t Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir Ob občnem zboru sindikata slovenske šole v Trstu Č\ lani Sindikata slovenske I šole v Trstu pretresajo da-V nes ponovno vsa pota, ki jih je odbor izmeril do posameznih uradov, vse vloge, ki jih je isti naslovil na posamezna odgovorna mesta za šolstvo, celotno delo, ki ga je opravil na sedežu, in vso borbo in vse napore, ki jih je vložil v to, da bi se nezdravi pojavi ob začetku vsakega šolskega leta odpravili in šolski zakon pomaknil proti uveljavitvi posameznih členov. Vprašujemo se, v čem in v koliko je uspel odbor pri teh nezdravih pojavih in ob tako velikem številu nerešenih problemov. Vprašujemo se pa tudi, kdaj bodo današnji odgovorni ljudje pri državni, deželni, pokrajinski občinski upravi dokončno sami sedli brez intervencij in interpelacij k temu, kar je njihova dolžnost že Po demokratični ustavi, in dali celotni slovenski manjšini tiste pravice, ki ji gredo. Dvajset let ponovnega obstoja slovenskih šol je že za nami, pa nismo v pogledu slovenskega šolstva, če izvzamemo nekoliko redkih izjem, mnogo na boljšem, kakor smo bili Pod bivšo anglo-ameriško' vojaško upravo. Ne glede na to, da je bil za varovanje slovenskega šolstva pred prihodom italijanske uprave na Tržaško Potreben posebni statut londonskega sporazuma, je šlo slovensko šolstvo bolj navzdol ko navzgor zaradi tega, ker se nista upoštevala duh in črka njegovih posameznih členov. Hitro je odpadlo mesto šolskega nadzornika za srednje šole, nato mesto svetovalca za osnovne šole, krčila so se didaktična ravnateljstva (iz prvotnih o-sem jih je ostalo pet), krčili so se razredi in osebje je izgubljalo službo zaradi zakonske neurejenosti. Zakon za slovensko šolstvo teh neurejenih razmer ni odpravil, ker niso hoteli njegovi sestavljalci sprejeti ne pred-'ogov Sindikata slovenske šole ne predlogov socialistične in komunistične stranke Italije, ki so se naslanjali na duha in urko posebnega statuta, njegovi izvajalci pa do danes niso našli toliko časa, da bi pristopili k pravilniku, po katerem naj bi se izvajali posamez-hi členi. Od tod izvirajo za slovensko šolstvo vsi škodljivi pojavi, ki nastajajo v začetku vsakega šolskega leta, ko lahko ljudje, ki jim slovenska šola ni pri srcu, delajo z njo, kar Sučejo, od tod izvira nezadovoljstvo celotne slovenske manjšine, ko vidi, kako mačehovsko se ravna z njenimi prosvetnimi institucijami, in od tod izvira negodovanje neposredno prizadetega osebja slovanskih šol, ki v skrbeh razmišlja, če bo moglo v takih razmerah še pred smrtjo do-čakati kako ureditev. Kolikokrat smo rekli in zapisali, da bi bila dolžnost ita-ujanske uprave ohraniti v slovanskem šolstvu do popolne ^reditve po osnovnem zakonu ln Potrebnih dopolnilih stanje v skladu s prejšnjimi pridobitvami, pa smo, žal, zadeli na glu-ha ušesa pri ljudeh, ki jim je slovenska šola pastorka in ki ?° mislili, da je njihova služba dolžnost izpreminjati vsa-k° leto nekaj v slovenskem šolstvu. Danes je preteklo že dobrih 11 let od podpisa londonskega ®P°razuma in teče XII. zase-aanje jugoslovansko-italijanske mešane komisije, ki jo je prav a sporazum predvidel v polnem statutu z namenom, ?a Pomaga pri reševanju vpra-,anj in se posvetuje o tistih, m Se nanašajo na zaščito Slovenke manjšine. Ce gledamo na reditev šplstva italijanske manjšine v Jugoslaviji in jo Primerjamo z ureditvijo šol-va slovenske manjšine v Ita-Jl. moramo ugotoviti, da bi ta °misi.]a za italijansko manj-lnsko šolstvo sploh ne bila Potrebna, ko bi šlo za uredi-v šol in osebnega položaja o-et)ja, kajti ta je bila od vse-®a_ začetka izenačena z ostalo rzavno ureditvijo v skladu specifičnimi potrebami manj-mskega šolstva, in da je ko-stila le v pogledu dopolnje- vanja učil in šolskih učbenikov ter usposabljanja učnih moči. Ob tej ugotovitvi prihaja sam po sebi zaključek, da je neogibno potrebna za slovensko manjšino, in še prav posebno za šolstvo, ki je kljub dvajsetletnici obstoja in kljub zakonu še vedno bolj na začetni fazi ureditve ko na zaključni, še danes ni bilo objavljenih v uradnem listu (Gazzeta Ufficiale): 1. dekretov predsednika republike o ustanovitvi slovenskih šol, če izvzamemo trgovski tehnični zavod v Trstu; 2. učnih programov in predmetnikov za posamezne vrste šol; 3. izpitnih programov za posamezne vrste šol; 4. ustroja stalnih mest za posamezne vrste šol, razen za trgovski tehnični zavod v Trstu. Za slovenske osnovne šole je bilo že spomladi določenih 100 stalnih mest v razredih, pa še do danes ni razpisa natečaja zanje; šolski skrbnik v Trstu pa je kljub temu v skrbi za slovensko šolo uporabil ta dekret v to, da je s 1. oktobrom 1.1. skrčil število razredov od 105 na 100, čeprav je le 6 otrok manj vpisanih ko lani. Za natečaj za stalna mesta na slovenskih šolah, ki se bo ob prvi uveljavitvi zakona izvršil z olajševalnimi pogoji, ni določene še nobene strokovne iz-praševalne komisije iz članov slovenske etnične skupine. Za profesorje slovenskih srednjih šol še sedaj ni bil razpisan usposobljenostni izpit (e-same di Stato per 1’abilitazio-ne) iz posameznih strok v slovenskem jeziku in pred slovensko strokovno komisijo, čeprav je ta izpit kot prvi pogoj za pripustitev k olajševalnemu natečaju za stalna mesta, kakor to predvideva čl. 12 zakona štev. 1012 od 19. julija 1961. Še sedaj ni dopolnilnih zakonov za slovenske funkcionarje pri šolskem skrbništvu, za pet didaktičnih ravnateljstev in za mesto šolskega nadzornika za slovenske osnovne šole na Tržaškem. Še sedaj ni nič urejenega za upravno in postrežno osebje, kakor predvideva zlasti člen 13 prej imenovanega zakona. še sedaj ni nič urejenega za to, da se odpravi pomanjkanje prepotrebnih učnih knjig na slovenskih srednjih šolah. Kdaj bodo izdani enaki ukrepi, kakor veljajo že nekaj let na Koprskem, glede stalnega pedagoškega, didaktičnega in metodičnega izobraževanja in spopolnjevanja šolnikov? Še in še bi lahko naštevali neurejenosti v slovenskem šolstvu, ki izvirajo zaradi zavlačevanja uveljavitve šolskega zakona, pa nekaterim ni bilo prav, da so samo te neurejenosti, treba je bilo v začetku šolskega leta za večji nered: 1. ukiniti ravnateljstvo in enotno srednjo šolo na Katinari in iz šole napraviti oddeljene razrede k e-notni nižji srednji šoli v Ul. Caravaggio, kar je v nasprotju s posebnim statutom; 2. združiti ravnateljstvo te šole in ravnateljstvo znanstvenega liceja in klasične gimnazije in ju podeliti eni osebi (slišali smo, da drugih zaupnih ni!) in 3 dodeliti didaktično ravnateljstvo v Nabrežini didaktičnemu ravnatelju na Opčinah (slišali smo, da pri sedanjih «maestrun-colih» ni nikogar, ki bi lahko tako mesto prevzel!) Res, revno bo izgledalo slovensko šolstvo in žalostne sc zanj perspektive, če bo šlo tako pot dalje in če bo skrb nekaterih za uravnovešenje državnega proračuna samo v krčenju števila institucij in osebja na slovenskih šolah. Neha naj se že enkrat s tem, da odgovorni šolski funkcionarji ob postavljanju naših nerešenih problemov le preradi in prehitro odgovarjajo, češ da zakon kaj takega ne predvideva ali da v italijanskih veljavnih zakonih česa takega ni, kar zahtevamo! Slovenski manjšinski problemi v Italiji so nekaj posebnega in če so nekaj posebnega, jih je treba reševati samo s tega stališča in postaviti zanje ustrezne pravične zakone, norme in predpise, po katerih bo neovirano teklo manjšin- (Nadaljevanje na 2. strani) TRST, nedelja 12. decembra 1965 Leto XXI. - Št. 295 (6273) 194 i % k ra. zv ei zebrJr " I udii tržaško prosvetno društvo cdvan Cankan> — kot številna druga naša društva — proslavlja letos dvajsetletnico ustanovitve in bo v soboto, 1K t. m- v svojih društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6 priredilo kulturno-družabni večer, ko bo izšla tudi posebna številka društvenega glasila «La stragrande maggioranzm Bilo je 5. avgusta letos, ko je začela Lega Nazionale nabirati s slovesno ceremonijo podpise pod naslednjim besedilom: «Con questa firma manifestiamo la nostra op-posizione alPentrata nella Giunta Comunale di im esponente titino che ha sempre e con ogni mezzo combattuto 1’italianitš di Trieste«. Ta »esponente titino« je bil Dušan Hreščak, slovenski socialistični svetovalec in občinski odbornik v tržaški občini. Seveda ni šlo za «titovskega eksponenta» in to je celb vodstvo krščanske demokracije v posebni izjavi poudarilo, da je namreč že vsebina izjave Lege Nazionale lažna, ker je «zgodovinsko in moralno neresnična». Kot je znano, so na dan izvolitve Hreščaka v občinski odbor med razpravo, ki je trajala vso noč, dokazali, da gre za čisto navadno fašistično ali bolj milo rečeno nacionalistično gonjo proti Slovencu, ki ne sme sedeti v upravi občine in ki je poleg tega nosil na sebi «madež», ki naj bi bil v tem, da je bil v prvih povojnih letih odgovorni urednik našega dnevnika. Vendar pa naj bi bilo v tej protislovenski gonji nabiranje podpisov nekako zunanje znamenje, predvsem pa «dokument» in potrdilo vse gonje v tržaškem «Piccolo», ki se je začela že junija meseca. Znani protislovenski dnevnik je namreč nenehno monotono ponavljal predvsem, da je «la stragrande maggioranza« tržaškega prebivalstva proti vstopu slovenskega svetovalca v občinski odbor. Te tri besede so gotovo ponovili več kot milijonkrat ne samo v tisku, temveč tudi v svojih govorih na javnih zborovanjih liberalni in misov-ski govorniki, slovesno pa jih je potrdilo tedensko glasilo samega tržaškega nadškofa Santina. Lega Nazionale je začela z vsakodnevno objavo, mastno tiskano v nacionalističnem dnevnem časopisju pozivati, naj pridejo pripadniki te «ogromne večine« Tržačanov na določene sedeže podpisovat izjavo, v pozivih pa je tudi pisalo, da se lahko dobijo še posebne pole za nabiranje podpisov v podjetjih. Pozivu se je pridružilo tudi nadškofovo glasilo. In res, podpisi se niso nabirali samo na šestih ali sedmih sedežih v Trstu — tudi v potovalni agenciji UTAT — temveč tudi po podjetjih, kjer so se dogajale stvari, ki jih je na neki seji občinskega sveta razkrinkal celo župan Franzil: nameščenci nacionalističnih ali fašističnih lastnikov podjetij so podpisovali skupaj z družinskimi člani protislovensko izjavo iz strahu, da ne bi izgubili službe. Ze sam začetek nabiranja je bil .......im..........„..................miiiiiiiiin.mi...n...........iiimihimiiiiii.m.iiiniiimi,,,,, VOLILNA KAMPANJA ZA OŽJE VOLITVE^ V FRANCIJI De Gaulle in Mitterrand sinoči na televiziji Mitterrand je jasno obrazložil svoj program Napovedal je nove volitve, podpis pogodbe o skusov in obnovitev sodelovanja v OZN, zlasti delni prepovedi jedrskih po-na razorožitveni konferenci PARIZ, 11. — General de Gaulle in Mitterrand sta govorila nocoj po televiziji. Prvi je govoril de Gaulle. Izjavil je, da namerava govoriti nocoj «o prihodnosti Francije, o napredku, neodvisnosti in miru, zato da osfane ta prihodnost odprta«. Naštel je zatem vse, kar se Je ustvarilo v zadnjih sedmih letih v industriji, kmetijstvu, trgovini itd. Podal je pregled dejavnosti vlade na vseh sektorjih in o »stanju naših linanc in naše valute in o tem, kar smo sklenili, da bodo v prihodnosti«. Podal je rožnato sliko o zvišanju proizvodnje in splošnega razvoja v Franciji in je nato govoril o »neodvisnosti Francije«. Dejal je med drugim: «Na svetu sta dve veliki stvarnosti, med katerima živi Francija. To sta: dve sedaj ko-losalni državi, ZDA in Sovjetska Rusija, ki sta v konkurenci za gospodarstvo, Kitajska, ki je o-gromna s svojo množico in svojo prihodnostjo, zahodna Evropa, ki se skuša združiti z vseh vidikov, in končno tretji svet A-frike, Azije, Latinske Amerike, ki je neizmeren in nepreskrbljen.« »Kaj bo storila nova republika spričo tega kompleksa? če ostane prijateljica in zaveznica Amerike, če čuti, da ima z Rusijo — mimo režimov, ki izginejo — številne naravne sorodnosti in važne skupne interese, ne sprejema podrejenosti ne eni ne drugi; trudi se, da Francija naveže s Kitajsko vezi, ki se množijo; trudi se, da Francija dela v Evropi za spopolnitev gospodarske enotnosti šestih, računajoč hkrati na to, da se ji bodo nekega dne številni sosedi pridružili, in s tem da hkrati navezuje na vseh sektorjih odnose z vzhodnimi državami. Trudi se, da Francija po možnosti svojih političnih, moralnih in materialnih sredstev pomaga narodom, ki so dobili neodvisnost, da okrepijo svojo narodno osebnost in hkrati svojo mednarodno odgovornost, da izboljšajo svojo državo, svojo upravo, svoje gospodarstvo, svojo kulturno, znanstveno in tehnično sposobnost, skratka da postanejo člani v celotnem smislu besede moderne civilizacije. Za tako akcijo mora imeti Francija svobodne roke.« Omenil je nato atomsko oboroževanje in dejal, da Francija noče biti z izgovorom evropske integracije ali atlantske integracije — integrirana v vojno, ki je ne bi hotela. Dodal je, da »porazen sistem strank« ne bi mogel zagotoviti napredka, neodvisnosti in miru. Na koncu je pozval Francoze, naj volijo za «novo republiko«. Za de Gaullom je govoril Mitterrand. Izjavil je, da bo prihodnji teden govoril o svojih temeljnih izbirah, ki ga bodo vodile, če bo izvoljen za predsednika republike Dodal je: «Sedaj pa moram izreči resno svarilo: Ali ste gotovi, da se bodo po 19. decembru naše pravice in naše svoboščine spoštovale, če dobi general de Gaulle večino glasov? Po- trebno je, da eden in drugi kandidat prevzameta glede tega slovesne obveznosti.« Zatem je Mitterrand omenil, da je de Gaulle leta 1962 dobil pri referendumu 63 odstotkov glasov, meseo pozneje so golisti na zakonodajnih volitvah zbrali 36 odstotkov »istih glasov«. V nedeljo je de Gaulle dobil 44 odstotkov glasov. Vprašal se je: »Kje so torej njegovi pristaši? Kje je njegova večina? Prepuščam vam nalogo, da si sami to mislite. Jasno je, da v Franciji ni več politične večine, ker je bila neka politika, t. j. politika generala de Gaulla in njegove vlade obsojena.« Mitterrand je omenil, da je de Gaulle rekel: «To bo res, če se besede takole popravijo: «Jaz in nič.« Nato je ostro obsodil de Gaullovo osebno oblast in dejal: »Postavljam vam vprašanje: Na kateri strani je avantura, o kateri se danes toliko govori? Na strani tistega, ki ne predlaga nič in ki bo nedvomno pripeljal Francijo iz neke vrste režima liberalnega imperija v avtoritarni imperij, ali na strani tistega, ki jasno govori in pove, kaj bo storil? Glejte, kaj bom storil jaz: Ko bom izvoljen za predsednika republike, bom 8. januarja 1966 prevzel svoje funkcije. Moje prvo dejanje bo razpustiti narodno skupščino, ki ne predstavlja več nič. Imenoval bom začasno vlado oziroma upravno vlado, ki bo imela tri naloge: zagotoviti nepretrganost poslovanja; sprejeti nekatere diplomatske pobude in predvsem obnovitev pogajanj o skunem kmetijskem tržišču; bdeti nad rednostjo splošnih volitev, ki bodo morale biti na podlagi ustave pred marcem prihodnjega leta.« Mitterrand je dodal, da je vse to potrebno zato, da se omogoči vsem političnim skupinam, da se izrazijo in da dosežejo na podlagi želje Francozov potrebno večino za redno delovanje ustanov. Izrazil je dvom glede izida volitev pretekle nedelje na nekaterih prekomorskih ozemljih, kjer je de Gaulle dobil ogromno večino. Izrekel Je presenečenje, ker je de Gaulle dobil večino 90 odstotkov na nekater i! ozemljih, «kjer je opozicija pred nekaj meseci ali pred nekaj leti dobila desettisoče glasov.« O-meniti je treba tudi drugi primer: televizijo: «Ali ste opazili, kaj se je zgodilo v noči od 5. na 6. decembra? Uradni molk, ki so ga skrivali prvi rezultati, ter prihajanje in odhajanje številnih časnikarjev, ki jih je povabilo uradno vodstvo in ki so povečini obsojali sistem splošnega glasovanja. Naslednjega dne je sam ministrski predsednik obtožil kandidate, da povzročajo narodni razdor, čeprav niso storili nič drugega, kot da so se po-služili pravice, ki jim je pritlka-la, da predstavljajo del javnega mnenja.« Mitterrand je kritiziral tudi govor notranjega ministra Freya po volitvah, «ker je minister nezakonito nastopil med volilno kampanjo.« Mitterrand je zatem govoril o mednarodnih zadevah in je poudaril, da bo potrebno odločiti se za pot, po kateri naj gre mir na svetu. Pripomnil je, da bo treba storiti za mir vse, kar bo moč, upoštevajoč, da je najboljši del te sile vera v mir in srečo ljudi. «Zaradl tega, je dejal, bom od vsega začetka začel pogajanja za kmetijsko skupno tržišče. Podpisal bom moskovske sporazume, ki določajo ustavitev Jedrskih poskusov v zraku in pod vodo, in bom poslal francosko delegacijo, naj se udeleži razoro-žitvene konference v Ženevi. Stopil bom v stik v najbolj primerni obliki z Organizacijo združenih narodov, bodisi da se določi načrt proti širjenju Jedrskega o-rožja, kakor tudi da se postavijo pravi temelji za mednarodno razsojanje.« Glede Evrope je Mitterrand izjavil, da je zagovornik graditve politične Evrope na podlagi procesa, ki se je začel na gospodarskem in tehničnem sektorju. Potrebno je, da postane ta Evropa odločilen činitelj miroljubnega sožitja, ki sta ga pred leti začela na Dunaju predsednika Kennedy in Hruščov. Potrebno je, da Je ta Evropa odprta vsaki novi državi in se odloči, da se podredi skupnim obveznostim. Potrebno je, da se začenši od te Evrope določi pogodba, ki naj bo nasprotna vsaki hegemoniji, zato da bo mir končno zmagal. Predlagam vam eno samo zunanjo politiko, ki naj temelji predvsem na obrambi miru in na razširitev! političnih skupnosti.