejačjevič 'in po slan e c pl. Tomjčič, vpokojeni podmiapšal, kfi je prišel k obravnavi v svoji generalski uniformi. Za tolmača hrvatsko-srbskega jezikja fungijra dr. Friderik Kraus. Ko se je obtožnica prečijala, je toženec dr. Henrik Fijiedjung imel dolg govor o političnih spremembah na Hrvatskem V zadnjih treh letih. jOjbravnavia tzoper odjg^vorrtega urednijka „N., Fr. Pr.“ se je odložila, ker je skednji obolel. Obravnava obeta biti zelo zanimiva. Prišel jo je poslušat celo državni pravdnik Accurti iz Zagreba, ki je znan Še izza veleizdajniškega procesa v Zagrebu. Yelika eksplozija. V Hamburgu je nastala v plinarni na še ne^ znan način eksplozija, pri kateri se je ponesrečilo mnogo delavcev. Ravnateljstvo plinarne izjavlja, da le ni končana preiskava komisije, ki bi dognala pravi vzrok nesreče. Izpod razvalin so izkopali dozdaj ilS mrtvih, 6 jih je bilo na mestu eksplozijo ubilo, drugih 7 je pa umrlo za težkimi poškodbami v bolnici. Razun teh je pa v bolnišnici Še 15 težko in mnogo lahko ranjenih, 16 delavcev pa pogrešajo. Skoda znaša več milijonov kron. Delavci trde, da je bil pravi vzrok katastrofe plinovi kotel, katerega železno ogrodje se je podrlo in kotel razbilo. Plin se je pa potem vnel ob dimniku. Plinov kotel je bil Še nov, a ogrodje je bilo slabo sestavljeno. Za pravice slovenščine* (Interpelacija drž. posl. dr. Benkoviča, Grafenauerja in tovariSev v seji drž. zbora dne 24. novembra) Na politične deželne oblasti v Gradcu, oziroma Golovcu, je prišel dne 6. avgusta 1867 odlok Št. 3968, po katerem se naj uravna jezikovna raba v slovenskih pokrajinah obeh dežel. Oba deželna predsednika se naprosita, naj skrbita Za to, da se tddi v bjodoče, kakor je to /že prej bil(o, vloge v slovenskem jeziku brez zadržka vzprejjmo in v I, instanci tudi v istem jezi|ku rešijo, da se povabila, uradni nalogi ali pisanja na osebe, M so zmožne samo slovenščine, tukli gamo v tej izdado, zapisniki s takimi strankami ali z onimi, M (o izrecno zahtevajo, naj se pišejo samq v slovenskem jeziku in se naj v obče od strani političnih oblasti proti slovenskemu prebivalstvu tako nastopa, da ne bo več povoda za opravičene pritožbe. Ako je pri eni ali drugi oblasti oso-bje tako sestavljeno, da ni mogoče mifeliti na nar tančno vpdljavo predpisov, naj se pa ukrene, da se osobje spremeni. Vkljub temu odloku in pozneje državnopravno zajamčeni jednakopravnosti narodqv, kljub izjavi štar jerskega namestnika, ko je odgovarjal na tozadevno interpelacijo, vloženo 16. januarja 1866 v Štajerskem deželnem zboru, katero izjavo je pbdajl na podlagi pooblastila, danega mu z odlokom držjavnega ministrstva z /dne 7. februarja 1866, Štev. 621, da se je slovenščina v obsegu navedenega odloka rabila Še presno je bil Izdelan ta odlok,, kljub temu 'se gaba slovenščine od več političnih /oblasti sistematično zaprečuje, razpošiljajo se skoraj izključno samonomška povabila in pisanja na stranke, zapisniki s strankami So samdnemški in zadeve slovenskih strank se rešujejo istotako samo v nemščini. Tako se postopa pri vseh političnih obj/asteh nä Koroškem in tudi pri ni&katerili političnih oblasteh na Štajerskem (posebno v Brežicah, Ljutomeru, Mariboru Itd.). Pri okrajnem glavarstvu v Brežicah na primer se jo raba snovenščjine v zadnjih dveh letih' 'čfnčjila na minimum, akoravno 4e okraj