« namreč kaj klavrn. Toda Lega Nazionale in njen propagandni tisk sta sporočila, da se bo stanje popravilo, ko bodo minile letne počitnice. Zdi se, da se to ni zgodilo in zaradi tega ni zadostovalo nabiranje podpisov po podjetjih, temveč so bili potrebni aktivisti za obiskovanje ljudi po stanovanjih. In res je omenjeni tisk nekega dne zapisal, da podpisovanje poteka zelo dobro in da bodo Tržačani dokazali, da so v resnici v svoji ogromni večini na strani Lege Nazionale in njenih fašističnih, liberalnih in desničarskih demo-kristjanskih voditeljev. V uradih vodstev političnih strank so že začeli računati, koliko podpisov bo Lega Nazionale zbrala. Računali so približno takole: Na predlanskih deželnih volitvah je MSI prejela v tržaški občini okrog 25.000 glasov, liberalna stranka pa več kot 20.000. Na občinskih volitvah lani je za MSI glasovalo nad 21.000 volivcev in volivk, za liberalce pa skoraj 23.000; to pomeni, da bi morala Lega Nazionale nabrati najmanj 45.000 podpisov samo med omenjenimi desničarskimi volivci. Toda tu so še demokristjanski desničarji, ki so v stranki sicer v manjšini in ki so prav tako kot fašisti in liberalci nabiranje podpisov propagirali. Krščanska demokracija pa je prejela lani v novembru skoraj 70.000 in če bi dobrih 20 odst. teh volivcev podpisalo izjavo, bi že to število znašalo skoraj 15.000, kar znaša skupaj z liberalci in fašisti 60.000 podpisov. Temu številu pa je treba dodati še več tisoč mladincev in mladink, ki nimajo volilne pravice in za katere so propagandisti sporočili, da so izjavo podpisali. Zaradi tega so bili optimisti mnenja, da bo Lega Nazionale nabrala celo 70. 80 tisoč ali še več podpisov. Tedensko glasilo CLN je malo za šalo in malo zares zapisalo celo številko 100.000 ter omenilo možnost 150.000 podpisov, če gre za «ogromno večino« tržaškega prebivalstva, katerega število znaša več kot 270.000. Medtem pa je minil mesec avgust, minil je tudi september, ko so se ljudje s poletnih počitnic vrnili in ko je šovinistični tisk propagando za podpise močno o-krepil. Toda minil je tudi mesec oktober, Lega Nazionale pa je še vedno v tisku pozivala. Nadaljevalo se je nabiranje po podjetjih in po stanovanjih. Medtem so izključili iz Lege Nazionale samega tržaškega župana. Toda vodstvo Lege Nazionale še ni sporočilo števila nabranih podpisov, kljub pozivom v tisku in kljub veliki radovednosti prizadetih, zlasti tistih, ki so bili prepričani, da so se s svojimi podpisi priključili tej razvpiti «ogromni večini» tržaškega prebivalstva. Končno se je Lega Nazionale odločila in 7. novembra, t.j. po več kot treh mesecih nabiranja podpisov, objavila, da je nabiranje zaključila. Toda, glej, števila nabranih podpisov ni sporočila. Tudi glasilo krščanske demokracije je končno 25. novembra javno vprašalo: «Kje so podpisi Lega Nazionale?« Bil je torej skrajni čas, da vodstvo LN pride s številko na dan. In res, 5. t.m. smo brali v «11 Gazzettino)), v «11 Piccolo» in v sMessaggero Veneto», da se je vodstvo LN sestalo in v posebnem sporočilu povedalo, da je «vač kot 42.000 državljanov podpisalo protestno izjavo« ter da jim vodstvo izreka priznanje! «Gora je rodila miško«. Tako se glasi komentar sporočila LN, ki ga je objavilo vodstvo tržaške krščanske demokracije. «Zaključki, do katerih je prišla Lega Nazionale, se v krogih KD ocenjujejo kot protislovno in dvosmiselno dejanje,,» je rečeno v tem komentarju. sPotem ko je prevzela nase odgovornost za začetek alarmistične kampanje, potem ko je povzročila v mestu pogoje za hudo — čeprav neupravičeno vznemirjenost — potem ko je privedla do skrajnosti razdor v organizaciji, ki je v preteklosti zbrala vse Italijane Trsta, je gora rodila miško. V mestu, kjer je skoraj 300.000 Italijanov, je Lega v več kot sto dneh aktivizma, ki bi ga bilo bolje usmeriti k plemenitejšim in mo-ralnejšim pobudam, uspelo spraviti skupaj nekaj več kot 40.000 podpisov skupaj s podpisi mladoletnikov, delodajalcev in ravnateljev uradov ter nabranih po stanovanjih. Tisto, kar bi moralo predstavljati enotni protest, je postalo — zaradi hujskaštva in neresničnosti — manifestacija anahronistične skrajnosti, ki ne dosega niti političnih glasov desničarskih strank.» Zaradi tega presoja KD početje Lega' Nazionale kot negacijo njenih lastnih argumentov, pri čemer ji upravičeno očita znane demonstracije mladincev in njihova kriminalna dejanja z atentati na sedeže KD, pozablja pa, da so bile predvsem protislovenske in da so demonstranti hujskali na narodno mržnjo. (Nadaljevanje na 2. strani) P rTraorsTcT "(ITTevm k IIARRIMANOVE IZJAVE O VIETNAMU Ameriška vlada se resno pripravlja na raztegnitev vojne v Vietnamu? Govori se, da bo število ameriških vojakov v Vietnamu narastlo na več kakor 400.000 - Množijo se pobude za protestne akcije proti vojni WASHINGTON, 11. — Ameriški potujoči poslanik Averell Har-riman se je sestal včeraj s predsednikom Johnsonom na njegovem posestvu v Teksasu. Pozneje je Harriman na tiskovni konferenci izjavil, da je prepričan, da Sovjetska zveza želi sporazumno rešitev vietnamskega —---------- spora, in je izrazil prepričanje, da Sovjetska zveza ne želi, da bi izbruhnil oborožen spopad med ZDA in Kitajsko. Izrekel je dvom glede trditev, da hočejo kitajski voditelji poseči v vietnamsko vojno. V zvezi z nedavno tiskovno konferenco Deana Ruska, na kateri je ta izjavil, da so ZDA pripravljene udeležiti se mirovne konference, kakor piše drugim rečeno: «All smo pripravljeni živeti na istem svetu s Kitajsko? ZDA in Kitajska so na poti, ki pelje do spopada. Vsaka od obeh vlad prikazuje svojemu ljudstvu karikaturistično sliko dru ge, da bi dokazala, da si ni moč misliti skupne pripadnosti OZN.» Tudi v San Franciscu so predstavniki skupine iz Berkleya napovedali načrte za okrepitev in koor- dinacijo dejavnosti skupin, ki na-jo predlaga Velika Britanija, sprotujejo vojni v Vietnamu. Pro-glavni hanojski dnevnik, da gram določa nakazilo sto tisoč do- ameriški vodilni krogi predlagajo larjev letno, ustanovitev vsedržav-«mima pogajanja« vsakikrat, ko sto- nega urada z dvajsetimi funkcionar, rijo nov korak za zaostritev in raz-1 j( marca prihodnjega leta pa bo-tegnitev svoje napadalne vojne v. do organizirali dva vsedržavna in Vietnamu, in niti nedavna Ruskova; mednarodna protestna dneva pro-izjava ni izjema. List pravi, da je: ti vladni politiki. Omenjeni pred-za konec vojne potrebno da ZDA stavniki s0 iztavlll; ((DoJseel hoče-ustavijo bombardiranje Severnega mo go odstotkov Američanov, in Vietnama, boje v Južnem Vietna-1 slcer tfstih 80 odstotkov> u je se. mu, da umaknejo svoje vojake iz daj naklonjena politiki uprave.« 1 PretistavTlil!i 150 skupin odbora za Sinu d Sam° °d OČ 0 ] koordiniranje dejavnosti proti voj- avoji usodi^ ni v Vietnamu se bodo sestali ko- Kitajski »Ljudski dnevnik« pa pra- nec meseca v Chicagu ali v Ma- vi v zvezi z omenjeno Ruskovo izjavo, da Je Kitajska pripravila vse potrebno za primer merjenja sil z ZDA. List omenja nedavne izjave zunanjega ministra, ki je izjavil, da je bolje da začnejo Američani čim prej vojno, če jo mislijo začeti, in da Je Kitajska pripravljena. Ameriški list »Christian Science Monitor« piše, da je izvedel iz zanesljivih virov, da ameriška uprava resno razmišlja o tem, da bi januarja zahtevala od kongresa zaupnico o svoji politiki v Vietnamu. List dodaja, da vlada razmišlja sedaj o potrebi okrepitve svojih vo- [ jakov v Vietnamu in da bi ute-1 gnilo njih število v veliki meri prekoračiti 350.000 ali 400.000 mož, o čemer se je nedavno govorilo. List dodaja- »Zdi se torej, da je blizu trenutek, ko bo uprava prisiljena mnogo podrobneje pojasniti resnost stanja v Vietnamu « Dalje pravi list, da je zvedel, da »uprava razmišlja vsaj o razlogih, ki govorijo za napoved vojne in proti njej«. List je mnenja, da se sedaj zdi, da Je blizu trenutek, ko bodo od ameriških državljanov zahtevali, naj stisnejo pas. Ena teh posledic bi utegnila biti zvišanje davkov. Tak ukrep bi povzročil velik odpor v nekaterih krogih kongresa. Po sedanjih cenitvah bi utegnili stroški za vojno bremeniti prihodnji proračun za več kakor osem milijard dolarjev. Zato ni izključeno, da bo v kongresu prišlo do temeljite debate o vietnamski vojni, številni republikanci in tudi nekateri demokrati bi hoteli raztegnitev bombardiranja, medtem ko številni demokrati in tudi nekateri republikanci vztrajajo na zahtevi, naj bi se še dalje trudili za začetek pogajanj, preden bi se odločili o zaostritvi vojne. Tudi med ameriško javnostjo po. staja vedno ostrejša polemika med tistimi, ki zagovarjajo vojno v Vietnamu, in njenimi nasprotniki. 190 docentov z univerze v Yale in Harwardu ter drugih petnast višjih zavodov in univerz je objavilo resolucijo, s katero izrekajo podporo Johnsonu Na drugi strani pa Je tisoč študentov in več sto profesorjev na univerzi Yale objavilo v «New York Timesu« poziv o temeljiti proučitvi ameriške politike na Daljnem vzhodu, in prvi korak bi moral biti sprejem Kitajske v OZN. Podpisniki so člani nedavno ustanovljenega združenja z imenom »Američani za preučitev politike na Daljnem vzhodu«. V pozivu Je med disonu 'n bodo govorili o skupni strategiji. V pokrajini Kuang Tim v Južnem Vietnamu je osvobodilna vojska uničila polovico južnovietnam-skega odreda mornarjev ter polovico vladne pehote v petih dneh bojev. Od davi je na tem področju mirno. Južno od Dananga pa so se davi znova vneli bob med ameriškimi in osvobodilnimi četami. Američani so najprej bombardirali Dolo»aje osvobodilne vojske in na- ■ to izvedli nanad. Ko so se pribli-! žali utrjenim položajem, pa je osvobodilna voiska začela močan nennd 1n odbila a m°ri 4V e voiaV« V zadnjih štiriindva (serih urah so ameriška letala bombardirala razne prometne poti v Severnem Vietnamu. Italijanski predstavnik je poudaril, da Je Italija kot sredozemska država zaveznica Grčije in Turčije in ima zelo prijateljske odnose s Ciprom. Zaradi tega noče izjaviti nič takega, kar bi lahko bilo ne-všeč njenim prijateljem in zaveznikom. Pripomnil je, da je Italiji seveda na tem, da se ohrani mir v vzhodnem Sredozemlju, in je pripravljena storiti vse, da olajša zadovoljivo rešitev. Poseben politični odbor je odobril z 88 glasovi proti enemu (Albanija) in tremi vzdržanimi (Burma, Nepal in Zambija) resolucijo, ki prepušča odboru triintridesetih nadaljnje proučevanje vprašanja mirovnih operacij OZN. Resolucija poziva vse države članice, naj prostovoljno prispevajo k temu. Ajub Kan v Londonu LONDON, li. — Pakistanski predsednik Ajub Kan je prišel na kratek obisk v London, od koder bo nadaljeval pot v ZDA, kjer se bo sestal s predsednikom Johnsonom. Kmalu po svojem prihodu se je sestal s Haroldom Wilsonom. Spremljal ga je zunanji minister Buto. Z Wilsonom sta govorila o mednarodnih zadevah, o Vietnamu, in o odnosih med Indijo in Pakistanom v zvezi s Kašmlrom. DELO MEŠANEGA ODBORA RAZGOVORI 0 ŠOLSTVU Vprašanje slovenskih strokovnih šol v Trstu in italijanske gimnazije v Piranu PRAGA, 11. — Sovjetski zunanji minister Gromiko Je prišel danes v Prago na večdnevni obisk na vabilo češkoslovaškega zunanjega ministra Vaclava Davida. BEOGRAD, 11. — Zasedanje mešanega jugoslovansko-itali-janskega odbora za manjšinska vprašanja, ki se je pred dnevi pričelo v Beogradu, se nadaljuje v zelo delovnem o-zračju, tako da se pričakuje, da bo odbor končal delo pred koncem prihodnjega tedna. Sodeč po razpoloženju, ki ga je opaziti na obrazih članov obeh delegacij po končanih sejah, je dosedanja razprava potekala v konstruktivnem sodelovanju in v duhu medsebojnega razumevanja. Na dnevnem redu dosedanje razprave so bila nekatera vprašanja s področja šolstva. Med njimi je vprašanje slovenskih strokovnih šol v Trstu in nekatere pripombe italijanske delegacije v zvezi z italijansko gimnazijo v Piranu. Po uvedbi enotne srednje šole v Trstu in prav tako v Gorici ni več slovenskih strokovnih šol in bodo slovenski dijaki pri- Dclo odborov OZN NEW YORK, 11. — V političnem odboru se je nadaljevala razprava o sovjetski resoluciji proti vmešavanju v notranje zadeve drugih držav. Albanski delegat je izjavil, da je sovjetski načrt resolucije nezadosten. Zahteval je sankcije proti ZDA, da se ustavijo njihova napadalna dejanja v Vietnamu. ■ Sovjetski delegat je zahteval takojšnje glasovanje o svoji resoluciji in je poudaril, da ameriški poseg ‘v” vietnamsko 'vojno1 he' ogroža samo miru v jugovzhodni Aziji, temveč tudi mednarodni mir in mednarodno varnost. Obtožil je ZDA, da Kršijo vse določbe in vsa načela listine OZN in mednarodnega prava. Politični odbor je začel tudi razpravo o Cipru. Proti običaju se je sestal v soboto, ker bo moral v torek o tem razpravljati varnostni svet, in sicer o podaljšanju mandata varnostnih sil na Cipru. V svojem poročilu pravi U Tant, da Je potrebno da varnostne sile, ki štejejo 6500 mož, ostanejo na Cipru, zato da se ohrani mir. Toda plačevanje stroškov ni več mogoče na podlagi prostovoljnih prispevkov Do sedaj je 7,5 milijona dolarjev primanjkljaja, ker Sovjetska zveza, Francija in druge države nočejo prispevati k stroškom. Ciprski zunanji minister Kipria-nu je obtožil ciprske Turke, da s pomočjo Turčije ustanavljajo o-borožene postojanke in s tem kršijo zakon. .................................................. VAZNE RESOLUCIJE POSL M, BERNETIČEVE la izvajanje čl. 3 deželnega statuta in čl. 6 republiške ustave Resolucija sprejeta kot priporočilo - Čudne izjave ministra Corone miiiiiHiiiMMiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiMiiimiiiiitiiiiiiimmiHimiiMiiiiiiiiiHiniiMiiiiiiiiiiHimiiimiimii IZJAVA TAJNIKA CGIL NOVELLE Sindikalna enotnost se doseže le s skupno borbo delavcev Slavke uslužbencev tramvajev, delavcev deslilerij in železniških zakupov RIM, 11. stališči, ki —- V zvezr z so jih izrazili CijSl in UIL o vprašanju sinaikai-ne zaruzitve, Je tajnik OJ.SL in za-bzopnik KoniuiiiSLcpe struje v njej Novella dal naslednjo .zjavo: »Nasa struja je bila vedno zelo občutljiva za vse potrebe in zahteve sindikalne enotnosti, pa naj nedavnimi i tičnih temeljih, ne morejo uresnl voditelji I člti. Združenje je možno le ob po prišli predlogi od koderkoli. Sin-1 dmalno enotnost pa smatramo ne-1 ločljivo od poudarjanja avtonomi-1 Je sindikalnega gibanja od strank in vlad in ne le od delodajalcev. To je tesno povezano s sindikalno demokracijo v smislu neposrednega odnosa med sindikati in delavci ter z demokratičnim določanjem njegove politike. S tega Stališča nimajo predlogi, ki sta jih zadnje čase dala UIL in CISL, nič skupnega z resničnim in globokim enotnim duhom. Obe sindikalni organizaciji namreč postavljata te predloge na osnovi Ideoloških stališč in nedemokratičnih zasnov. Ideološka stališča so jasno nakazana v predlogih UIL, toda jih nahajamo tudi v predlogih CISL. Protikomunistično diskriminacijo u. temeljuje CISL namreč s čisto ideološkimi razlogi, kar nima nič skupnega z demokracijo, saj se zanikajo delavcem svobodne sindikal. ne izbire, čeprav se je zanje izrekla velika večina. V teh pogojih ne verjamem, da bi lahko prištevali pobude CISL in UIL med pobude za uresničenje enotnosti. V resnici hočejo nov razkol, tokrat razkol v sami CGIL. Danes si ne moremo predstavljati resnega procesa sindikalnega združevanja, potem ko Je bilo poudarjeno načelo avtonomne sindikatov Zato se vsi poskusi, ki •lonljo na čisto strankarsko - poli- polni neodvisnosti od strank. Na ta način bi dalo sindikalno gibanje nov prispevek k razvoju demokracije, v kateri bi sindikat de lova) učinkovito z avtonomnim do prlnosom. To bi pomenilo pa tudi so j prispevek k mednarodnemu sindi- kalnemu gibanju in k razvoju vprašanja avtonomne funkcije sindikatov v družbi. Proces sindikalne enotnosti bi moral imeti svoje korenine predvsem y mezdnih borbah delavcev, ki bi morale biti enotne, kajti le na ta način bi lahko prišlo do sporazuma tudi pri vrhu. To te nam zdi v konkretnem položaju sindikalnega gibanja najboljši način za dosego enotnosti. Ce bi o-stale organizacije ravnale tako bi naletele na popolno podporo CG IL.» Tajništvo železničarjev CGIL Je potrdilo 24-urno stavko železniških delavcev, ki delajo pri podjetjih, katera Jemljejo dela v zakup. S to stavkč zahteva sindikat izenačenje pravic teh delavcev. Dne 17. in 18 decembra pa bodo stavkali delavci, ki so zaposleni v industriji vina in likerjev. Stavko so napovedali, ker so se razbila pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe. CGIL je napovedala za 16. t.m. stavko uslužbencev, ki delajo pri malih železnicah In tramvajskih podjetjih. CISL Je pozvala svoje pripadnike, naj se ne udeležijo stavke. V protestnem stavkovnem gibanju so tudi uslužbenci zavarovalnih ustanov, ki so že napovedan tudi stavko, katera bo trajala od 11. do 13. januarja prihodnjega leta Glede stavke so enotne vse sindikalne organizacije. Iz tržaškega tednika «Delo», od 10. tm. glasila KPI za slovensko narodno manjšino v Italiji ponatiskujemo naslednjo važno vest: «Te dni je v komisiji poslanske zbornice posl Marija Bernetič predstavila nekaj resolucij v zvezi s stanjem slovenske manjšine in njenih u-stanov, V prvi vrsti je velike važnosti resolucija, ki »upoštevajoč tudi dejstvo obiska predsednika vlade v SFRJ, kakor tudi na osnovi odnosov in dogovorov pride do ugodne rešitve glede vprašanj, k: se tičejo narodnostnih manjšin in sicer v duhu sklenjenih sporazumov, ugotavljajoč, da ni slovenska manjšina, živeča v Furla-niji-Julijski krajini, bila deležna posebnih zakonov, prenosa v stvarne določbe programskega dela čl. 3 posebne-, ga Statuta, ki mu daje vlada poseben pomen, poziva vlado, naj Izda potrebne dispozicije glede stvarnega izvajanja čl. 3 posebnega deželnega Statuta, prepuščajoč Deželnemu svetu upravno moč glede specifičnih vprašanj slovenske manjšine. Poziva jo tudi, da čimprej in stvarno izvede načela čl, 6 Republiške u-stave, ki predvideva zaščito in enakopravnost jezikovnih manjšin s posebnimi zakonskimi posegi in dodelitvijo odgovarjajočih finančnih sred štev za njihovo izvajanje od 1. januaria 1366 leta« . Tej resoluciji sledi druga, v kateri se vabi vlada, da iz da potrebna sredstva za uspešen in ploden razvoj slovenskih kulturnih organizacij posebno še Slovenskega gledališča Ustmeno je bilo sproženo tudi vprašanje stalnosti našega gledališča na kar je minister Corona (PSI) odgovoril, da sme biti v vsakem mestu največ eno stalno gledališče. V Trstu je to italijanski Tea-tro Stabile .n je zato nemopo-če priznati stalnost SGT (Jasno pa je, da je ena obstoj dveh enakih stailnih gledališč, drugo pa obstoj dveh gledališč za dve narodnostni skupnosti, ki so samostojne celote. Zato se nam zdi izgovor še precej čuden, posebno pa še v ustih socialističnega ministra od katerega bi si — po sklepih zadnjega kongresa soc. stranke — pričakovali kaj več od skrivanja za formalizmi). Glede prve ^solucije, je podtajnik Mazza, ki je zastopa. vlado, povedal, da jo sprejme kot priporočilo. V tej zvezi upamo, da ni to le pesek v oči, in da se bo sprejela naša zahteva naj se da glede manjšinskih problemov popolno kompetenco deželi. S tem v zvezi pa še vedno ne moremo razumeti, kako more predstavnik Morove vlade sprejeti priporočilo, naj se dodeli kompetenco deželi, ko pa vemo, da se je v poslanski zbornici prav Moro temu protivil! Zelo zanimivo, kakor tudi negativno, pa je oilo zadržanje posl. Corone glede dodelitve denarnih sredstev slovenskemu gledališču. Izrazil je namreč veliko začudenje (in zahteval, da gre to v zapisnik), da se je sprožilo to vprašanje, ko pa je vendar znano, da je on naredil vse, kar je bilo potrebno, za SGT. Nakazanih je bilo celih 5 (beri pet) milijonov lir in v e-naki meri bo SGT deležno podpore za drugo sezono «Ta nakazila so v krogih slovenske manjšine izzvala veliko zadovoljstvo in hvaležnost» tako pravi minister, «in prejel sem pismeno zahvalo zn vse. kar sem za gledališče napravil v Zato tudi ni razumel zakaj je tov. Bernetič sploh načela to vprašanje Res bi bilo zanimivo vedeti, kd0 je ta «slovenska manj-šina», ki je z bornimi petimi milijoni zadovoljna! Ravno tar ko bi radi vedeli, ali je bil v dobri veri minister, ko je govoril (kompetenca, ki jo ima kot minister bi mu morala sama praviti, da je pet milijonov za gledališče nič), da je že naredil vse... Med resolucijami je bila e-na. ki je določala, da se italijanski manjšini v Istri in Reki dodeli podpora v knjigah in didaktičnih pripomočkih. V zadnjem trenutku smo zvedeli, da je ta predlog prodrl. To nas veseli, saj to omogoča tisto organsko povezavo manjšinske narodnostne skupnosti s svojim kulturnim sredi ščem.» V torek seja vlade „ Rito, 11. — Danes je bilo uradno sporočeno, da bo prihodnja seja vlade v torek, 14. t.m. v palači Chigi. Dnevni red seje še ni bil objavljen. Predsednik vlade Aldo Moro pa je danes v isti palači predsedoval sestanku, ki so se ga udeležili podpredsednik vlade Nennl, načelnik demokristjanske skupine senata senator Gava in predsednik socialistične skupine v senatu sena. tor TolIoy. Prvi je po sestanku povedal, da so razpravljali o delu senata v prihodnjih dneh, drugi pa je poudaril, da je omenil Moru nujnost za ustanovitev posebnega dr avne^a oodjetja za intervencilo na kmetijskem trrišču. kaltl ta zakon Je že odobrila poslanska zbornica in bi moral priti kmalu na vrsto tudi v spnatn. rinmiimimmiMiiiiMitim.i.iiiimm, Ob (»brnenj zboru... (Nadaljevanje s l. strani) Razen nadaljevanja zasedanja de-mokristjanskega evropskega kongresa v Taormini danes ni bilo važ. nih političnih dogodkov. Politični tajnik KD Rumor je izjavil novinarjem, da predstavlja ta kongres pravi zgodovinski dogodek. Glavni urednik »Unitk« Alicata pa je napisal za jutrišnjo številko uvodni članek, v katerem označuje stali-I šče italijanskih demokristjanov v Taormini kot zelo zaskrbljujoče, zlasti glede Vietnama in atlantske atomske oborožitve. Maugham hudo bolan NICA, 11, — Znani britanski pisatelj Somerset Maugham, ki Je star 91 let, je hudo bolan. Od včeraj Je v nezavesti, in danes so ga odpeljali v kliniko. 2e več let živi Maugham v neki vili v Saint Jean Cap Ferrat blizu Nice, ker je tu milo podnebje. sko kulturno, prosvetno in šolsko življenje v skladu s stvarnimi potrebami, ne pa s sklicevanjem na reciprociteto. Slovenska manjšina ni več razbita na tri upravno ločene dele, ampak živi v celoti v eni in isti deželi, zato jo je treba pri reševanju problemov tudi v celoti upoštevati, ne glede na to, v koliko Je eden ali drugi del še posebej zavarovan z londonskim sporazumom in s ponesrečeno reciprociteto ali ne. Tako ravnanje z njo terja demokratična ustava italijanske republike, tako ravnanje terjajo dobri in prijateljski odnosi z Jugoslavijo, tako ravnanje terja tudi pogoj, po katerem bodi slovenska manjšina most zbliževanja in mirnega sožitja med obema sosednima državama. Up siljeni obiskovati italijanske strokovne šole. Nujno potrebno bi bilo v Trstu čimprej u-stanoviti eno strokovno trgovsko šolo in eno strokovno industrijsko šolo, in da bi odbor o teh vprašanjih sprejel konkretna priporočila. Strokovnjaki odbora se danes popoldne niso sestali. Po končani dopoldanski seji so člani obeh delegacij odpotovali z avtomobilom v Grocko, kjer je predsednik jugoslovanske delegacije Mitia Vošnjak priredil v hotelu »Vinogradi« kosilo italijanski delegaciji. Na kosilu sta bila poleg članov obeh delegacij tudi veleposlanik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Zvonko Pe-rušič in italijanski veleposlanik v Beogradu Roberto Duc-ci. Odbor bo nadaljeval delo v ponedeljek dopoldne. Tekmovanje zborov »Seghizzi« Slovenska zbora prva v Gorici Po včerajšnjem prvem delu mednarodnega pevskega tekmovanja v Gorici v organizaciji društva »Seghizzi«, je pozno v noči mednarodno razsodišče objavilo naslednji končni vrstni red zborov v sekciji ljudskih pesmi: 1. Komorni moški zbor Celje, 2. Mešani zbor «Tone Tomšič« iz Ljubljane, 3. zbor Ilersberg iz Trsta, 4. zbor Grian iz Tržiča, 6. zbor «Jacobus Gallus« iz Celovca, 10. moški zbor Prosek-Kontovel Prva dva zbora sta na zahtevo občinstva ponovila več pesmi. Danes izstrelitev «Gemini 6» HOUSTON (Teksas), 11. — Kabina «Gemini 7» je ob 17.22 po srednjeevropskem času začela svoj 104. krog okoli Zemlje in drugi teden svojega leta. Do tedaj je preletela 4.126.412 kilometrov. Medtem se druga dva kozmonavta pripravljata na jutrišnji odhod v vesolje s kabino «Gemini 6». Okoli 21.45 po srednjeevropskem času imata «sestanek» s kabino »Gemi-ni 7». «Gemini 6» bo odpotovala iz Cape Kennedy ob 15.54 po srednjeevropskem času. Kabina bi se morala postaviti na tir z apogejem 269 kilometrov in perigejem 161 kilometrov. ........................ ODBOJKA csi BOR 3 0 MILAN, 11. — Nocojšnja prvenstvena tekma moške odbojkarske B lige med domačim CSI in tržaškim Borom se je končala 3:0 (15 4, 15:11, 15:11) za Milančane. KOKU NA UDU A a\j XX V U« uOfC« ml kvalifikacijskega turnirja za nastop v B skupini svetovnega prvenstva v hokeju na ledu, Je Italija premagala Francijo 10:2 (4:0, 4:0, 2:2). Stepančič (2), Lupine, Furlanič (2), Racman (14) Tekma sicer ni bila na zadovoljivi tehnični višini, vendar je bila ostra ln večkrat tudi razburljiva. KOŠARKA Sinočnja prijateljska tekma med Borom, kr je prvič uradno nastopil s košarkarsko peterko, ln Klubom zamejskih študentov iz Ljubljane, se je končala 45:40 (27:24) v korist tržaške ekipe. Postavi BOR — Lakovič (18), Gergolet (6), Rudež (2), Sirk (4). Košuta D. (11), Zavadlal (4), Švara, Košuta L. KZS — Spacal (20), Bobek (2), NOCOMIT PRIPRAVE ZA SP Osem tekem angleške nogometne reprezentance LONDON, 11. V okviru priprav za svetovno nogometno prvenstvo bo angleška reprezentanca lgraia osem mednarodnih prijateljskih tekem. Januarja prihodnjega leta bo v Evertonu gostila Poljsko, februarja v Londonu Zahodno Nemčijo, aprila v Glasgovvu škotsko, maja v Londonu pa Jugoslavijo. Junija bodo angleški nogometaši odpotovali na turnejo po Evropi, med katero bodo igrali tekme s Finsko, Norveško, Dansko ln Poljsko. BEOGRAD, 11. — V prvenstvenih tekmah trinajstega kola I. zvezne nogometne lige je Zagreb premagal danes v derbiju Trešnjevko 2:1 (0:0), medtem ko se je srečanje med Beogradom m mostarskim Veležem končalo neodločeno 1:1 (1:1). SLOVENSKI KLUB V TRSTU priredi od 22. do 25. aprila 1966 «La stragrande» Izlet v Moskvo in Leningrad (Nadaljevanje s 1. strani) ( i!!!!;:!::!!:H:i8!!!SH:i!n!::H!!::!!!!!!!S!!iH!!HH:e!ll!::!!!:ii:i:!i!i:::!Uii!:H:lI!:::i::lii!Rli!!l:::! (Nadaljevanje s 1. strani) S svoje strani pa moramo temu komentarju dodati še ugotovitev, da je neuspeh Lega Nazionale predvsem dokaz, da je ogromna večina Tržačanov italijanske narodnosti za sožitje s Slovenci in da hoče in želi njihovo sodelovanje ter da nima nič proti njihovim upravičenim zahtevam glede spo-štovanja narodnih pravic. Mislimo tudi, da ista, v resnici ogromna večina Tržačanov, nasprotuje predvsem fašističnim protislovenskim demonstraetjam ter da je zaradi tega že skrajni čas, da se fašistični demonstranti spravijo pred sodišče in kaznujejo v prvi vrsti zaradi hujskanja na narodnostno mržnjo ter žalitev Slovencev. Prostovoljnih podpisov namreč ni 42 tisoč, temveč mnogo, mnogo manj, česar pač ni težko dokazati spričo opisanega načina nabiranja in da so med podjnsniki tudi ne-Trža-čani in celo tuji državljani. To pa pomeni, da je večina tržaškega prebivalstva, ki ji je protisloven- , ska gonja že naravnost odvratna, mnogo, mnogo večja kot sledi iz objavljene številke. s posebnim letalom AA (štirimotornn letalo DC 6B s 96 sedeži). CENA IZLETA JE 84.500 LIR V KAR JE VŠTETO: - Potovanje na relaciji Trst - Moskva - Leningrad - Trst; - Hrana ln prenočišče v hotelih I. kategorije (dvoposteljne sobe s kopalnico); - Avtobusni transferji, ogled mestnih zanimivosti, muzejev Itd ■ - Vodiči in tolmači; - Takse in spremstvo. V ceno ni vključen vizum, morebitna vstopnica za Bolšoj teater ter morebitno doplačilo za enoposteljno sobo. VPISOVANJE PRI POTOVALNEM URADU TRST, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243 Ob vpisu Je treba vplačati 15.000 lir akontacije, ostalo v mesečnih obrokih do 1. aprila 1966. Vpisnina 1.000 lir. Slovenski klub opozarja na Izredno ugodno ceno Izleta ter vabi svoje člane in prijatelje, da pohitijo z vpisom! Vpisovanje se zaključi nepreklicno v sredo, 15. decembra NEDELJA, 12. DECEMBRA PONEDELJEK, 13. DECEMBRA Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slov. motive; 11.35 Radio za šole; 11.55 Italijanski akvarel; 12.15 Avgust Andrej Bucik; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije; 17.00 Orkester p.v. Giannija Safreda; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.00 Poljudna enciklopedija; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Antonin Dvorak: Scherzo capriccioso, op. 66; 18.45 Zbor Norman Luboff; 19.15 Iz zgodovine slov. književnosti: «Vajevci ali gostosovci«; 19.30 Ansambla Pacchlori in Rus-so; 20.00 šport; 20.35 Zvoki uglašeni na temo; 21.00 Puccini: »De klica z zlatega zapada«, Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste... 10.45 Karakteristični ansambli; 11.15 »Božič na Divjem zapadu«, napisal Karl May; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Vesele harmonike; 15.00 Revija popevk; 15.30 «Sluga dveh gospodov«, Goldonijeva veseloigra v dveh dejanjih; 16.30 Koncerti v Trstu; 17.25 Vokalni ansambli; 18.00 Jam session; 18.30 Kino, včeraj in danes; 19.00 Brahms: Tragična uvertura, op. 81; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Glasbeno potovanje; 20.00 šport; 20.30 Lelja Rehar: «Zima je bla jen mres«; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Stravinski. 9.30 Kmetijska oddaja; 11.25 Nabožne pesmi; 12.12 Danes na športnih igriščih; 14.00 »El Cam-panon«. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Luka Koper ln železnica; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne arije; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.20 Nedeljski orkestri; 11.30 Lahka glasba; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 In 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL. Nacionalni program 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek; 13.30 Odrska in filmska glasba; 14.00 Sopranistka Rina Gigli in basist Plinnio Clabassi; 14.30 Zbori z vsega sveta; 15.15 Koncert na trgu; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Glasbena prizma; 17.15 Radijska črtica; 17.25 Simf. koncert, s sodelovanjem pianista Vladimira Achkenazyja; 19.00 Športna nedelja; 20.25 Pisan spored, 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran, 13.15 Orkester Russo; 13.30 Prijatelj cvetja; 13.40 Mirtove skladbe; 14.00 Jazzovski krožek predstavlja; 14.40 Orkester Pacchiori. Koper II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodne pesmi; 9.00 Tedenska oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.35 Pevci na odru; 12.00 Športna prognoza; 13.45 Pisan glasbeno-govorni spored; 14.35 Aktualnosti z vsega sveta; 15.00 Glasba po željah; 16.30 Glasba in šport; 17.45 Klakson; 18.35 Vaši Izbranci; 20.00 Zmenek v Operi; 21.00 Iz beležn‘ce «La prova del nove«; 21.40 športna nedelja; 21.50 Glasba v večeru. III. program 16.30 C. Alvaro; «Ciganka»; 16.55 Beethovnova 6. simfonija; 17.25 C. V. Lodovlci: «La donna dl nes-suno«; 19.00 Barsantijev Concerto grosso; 1915 Znanstveni pregled; 19.30 Vsakovečernl koncert; 20.30 Revija revij; 20.30 Štiri Fresco-baldijeve skladbe za orkester; 21.20 Wagner,jeva onera Slovenija 8.05 Mladinska igra: L. Suhadol-čan: »Trije v raketi«; 8.41 Skladbe za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 še pomnite, tovariši... — S. Rus: Dvakrat vroč julij; D. Opačič: Zareče otroške oči; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Ljubiteljem lahke glasbe; 11.00 Turistični napotki; 11.45 Ne-deliska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.45 «Veseli hribovci« in »Veseli vandrovčki«: 14.00 športno popoldne; 16.00 Humoreska tedna - J. Ose^ko; «Zirafino uho«; 17.05 Slavni pevci — znamenite arije; 17.30 Radijska igra — M. Marinc: Ogledala in baloni; 13.04 Lepe melodije; 18.30,Glasbene fantazije: Mozart in Ernst; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 21.00 Franz Schubert: Simfonija št. 7; 2145 Vladimir Lovec: Pisma, Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 11.50 »Credere tuttl i giorni«; 15.30 Neposredni prenos športnega dogodka; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Konti-ka, avventurosa formlca — 7. nadaljevanje; 19.00 Dnevnik ln registriran drugi polčas nogometne tekme; 19.55 Športne vesti ln kronike ital. političnih strank; 20.30 G. Prosperi: «Dnntejevo življenje« — 1, nadaljevanje; 22.15 športna nedelja: rezultati, kronike in komentarji, II. kanal 18.00 Koncert pianista Roberta Casadeusa; 18.35 Ruski baleti; 21.00 Dnevnik; 21.15 Potovanje v «veliki svet« — Rooseveltov mit; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Orkester Dan Hill; 11.30 Pesem sledi pesmi; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Mala prodajalna plošč; 14.00 Jug. pesmi in plesi; 15.00 Od popevke do popevke; 15.45 Slov. narodne pesmi; 16.00 športno življenje na Primorskem; 16.20 Operna glasba; 17.00 Jugoslavija po svetu; 17.10 Prisluhnimo jim skupaj; 17.45 športni ponedeljek; 17.55 Lahka glasba; 18 00 Prenos RL; 19.00 športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Ray Anthony; 22.35 Berwaldov kvintet št. 1. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.45 Pesem sledi pesmi; 10.05 Operna antologija; 10.30 Radijska šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Chopinove skladbe; 11.45 Godala; 13.25 Novi glasovi; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.30 Plošče; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 17.30 Program z onstran Atlantika; 17.55 Zdravnikovo mnenje; 18.05 Večerne fantazije; 19,15 Glasbeno potovanje; 20.25 Sestanek petih; 21.15 Vokal-no-inštrumentalni koncert II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Fantazija in orkester; 9.35 Kronike m zanimivosti; 10.40 Nove Ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Pevci; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Ital. narodne pesmi in plesi; 15.35 Tržaški trio; 16.00 Pesmi leta; 16.38 Skladbe Domenica Savina; 16.50 Sopranistka M. L. Cioni, tenorist A. Mori in baritonist G. Taddei; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 A. Palazzeschi: «Le so- - Telle Materassi«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 30.00 Nagradno tekmovanje «Veliki lov«; 1 ’ lil. program 18.30 Pregled portugalske kulture; 18.45 Bachova kantata štev. 159; 1930 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revijski spored; 20.40 Na sporedu Cimarosa in Boccherini; 21.20 Ob stoletnici rojstva Jeana Sibeliusa; 22.20 Zahodna Nemčija: kultura in gospodarski čudež; Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže: «Robinzoni»; 9.10 Otroška igra; «Mizar»; 9.25 Naš juke box; 10.15 F. Juvanec: Suita v štirih stavkih; 10.35 Podlistek — A. Maurois: Življenje in umetnik, il.OO Turistični napotki; 11.15 Nimaš nrednostil; 12.05 Hin-demith: Nobilissima vislone; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Iz komorne glasbe L. M. Škerjanca; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermez zo; 15.3(1 Skladatelj Vinko Vodopivec; 16.00 Vsak dan za vas; 17 05 V svetu onernlh melodij; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 1820 Zvočni razgledi; 18.4! Svet tehnike — Prof. dr. A. Ku helj: Sodobno letalstvo; 19.05 Glas bene razglednice; 20.00 Ansambel Mojmira Sepeta; 20.15 Orkestel Slovenske filharmonije; 22.10 Mozaik zabavne glasbe: Ital. televizija 8.30 Sola; 17.30 Spored za na mlajše; 18.30 Nikoli ni prepozne 19.00 Dnevnik; 19.15 Knjižne n< vosti; 19.55 športne vesti in ita kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 T' tednik; 22:00 Cervantesov «Do Kihot« — 7, nadaljevanje; 22.3 Simf. koncert, s sodelovanjer pianistke A^ane Bruirnolini; II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Vittorio D Sica: «11 tetto«, film. SPORED M. TELEVIZIJE OD 12. DO 18.