s 98'w slovenlski in se je prej brez pritožb uradovalo slovenski. Občine, ki so vpeljale slovenščino kot uradni jezik, fin katerim se je na njih zahtevo zasiguvario, da se jim bodo pošiljali samo slovenski dopisi, dobivajo nekaj časa sem že zopet veliko večino nemških dopisov. Ker pa mnogo občinskih predstpjnjikov in taj-nikpv ni zmožnih nemščine, se padi tega poslovanje zelo ovira, mnogokrat celo onemogoči, !Jezik|ovna kvalifikacija pečino |ufradni/kov je dosl/ikj-ajt pbpolnoma nedostatna, kar je ekscelenca gospod namestnik grof Clacry Aldripgen sam priznal (v seji Štajerskega deželnega zbora z dne 10. novembra 1908, ko je odgovarjal na interpelacijo poslanca IWastiaira. Ekscelenca grof Glary je izjavil takrat: „pa je nujna potreba, ppmciožiitj slovenščine zmožnih Virsjdfljikov v spodnjem delu Štajerske, ni nobenega dvoma . v , v resnici je ze’o neprijetno, da so pri nekaterih pod-oblasteh še vedno uradniki, ki ne morejo drugače s strankami občevati, kakor s pomočjo tolmača > , . povdarjam Še enkrat . . w Ufa v tej zadevi smatram remeduro kot ineobhodno potrebno“ itd. Vkljub tej izjavi gospoda namestnika štajerskega se ni storil nobep kjorjik, fta bi pd^jriaviji te nezdrave razmere ali jih vsaj deloma sanirali. Stavimo tedaj vprašanje:. „So-li ekscelenci gospodu notranjemu ministru znane jezikovne razmere v uradovanju ptpli|ičnih oblasti «na Štajerskem in Koroškem, posebno .Če pm je znanp^ da se je raba slovenščine pod njegovim uradovanjem Še bolj omejila? • . i ■ Hoče ekscelenca politfičnim oblastem na Star jerslčem in Koroškem ukazati, da se drže odEoka notranjega mjni^titsttva z dne 6. avgusta. Štev» 396/8, ki zadeva uporabo slovenščine /v občevanju s strankami? Kaj je že in kaj hoče ekscelenca ukreniti, da se nedostatna jezikovna kvalifikacija političnih uradnikov na Štajerskem ih Koroškem v doglednem Času odpravi?“ Dunaj, B3. novembra 1909., ) Dr. Benkovič,, Grafenauer jn tov. Narodno gospodarstvo. Izseljevanje preko Trsta., Meseca novembra se je preko Trsta po progi Avstro-Amerikana prepeljalo v Severno Ameriko 1024 izseljencev, in v Južno A-meriko 1180 proti 723, oziroma 959 istega meseca lanskega leta. Preseljevanje v času od 1. januarja do 30. novembra je znašalo 15.185 ljudi v Severnto Ameriko in 4743 v Južno proti 4570, oziroma 4300 izseljencev v istem času prošlega leta. Kakor se razvidi iz te statistike, se število izseljencev vedno veča, bočim moČtrflD primanljkuje doma delavnih moči na kmetih, in radi tega tudi poselske plače vedno bolj poskakujejo. Skrajni čas je že, da se merodajne oblasti vzdramijo iz spanja in nastopijo, proti izseljevanju ter odpravijo nezfdrave razmere delavskega stanu, ki so edino krive bega iz domačije v tujino,. To izseljevanje naš slovenski narod najbolj zadene, ker se za izseljenimi počasi naseljujejo tujci, protestantje in Židje, ten hočejjo počasi zagospodariti n ajd. lepimi slovenskimi pokrajinami. Pri tem jih pa seveda! na vse mogoče načine podpira naša ljuba vlada. Telefonska zveza z Italijo. Pred kra/tkem so poskušali telefonsko zvezo med Benetkam—Vidmom— Trstom in Dunaijem, ki se je izvinstno (Obnesla. Italijanska vlada je podaljšala radi tega telefonsko zvezo Benetke'—Videm do Korm|na, kjer se zveže z avstrijsko telefonično progo. ' Nova proga se bo najbrže že tekom tega meseca ođ'đalia