-M NEDELJA, 12. decembra 9.30 Smo Veseli planšarji — narodnozabavna glasba; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Združenje radovednežev - odd. za otroke; 11.30 Cirkuški deček — film; 12.00 Kulturna tribuna; 13.15 Prenos športnega dogodka; 17.25 Največja predstava na svetu — film; 18.15 VOS — domači film; 18.40 J. B. Per-golesi: Zaljubljeni bratec — opera; 20.00 Dnevnik; 20.45 Primer na cesti — kriminalka; 21.45 VOS domači film; 22.10 Zadnja poročila. PONEDELJEK, 13. decembra 10.00 in 11.40 TV v šoli: Organske kemične spojine; 17.40 Angleščina; 18.10 Risanke; 18.25 Obzornik; 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.40 Rezerviran čas-20 00 Dnevnik; 20.30 A. Arbuzov: Ubogi moj Marat — drama; 22.00 C. Debussy: Preludij; 22.15 Ob-zomik. TOREK, 14. decembra 19.20 Ponedeljek v Dvoru — kulturni film; 19.50 Obzornik; 20.00 Mrožek: Policaji — TV igra z lutkami; 21.10 Kriminalistični la-boiat°riJ — film; 21.30 Za lahko noč; 21.45 Zadnja poročila. SREDA, 15. decembra 10.00 TV v šoli; 16.40 Zgodbe za mlade učence ruščine; 17.00 Učimo se angleščine; 17.40 Tiktak: Zgodba iz ilovice; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 Jan Panderecki: Hirošima, simfonično delo; 19.15 Filmski pregled; 19.40 TV prospekt; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Za-bavno-glasbena oddaja; 21.30 Pogovori o slovenščini; 22.00 Zadnja poročila. ČETRTEK, 16. decembra 10.00 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 TV v šoli: Organske kemične spojine; 17.40 Tisočkrat »zakaj?« — oddaja za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Na prvem mestu — reportaža; 19.10 Ansambel Jožeta Prlvška; 19.40 Kalejdoskop; 20.0U Dnevnik; 20.30 Na konicah prstov - baletni ciklus; 20.45 Kulturna panorama; 21.45 Poezija Garcie Lorce; 2155 Iz arhiva jug kinoteke; 22.25 Zadnja poročila. PETEK, 17. decembra 10.00 TV v šoli; 16.40 Zgodbe za mlade učence ruščine; 17.00 Učimo se angleščine; 17.30 TV v šoli; 18.00 Mali svet — oddaja za otroke; 18 25 Obzornik; 18.45 Medicina: Operacija sive mrene; 19.40 Črna tabla, 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20.40 Otok Largo — ameriški film; 22.10 Zadnja poročila. SOBOTA, 18. decembra 10.00 TV v šoli; 17.30 Kje je. kaj je; 17.45 Gregčeva prva naloga — lutkovna zgodbica; 18.10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 Dileme — mladinska igra; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Pri sodniku za prekrške — humoreska; 22.00 Tolstoj: Vstajenje — roman v nadaljevanjih; 23.00 Zadnja poročila. Pnjhon^T*(Tnevnik' E. WIIDE IMfitde*t | Med dirigiranjem. SE ENA SLOVENSKA KNJIGA V TRSTU Rolfu je bil potek dela v mali mestni banki tako dobro znan, kakor da bi bil njen uslužbenec. Ko Je pred dobrim tednom prižel v mestece s Cisto določenim namenom, se je nastanil v hotelu prav nasproti banke. Hotelirju je pove dal, da je prišel iz velikega mesta, ker se hoče nekoliko sprostiti. Potreben je miru, je dejal. «V tem koncu mesta boste imeli Se preveč miru. Tu je malo prometa. Vse pri nas se razvija ob glavni ulici. Ta pa je prav toliko odmaknjena, da njen hrup ne seže do sem,» mu je dobrohotno pove dal hotelir. Seveda Rolf ni pokazal svojih Pravih dokumentov. Tako neumen *opet ni bil! Panirji, ki jih je ob Prijavi predložil hotelirju, so se glasili na ime pisatelja Evgena Smitha. In ker je pač pisatelj, bo v tem mirnem delu mesta malce razmišljal o knjigi, ki jo namerava napisati. Hotelir imena pisatelja Smitha ni še slišal. No, ni čudno, saj celo imena Karla Maya, Aleksandra Dumasa in podobnih ni Poznal. Literatura pač ni sodila v njegovo stroko. Gostu je torej pustil zlati mir, ki je pisatelju pri snovanju nove knjige tako silno potreben. In ni se mu zdelo čudno, ker je gospod Smith želel zajtrk, kosilo in večer- Pač mora tako biti. Zato pa je Rolfa razen hotelirja, natakarja, ki teu je stregel, in sobarice, ki mu Je pospravljala sobo, komaj kdo videl. Namreč, komaj kdo v hotelu. Na oni strani ceste v banč-hem poslopju zanj sploh niso vedeli. Zato pa je Rolf tembolj vedel za početje skupinice uslužben-Cev, ki so bili tam nameščeni. Pravzaprav ga ni zanimalo, kaj te kako so delali podnevi. 2e res, Je videl stranke, ki so priha-Jsle in odhajale. Toda te ga niso *animale. Zanimalo ga je le pet, Uslužbencev, ki so bili tam zapogni. ge preden je minil teden Njegovega bivanja v hotelu, je ve-Uel, kako prihajajo v službo in kako odhajajo. Vedel je, da prihajajo v službo nenavadno točno. Jtedi točno opoldne so skupno odhajali. Enako so ob štirih popolne točno prišli po opoldanskem °dmoru zopet na delo. Zvečer pa je bilo drugače. Odhajala sta le dva moška in dve tenski. Peti uslužbenec je odhajal te banke precej kasneje. Blagajnik Simens je odhajal vedno kakšne P°1 urice kasneje kakor drugi. Ko te °dšla zadnja stranka, je gospod Simens moral zaključiti blagajniki dnevnik, prešteti denar in ga spraviti v blagajno: šele nato je Udšel tudi on. Tako je delal že tri esetletja. Od tistega prvega dne, k° je dobil sedanjo službo. Vsega tega Rolf seveda ni vedel. Namreč o dolgih letih, ki jih je Si-teens prebil za blagajniškim pul-0lr>. Tudi tega ni vedel, kako prl-Srčen, ljubezniv in skrajno vljuden Je Simens. Rolf je vedel le to, kar je videl. n izza zavese v svoji sobi je videl Naravnost na delovno mesto go-®Poda Simensa. Videl je, kako mali a8ajnik skrbno prešteva bankov-Ce’ Jih sortira, vpiše in nato špranj v blagajno. Videl je tudi, da °Ji trdna železna blagajna v zamreženem prostoru Prav kakor teedved v kakšni železni kletki! 1,0 bi kar precej dela, preden bi Prodrl skozi tista težka vrata v ^arnreženi prostor. Gotovo imajo ata kakšen skrivnosten sistem °"Piranja. Pa on, Rolf, je imel seben načrt. Nobene sile, nobe-eRa vloma. Dobro le, da je bla-jj\tea v prvem nadstropju. Sicer utegnil skozi široka, zamrežena, Uezastrta okna še kdo kaj videti! ako Pa se vidi v blagajniški pro-°r banke le iz njegove sobe. Na-vhost iz njegove sobe in od ni-““er drugod! V njegovo sobo pa . večerni uri, ko odhaja blagaj-tek ^ Tako vljudno rekel gospod Simens, ko je pravkar hotel zakleniti vhodna vrata in je videl, da stoji tik pred njim visoka, čokata Rolfova postava. Rolfa je malce presenetil tale drobceni blagajnik. Smenta, saj se niti prestrašil ni! Pa je vanj, naravnost vanj štrlela cev Rolfovega revolverja! Povrhu je imel Rolf na obrazu krinko in je blagajnik moral na prvi pogled videti, da Rolf ni stranka, ki bi želela ob tem nenavadnem času dvigniti svoje skromne ali morda zajetne prihranke. S prosto roko je Rolf potisnil blagajnika nazaj v poslopje. Ni hotel stati z njim ob vhodu, čeprav ni bilo na cesti prav nikogar. Ulica je bila resnično mirna! Toda tisti hip so se prižgale ulične svetilke in Rolj res ni maral nobenega presenečenja! Potisnil je torej blagajnika nazaj in rekel posmehljivo: «E vidiš, prijateljček, banka je odprta!.) «Kaj želite pravzaprav, gospod?« je lahno začuden vprašal blagajnik. «Prav gotovo nisem prišel po poljube,« je zagodrnjal Rolf, a takoj nato ukazovalno dejal: »Pojdi pred menoj k blagajni. Ne prižigaj luči. Ne povzroči alarma. Odkleni tisto prekleto mrežo. Odkleni blagajno. Izroči mi ves denar, kolikor ga je v blagajni. Vrednostnih papirjev ne potrebujem. Nato bom mirno odšel. A ne gani se iz banke še pol ure po mojem odhodu. Ce boš klical policijo, tvegaš glavo. To si posebno dobro zapomni. Tako, to bi bilo vse. Sedaj pa na delo. Si razumel?« «Razumel, gospod,« je kratko odvrnil gospod Simens. Rolf se je sam sebi nasmehnil, ko je pomislil, kako lahko se zadeva razvija. Sicer pa, kaj bi mogel mali možiček! V kaši je. Ves je majhen in drobcen. Tudi če bi bil oborožen, bi si komaj utegnil pomagati. Prežal je na vsak njegov gib, ko je takole ves nekako vase j sključen stopal pred njim, Rolfom. Prispela sta v blagajniški prostor. Skozi široka, zamrežena in nezastrta okna je sijala lu$ ulice. «Tako, tu sva, gospod,« je dejal gospod Simens. «Vem, pohiti!« je mrzlo ukazal Rolf. Gospod Simens je potegnil iz žepa ključ od vrat v ograjeni prostor. Res se je ključavnica odpirala na skriven način, kakor je Rolf domneval. No, v pol minute so bila vrata odprta. Mali, vljudni gospod Simens je stopil od strani, da je Rolf lahko vstopil. «No, tu sem, lahko je šlo,« je ropar zadovoljno pomislil. Tisti hip so železna vrata skočila v zapah. Bliskovito je gospod Rafko Dolhar: [ Pot v planine Izraz že redke ljubezni do gorskih lepot Ubald Vrabtec s svojim zborom, med nastopom Včeraj se je prikazala na polici naše knjigarne v Trstu nova slovenska knjiga domačega avtorja. Vabljiva, grafično čista, opremljena z zelo lepimi fotografskimi posnetki, nas je presenetila že z samim naslovom: Pot v planine. In ker jo je napisal mladi zdravnik Rafko Dolhar predvsem iz ljubezni do bajne gorske samote in popolne sproščenosti v miru narave, pozdravljamo v njem pesnika zemlje na križišču treh svetov, ki se v zahodnih Julijcih stikajo. Danes nismo več vajeni take ljubezni d0 gorskih lepot, kakor izžareva iz slehernega stavka Dolharjeve knjige. Sicer pa mnogi te lepote malo poznamo, saj nas je mesto že v otroških letih priklenilo nase. Dolharjeva skoraj romantična zaljubljenost, ki bi se bralou lahko na prvi pogled zdela naivna, pa najde v preprosti tehniki zdravnika pisatelja svojo zanimivo obliko tekočega, sproščenega, tudi strokovno utemeljenega pripovedovanja. V Dolharju očitno ni velikih pisateljskih ambicij, ki danes pisca spravljajo v veliko nevarnost, ko se v kaosu civilizacije v mestnih aglome-ratih spušča v estetiko patološke tesnobe železobetonske kulture. Poleg tega pa ni hotel Dolhar, da bi šli z njim na planine, temveč v planine. V svojem uvodu je avtor napisal: «Znano je, da so danes planinske poti tihe in samotne. Steze prerašča trava in grmovje, in tako dobivajo zopet podobo romantične preteklosti. Kdo naj bi se torej v današnji dobi motoriziranega vrveža še zanimal za popise odmaknjenih gora? (...) Mislim, da se bo sodobni človek kmalu naveličal malikovanja mehaničnih konj, tako pač, kot razvajen otrok, ki ima preveč igrač. Dolgočasje, kakršno ob praznikih tare mnoge, ki se potem brez volje in brez cilja prevažajo po prenatrpanih cestah, gotovo že napoveduje tak razvoj.« Njegov optimizem pa je utemeljen že z izkušnjo dolgega planinskega življenja, na katero ga je privadil njegov oče, ki ga je že kot otroka jemal s seboj v gore, kjer je mogel lahko, kot sam pravi, spoznati njih skrivnosti in njih čar. «Pot v planine« je pravzaprav zbirka štiriindvajsetih črtic, ki so vse, razen zadnjih štirih, posvečene zahodnim Ju-lijcem s posebnim poudarkom na velikane Montaž, Kanin in Mangart. Te čertice so se verjetno sproti rojevale kot potopis ob raznih turah. Da pa to ne more biti zgolj suho opisovanje, pričajo neštete dogodivščine, ki jim gre planinec nasproti, ko se ves sam spu- šča v gorsko prostranost. Spomlad, poletje, jesen in zima, v vsakem letnem času dobiva pot v planine svoj značilni čar. Poleg nepopisnih občutkov ob sončnih zatonih ali v zlatih zarjah, na snegu, v metežu, pred steno ali nad prepadom, v gozdu, na travi ali v temni gorski koči zdravnik pisatelj stalno poudarja tudi fizično srečo v dezintoksikaciji od mestnega strupa. Knjiga je opremljena z o-semnajstimi zelo lepimi fotografskimi posnetki avtorja samega. Najbolj pa nas je prevzela tista fotografija, ki jo je avtor z besedami opisal, ko se je vzpel na Mangart: «Končno je bila tako zaželena trikotna piramida pred nami, po obeh ponesrečenih poskusih sem bil vendar na vrhu. Razgled pa se božansko odpira tri sto šestdeset stopinj naokrog. Visoke Ture z GrossglGcknerjem na severu, vzhodni Julijci s Triglavom in Jalovcem vstajajo v neposred-ni bližini. Montaž in Dolomiti se bleščijo na zahodu Ustavil sem se le pri glavnih vrhovih. Na jugu pa meglena ni-žina, ki se končuje z bleščečo liso na obzorju: tam je morje!« Rafku Dolharju gre vsa pohvala za to lepo knjigo, ki jo priporočamo vsakomur. FILIBERT BENKDETIČ banke, ne prihaja nihče, si je Rolf uredil namreč že rve dni bivanja v hotelu. Tisti večer, ko Je Rolf menil, da ^(Prišel njegov čas, je bil že skrb-del PrlPravljen. Izza zavese je vini-i,- Simens spravlja blagaj-kaS * 'teevnik, ko je denar prav-je r Varno zaklenil v blagajno. Rolf s Ve je vedel, mora biti tudi on In bil je! Žer7°ber večer’ gospod. Kaj pa ret'6 sedaJ? Zal, ničesar ne mo-Ba\n0C°j opraviti. Vsi so odšli. *a je zaprta,« mu je silno Simens potegnil ključ iz ključavnice. «Pes! Prekleti lopov!« je bruhnil Rolf, ko je opazil prevaro. A gospod Smith teh odurnih, nič kaj vljudnih psovk ni slišal. Prav tedaj je namreč v sosednji sobi, ki je imela vrata le dva koraka od zamreženega prostora, držal v roki slušalko in nadvse vljudno govoril službujočemu stražniku: «Tu banka številka dve. Prosim, pošljite takoj koga sem. Odvedel bo nekega gospoda, ki prav nič ne sodi v banko...« ............mi h..............im.um.i.iiimii.....»n........................................ OB ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU PROMINENTNEGA TRŽAŠKEGA SLOVENSKEGA GLASBENIKA VrubCeve tlele je tlnujecen prispevek k celelni sleeenski kulturni ivemesii Izpolnil je znatno poglavje slovenske glasbene zgodovine v Trstu, a še vedno učinkovito izpolnjuje tudi njeno sodobnost v Življenjska pot ga je vodila iz domače sredine med izseljence v Južni Ameriki pa tudi med brate v matični domovini Dopolnjenih 60 let življenja prav gotovo še ni taka obletnica, da bi smeli ob njej delati nekak pregled življenjsk^^dSte, pa čeprav je to še tako:' Veliko in pomembno. Do šestdesetih let je res. že precej opravljene poti za človekom, toda tudi pred njim je še mnogo let, ki so lahko polna ustvarjalnosti, in ko govorimo o našem današnjem (točneje včerajšnjem) jubilantu Ubaldu Vrabcu, smo kar za trdno prepričani, da njegova doslej tako bogata glasbena ustvarjalnost še zdaleč ni izčrpana ,saj nam takorekoč dan za dnem nudi dokaze presenetljive svežnosti telesa in duha in torej zanesljive obete, da se bo njegov življenjski opus do končnega obračuna še obogatil. A vendar, kako bi mogli iti molče mimo doslej opravljenega dela človeka, čigar ime je tako domače vsakemu našemu zamejskemu Slovencu in slovenski javnosti, zlasti glasbeni, onstran meje? Kako bi mogli molče mimo življenjskega jubileja človeka, ki je v vsem svojem nehanju nekako neposreden, tako prirojeno in prostodušno simpatičen in ki je našemu novinarskemu kolektivu — kar nam je v posebno čast in zadoščenje — tako velik prijatelj in dragocen sodelavec? Naš Vrabec nam gotovo ne bo zameril, če se vsaj danes malce več pomudimo pri njem in njegovem delu, ne morda zato, ali samo zato, da bi mu peli slavospev (tega bo treba šele skompo-nirati) temveč predvsem zato, da se z njegovim delom lahko postavimo kot narodna skupnost Slovencev pod Italijo in podamo še en dokdz, kako pomemben je delež tržaških Slovencev v slo-posebej še Montaž iz Zajzere. (Ilustracija v knjigi Rafka Dolharja «Pot v planine«) Ubald Vrabec se je rodil 11. decembra 1905 v Trstu. Njegova mati je bila Tolminka ,oče pa iz Pliskovce na Krasu, vendar je že od mladosti živel in opravljal svojo čevljarsko obrt v Trstu. Mnogi naši čitatelji se bodo še prav gotovo spominjali dobrodušnega možakarja s košatimi brki. V mlajših letih je bil vnet pevec in prosvetar pri Ljudskem odru, predvsem pa je bil eden prvih aktivnih pristašev takratne delavske socialdemokratske stranke, Regentov in Cankarjev somišljenik in sodelavec. Po njem je naš Ubald podedoval svoj vedri in veseli značaj in prav gotovo tudi prvo usmeritev v svojem nazorskem prepričanju, toda kakšnih glasbenih spodbud najbrž ne. Te mu je namreč posredoval očetov brat, ki je bil dober man-dolinist, in tako se je Ubald že s svojim sedmim letom začel učiti mandoline. Ob tem prvem preprostem inštrumentu se je v mladem fantu začela prebujati ljubezen do glasbe in ko mu je bilo 12 let, ga je oče vpisal v takratno slovensko Glasbeno Matico, kjer se je najprej (samo nekaj mesecev) pri Mahkoti, nato pa pri profesionalnem učitelju Avgustu Ivančiču začel učiti violine. Pri Matici je nadaljeval študije do požiga Narodnega doma, ki se je globoko vtisnil ne samo v spomin, temveč tudi v duševnost mladega doraščajočega fanta, ki je bolj podzavestno kot zavestno dojel tragično oznanilo pošastnih zubljev slovenskemu narodu. Kasneje je mladi Vrabec nadaljeval študije violine na konservatoriju Verdi pri prof. Bediniju, vzporedno pa je pri znanem profesorju Vitu Leviju študiral tudi kompozicijo, za katero se je vedno bolj ogreval, ker je pač v sebi čutil d6 nje posebno nagnjenost. L. 1927 je na konservatoriju tudi diplomiral iz violine, razmere pa so mu onemogočile, da bi diplomiral tudi iz kompozicije, kar pa ga ni motilo, da se ne bi prav kompoziciji predal s srcem in dušo in dejansko sam izpopolnjeval osvojeno znanje s svojimi prvimi skladateljskimi poskusi in prvenci, od katerih je še ohranjen in še vedno izvajan njegov «Te Deum«, ki ga je napisal leta 1925 nalašč za mašo pri Sv. Ivanu, kamor je tudi sam zahajal igrat violino na kor. Iz tistih let datira tudi njegova prva uglasbena pesem, ki pa ni doživela publikacije. Uredništvo revije «Zbori« v Ljubljani, kateremu jo je poslal poln hrepenečega upanja, mu je namreč odgovorilo, da naj kar nadaljuje s komponiranjem, da poslana skladbica sicer ni slaba, da pa ni še zrela za objavo. Fašistično nasilje se je takrat že krepko in povsem odkrito razbesnelo nad primorskimi Slovenci in njegove boleče posledice je občutil tudi Vrabec, tedaj že zrel mladenič na začetku svo- je glasbene kariere. Mnogi so začeli zapuščati fašistični pekel, eni so odšli ,v 4 Jugoslavijo, drugi v čezmorske dežele, zlasti v ZDA in v Južno Ameriko. Val izseljevanja je v spoznanju, da mu delo v Trstu ne bo mogoče, zajel tudi mladega Vrabca. In ker je prav takrat prejel od slovenskega emigrantskega kulturnega društva ..Ljudski oder« iz Buenos Airesa povabilo, se je odločil za Argentino, kamor se je leta 1929 tudi odpravil z ladjo Cosuliche-ve družbe ..Marta Washington». Tako se je naš jubilant znašel v povsem novem okolju, vendar pa med našimi primorskimi, napredno mislečimi ljudmi. Z vso mladostno vnemo se je oprijel dela v društvu: vodil je društveni orkester, emigrantski pevski zbor, učil in pripravljal nastope dramske skupine in nekaj časa celo izdajal humoristični list «Cuk na palci«. Spoznal se je tudi s Francem Štoko, ki je v Buenos Airesu urejeval neki delavski emigratski list. 2e čez nekaj mesecev pa se je zaradi potreb iz Buenos Airesa preselil v notranjost države v Cordobo, kjer je' vodil pevski zbor tamkajšnje ..Slovenske čitalnice«. Toda domotožje v mladem fantu je bilo vedno večje. Za kratek čas se je vrnil v Buenos Aires, nato pa od tam naravnost v Jugoslavijo v Maribor, ker je vedel, da so tam našli svoj novi dom tudi drugi številni primorski in tržaški begunci, predvsem pa že takrat ugledna glasbenika Vasilij Mirk in Karlo Pahor. Na Mirkovo prigovarjanje je neposredno po svojem prihodu v Maribor 1. 1931 prevzel vodstvo domačega pevskega zbora tiskarjev ..Grafika« in še istega leta dobil službo na mariborski Glasbeni Matici kot učitelj violine in teorije. To službo je o-hranil do začetka vojne 1. 1941, vmes pa je 1. 1934 prevzel še vodstvo pevskega zbora v Mariboru živečih primorskih emigrantov ..Jadran«, ki je prav pod njegovim vodstvom tako napredoval, da je veljal skupno z železničarskim zborom ..Drava« za takrat najboljši pevski zbor na Stajarskem. Kljub precejšnji zaposlenosti pri Glasbeni Matici in z vodenjem pevskega zbora (nekaj časa celo dveh) pa je Vrabec našel tudi čas za komponiranje, kar je med svojim bivanjem v Argentini popolnoma opustil. Svoj prvi pomembnejši skladateljski uspeh je dosegel z delitvijo drugega in tretjega mesta z Dragom Cvetkom na natečaju Kulturnega kluba, kateremu je predsedoval dr. Makso šnuderl in na katerem je prvo mesto zasedel Karlo Pahor. Skoraj istočasno niu je dve uglasbeni pesmi objavila v svoji pesmarici ..Ipavčeva župa« za štajersko. Ena je opevala delo trboveljskih rudarjev in je nosila naslov ..Trbovlje«, druga pa je bila Golarjeva ..Kresno jutro«, katero je zbor «J. Gallus« tudi izvajal na sobotnem koncertu Vrabčevih skladb. Obe je Vrabec napisal po naročilu Vasilija Mirka, ki mu je tudi svetoval, naj bo ena bolj resna, J druga pa bolj vesela. Sicer pa je v tistem času mnogo pisal in aranžiral za zbor ..Jadran«, ki mu je nekatera dela tudi založil in natisnil. Iz tistih časov še danes hrani v svojem arhivu pesem ..Kralj Matjaž«. Zal se je med vojno večina njegovih skladb izgubila in le nekatere so se rešile povsem slučajno. Med njimi je na primer primorskim emigrantom posvečena pesem, ki jo je uglasbil na besedilo Radi voja Reharja in ki je bila napi sana po naročilu za neko prilož nostno emigrantsko prireditev Nekatere je v prvih letih nepo sredno po zaključku vojne ob novil po spominu in med temi naj omenim Klopčičevi ..Udar na udar« in pa. ..Mi kujemo«, predvsem pa Gradnikovo «Pri-hod«, ki opeva prihod Slovanov v naše kraje. Ta pesem je bila v izvirniku komponirana za moški zbor, v rekonstrukciji pa Jo je Vrabec uglasbil za mešani zbor in v tej obnovljeni verziji jo je tudi v soboto izvajal zbor «J. Gallus«. Nacistični okupaciji Maribora se je Ubald Vrabec umaknil najprej v Ljubljano in takoj k staršem v Trst. Po prizadevanju svojega bivšega profesorja na konservatoriju, Vita Levija, je dobil zaposlitev pri «Casa musica-le Giuliana« kot prepisovalec not. V tej zaposlitvi je ostal praktično do konca vojne, med katero pa ni več ustvarjal bodisi zaradi neurejenih življenjskih razmer, predvsem pa iz solidarnosti do velike večine slovenskih kulturnih delavcev, ki so izvajali kulturni molk. Vendar pa njegov ustvarjalni premor še nikakor ni pomenil njegove popolne nedelavnosti. Nasprotno. Kot organizirani in aktivni član Osvobodilne fronte je dobil stik z zaupno osebo iz Gropade in se odzval prošnji, da bi v Gropadi vodil tajni tečaj slovenščine za vaško mladež Ko pa se je znašel pred kakšnimi dvajsetimi od 10 do 16 let starimi fanti in dekleti, si ni 'mogel kaj, da ne bi iz njih naredil mladinski pevski zbor in nalašč zanj aranžiral nekaj lahkih narodnih in umetnih pesmic. Prav tako Je za zborček zložil tudi lahko mašo, katero so peli v vaški cerkvici za veliko noč. Zbor je poskušal postaviti na noge tudi v samem središču mesta, vendar brez uspeha. Z nekaj pevci je imel eno samo skrivno vajo kar v svojem uradu pri «Ca-sa musicale Giuliana« v Ul. S. Michele. Prav tako je imel nekaj vaj tudi z zborom v Barkovljah, kjer je pevce — v pričakovanju skorajšnje osvoboditve — učil prvih preprostih partizanskih pesmi, sicer pa je bil aktivno vključen tudi v terenski odbor Osvobodilne fronte s središčem v Rojanu. Prvega aprila 1945 je podal o-stavko na službo pri «Casa musicale Giuliana« z namenom, da se s 1. majem zaposli v radijskem orkestru kot violinist, toda prav 1. maja se je — kot znano — zgodilo pač tako, da se je namesto pri radijskem orkestru znašel čez noč pred novimi nalogami, pred katere ga je postavila Osvobodilna fronta v tistih prvih dneh svobode. Seveda te naloge niso mogle biti drugačne od tistih, za katere je bil poklican kot glasbeni pedagog in tako je že kar v prvih majskih dneh v sedanji palači kvesture dobil svojo sobo s klavirjem in v njej začel vaditi manjši pevski zbor za nastop na neki prireditvi AFž v Ljubljani. Kmalu nato je bil imenovan za referenta za glasbo pri takratnem PNOO in s pokojnim Franom Venturinijem sta si razdelila delo tako, da je Venturini odgovarjal v glavnem za nabrežin-ski del. Vrabec pa za Trst sam z okolico. Glavno Vrabčevo pevovodsko in skladateljsko delo je bilo takrat povezano s pripravljanjem glasbe za prvomajske telovadne nastope in pa s sodelovanjem na tržaški radijski postaji, katere vodstvo je prevzel dr. Gojmir Demšar. Takrat so sl na radiu kar druga za drugo sledile razne proslave slovenskih pesnikov in ker ni bilo pri rokah nobenega primernega glasbenega gradiva, se je Vrabec moral hočeš-nočeš lotiti komponiranja in harmonizacije in prav v tistem času in iz takih nuj so nastale nekatere njegovih najlepših skladb za zbore: ..Samo milijon« na Kajuhovo besedilo, ..Veter« na Kosovelovo besedilo, priredba ..Bilečanke« in številne harmonizacije narodnih in ponarodelih, Gregorčičevih in drugih pesmi. Sprva je komponiral za svoj radijski kvartet, iz katerega se je kmalu razvil sek-stet in postopno številnejši Komorni zbor. Kot se je razvijal zbor, tako se je večala po obsegu in po zahtevnosti tudi Vrab-čeva skladateljska ustvarjalnost z nastajanjem novih umetnih pesmi, z novimi, vedno zahtevnejšimi harmonizacijami in aranžmaji pretežno za moškli in le izjemoma tudi za mešani zbor. Z ustanovitvijo koprskega radia v letu 1949 se je težišče njegove dejavnosti preneslo na to postajo, obenem pa je skrbel tudi za glasbene točke pri raznih prireditvah v Trstu, za koncerte operne in operetne glasbe s sodelovanjem takratnih solistov: Slavice Batistute, Pavle Potrate, Rožice Kozem, Frančka 2erjala, Fakuča, pianistke Mirce Sancino-ve in drugih. Istega leta je bil končno nastavljen tudi kot stalni profesor pri Glasbeni Matici, kjer je vse do upokojitve leta 1961 poučeval violino, solfeggio in kompozicijo. Komorni zbor, s katerim je vsak teden hodil na ..žive oddaje« v Koper, je v naslednjih letih sicer zamrl, vendar pa se je leta 1959 obnovil in si za svoj prvi javni nastop na tekmovanju JOŽE KOREN (Nadaljevanje na 5. straniJ S knjižile razstave v p, d. Prosek-Konto vel; razstava je bila prejšnjo nedeljo NEKOČ JE BILO UŽIVANJE ČLOVEŠKEGA MESA ZELO RAZŠIRJENO Ljudožerci še niso popolnoma izumrli1 popevkarju... Kanibalizem izhaja izvečine iz žrtvovanja pri verskih obredih - Znanost je dognala pojave ljudožerstva na vseh kontinentih - «Lovci na človeške glave» ob Amazonki - Orgije ob žrtvovanju «kozlička» polni luni na Haitiju - V starem veku so bili pojavi kanibalizma celo na Irskem in na Krimu, a v srednjem veku vSleziji V številnih potopisih, a tudi v raznih naravoslovnih in etnografskih razpravah ter drugih znanstvenih knjigah se pogosto bere o ljudstvih, ki bodisi redno ali pa zgolj ob posebnih priložnostih, uživajo človeško meso. Kanibalstvo se je najverjetneje začelo pri verskih obredih. Kot na primer pri starih Mehikancih. Saj so tudi oni žrtvovali svojim bogovom človeka. Na nekoliko vzvišenem mestu v templju so bile posebne daritvene mize — oltarji. Nanje je duhoven skupno s svojimi pomočniki položil zvezano žrtev ter ji z ostrim kamnitim nožem odprl prsni koš in iztrgal še utripajoče srce. Položil ga je v posodo s kadilom v dar bogovom. Zatem pa so se vsi prisotni poškropili s še toplo krvjo svoje žrtve. Po končani svečanosti pa so si duhoven in njegovi pomočniki razdelili najslajše kose žrtvinega telesa in ga z užitkom pojedli. Vesti, da so na svetu ljud- stva, ki uživajo človeško meso, so prinesli v Evropo mornarji, ki so bili v odpravi s Krištofom Kolumbom. No, od tedaj je že dobrih 470 let! Trdili so, da so na svoje oči videli človeška trupla, ki so bila tako objedena in razmesarjena, da je bilo očitno, da so bili to ostanki kanibalskih orgij. Sicer pa nam ni treba segati tako daleč nazaj po priče o tem. še iz začetka našega stoletja so podatki o tem, kako so na Malaiti v Salomonskem otočju napadli lovci na glave neko vas in pobili vse moške. Bilo jih je več kot sto. A njih žene so morale nesti glave svojih pobitih mož v vas napadalcev. Tam pa so potem pobili še nje in priredili veliko pojedino. Zanimivo je, da dajejo nekatera plemena prednost ženskemu mesu, češ da je mehkejše in okusnejše. Na Novih Hebridih in na Novi Kaledoniji skrbijo plemenski poglavarji in drugi veljaki za svoj ugled oz. prestiž prav s tem. da uživajo človeško meso. Verujejo namreč, da dobe s tem moč in pogum ubitega in njegovo bistvo. Na nekaterih otokih v Oceaniji so ugotovili tudi pravo trgovino z ljudmi, živimi in mrtvimi, namenjenimi samo za pojedine. Izkazalo se je celo, da ponekod mlade deklice v ta namen prodajajo in jih celo prej nekoliko opitajo, da jih laže in dražje prodajo. Nasprotno pa so nekatera plemena, posebno v srednji A-meriki, ki zavračajo žensko meso. Ob reki Amazonki in Orino-ko so še dandanes plemena, posebno v oddaljenem neprehodnem pragozdu, ki morda nikoli ne pridejo v stik s civiliziranim svetom, ki izrabijo sleherno priložnost za uživanje človeškega mesa. V ta namen prirejajo pravcate bojne pohode na bližnje vasi in naselbine. Ker znajo tudi posebno spretno konservirati glave ubitih sovražnikov, jih po navadi imenujejo «lovce na MiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii KRIŽANKA 1 2 3 4 3~ b r= u 6 9 10 11 12 1J 15" 16 m 17 18 w~ 2o~ ■ 21 22 25 ■ 24 B 26 ■ 27 28 29 50 1 | W~\ 5T~ ■ 55~ 3o 37 r38 39 L—— 40 41 42 45 1 45 46 ■ 47 B 48 V) ■ W fl 51 32 53 n 5T~ 55 16 . ——— 57~ VODORAVNO: 1. alpski prelaz, j 8. stalno delo, stalna zaposlitev, 14. staroveška ladja na tri vrste vesel, 15. sladkor v kristalu, 16. pripadnik romanskega naroda, 17. tvegana napoved, 19. začetnici nemškega pisatelja («Proces»), 20. turško mesto ob ustju Marice, 21. tonovska lestvica, 22. grška boginja nesreče, 23. lisast vol, 24. razgledna zgradba, 25. zadnji lidijski kralj, znan po bajnem bogastvu, 26. začetnici priimka in imena slovenskega pisatelja (»Agitator«), 27. tatinska ptica, davek v delu, 29. nemško me- sto blizu nizozemske meje, 31. užiten morski rak, 33. človek, ki skrbi za red, 35. zadnje, slabo vino ali žganje, 38. vonjava, dišava, 40. ime slovenskega pisatelja in prevajalca Modra, 42. enaka soglasnika, 43. domača pernata žival, 44. mesto na Krku, 45. udomačena popačenka za smeš-nico, 46. vzdevek, naziv, 47. nevihta, 48. jezero v Etiopiji, 49. prva črka azbuke, 50. kraška črnina, 51. špansko pristanišče ob Atlantiku, 52. država v ZDA, 54. ime dveh kontinentov, 56. mesto ob Nilu, 57. izdelovalec debelih klobas. NAVPIČNO: 1. članica strelske družine, 2. zasmeh, prikrito norčevanje, 3. mimična igra, 4. pomembni poljski pisatelj (Bole-slaw), 5. nedelaven, 6. znamka ežkih italijanskih avtobusov in tovornjakov, 7. napad, 8. indijanska bojna trofeja, 9. izmeček ognjenika, 10. reka na Hrvatskem in v Bosni, 11. kratica za ((železničarsko društvo«, 12. dušen goveji zrezek, 13. zdržnost, krotitev čutnosti, 18. obredna duhovniška obleka, 21. žensko ime, 22. znameniti francoski fizik in astronom (Dominique Frangois, 1786-1853), 24. dan v tednu, 25. v grški mitologiji sojenica, ki prede nit življenja, 27. vzorec, skica, 28. krilo poslopja, 30. italijanski fi: ldžof in zgodovinar (Benedetto), 32. prodajalec žganega apnenca, 34. del posteljnine, 36. zdravstvena ustanova, 37. naziv številnih španskih gradov in utrdb, 38. tuje žensko ime (roman francoskega pisatelja Aneta), 39. ime več egiptovskih faraonov, 41. sladek južni sadež, 44. slovensko pristanišče, 45. francoski filmski režiser (Roger), 47. znanost, 48. teža embalaže, 58. grška črka, 51. nepoškodovan, 53. kratica najvažnejšega organa OZN, 55. kemični znak za mazurij. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. stih, 5. sta-niol, 12. Camus, 14. študenti, 15. atentator, 17. stol, 18. la, 19. opal, 20. leki, 21. Aral, 24. obala, 27. Raj, 28. Idiot, 30. roka, 32. Ra, 33. Aare, 34. Vrba, 36. P(rosper) M(erimee), 38. Mike, 40. rabat, 47. rok, 44. sarma, 46. Erik. 48. ELAS, 50. NATO, 52. Sr, 53. punt, 54. Besarabke, 57. aktivist, 59. oleat, 60. dialekt, 61. igra. človeške glave«. Zanimivo je tudi to, da ti lovci ne ubijajo žensk, marveč samo moške. Seveda ne zaradi tega, da bi hoteli morda ženskam s tem prizanašati, temveč zato, ker so prepričani, da je žensko meso «strupeno». Poleg tega pa so ti divji bojevniki tudi trdno prepričani, da bo z zaužitim mesom sovražnega bojevnika prešla vanje tudi njegova hrabrost in bojevitost. Tudi ni vseeno, katere dele človeškega telesa zaužije. Največ je vredno srce, mozeg in kri. Pred nekaj leti so oblasti na Haitiju zvedele, da so v notranjosti dežele bile slovesnosti v čast polni luni, ki so se nazadnje spremenile v pravcato orgijo. Pri tem pa so darovali Luni kot žrtev «nero-gatega kozlička«. Črnska duhovnica, ki je ((kozlička« — nekega desetletnega dečka — zadavila in zelo strokovno pripravila, je bila stenotipistka pri nekem velikem in uglednem trgovskem podjetju v sami prestolnici Port-au-Prince! S skrbno preiskavo so oblasti tudi ugotovile, da je pri tisti slovesnosti sodelovalo več zelo uglednih osebnosti. Na afriških tleh pa se zdi, da se je kanibalstvo omejilo zgolj na verske obrede. Verjetno ima precej zaslug za to, da se je kanibalizem zatrl posebno v Severni Afriki in ni zavzel takega obsega kot drugod, islam, medtem ko se je ljudožerstvo v zahodni Afriki precej ohranilo. Neki britanski uradnik je na primer pred nekaj leti pripovedoval, kako je množica gledalcev ob usmrtitvi nekega morilca kot blazna planila z noži in bodali na obsojenčevo truplo in sa v hipu vsega razmesarila. V osrčju črnega kontinenta so tudi ugotovili pojave ljudožerstva, in tudi v teh predalih verujejo ljudje; da preide .PS#uJa,in moč} ubj,fšs4sovražnika na onega, ki použije njegovo meso. V predelih ob izviru Nila pa uživajo celo meso vsakega umrlega človeka, tudi takega, ki je podlegel kaki nalezljivi bolezni. In tam tudi cvete pravcata trgovina s človeškim mesom. V Aziji so dandanes ljudožerci menda samo še na Sumatri. To velja predvsem za neprehodne predele notranjega otoka. Z njimi so imele precej opravka že holandske kolonialne oblasti, a verjetno niso tudi sedanje indonezijske glede tega kaj prida dosegle Najstarejši prebivalci avstralskega kontinenta, ki pač sodijo med najprimitevnejša ljudstva na svetu, so še dandanašnji, vsaj delno kanibali. Morda ni pri njih to toliko zaradi želje po človeškem me-i su kot bolj zaradi pomanjka- nja hrane. Ako moremo uživanje človeškega mesa nekako opravičiti pri Avstralcih z lakoto in pomanjkanjem, se s tem nikakor ne more utemeljiti ta pojav pri ljudstvih na otočjih Južnega morja. In vendar je tam kanibalizem zelo razširjen. Kljub visoko razviti kulturi. Sicer pa piše o tem znani slovenski znanstvenik dr. Božo Škerlj takole: «Ali so bili stari Grki brez človeških žrtev! Ali Azteki? In vendar priznavamo visoko razvito kulturo teh ljudstev. Ali Pa npr. mučenje, sežiganje najnaprednejših duhov tedanjega človeštva in raznih .čarovnic’, .obsedenih od hudiča’, po zloglasni inkviziciji ni kruta paralela človeških žrtev, in to v Evropi še daleč v novi vek? Vedno so človeške žrtve v zvezi z verskimi predstava mi, z raznimi duhovi, ki jih je treba pomiriti, ki jim je treba žrtvovati sadeže, domače živali, prvorojence, devico ali sužnja, vojščaka-ujetnika. In ko bog dobi svoje (npr. srce in možgane), dobi njegov du- hovni namestnik druge dobre dele žrtve in nazadnje drugi udeleženci takih svetih obredov tudi še kaj; tako je prišlo do kanibalizma po verskih predstavah...« Toda iz prvotnega obrednega žrtvovanja se je tudi v Polineziji razvil navadni kanibalizem, v sladokusje, ker je, kot pravijo človeško meso boljše od mesa katere koli živali. Iz starih zapisov pa vemo tudi. da so bili v starem veku ljudožerci tudi na Irskem in na Krimu, v srednjem veku pa posamezni pojavi celo v šle-ziji. A še pred približno 40 leti je bil velik proces v Romuniji proti skupini moldavskih ciganov, ki so priznali, da so umorili dvanajst oseb. od katerih so jih pet pojedli. Med takratno sodno obravnavo se je izkazalo, da gre pri tem za neke vrste vraževerstvo. In človek se v zvezi s tem nehote vprašuje: ali je ljudožerstvo povečini le posledica vraževerstva in misticizma ali pa je zgolj želja po uživanju posebnih in izbranih poslastic? S. A. .................................................... LITTLE T0NY - MALI TONČEK PO NAŠE, KOT CA ŠE NE POZNATE Tony, dekleta, avtomobili in popevke Pred desetimi leti, ko se je še potepal po parkih Sv. Ivana, so ga klicali Antonio Ciacci, danes je Little Tony, eden izmed mogotcev italijanske lahke glasbe ■ Po naravi je zelo živ in nemiren lant, ljubi Shakespeara, toda bere «Play-Boya»; njegov naj ljubši skladatelj je Beethoven, toda najljubša glasba... «Bock and Boll»; za najljubšega režiserja je izbral Ingmarja Bergmana, toda gleda filme «007»... RIM; novembra. — Tega o Giuliani ni treba pisati — je oporekaj, JUtt^e To-ny, ko sem si zapisal ime njegove zaročenke. Hotel me je celo prepričati, da bralcev ng bo zanimalo, kakšne barve so njeni lasje, koliko je visoka in vse druge mere, ki izdajajo obline lepih deklet... Tu sem vztrajal, ker sem ugotovil, da ga ne muči ljubosumnost, ampak strah, da bi se zmanjšalo število njegovih oboževalk. Ko se je omehčal, je začel tako natančno in jedrnato opisovati svojo Giuliano, da sem ga moral tako prekiniti: «Ni moj tip! — «Kako, ni tvoj tip?! Toda poglej dobro tč lase, te oči, te boke!