prometu. Avstrijska trgovska in industrijska banka na Dunaju je izdala te dni listo, v kateri poživlja na nabavo aikcij, ki se posebno kupujejo; v alpskih' deželah. Pričakujejo na Dunaju, da se bodo akcije, ki so določene v skupnem znesku ha 4 miMJbne kron, radi velikega interesa za nje prekhipile. Avstrijski kartel lanenih predilnic. Vse avstrijske lanene predilnice so se zgrnile v kartel, katerega so ustanovile dne 2 decembra na Dnnajn. Dosedaj so bile zvezane samo nekatere predilnice med seboj, a sedaj pa spadajo h kartela vse predilnice v Avstriji katerih je 23 z 266 000 vreteni. Avstrijske predilnice v kartelu pa tvorijo zopet poseben oddelek kot nd mednarodne zveze predilnic v Evropi, ki ima svoj sedež v Gentu. Tovarna fesov v Solanu. V kratkem se bo otvorila tovarna fe ov Solanu da ne bo treba Turkom več kupovati fesov v Avstriji. Družba, ki je ustanovila tovarno, je dobila koncesijo za *50 let. Poleg tega je dovoljeno družbi, da sme uvažati razne stroje, ne da bi plačala za nie kako carino in 15 let sme naročevati v inozemstvu neizčiščeno volno brez vsake carine. Trasiranje donavsko-jadranske železnice. V Solun so došli francoski inženirji, da trasirajo progo Donava-Jadransko morje, ki bo donesla Srbiji veliko koristi, a škodila Solunski Inki, ker bo velik del trgovine potegnila na drogo pot. Proga bo križela orientalsko železnico med Prištino in Mitrovico, šla skozi Ipek in končala v San Gio-vani di Medu«. Dolga bo okoli 300 kilometrov. Izvoz srbske živine preko Soluna Med srbsko vlado in prisianiško upravo solunsko je prišlo do posebnega dogovora, po katerem. se ima ila šati izvoz srbske živine preko Soluna. Pristaniška uprava se zaveže, da zgrsdi na svoje stroške v sohrski Juki prostore za najmanj 400 glav goveje živine, 500 ovac m 700 prašičev in d« bi zato od b ske vlade vsaki ltto 27 (00 diarjev subvencije. Z deli so že pričeli, da bodo hlevi že dogotovljeni ob eksportni sezoni. Srbija izvaža čimdalje vedno več živine preko Solana, 1. 1908 se je izvozilo po tej poti 4000 goved, 500 ovac in 4000 koz, poleg tega pa še 1100 vagonov Žita. Živina . se največ prodaja v Egipet, Italijo in Malto, žito pa na Grško, Italijansko in Francosko. Kniževnost in umetnost. „Mentor1*. List za srednješolsko dijaštvo. Urejuje Anton Breznik. Letnik H. Izšla je 3. številka z naslednjo vsebino: F. S. Finžgar: Študent naj bo . . . (Dalje) — M. Štnlar: Trd bodi, mož jeklen! (Dalje.) — F. Fr. Steife: Dve Blovanski svetišči. — Prof. Fr. Pengov: Jesenski listi, (Dalje.) — J. Kogovšek: V domovini junakov. (Dalje.) — Domen Otilijev: Lua reformacije. (Konec) — Andrej Uršič: Navod za šahovo igro. (Dalje.) Drobiž: Ivan Grafenauer:. Zgodovina novejšega slovstva. — Božična misel. — Vatikanski dvor. —- Drama v petih dejanjih. — Človeške pravice. — Quito. „Mladeniči na plan!“ Pod tem naslovom je ravnokar izšla lidna knjižica, v kateri neimenovani, a vendar dobro znani pisatelj v navdašenih besedah kaže slovenskim ml deničem pot, po kateri naj hodijo, ako hočejo sebi in narodu dobro. V prvi polovici knjižice v izredno jasnih barvah slika domače nasprotnike ter njihovo delovanje, ki je le v pogubo slovenskemu ljudstvu, v drugi polovici pa vabi mladeniče v organizacije, ki so osnovane na krščanski podlagi. Naj tu navedemo naslove posameznih poglavij : I. Liberalci. 2. Radikalci. 3 Svobodomisleci. 4. Socialni demokrati. Ila) Naša politična organizacija, b) Naša gospodarska organizacija, c) Naša izobraževalna organizacija. d) Naša verska organizacija. III. Sklep. — Knjižica je tako lepo pisana, da imamo samo eno željo: naj bi ne bilo slovenskega mladeniča, ki bi ne prečita! te knji-: žice! Prepričani smo, da bo v rokah naših fantov rodila veliko lepih sadov. Omisli si jo pa lahko vsak, ker se dobiva po jako nizki ceni, namreč po 20 vin. izvod, in sicer v „Katoliški Bukvami“ v Ljubljani. Knjiž ca je najboljša priprava za mladeniča, ki hoče postati Orel in tudi Orli sami si jo morajo omisliti, če hočejo napredovati in doseči svoje visoke cilje. Izšel je j„Venček triglasnih! narodnih, pesmi za šolo in dom“. Sestavil in na svetlo dal Anton Kosi. Cena 50 vinarjev,; Dobi se pri skladatelju Razgled po svetu. Alkohol ali kloroform — smrtna kazen. V New Castele, Pensilvanija, bi se morala izvršiti smrtna obsodba nekega Italijana, ki je umoril iz ljubosumnosti svojega bratranca. Morilec po imenu Rosena, pa je vsled obsodbe v takem nepopisnem nervoznem stanja, da ga je nemogoče peljati na morišče. Šerif je predlagal, naj bi se Rešeno s koloroformom justificiralo, vedar se temu predloga ni ugodilo, ker se je označil kot nepostaven. Nato je šerif predlagal, naj se da obsojencu primerna množina žganja, kar bi pospešilo njegovo smrt. Proti temu je pa ugovarjalo neko žensko abstinenčno društvo na svojem zborovanja ter odposlalo peticijo na gnveroerja, v kateri se poživlja, naj ne dovoli omenjeni način smrtne kazni. Doslej se še ne ve, na kak način se bo usmrtil Rosena. Kopniškl stotniki v Italiji. Zgledu anfcnega nemškega črevljarja Voigta, ki se je proslavil kot kopniški stotnik, so začeli, slediti tudi v Italiji, Samo y Rimu so bili 'aretirani štirje tički, ki so hoteli kot redarji preoblečeni izvršiti razne lopovööine. Na posestvo nekega bogatega kmeta v bližini Foggia je udrlo več za orožnike preoblečenih banditov. Izvršili so hišno pjreiska|vo in odnesli B000 lir, V Resalgoni pri Caltanisetti na Siciliji se je preoblekla cela roparska /tolpa v policiste, ler uropiala pred očmi orožnikov znatne zneske. Cela tolpa je pobegnila. Zasledujejo jo orožniki. Zastrupljenje vojakov na Francoskem. V Verdunu na Francoskem je primešal podčastnik Chan les Faraco ciankali v juho za moštvo, ker se je bal, da bi ga ne izdalo, ker je prisilil nekega vojaka, da mu je posodil 200 frankov, katere je dobil oni kot premijo. Faraco je Siam priznal, da je storil čin pod u plivom poročil o slučaju Hofrichter na Dunaju. Dva vojaka crta jedla od zastrupljene juhe in bo eden najbrže umrl. Faraco je bil prej praporščak, a radi strastnega igranja so ga degradirali za podčastnika. Hranilnica in posojilnica v Ljubnem VABILO k občnemu zboru hranilnice in p/osojilniee na Ljubnem ki se . bo vršil dne 19. decembra t. 1. točno ob 9. uri predpoldne r društvi ni pisarni. DNEVNI RED : 1. Prememba pravil, Ako bi se ob določenem času za sklepanje ne sešlo žadostn-i število udov nitanovnikov, se vrši eno uro pozneje na istem mestu -in z istim dnevnim redom drogi občni zbor, ki pa bo brezpogojno sklepal pri vsakem števila došhh nstanovnikov. Ravnatelj : F. Jeraj. MALA NAZNANILA ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori. Trgovski sotrudnik, manufakturne in mešane široke se sprejme pri Job. Ferenčak-a v Brežicah. ______________________________232 Mož, samec, 66 let star, sposoben za vsako delo, bodisi na polju ali kako drugo; zdrav in močan, zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi za malo plačo in hrano primerne službe. Pisma naj Be pošiljajo pod Franc Vračun na u-pravniätvo. 