« — Giuliana je tvoj ideal, zato govoriš, Tony... — Točno, moj ideal, rdečelaska! Blodink ne maram, ker so zlagane, črnolaske pa so vulgarne. Le takrat, ko ima dekle rdeče lasev zelene oči in ((italijansko telo«, pride «la fine del mondo«! — Vsi, ki so prvič zaljubljeni, tako govore, niso objektivni... — Prvič zaljubljen? — je vzkipel Tony in podkrepil svoj bes z mastno ((ljudsko rečeni-co» — Da boš vedel: Giuliana je moja četrta zaročenka, «uradna» namreč, ker ((drugih« ne štejem! — Zakaj se ne oženiš? — Se bom, ko mi ne bo treba več misliti na kariero, ampak to je še daleč. Little Tony torej dobro ve, kaj hoče, saj je vsak ugodni trenutek svojega življenja znal potegniti za pravi konec. Leta 1957 je ustanovil svoj prvi glasbeni ansambel, s katerim je že leto pozneje gostoval v pariški «01ympiji». Leta 1960 ga je zamikal London, odšel je v Anglijo, kjer so mu nadeli ime Little Tony, ki je kmalu postalo znano po vsem svetu. Izmed številnih angleških oboževalk si je izbral svoji prvi zaročenki: Carrol in Lucy. Ko se je drugič vrnil v Francijo, je spoznal Gil, plavolaso in navihano Parižanko, ki pa ga je hotela pokoriti s svojo avtoriteto; zato jo je zapustil. Leta 1964 je bil za kratko razdobje «prost», zato je v Sanremu zapel popevko ((Kadar boš srečal moje dekle«, s katero je osvojil domačo publiko in —■ Giuliano, četrto uradno«! zaročenko. Mnogo je potoval po svetu, pel in zabaval. Domov se je vračal s spomini in spominčki, pokali in trofejami (tudi zagrebška tovarna «Jugot,on» ga je nagradila z zlato ploščo). Sedaj se je končno za daljše obdotijč nastanil v Ulici Gregorio VII. (blizu Vatikana). Stanovanje, ki ga je opremil po svdji zamisli in po zgledu ameriških arhitektov, je tendeciozno moderno in toplo. Ob vhodu v salon je v steni vzidan čudovit akvarij, sedeži so mehki in udobni razsvetljava pa sugestivno prijetna. Motile so me le številne fotografije, ki naj bi bile o-kras delovne sobe: s sten, s polic, na pisalni mizi — povsod te gleda in se ti smehlja —■ Little Tony. Ugotovil sem, da je Little | Tony zelo zagledan v samega | sebe, preveč prepričan, da je samo to, kar on misli in reče, edino upravičeno in pravilno. Mislim, da človek ne bi smel videti bistvo življenja zgolj v dekletih, avtomobilih in popevkah. ali biti tako slepo prepričan v čarobno moč svojega črnega šopa las... — Za koliko tisočakov bi si pustil postriči tisti čop? — Za nič na svetu, z njim sem že osvojil toliko src... — Si bil kdaj razočaran v ljubezni? — Nikoli! — Kaj pričakuješ od življenja? — Lepa dekleta, avtomobile in popevke. Beležil sem si njegove odgovore in se razgledoval po bogato naloženih knjižnih policah. — Tvoje najljubše čtivo? — «Play Boy» (ameriška revija, op. pisca). — Boš nastopal na prihodnjem Sanremu? — Ne, ker ne bo sodelovala moja tovarna plošč. — Tvoj prihodnji nastop? — V pariški «01ymph». — Kaj si bil po poklicu, preden si postal pevec? — Delal sem v neki zlatarni. — Koliko je znašala tvoja prva plača? , , —' 3000 lir. — . Koliko milijonov pa zar služiš sedaj, ko si pevec? — Tega pa ti ne morem povedati... Pozno v noč sva se poslovila z močnim stiskom rok: uganila sva se, nedvomno. V dvigalu sem pritisnil na zadnji gumb in kmalu sem bil na pločniku, kjer si je gruča mladeničev z živahnim zanimanjem ogledovala razkošni športni avtomobil «ferrari Ca-lifornia šport 3000». Skomignil sem z rameni in privzdignil ovratnik dežnega plašča, ker je pričelo deževati, tudi zazeblo me je. Skrbno sem spravil Tonyjevo sliko v notranji žep suknjiča in ustavil taksi, ki je tako naglo zavrl v blatni luži, da me je pošteno oškropil. Hm, sem si dejal, nič hudega: Tony in notes pa sta le na varnem. BRANKO VATOVEC-CANDIANI Veljaven od 12. do 18. decembra OVEN (od 21.3. do f »v \ 20.4.) Preživeli bo- f 1 ste zelo lepe dne- J ve v družbi res V J ljubljenih oseb. Pre-^ magati pa boste morali prej neke težave. Pojdite v družbo ljudi, od katerih se boste lahko kaj navadili. Pogajanja za sklenitev neke kupno- prodajne pogodbe se bodo u-godno končala. BIK (od 21.4. do 20. 5.) Pazite, da ne bo ste zaradi velike za verovanosti vase iz gubili ljubezni ose be, ki vas ima rada Upoštevati morate namreč, da so ljudje občutljivi. Obiskala vas bo neka oseba, ki živi ze- lo daleč od vas. Ta obisk vas bo precej razburil. DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Razdobje je zelo ugodno za vaše srčne odnose. Boste še nekaj časa slabe volje, toda s časom se bo vse obrnilo na bolje. Zelo dobro se boste razumeli s svojimi prijatelji. Zelo dobro vam pojde v zvezi z delom in z gospodarskimi zadevami sploh. _ m ^ RAK (od 21.6. do r„.7 A 22.7.) Svojo željo po 1 romantiki boste popolnoma uresničili. Do ljubljene osebe pa ne smete biti brezbrižni. Razdobje je zelo srečno zlasti za zaljubljence. Prav bi bilo, da povabite na obisk svoje prijatelje. Na delu utegnete imeti kakšne sitnosti. LEV (od 23.7. do 22. f /» \ 8.) Ljubezen prina- [ JM j ša uspehe, nova po-V ‘ T V J znanstva, pa tudi zmešnjavo in ljubo-sumnost. V razgovorih boste naravnost očarljivi. Prijatelji vam bodo posečali veliko pažnjo in imeli boste velik vpliv zlasti na mlade ljudi. . N DEVICA (od 23.8. / a L\ do 22.9.) Imeli bo-I (Ia| ste zelo prijetne se-l Ttv J Stanke, a v odnosu V"**4 'J do ljubljene osebe N- S morate biti zelo pozorni in ljubeznivi. Drugače bodo nastali nesporazumi. Gojite svoja prijateljstva, pojdite na obiske in izlete ter se skušajte sploh zabavati. TEHTNICA (od 23. 9. do 23.10.) Čustveni položaj bo naravnost izvrsten. Uresničili boste svoje želje. Boste tudi zelo pogumni, kar vam bo prineslo uspehe. Ne pozabite na svoje družbene dolžnosti. Pri tem pa ravnajte čimbolj razsodno. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21.11.) V ljubezni bo nastal položaj nekoliko spremenljiv. Ne bodite preveč podjetni, sicer boste povzročili ljubosumnost. V družinskem življenju u-tegnejo nastati manjši spori. Nekdo se bo skušal vmešavati v vaše zadeve. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Vaše čustveno življenje bo pod zelo ugodnim vplivom zvezd. Ce želite, boste lahko uredili ljubezenske odnose. Čaka vas važen obisk iz daljnih krajev. Močno boste v skrbeh zaradi bolezni nekega starejšega sorodnika. X—"v KOZOROG (od 22.12. / V\ do 20.1.) S tem ted-f J nom vas bo Venera zapustila. Zato boste V 7 morali sami poskr-beti, da ohranite čim boljše ljubezenske odnose. Imeli boste priliko, da končno pojasnite neki nesporazum, z osebo, ki vam je pri srcu. Na delu bodite razsodni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Razdobje je ugodno v vseh pogledih. Imeli boste- zelo velik čustveni uspeh z ljubljeno osebo. To lahko popolnoma spremeni dosedanje srčno življenje. Pripravite kaj za bližnje praznike. Darovi so vedno dobrodošli! RIBI (od 20.2. do 20. 3.) Preživljate razdobje, v katerem čutite zelo veliko P°' trebo po podpori in po naklonjenosti. Tega pa ne boste posebno lahko dosegli, ker bodo potrebni precejšnji napori. Skušajte se znebiti svoje potrtosti. Delo vzemite malce bolj resno. Vrsšltčeee tlele (Nadaljevanje s 3. strani) RAI v Vidmu, na katerem so morali vsi zbori nastopati z imenom, nadel ime «Jacobus Gallusu po slovenskem polifonskem skladatelju Gallusu-Petelinu, katerega dela je že takrat tudi izvajal. «Gallusov» nastop pod Vrabtevim vodstvom na tem tekmovanju je pomenil prvi nastop kakega slovenskega tržaškega ali goriškega zbora na kakem vsedržavnem tekmovanju in poleg obveznih pesmi Je takrat prvič na tekmovanju takega vsedržavnega obsega zadonela tudi slovenska Lajovčeva, Kogojeva in Vrabčeva (Veter) pesem, poleg teh pa še Pa-pandopulova «Skoči kolo«. Toda Vrabčevo pevovodsko delovanje ni bilo v teh povojnih letih omejeno samo na Komorni in kasneje «Gallusov» zbor, temveč je svoje velike pedagoške sposobnosti na tem področju posredoval tudi zborom v Rojanu, v Barkovljah, na Proseku-Konto-velu, v Nabrežini in v Bazovici, kjer vodi še sedaj tamkajšnji zbor «Lipa», seveda poleg zbora «Gallus», s katerim tudi prav danes nastopa na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov «Se-ghizzi« v Gorici. In še je imel in ima naš jubilant dovolj energije, da je poleg vodstva zborov, poleg poučevanja na Glasbeni Matici skoraj štiri leta predsedoval Slovenski prosvetni zvezi, da je bil pred predsedovanjem in da je tudi sedaj referent za pevske zbore pri SPZ, da se udejstvuje kot glasbeni kritik in publicist za resne in vesele reči, predvsem pa, da je v vseh teh letih marljivo ustvarjal kot skladatelj ne samo zborovskih pesmi in kantat, temveč tudi simfoničnih pesnitev, manjših simfoničnih skladb in skladb za violino. Sredi najboljšega zagona v tem njegovem ustvarjanju je nastala med drugimi popularna «Zdravica« na Prešernovo besedilo, v kateri je še zlasti izpričal vso svojo nezadržno izrazno moč, nastale pa so tudi druge številne skladbe, za katere je prejel razne nagrade in priznanja tako v Jugoslaviji kot v Trstu (priznanje «Premio Cittk dl Trieste« za simfonično pesnitev za orkester «Trl dobe«), nastali sta njegovi zadnji «Zap’ ščena« na besedilo naše narečne pesnice Mij otove in medžimur-ska narodna «Protuletje», napisana prav za jubilejni koncert zbora «Jacobus Gallus«, nastala pa je tudi njegova nova maša, napisana v skladu z novimi koncilskimi predpisi o liturgičnih obredih v narodnih jezikih, ki jo bo sbor «Gallus» v kratkem izvajal v bazovski cerkvi. In če naj bi pod vso dosedanjo Vrabčevo skladateljsko u-stvarjalnost od prvega «Te Deu-ma» v letu 1925 do zadnje medži-murske «Protuletje» naredil namišljeno črto (resnične ne, saj se Vrabčevo delo še nadaljuje), potem bi njegov dosedanji opus obsegal nekako naslednje: pri- bližno 25 umetnih pesmi, 10 u-metnlh pesmi za mladinske zbore, 60 do 70 priredb za mešani, ženski in moški zbor, 3 kantate, 3 simfonične pesnitve, 4 manjše simfonične skladbe in še nekaj manjših skladb za violino. To pa so samo številke, ki kljub svoji zgovornosti še zdaleč ne morejo povedati vsega, predvsem pa ne dovolj poudariti silno pomembnega dejstva, da je ves ta zajetni glasbeni opus nastajal vsaj delno v najtežjih letih našega narodnega obstoja na teh tleh in da je njegov delež v skupni slovenski glasbeni zakladnici nenavadno velik ne samo po obsegu, temveč tudi po svojih umetniških vrednotah. In ko pravim, da je črta pod tem dosedanjim obračunom samo namišljena, mislim predvsem na to, kaj nam bo Vrabec kot glasbenik še ustvaril spričo svoje mladeniške svežosti in spričo svoje neodjenjljive notranje potrebe, da se izpoveduje v svojem glasbenem svetu, ki je prvenstveno njegov svet, pa čeprav ima oči in ušesa stalno nastavljena za sprejemanje vseh mogočih u-tripov naše sedanjosti. Koliko novih skladb bo še zložil in kdo ve, če nas ne bo presenetil tudi s kakšnim večjim delom, z opero, komično opero ali opereto, katere bi se gotovo tudi že lotil, če bi imel — kot sam pravi ,— na razpolago libreto, ki bi ga mogel pritegniti in navdušiti. • * • Vse to, kar sem zapisal velja za Vrabca-glasbenika in umetnika. Toda naš jubilant je tudi praktičen svetovljan, človek širokih bi odprtjh pogledov, eden tistih razumnikov, ki se ne zapirajo v svoj ozek svet, pač pa stojijo živo in prizadeto v središču vsega našega dogajanja ter mu širokosrčno, a če je treba tudi o-stro kritično merijo puls. Je eden tistih ljudi, ki so jim bogate življenjske izkušnje oplemenitile že po naravi odkrit značaj in srčno dobroto in mu približale svet bolj z lepe kot z grde strani. Zato Je v njem tudi toliko življenjske vedrine, toliko vesele sproščenosti in toliko optimističnega humorja, s katerim zna o-sladiti še tako ostre puščice, ki jih njegova Mihec in Jakec izstreljujeta zdaj v to, zdaj v ono našo ali drugih hibo. Zaradi vseh teh svojih lastnosti la naš jubilant vsem priljubljen in vsem simpatičen, kajti naj se človek, ki pride z njim v stik, še tako razlikuje od njega po svojem mišljenju in nazoru, mora nujno v njem ceniti to, kar cenijo poštenjaki: poštenost, odkritost, dobrotnost, vedrino in trdno narodno zavest, ki jo je odločno izpričeval tudi takrat, ko je bilo to bolj tvegano in težje kot danes. Naj nam zato naš Vrabec še dolgo živi prav tak, kakršen je danes: čil, svež, vesel in ustvarjalen. Obvestilo kmetovalcem Kmetovalce tržaške pokrajine obveščamo, da bo s sredstvi, ki jih je stavil na razpolago v mesecu oktobru vladni komisariat za deželo Furlanijo — Julijsko krajino, dan prispevek v znesku 40 odst. nakupne cene za nakup semenskega krompirja vrste «Majestic» in «Kenne-bek», pridelanega pri središču za razmnoževanje semenskega krompirja. Naročila se bodo sprejemala od 13. t. m. dalje, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, ob delovnikih (razen sobote) od 9. do 12.30 ure pri Pokrajinskem kmetijskem nad-zorništvu v Trstu — Ulica Ghe-ga, št. 6/1. Ob naročilu najmanj 50 kg, mora kmetovalec plačati 66 lir za kilogram (6.600 lir za stot.) • Vinogradniki! Vso posodo za tr. gatcv in kletarstvo dobite po zmernih cenah pri Kmetijski zadrugi v ___________ Trstu (poslovalnica v Gl. Flavia 62). | novanj OB NOVEM REGULACIJSKEM NAČRTU TRŽAŠKE OBČINE Kmetijska področja v predmestju in okoliških katastrskih občinah Namen določitve kmetijskih področij: ohranitev kmetijstva in zelenega pasu okrog našega mesta Že večkrat smo v našem čas- 167, v kmetijsko področje. S niku opozorili čitatelje, da je v tem je bilo rešeno vprašanje uradih občinskega tehničnega ohranitve večjega področja vr-oddelka v Prehodu Costanzi št., tov v bližini mesta, kjer se 2, peto nadstropje, soba štev. \ prideluje večji del povrtnine za 503, do 18. t.m., se pravi do pri-1 mestne potrebe. Z novim regu-hodnje sobote, na ogled javno- j lacijskim načrtom je torej vrt-sti novi mestni splošni regula- j narjem pod Kolonkovcem za-cijski načrt. Prizadeti si ga lah- i gotovljeno, da jim ne bo nihče ko ogledajo vsak delovni dan j več razlaščal zemljišč in jih po-od 8. do 14. ure, ob praznikih [ dil z njihovih obdelanih vrtov, pa od 9. do 12. ure i To kmetijsko področje se na- V primerjavi z regulacijskim ■ daljuje v širšem pasu pri Zgor-načrtom, ki je bil na ogled jav-lnji Magdaleni nad naseljem S. nosti spomladi leta 1932, so bi- Sergio, ob meji z dolinsko oble v nov regulacijski načrt vne-1 čino do pod Katinare. To je šene velike spremembe. Ena od' edino kmetijsko področje v ne-teh se nanaša na ustanovitev j posredni bližini mesta nad in-kmetijskih področij. Te zajema-1 dustrijskim pristaniščem, kar ročju je treba graditi najmanj 5 metrov od cestnega roba. Najmanjša oddaljenost od meje zemljišča in hlevi za rejo živine na industrijski način mora biti 20 metrov. Področje med mejo in živinorejskimi napravami pa mora biti pogozdeno. V vsakem primeru pa pravila določajo, da mora meriti najmanjše gradbeno zemljišče 3000 kv. metrov. To pomeni, da na kmetijskem področju ni mogoče zgraditi nobene zgradbe na zemljišču, ki meri manj kot 3000 kv. metrov. SLAVKO STOKA jo zlasti v mestni okolici velike površine. Zato menimo za primerno, da obvestimo čitatelje, v katerih krajih in v bližini katerih vasi in predmestnih krajev regulacijski načrt določa kmetijska področja. Najprej naj omenimo, kar smo že večkrat pisali, da je občinski svet svoj čas sprejel prizive vrtnarjev pod Kolonkovcem in spremenil tamkajšnja področje, ki je bilo prvotno določeno za gradnjo ljudskih sta-v okviru zakona štev. iiiiiiiiiiiiMiiMiimiHHiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiMimtttiiiiiimiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii I Iz Beneške Slovenije :::::::::::: J Turistične pobude pod Matajurjem Občinska gradbena komisija v sovodenjski občini je predložila načrt a zgraditev trideset weekend hišic y bližini kraja ((Smrekova bajta« v višini 1500 metrov na južni strani Matajurja. Do ((Smrekove bajte« nameravajo graditi verjetno že prihodnjo pomlad veliko gorsko cesto, ki bi peljala iz vasi Matajur, v višini 900 m, do ((Smrekove bajte«, čedadska podružnica Italijanskega alpinskega kluba bo postavila sedežnici, da bi privabili čimveč smučarjev v te kraje, ki so precej visoko v hribih na južnih, proti vetru zaščitenih sončnih krajih. O cesti in sedežnicah v gornjih legah Matajurja se razpravlja že vso jesen in smo o tem že poročali tudi v našem listu. Novo je to, da se zamisel smučarskega središča razširja z novimi predlogi in da je celo revna gorska občina Sovodnje po- čeni', da tudi oni pohitijo s svojini velikim športnim programom o izgradnji številnih smuških sedežnic m o olepšavi liv-ških vasi in modernizaciji turi-svčnih sob. Oba smuška središča: severno na Livku, južno pri ((Smrekovi bajti« se bosta lahko idealno dopolnjevala: V hudi zimi bo idealna smuka na južni strani, v milejših dnevih in pri južnem vremenu pa na senčni severni strani okoli Livka. Morda se bodo našli tudi odbori, ki bodo prirejali medeonske smučarske tekme. • * • • Na dan sv. Miklavža, pa-trona hribovske cerkvice v vasi Jagnjed, je 6. decembra sve-tolenardski župnik Angel Krači-na organiziral spominsko svečanost, katero so se udeležili predstavniki vojaških, civilnih, in verskih oblasti, na bitko pri vasi Jagnjed. Dne 28. oktobra 1917, ko so združene nemško-avstrijske divizije prodrle fronto pri Kobaridu, so prav na jagnjedskih poljih skušale po- segla vmes s svojim načrtom, samezne italijanske vojaške e- da bi se zgradila še kar mala počitniška smučarska vasica. Ljudje po svoje komentirajo to vest. Kmečke vasi se praznijo in krčijo, rastejo pa še višje gori v hribu nove športne vasi za ljudi iz mest, da bi si tod poiskali zdravje za svoje zrahljane živce. Na drugi, severni strani Matajurja, pozdravljajo vesi o po- note zaustaviti nemško napredovanje. In res se je hrabrim vojakom posrečilo vsaj za nekaj ur zaustaviti v krvavem boju sovražnikovo napredovanje. V boju je padlo okoli 100 italijanskih in 34 avstrijskih vojakov. V tem kraju je bil dušni pastir slovenski duhovnik Ivan Petrič, ki je skupaj s svojimi slovenskimi verniki pobral padle budi Sovodenjčanov, da bodo [ vojake in Jih dal pokopati na zgradili kar pose bno šoortno va- malem pokopališču okoli cer-sico. ker bo tb spodbudilo Liv-' kve. bo hkrati tudi nudilo tistemu predelu predmestja večji zeleni pas. Zato so zraven tega kmetijskega področja določili tudi obsežno zemljišče pod Ka-tinaro za gradnjo nove bolnišnice. Druga kmetijska področja so vsa v zgornji mestni okolici. Tako zajemajo kmetijska področja okrog Bazovice, Gropa-de, Padrič, Trebč in Banov skoraj vso zemljiško površino teh petih katastrskih občin. Le o-krog naselij je določeno manjše polkmetijsko področje (področje «F»), tako da bo omogočen razvoj naselja v širino. Pri tem pa je treba omeniti, da obsegajo vsa ta kmetijska področja, kakor tudi kmetijska področja v openski, kontovelski ln proseška katastrski občini na kraški planoti, v velik: večini neobdelana zemljišča, gmajne, pašnike, doline in travnike, ter je na teh področjih zelo malo površine primerne za obdelavo Neki visoki občinski funkcionar je izjavil, da so bila kmetijska področja ziasti v zgornji mestni okolici določena ne toliko zaradj tega, da bi prepu stili kmetom velike površine zemlje za obdelavo, kolikor zaradi tega, da bi ohranili okrog mesta čim večji zeleni pas. Gradbena pravila novega regulacijskega načrta zelo omejujejo gradnje na kmetijskem področju. Edino kmetijsko področje, ki je dejansko primemo za razvoj kmetijstva v tržaški občini (poleg kmetijskega področja pod Kolonkovcem in Zgornje Magdalene), je pod Prosekom in Kontovelom, področje, ki leži v bregu nad morjem. O pomenu tega kmetijskega področja za razvoj kmetijstva na Tržaškem smo že obširno pisali. Manjše kmetijsko področje je tudi nad Barkovljami, pod razgledno cesto, ki gre z Obeliska do Napoleonove ceste. Za zaključek pa objavimo še pravila kmetijskega področja, ki določajo sledeče: Kmetijsko področje je namenjeno napravam za obdelavo zemljišč in za obrtniško predelavo kmetijskih pridelkov ter za živinorejske dejavnosti. Zgradbe na tem področju ne smejo na nobeni točki presegati višine 7 metrov. Maksimalni indeks gradnje Je 0,2 kub. metra za kvadratni meter površine zemljišča. Zgradbe na tem pod- SEMPOLAJ Mladina je v bistvu povsod enaka, zlasti je v njeni naravi težnja po uveljavljanju v kakršnikoli obliki. Naša mladina ne more biti v tem izjema. Svoje-časno smo čitali v ((Primorskem« obljubo za obnovo pevskega zbora. A ker se to ni uresničilo ln ne kaže, da bi se to v doglednem času zgodilo, se je nestrpni mladini zahotelo po nogometu — igri, ki ji že iz same fizične potrebe končno še najbolj ustreza. Po naši sicer ne-merodajni sodbi ji nogomet ni tako tuj, saj je že po kratkih vajah predzadnjo nedeljo tek- nedeljo pa s Cerovčani in obakrat zmagala. Pri tekmi je bilo precej domačinov. Dokler se to izživljanje vrši v mejah dostojnosti in ni od nikoder spotikanja in upravičenih pritožb, niso starši in drugi vaščani temu nasprotni. Bolje tako kot pa vsak zase in no stranpoti. Ne vemo pa koliko časa pojde brez vplivnega vodnika. IZ KRIZA 120-letnica osnovne šole V jeseni leta 1945 smo sloves- je v mrežah, razmetanih od razno proslavili 100-letnico sloven- i burkanega morja, nabralo kar ske osnovne šole v Križu in vzidali «Na placu« spominsko ploščo. Ob 20-letnici obnovitve slovenske šole na Tržaškem in precej plošč (paser) in neredki so bili tudi rombi. Ce pa je nekdo ulovil tudi morsko žabo (rospo), je bil srečen, kdor je zmage nad nacifaštzmom bi bi- jedel njen brodet. Ce hočemo, lo zelo umestno in potrebno, tu-j da bodo sladkosnedneži (ln ne di zaradi sedanjih razmer naše samo oni) ter ribiči zadovoljni, movala s Samatorčani, zadnjo jeti. Obvestilo konzorcija oškodovanim na Krasu Konzorcij razlaščencev in oškodo. vanccv obvešča vse prizadete zem-lji ke lastnike zaradi gradnje na.to-vuda, aa se konzorcij ni še dokončno zmenil s SIOTOM o pogodbi za postavitev pravice slu nosti. Zato vabi vse prizadete lastnike po Krasu naj še ne podpišejo pogodbe. Obvestilo konzorcija razlaščencem iz Doline Konzorcij obveča prizadete naj ne sprejemajo nobenih ponudb glede vi ine odškodnine od kogarkoli, da se ne bodo kesali za prenagljene korake. Konzorcij bo po za- 32’ »loodSi s in jim svetoval, kaj je treba spre-1 «škveri» ter obračali bele ska- slovenske šole v Križu, da bi na primeren način proslavili 120-letnico naše slovenske osnovne šole. Upamo, da ne bomo šli kar tako mimo te lepe obletnice. Zato so poklicani naši šolniki in prosvetni delavci. Trka pvo-slava bi prav gotovo oživela tudi prosvetno delovanje, ki je precej zamrlo. Ce bi se takoj lotili priprav, bi bila proslava lahko že v januarju, ali februarju. S'ovenska osnovna šola v Križu je bila ustanovi:ena kot žuo nijska leta 1845. Leta 1868 je šolo — enorazrednico — prevzela tržaška občina. Ob koncu leta 1879 80 je šola nastala dvo-razrednica, v letu 1921-22 je bila šestrazrednica, v naslednjem letu pa se je spet skrčila na pet-razrednico. Leta 1880 81 je bilo v šolo vpisanih 168 učencev. Od tega leta dalje je število učencev vsako leto polagoma naraščalo in v letu 188y-90 jih je bilo že 259, v letu 1912-13 pa kar 305. Učni jezik je bil slovenski, poučevala pa se je po 2 uri na teden tudi italijanščina. • ♦ * Ko je pred dvema tednoma divjala nad zalivom nevihta in so bili valovi tako močni, da so I le, ki obkrožajo naš portič, se INflllllllllllllllimillllllllllMfllllllllllMIMIMIIIIIIMIIIIIIIIHIMIIHIIUlMIMIIIIIIIIIIIimiHlllllllllllimillllllllllinillllllirilllllllltllllllllllllllllllllllllllinillllHIIIIIIIIIIII i::::::::::!:::!::!!!::::::!:::::::!:!:!::::::!:::::::!:::::::::::::::!::::: I Iz Istre, s Krasa in Pivke 1 MMMMiiiMiiiiimiiMHHiiMiiiiniimiiiMiiiiiMiitiiiMiiiiiiiimiiMmMiiiiMiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiniiiiiiiMiiiiiiiiMinimMiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Miklavževanje na Goriškem Več slovenskih šol in prosvetnih društev na Goriškem je priredilo tudi letos tradicionalno miklavževanje, na katerem so bili obdarjeni otroci, pa tudi odrasli, zlasti v prosvetnih društvih. Miklavž je obiskal tudi oba slovenska otroška vrtca v Gorici, v Ul. Randaccio in v Ul. Croce. Otroci so ga nestrpno pričakovali, pa tudi nekoliko v strahu so bili, kaj bo Miklavž rekel. Vendar so ga lepo spreje- li s petjem in recitacijami. Po razdelitvi darov pa so se sprostili in ves strah je bil pozabljen. Na sliki so malčki iz Ul. Randaccio v družbi z Miklavžem in postrežnico. Številnim primorskim središčem, ki so v zadnjih dveh letih dobila nova šolska poslopja (Koper, Izola, Piran, Hrpelje, Nova Gorica, Šempeter, Ilirska Bistrica itd.) se je te dni pridružila tudi Pivka (St. Peter na Krasu). Približno sedem let so trajala prizadevanja, da bi si zagotovili sredstva za novo osnovno šolo, končno pa je le u-spelo finančno dokaj skromni postojnski občini zbrati denar. Pri tem seveda ne smemo prezreti izdatne pomoči, ki sta jo dali republika in posamezna podjetja, predvsem kombinat Javor. Otvoritev šole Je bila povezana s 110-letnico, odkar je Pivka dobila osnovno šolo. Vsekakor pomembna obletnica, ki pa seveda sama po sebi jasno govori, da je bila izgradnja novega šolskega poslopja zelo nujna. Otrokom Pivke in okolice bo zdaj omogočen kvaliteten pouk v najsodobneje opremljenih u-čilnicah in kabinetih. V šoli je 14 učilnic, v katerih je prostora v dveh izmenah za 720 otrok. Sola ima tudi telovadnico in vse druge pritikline. Računajo, da bodo krite potrebe Pivke ln o-kolice po kvalitetnem osnovnošolskem pouku najmanj deset let. Morda bi veljalo omeniti še to, da bo imela Izgradnja nove šole ugodne posledice za razvoj družbenega življenja v Pivki. Staro šolsko poslopje bodo nam-čer preuredili za prostore družbenih in drugih organizacij, šolska telovadnica pa bo služila tudi tamkajšnji športni organizaciji, ki je doslej prav zaradi pomanjšanja prostorov za treninge v glavnem le životarila. • • * • Italijanski šolski center v Izoli, ki ga sestavljajo osnovna in ekonamska šola, vajenska šola in šola za šivilje, zmeraj bolj izpopolnjuje svojo opremo. Te dni so dobili dva stroja za obdelovanje lesa, kovin in plastike v vrednosti 700 tisoč dinarjev. Letos bodo dobili še en stroj, tako da se bodo znatno izboljšali pogoji za kvaliteten tehnični pouk. • • • • V italijanskem kulturnem krožku v Kopru Antonio Gram-sci so odprli razstavo upodabljajočih umetnosti 13 pripadnikov italijanske etnične skupine. Razstavo je organiziral umetniški krožek Italijanske unije za Istro in Reko. * • 9 • Med razstavljavci je edino umetniško ime akademski slikar Romolo Venucci, drugi pa so slikarji in kiparji — amaterji. Vendar marsikatero od 40 razstavljenih del prav nič ne zaostaja za stvaritvami poklicnih umetnikov. To velja zlasti za podeželske motive Ugussija, nadalje za enake motive v črno-beli tehniki Cocchieta in za kiparske izdelke v železu ln kredi Morosinija. Čeprav posameznikom sem pa tja primanjkuje tehnično znanje, Je vendar raz- . ...........*...T slovenščini igralci goriškega gledališča. i i jim* • Kolektiv tovarne Lesonit v Ilirski Bistrici je prejel v zadnjem času dve lepi priznanji. Na kemični razstavi v Moskvi so prejeli diplomo za melanit, ki ga je razstavljalo zagrebško podjetje Kemikalija. Iz Pariza pa so prejeli obvestilo, da jih je tovarna Citroen vključila med svoje redne dobavitelje lesonit-nih plošč. Izdelke lesonita bodo uporabljali pri vseh tipih vozil Citroen, razen pri Amiju 6. .................................................................m stava v celoti uspela in dokazala, kako pestro in raznoliko je delo v italijanskih kulturnih krožkih. Mladi razstavljavci so s to demonstracijo svojih dosežkov nedvomno dobili pomembno spodbudo za nadaljnje delo. * * * • študijska knjižnica v Kopru bo 14. decembra odprla razstavo Dantejevih del — ob 700-letnici pesnikovega rojstva. Ob otvoritvi bo kratek kulturni spored. Odlomke iz pesnikovih del bodo brali v Italijanščini in v IZ TKZICA Franca Frandoliča ni več med nami Franc Frandolič je bolezni preminil v Tržiču 1. decembra in v petek smo ga mnogi sorodniki in prijatelji spremili na zadnji poti na pokopališče v Ronkah. Rodil se je v Doberdobu 7.2. 1877. Njegov oče Jakob, do domače ((Kaliger«, je bil zelo priden in skrben delavec, toda čevljarski stolček mu ni prinašal dovolj za preživljanje žene in 9 otrok Ko je mali Francelj dokončal osnovno šolo je moral s trebuhom za kruhom. Kot vajenec v predilnici (cotonifi-cio) v Tržiču je zaslužil le pičlo plačo, zato je zamenjal delo in se uslužbil kot kamnoseški vajenec v Nabrežini. Vsak dan je zgodaj zjutraj je šel peš iz Doberdoba v Nabrežino na delo in se vračal pozno zvečer domov, kjer ga je čakala skromna večerja. Prišel je rok vojaškega nabora, za vojaka pa ni bil potrjen, ker mu Je bil kamenček na delu štrknil v oko in ga malo ranil. Da bi izboljšal svoj položaj je izurjen kamnosek sel iskat srečo v Nemčijo. Tam je bilo že več naših izseljencev, toda nobeden ni tam dosegel posebnih udobnosti in vsi so sanjali o Ameriki, kot obljubljeni deželi za delav- ce. Kakor hitro je prihrani’ denar za potovanje je šel obiskat svojce v Doberdob in jo mahnil čez veliko lužo. Novo leto 1909 je že praznoval v San Franciscu. Dela mu tam ni manjkalo. Mnogo novih palač je okrasil z marmornatimi ploščami iz Nabrežine, Carrare itd. Zaslužek je bil dober in mu je dal možnost pomagati svojcem. Leta 1921 je obiskal družino v Doberdobu. Tu ni več našel staršev, ki so mu umrli v begunstvu v prvi svetovni vojni, bratje in sestre pa so bili že vsi poročeni. Vrnil se je v A-meriko, leta 1928 pa ga Je domotožje spet prignalo v rodni kraj. V srcu je imel skrito željo: ustanoviti si lastno družino, kar se mu Je tudi uresničilo. Izbral si je za življenjsko družico Lojzka Ferfolja iz u-kratki gledne Matevževe družine iz Doberdoba. Po poroki je z ženo spet odpotoval v San Francisco. Njegov delodajalec Hearst, kralj ameriškega časopisnega trusta, je leta 1924 kupil krasen grad v Italiji, ga dal posuti ln spet sezidati v bližini San Francisca, kjer je imel veliko posestvo z naseljem In terasnim parkom. Frandoliča je Hearst zelo cenil, dal mu je stanovanje in mu zaupal vzdrževanje potrebnih del v vasi, ženi pa mesto varuhinje v gradu. Skrbno sta varčevala, z namenom da bi preživela starost v domačem kraju. Leta 1953 sta prišla v Tržič in tik doma svoje nečakinje Sofije kupila zemljišče in si sezidala lepo vilo. Z avtom sta obiskovala svoje sorodnike in Frank Je skoro vsako nedeljo bil v Doberdobu, se pogovarjal s prijatelji in vrgel «briškolo» ali «trešet». Bil je še vedno bister in čil, tako da smo bili gotovi, da bo dosegel stoletnico življenja Zato pa nas je tembolj prizadelo, ko mu je usoda tako nenadoma pretrgala nit življenja. Naj mu lahka domača gruda, ženi in sorodnikom pa naše globoko sožalje. VAŠČANI si moramo želeti, da bo december mrzel, kajti ob božičnih praznikih manjka vse, če ni na krožniku plošč. Končno bo po več mesecih zopet začel delovati ob prihodnjih praznikih v društveni dvorani kino, ki ga je naša vas res • Skrajni ras je, da si pri Kmetijski zadrugi v Trstu — Ul. Tosco!o 1 naročite trte in razne ssd:ke sadnega drevia. Na podlagi naročil bo zadruga lahko pravočasno nabavila zadostno količino izbranih trt in sadik po vaši želji. potrebna. Prav gotovo bo novi upravitelj upošteval želje obiskovalcev, ki ne gledajo toliko na višino vstopnine kot pa na vrsto predvajanega filma. Prenovljena dvorana bo lahko služila tudi za druge prireditve. Mladina naj to ugodnost izkoristi. In na koncu še ena upraviče-na zahteva vaščanov. Raznašalec ((Primorskega dnevnika« nam kakšenkrat prinese tudi reklamne letake neke trgovine iz naše vasi. Ker so namenjeni kriškim protrošnikom. je razumljivo, da bi morali biti v domačem, slovenskem jeziku. Vendar ni tako. Upamo, da bo trgovina prihodnlič upoštevala to opazko, in dala tiskati vsaj dvojezične letake, če so slednji namenjeni tudi prebivalcem italijanske narodnosti. NABREŽINA Ladi Jance je spadal k starejšemu® rodu, saj jih je imel 68. Bil je znan v naši občim in po ostalem spodnjekreškem področju, sal je bil na dokončanem študiju na eorlški gim-naziii dolgo let zastopnic zavarovalnice ((A»sic. Generali« in nato nameščenec pri našem trošarinskem konzorciju. Občani pa so ga poznali, ker jim Je v mnogih primerih pomagal z nasveti in s prošnjami Na njegovi življenlski noti s-a je spremlialo zdravje do zadnjih let, ko se je v niegovo zdravo konstitucijo vtihotaoPa bolezen, ki pa ie on ni smatral za nevarno. Njegovo zdravUe-nie je ostalo nekam neopaženo, ker se je uiemalo z njegovim odmaknjenim žlvljentem. Zato nas je njegova nenadna smrt toliko bolj nresunila. Tako se je 17 let po smrt.1 Avgusta Tanceta, znanega pro svetnega delavca, tiho umaknil Iz življenja njegov sin Lado, ki se mu je večkrat zahotelo po primerni družbi, da se je v njej razživel in v šaljivi obliki razkril svojo notranjost. Družina je zgubila skrbnega in dobrega družinskega poglavarja Predzadnjo soboto je mnogoštevilno spremstvo pri pogrebni svečanosti pričalo, kako smo ga ohranili v prijetnem spominu. Lahka mu domača gnida. Svojcem naše iskreno sožalje. • • • Miklavževanje, ki ga je v nedeljo popoldne priredilo naše prosvetno društvo v društvenih prostorih, je bila izredno posrečena zamisel, ki je osrečila zlasti najmlajše. Zasanjani so • Razne kmetijske stroje In potrebščine dobite po ugodnih cenah in z najbolj imi pogoj) pri Kmetijski zadrugi v Trstu — Ul. Foscolo I in njenih podružnicah v Ul. Fiavia ter v Miljah. zrli v Miklavža, «ki deco rad ima saj toliko daril Ji da«. Sreč-na mladina je tako dobljene darove tembolj cenila in ji bo ta večer ostal v trajnem spominu. starši in vsi, ki so se udeležili miklavževanja ter napolnili dvorano, so prirediteljem za to zelo hvaležni. Mizarsko podjetje ob avto cesti se ukvarja izključno z izdelavo opreme za parnike in zaposluje okrog 100 delavcev. • Vinogradniki! Kole za trte naročite pri Kmetijski zadrugi v Trstu. - Ul. Foscolo 1. in nje-nih podružnicah. domačinov in Furlanov. Ker m bilo dela je pred nekaj meseci obratovanje malone ustavilo in začasno odpustilo skoro vse delavce. Sedaj podjetje spet polno deluje, ker je prevzelo Izdelavo dela opreme na novem 35.000-tonskem parniku «Euge-nio Curiel«. Dela je za okrog 8 mesecev. Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.3, najnižja 6, ob 19. uri 7.2; vlaga 52 odst., zračni tlak 998.6 raste. veter 14 km severovzhodnik, sunki vetra 33 km na uro, nebo Jasno, morje skoro mimo, temperatura morja 11.