281 Naznanjam,'da sem otvoril vinotoč črez ulico in da točim vino domačega pridelka po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini. 158 Pozor Slovenci! Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tišjega sukna po najnižji ceni. Po-Btrežba točna in solidna. Franjo Pajk, krojač, Dol pri Planini. k ljudska hranilnica in posojilnica y Celju, * registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta. Poštno hranilnioni račun št. 92.465. — Telefon št. 8. Hranilne vloge se obrestujejo po 4 */*% brez odbitka rentnega davka. Domaöi hranilniki se dajejo na dom brezplačno. Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Posojila na zemljišča po 5°/« do 57.% brez in z amortizacijo. Posojila na sastavo vrednostnih listin. Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Konvertaoija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški. kot vloge, ne da bi se obrestovale prekinilo. Oskrbuje svojim članom izterjevanje njihovih terjatev. Brezplačno reševanje vseh zadev. Edina narodna steklarska trgovina Fran Stropi, Celje priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Najniže cene! Najsolidnejša in točna postrežba! Ufa debelo. la drobno. Hotel Pri belem volu v Celju sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna knhiDja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : : 51 X s se priporoča za obilni obisk. Ignac Božic narodni krojač v Mariboru, Tegcthoftna ulica 16, y hiši dr. Rosine se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78 vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrah zgotovi. Izvrstni molitveniki Izvrstno domače usnje : priporoča po najnižji ceni £lizaheta Welle, usnjarija v Framu. 71 ® _r ■a a Pl *s a> 53 c3 ® ts Ö £■■3 <33 Po Slovenski krojač Jakob Vezjak v Mariboru, Šolska ulica 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. ::: ::: Izdelujejo se tndi vsakovrstne pletenine na stroje. 36 © v* * MG h -S 9 T? h 3 •° £ o rM ® c6 00 00 > > ■r-t ® 0 s <33 o o .-j f* § a •S g GG GO p o Cj ep S ^ CÖ ® t> M o3 'P Jd >5 M Fh S * P< *3 p ® ^ S“ CÖ Pl P r0 .a .o o. cö -S *5* S -S M g V Pl 00 ® p M f* <33 fc> 3 ° O ® o M ‘3* *§ £ a - e« J2 63 ® o' 5 eiÜ O O H3» ® S, M oo § M 'S s 0Q p O 'rH +3 ® 2 ‘S? ® bo o Pl Pl ® Fi Pl FX TJ .rH O ® .. P ® ’P -1-3 2 Fh P Pl £ ® P P N I 0Ö ® r-H Fh Jd P oo & S -a s js ■§ g s ® *Fh’ co - Pi ® >® P rP OQ -J-* ■Mv ■o ° ® S rP CS P ^ >CS ® ® Ti F-i o -M ® 2 O •S tsj id bo o p s •a so: Herg, Vbiibc pobožnih molitev in sv. pesmi . . K 3 50 Rozman, Dekliške bukvice „ 3— flenec suetih pasmi. . „ 2*— Prijatelj otroški . . „—-40 Sv. Opravilo . . . „ 135 Vsi tl molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vtn. za 1 knjigo. Trgovina tiskarne sv. Cirila F= V ” 1 Izšel je lep stenski koledar za leto 1910. Gostilne, društva, šole in župnijski uradi ] ga dobivajo brezplačno. Poslati je treba le znamko za poštnino. Dobiva se samo pri gospodu Ivanu Klinc-u, typograf,| Koroška cesta v Mariboru. Slovenski brivec! Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo moderno urejeno brivnico. :: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in knpujem lase. IVAN BERGLEZ 9 brivec Maribor, Šolska ulica 2. 55 Brzojavi: „Kamnoseška dnstrijska zadruga Celje Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje". Stavbena in umetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. ::: Brušenje, poliranje in struganje ::: kamena s stroji. ::: seško podjetje v CELJU. Mnogoštevilna~zaloga nagrobnih Spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoniranih : ^rodbinskih grobišč (rakev).:: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. :: : Popravljanje spomenikov, ndela-::: vanje napisov v iste. ::: rö i * i Šumenjak Maribor, Tegetthoffova 31 priporoča svojo trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Vsem cenjenim narodnim odjemalcem jamči za sveže blago najboljše kakovosti, posebno za božične praznike. Postrežba točna in solidna. Prodajajo se tudi razne žganjice. 226 Cerkveni in sobni slikar in pleskar Franjo Horvat fl\ A RIB O R, Kasinogasse Štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 W*9 ar v Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke! jipOOOC Restavracija XXXX^ Narodni dom v Mariboru. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar M»Bureš Maribor Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, or itd. po najnižji ceni. firarrmfrmo 8 slovenskimi ploščami, čistim in CllilUlUIlt/ jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Velika božična prodaja po zelo znižanih cenah se vrši v narodni veletrgovski hiši B. Stermecki, Celje. Poštne pošiljatve črez K 20-— franko. Olje od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. Tiskarna st. Cirila y Maribora. in Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. i i © i o •§"> ö ^ ‘S5 p » JS -s O .. 2 •aSSlg-S g.s<3 § © a 2 ^ Jad d n w j w : .—, s-šas d s > _ ,__ o 5J © I- O ? 2 a 9 ^ o — t: o. > ■§ -a -8 § o-osä^ S .3 S JT U “ ^ 0? XÖ 0 • - bc.; j-S s'a n M 2 - ^ g.5 I BS ta J de *- > a .S 2 S <* g, p ® - £ 'S S «s > Sc o >8 S ° **■ -p ■» S S o f!s iljlll '11-2 sli Šolske potrebščine knpite po ceni in dobro edino pri tvrdki: ss Goričar & Leskovšek ss v CELJU, Graška ulica št. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Zaloga šolskih tiskovin, papiija, peres, svinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črnil in tušev, kamenčkov, gob, tablic, uradnih zavitkov in strun. KA PEBELOI HA DROBHOjl XXXXXXXXXcö • i Dosolim v registrovana zadruga z neomejeno zavezo Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4s/oj proti 3 mesečni odpovedi po 4V*. Obresti se pripisujejo b kapitala 1. jsnuarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97 078). Bentni davek plača posojilnica sama. posojila ss dajejo le članom in sicer: M vknjižbo proti papilarni varnosti po 4*/ 4C/tl na vknjižbo sploh po 5®/„ na vknjižbo in poroštvo po 5 ’/»•/• >B »a osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. de 12. dopoldne in vsake sobote od 8 do 12 dopoldne, iivsemči prašnike. — V uradnih urah se spnjeaut in šapi a čaj e de pojasnila se dajefe in prošnjo sprejemajo vsak delavnik ođ S—12. dopoldne in od 2 —fi. dope Id—. , 6 Pon aj II ni ca Ima tudi na raspela*« domove hranilne nabiralni**e.