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 12. decembra Aljoša Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16,21. Dolžina dneva 8.44. Luna vzide ob 20.30 in zatone ob 11.16 Jutri, PONEDELJEK, 13. decembra Lucija SESTANEK PRI MINISTRU COLOMBU 0 VPRAŠANJIH TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA Vlada bo neposredno krila primanjkljaje Javnih skladišč To zagotovilo se nanaša na primanjkljaje v preteklih in v letošnjem letu ter na čas do ustanovitve Pristaniške ustanove Zakladni minister Emilio Colom-bo je včeraj predsedoval sestanku, na katerem so razpravljali o vprašanjih tržaškega pristanišča. Sestanka so se poleg ministra Colomba udeležili minister za trgovinsko mornarico senator Giovanni Spagnolli, predsednik deželnega odbora dr. Alfredo Berzanti, poslanec Corra-do Belci, vladni komisar dr. Mazza in številni drugi državni funkcionarji. Na sestanku so proučili sedanji finančni položaj javnih skladišč v Trstu in bodoče perspektive delovanja tržaškega pristanišča, zlasti v zvezi z ustanovitvijo. Pristaniške ustanove, da se na ta način korenito rešijo vprašanja tržaškega pristanišča. Glede velikih dolgov, ki jih imajo sedaj Javna skladišča in v zvezi z izrednim položajem tržaškega pristanišča, je bilo na sestanku zagotovljeno da bo vlada neposredno krila primanjkljaje Javnih skladišč, ki so se nakopičili v preteklih in letošnjem poslovnem letu, kakor tudi primanjkljaj, ki bo nastal do začetka delovanja Pristaniške ustanove. V poročilu, ki je bilo izdano po sestanku, je nadalje poudarjeno, da so tudi podrobno proučili vsa vprašanja ustanovitve Pristaniške ustanove ter vprašanja finančnih podpor za omogočitev razvoja tržaškega pristanišča. V tem smislu je bilo zagotovljeno, da bo vlada nudila velik denarni prispevek in da se bo udeležila pomoči pristanišču tudi deželna uprava, da se bodoči Pristaniški ustanovi zagotovi gospodarska trdnost. Vlada se je tudi obvezala, da bo prevzela vse potrebne pobude za takojšnjo proučitev in za čim prejšnjo odobritev zakona o ustanovitvi Pristaniške u-stanove. Po sestanku je poslanec Belci izjavil časnikarjem, da bosta država in deželna uprava napravili velik napor za kritje primanjkljajev Javnih skladišč in da zagotovita nemoteno delovanje tržaškega pristanišča. Konkretno, je dejal poslanec, smo dosegli, da se je vlada obvezala, da bo krila vse primanjkljaje Javnih skladišč. Hkrati pa je bila vzeta v poštev potreba, da državna oblast zagotovi bodoči Pristaniški ustanovi stalno podporo, upoštevajoč tudi neposredni poseg države, deželne uprave ter drugih možnosti, kakor tudi doprinos za okrepitev pristanišča na osnovi splošnih zakonov o modernizaciji pristaniških naprav. Sedaj, je poudaril poslanec Belci, bodo lahko največje ovire za odobritev zakona o ustanovitvi Pristaniške ustanove v Trstu premostene. Podpis akta o ustanovitvi medicinske fakultete Včeraj so v Trstu podpisali akt, • katerim so dopolnili vse dosedanje korake v zvezi z ustanovitvijo medicinske fakultete na tržaški u-niverzi. Pri upravnem ravnatelju univerze Marchettiju, ki je opravil vlogo notarja, ter v navzočnosti prič prorektorja in dekana fakultete za liziko in matematiko prof. Morganteja ter dekana fakultete za farmakologijo De Ber-nardija, ki je tudi predsednik organizacijskega odbora za ustanovitev medicinske fakultete, so podpisali ustanovni dokument tržaški župan Franzil, predsednik pokrajine Savona, predsednik Tržaške hranilnice odv. Jaut, predstavnika Združenih bolnišnic odv. Morgera in dr. Berni, predsednik trgovinske zbornice Caidassi in rektor u-niverze prof. Qrigone. Akt so takoj poslali ministrstvu za javno vzgojo, ki ga bo nato poslalo zakladnemu ministrstvu za Tadi predpisanega postopka Podatki o izseljevanju iz naše dežele Urad za statistike in študije pri generalnem vladnem komisariatu Je te dni zaključil delo v zvezi z zbiranjem podatkov o izseljevanju iz dežele Furlanije Julijske krajine za leto 1963. Podatki kažejo, da se je tistega leta izselilo (predvsem v tujino) 9.180 ljudi, med katerimi so prevladovali delavci in njihovi svojci. Iz videmske pokrajine se je izselilo 8.623 ljudi, to je ll,2%o celotnega prebivalstva, iz tržaške pokrajine jih Je odšlo v svet 332 (l,l%o prebivalstva), iz goriške pa 225 (l,6%o). Zanimivo je, da znaša povprečni količnik izseljevanja v deželi 7,6%o, v državi pa le 5,4%, ter je iz tega razvidno, kako razširjen je še vedno na Videmskem pojav izseljevanja. V i-stem letu se je v deželo vrnilo iz tujine za stalno 8.918 ljudi. Na koncu leta Je izkazovala izseljeniška bilanca po vsem tem 262 »odhodov« več kakor prihodov. tudi svojo vizitko v obliki lističa s kljukastim križem. Očitno so hoteli ponoviti svoj podvig iz leta 1960, ko so pred vhodnimi vrati sedeža položili bombo, katere eksplozija je uničila sedež, katerega so potem Sentjakob-čani sami obnovili s prostovoljnimi prispevki. Kdo ve, če bodo vsaj skušali iskati krivce podobnih podvigov? Seja občinskega sveta v Zgoniku Sinoči je bila v Zgoniku seja ob. činskega sveta, na kateri je župan poročal o delovanju občinske uprave, o krčenju in odobritvi letošnjega občinskega proračuna s strani nadzornih oblasti ter o drugih problemih občine. Prihodnja seja bo v soboto. Zaradi pomanjkanja pro. štora bomo o seji obširneje še poročali. MINISTRSTVO ZA FINANCE — INŠPEKTORAT ZA «LOTTO» IN LOTERIJE je odredil, da bo zaradi praznika v soboto 25. t. m. žrebanje številk «lotta» v petek 24. t. m., žrebanje, ki bi moralo biti 1. jan. 1966, pa bo 3. januarja 1966. Napad «neznancev» na sedež KPI v Ul. S. Zenone V sredo ponoči so »običajni neznani« fašisti pri Sv. Jakobu uničili svetlobni znak KPI pred sedežem sekcije v Ul. San Zenone in pustili na kraju svojega «junaštva» lllflllllllMIIIIIIMIINIIIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlUirtMllllllllllllllllllllllllllliiilliiiiiMliiiillliiiliHllllfllllliniitlll ZAČETEK POKRAJINSKEGA KONGRESA PSDI V MILJAH PSDI o odnosu do Slovencev in do združitve s socialisti Pokrajinski tajnik Pierandrei je poudaril pravice Slovencev in toplo pozdravil izvolitev slovenskega socialista v občinski odbor Včeraj popoldne se je začel v kino dvorani »Volta, v Miljah 16. pokrajinski kongres tržaške federacije PSDI, na katerem bodo delegati te stranke pojasnili svoja stališča do bistvenih vsedržavnih in krajevnih vprašanj, c katerih bodo razpravljali na vsedržavnem kongresu PSDI v januarju v Neaplju. Delo pokrajinskega kongresa je vodil sinoči podpredsednik deželne vlade prof Dulci. Za njim so spregovorili krajevni zastopnik Fontanot, pokrajinski svetovalec Bisol iz Pordenona in pokrajinski tajnik PSDI Gibrgio Cesare.-Poli* tično poročilo o delovanju tržaške federacije PSDI je podal tajnik Oberdan Pierandrei. Menimo, da se je vsa včerajšnja dejavnost tržaškega socialdemokratskega kongresa vrtela v bistvu okoli dveh najvažnejših vprašanj: 1. vprašanja odnosa socialdemokratov do slovenske manjšine; 2. vprašanje združitve PSDI s PSI. Prvo vprašanje je sicer ostalo nekoliko v ozadju, toda tajnik Pierandrei ga je namenoma zelo močno poudaril. Morda je to storil tudi zato, ker so socialdemokrati povabili na kongres predstavnika italijanske liberalne stranke, katero je zastopal deželni svetovalec Trauner. Ta je v svojem pozdravnem govoru skušal priklicati socialdemokratom v spomin dolgotrajno sodelovanje v izrazito šovinističnem in nacionalističnem duhu. V zelo ostrem nasprotju s temi izvajami desničarskega voditelja, so bile seveda tiste, ki jih je podal tajnik socialistične federacije Pittoni, ki je poudaril kot posebno zmago politike levega centra na tržaškem ozemlju vstop v tržaški občinski odbor slovenskega odbornika Dušana Hreščaka. Demokristjanski predstavnik Rinaldi je tudi govoril v istem smislu ter je pripomnil, da predstavlja politika levega centra kakovostni skok v preobrazbi italijanske družbe. Kongres je pozdravil tudi predstavnik republikancev Viezzoli. Toda povrnimo se na poročilo tajnika Pierandreia. Ko je posebej obravnaval vprašanje preosnove tržaškega občinskega odbora, je govornik dejal, da je spočetka vladala v socialdemokratskih vrstah določena negotovost in vznemirje- MiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Za sklenitev nove pogodbe in omejitev brezposelnosti y sredo deželna stavka delavcev gradbene stroke Delavci pojdejo po zborovanju v kinu Aiabarda v povorki po mestu V sredo ob 10. uri bo tudi zborovanje gradbincev, in sicer v kinu Aiabarda na Trgu stare mitnice, kjer bo govoril vsedržavni tajnik FILLEA Claudio Cianca. Po zborovanju pojdejo delavci v povorki po mestu na Trg Unita. Sindikat je že naprosil predsednika dežele dr. Berzantija in vladnega komisarja dr. Mazzo, da sprejmeta delegaciji delavcev Delegacija, ki pojde k dr. Berzantiju, bo zahtevala, naj dežela čimprej pohiti z javnimi deli, za katera je pristojna; delegacija, ki pojde k dr. Mazzi, pa bo načela vprašanje brezposelnostne podpore, ki jo je treba zvišati. Deželni koordinacijski ocbor italijanske zveze delavcev lesne in gradbene stroke CGIL je napovedal za sredo 15- tm. celodnevno deželno stavko gradbincev. Glavna zahteva gradbinske stroke je vsekakor čimprejšnja obnovitev vsedržavne delovne pogodbe, kar delodajalci odklanjajo. Toda grad-binstvo je tudi v krizi in v samem Trstu je že brezposelnih okrog 1560 gradbenih delavcev, po vsej deželi pa nad 10.000. Zato zahtevajo delavci tudi novo gradbeno politiko glede gradnje ljudskih stanovanj, s čimer bi se zagotovila polna zaposlitev Delavci zahtevajo nadalje intervencijo dežele na področju javnih del, da bi takoj pričeli z gradnjami, za katere so že pripravljeni načrti in je na razpolago denar. Poleg tega zahtevajo delavci zvišanje brozpo-selnostne doklade od 300 na 1000 lir, ker je pač treba upoštevati posebni položaj te stroke, ki ni skoraj nikoli stalno zaposlena. Pr-, tem tudi ne smemo pozabiti, da so na primer v Milanu gradbeni industrijci pristali na zahtevo, da ostanejo delavci, za katere ni dela, tri mesece v dopolnilni blagajni in prejemajo na ta način do 80 odstotkov osnovnih prejemkov. Pri r.as pa ni pristal na to roben delodajalec, marveč io vsi takoj odpustili delavce, kakor hitro so dokončali kakšna dela. Na ladji je padel Na ladji «E1 Coral« zasidrani ob pomolu št. 5 v Novem pristanišču, se je včeraj zjutraj ponesrečil 17-letni mornar Onorato Sanino iz Neaplja, Stopnišče Belvedere 17. Ko je mladi mornar stopal po stopnišču strojnega oddelka, ga je nenadoma napadla vrtoglavica, da je izgubil ravnotežje in padel vznak. Pri tem se je hudo pobil po glavi in nosu ter zadobil možganski pretres. Ponesrečenca so z( rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico ter ga s prognozo okrevanja v enem tednu sprejeli na ne vrokirurški oddelek. TJidtna uiecUUdtm Prejeli smo in objavljamo: Spoštovani Primorski dnevnik. 8. decembra letos sva se z ženo odpeljala z avtom Prinz iz Trsta v Ljubljano, kjer je okrog 8. ure začela močno snežiti. Po nekaj lirah sva se vrnila proti Trstu. Za naju in za druge stotine avtomobilistov je bilo to dramatično potovanje, Zaradi snega in ledu smo bili večkrat blokirani in nismo mogli naprej. V teh res alarmantnih okoliščinah so nam od Ljubljane do Senožeč na vse mogoče načine in z veliko solidarnostjo ter požrtvovanjem pomagali civilisti, prometna policija in cestni uslužbenci. Vsem se za njihovo nesebično požrtvovalnost in pomoč iz srca zahvaljujemo. S težavo smo vozili tudi po sredini ceste in celo povsem po levi strani, toda nihče ni od nas zaradi tega zahteval dokumentov. Nasprotno, deležni smo bili razumevanja in solidarnosti, kakršno je težko srečati drugje. Giovanni Rodani, Ul. Sancini 122. Rade volje objavljamo to pismo v priznanje in zadoščenje vsem tistim, ki z vzgledno požrtvovalnostjo skrbijo za promet v težavnih zimskih mesecih na cesti Trst-Ljubljana RJE BOMO SILVESTROVALI? V četrtek sestanek mladinske konzulte Občinski odbor je sklenil sklicati v četrtek 16. t.m. ob 19. url skupščino mladinske konzulte z naslednjim dnevnim redom: Odobritev zapisnika seje od 8.10.1965, poročilo odbora in predlogi komisij, razprava o poročilu, sestava komisij. Skupščina bo v sejni dvorani tržaške občine. Slovenski klub in Akademski klub Jadran vabita na zanimivo predavanje,, ki ga bo imel v torek, 14. t. m. ob 20.30 v mali dvorani KULTURNEGA DOMA univ. prof. dr. Jože Pogačnik o temi Slovenski pisatelj in sodobni svet Obiskovalci Slovenskega kluba, Jadranaši, književniki in visokošolci vljudno vabljeni. nost. «Tedaj, namreč — je dejal Pierandrei — nismo še razumeli vse širine politike levega centra. Ni pa šlo za osebo (se pravi za Dušana Hreščaka, op. ur.), ki i-mamo čast, da jo pozdravimo v svoji sredi.« V nadaljevanju svojega govora je Pierandrei skušal o-pravičiti stališče PSDI v preteklosti, a je poudaril, da je treba to preteklost pokopati. Na kraju je še enkrat pozdravil Dušana Hreščaka ter pripomnil, da tržaški socialdemokrati razumejo trpljenje, ki ga je moral prestati. Očitno je torej, da je tržaška PSDI prebrodita1 v tej' zvezi hudo krizo, ki jo je mučila letos poleti. K temu moramo še pripomniti, da je Pierandrei poudaril, da Slovenci živijo na Tržaškem že od rodu do rodu ter da gre za italijanske državljane, ki so demokratsko izvolili svoje predstavnike. Drugo vprašanje, ki ga je Pierandrei obravnaval z veliko vnemo, zadeva združitev s socialisti. To vprašanje pa ostaja še vedno odprto, posebno zaradi sodelovanja socialistov v občinski upravi v Miljah. Socialdemokrati zahtevajo od socialistov odločno protikomunistično politiko, a ti odgovarjajo, da PSDI ni zmožna postaviti stvarne in pozitivne alternative. Socialistično delegacijo, ki je prisostvovala otvoritvi kongresa, so sestavljali Pittoni, Medani, Hreščak, Giacchettt ln Caristl. Kongres se bo zaključil danes popoldne. iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiittirmiiiiiiiiiimiiiiiimiiiHiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiii SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU je za svoj drugi planinski večer, ki bo v sredo, 15. t.m. ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma povabilo - svojega' 'člana prof. Borisa Pahorja > • SvA^CMf' -s«- s ■'I da spregovori v obrambo LEPOT SOSKE DOLINE; in svojega člana dr. Rafka Dolharja da predstavi tržaškim ljubiteljem planin svojo knjigo »POT V PLANINE*. V ilustracijo svoje knjige bo dr. Dolhar pokazal tudi številne diapozitive; poleg teh pa bo, kot uvod v zimsko sezono, pokazal tudi številne diapozitive z zimsko tematiko. Vljudno vabljeni člani in ljubitelji naravnih lepot in zimskega športa! Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. decembra 1965 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 70-1 etni Marcello Snai-dero, 73-letna Paolina Bastlancig vd. Trager, 77-letna Letizia Zerman por. Ionas, 84-letna Alba Fusari vd. Marši, 77-letni Giovanni Bommarco, 66-letna Maria Vischich vd. Vlo, 90-let-ni Lulgi Iellusich, 78-letna Maria Francese por. Vacclna, 71-letna Maria Dorligo vd. Castaldi, 64-letna Maria Santarelli por. Melatini, 89-letna Giuseppina Sulcich vd. Scherl, 84-letna Antonia Babich vd, Balbl. OKLICI: Tiskar Bruno Giovagnoli in uradnica Maria Grazia Giacomint. uradnik Ferruccio Rattl In gospodinja Mariagrazia Rosada, natakar Mario De Santi In natakarica Marceli« Sovran, pismonoša Edmondo Zulian in trgovka Livla Nao, gasilec Dar-vino Petronio ln gospodinja Stefanla Sleiko, finančni stražnik Pasquale De Stefano in šivilja Maria Fontana, u-radnik Giorgio Gessl in gospodinja Maria Elisabetta Rodenigo, pomorski kapitan Costantino Pulsador In gospodinja Edda Budinich, mehanik Antonio Scuccimarra in uradnica Angela Chicco, pomorščak Luciano Suban In trg. pomočnica Luoia Bartoli, pleskar Giorgio Arcion In šivilja Loreta Marilll, pomorščak Pascjuale Miele ln gospodinja Genoveffa Maria Giorgi, pomorščak Giacomo Steplnl in gospodinja Giuseppina Fable, učitelj Ar-turo Pelllzzari In učiteljica Rosa Tre visan, geometer Aldo Busetti tn po sestnica Elda Riaviz, odvetnik Glam paoio Tamaro in učiteljica Mariagra zia Pison, kuhar Dormenico Delise in gospodinja Llvia Giraldi, geometer Luciano Furlan In uradnica Rosa Fio-ranl, profesor Francesco Linossl m učiteljica Lucilla Simonit, električar Boris Mermolja in študentka Ornella Flego, učitelj Giovambattista Caval-lari in gospodinja Alda Falon, stavbeni izvedenec Claudio Zadnich In tajnica Monika Stemmler. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (6. 12. do 12. 12.) AlPAlabarda, Ul. deli Istrla 7, Cen tauro. Ul. Buonarottl 11, le Lelten-burg. Trg S. Giovanni 5, Mizzan, Trg Venezla 2, Barbo — Carniel, Trg Garibaldi 4. Croce Azzurra, Ul. Com-merclale 26, Vielmettl, Trg della Bor. sa 12 Miam Drevored Mlramare 117. Od 13 do 16. ure Barbo-Canuel. Trg Garibaldi 4, Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26, Vielmettl, Trg della Borsa 12. Mia * ni. Drevored Miramare 117. Nočna služba lekarn AlPAlabarda Ul. deiristrla 7, Cen-tauro, Ul. Buonarottl 11, de Lelten-burg. Trg S. Giovanni, 5. Mizzan, Trg Venezla 2, LOTERIJA BARI 78 48 60 5 4 CAGLIARI 30 47 5 79 89 HRENCE 73 68 38 88 71 GENOVA 53 50 9 41 87 MILAN 66 61 56 21 64 N KAPELJ 88 31 76 21 67 PALERMO 42 11 47 55 43 ROMA 4 7 49 3 33 TURIN 15 53 46 14 18 BENETKE 34 79 ENALOTTO 4 1 60 2 1 2 X 2 2 X 1 1 X X 1 Kvote: 12 — 13.658.000 lir, H — 206.900 lir, 10 — 17.000 lir. LADJE V PRISTANIŠČU El Giza (ZAR), Omis, Pohorje, Me. tohia, Orjula, Orjen, Kolasin, Kapetan Martinovič (Jug.), San Giorgio. Viceoza, Carso. Enri, Bannock, Iris, Ollmpia, A. Volta, Europa. A. Uso-dlmare, Aquileia, Settemari, Esperl-de, Saipa II, Enotrla, Vulcania, )-sarco, A.M. Martini, Mongioia (It.), Pescara, Marietta (Li.), El Corral, Valeria, Orion (Pa.), Dagfred (No.), Manchester (Am.), Helena (No.), Ar-changelos G„ Annika, Grigorousa, Bremenhaven (Gr.), Haruna Maru (Jap.), Mati, Partizani, Vlora- (Al.), T. Stavros (Ma.), Golzwardersand (Nem.), Gunnar Brovlg (No.), Hec-tor Heon (Br.). Darovi in prispevki Ob drugi obletnici smrti nepozabnega Jadrana Dolenca daruje mama 3000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Josipa Krtežlna in pok. Benedikta Zupanovega daruje družina Ivan Marija Carli 2000 lir za Dijaško Matico. Ob priliki svoje 80-letnice daruje Ivan Jerič z otroki in družinami 3000 lir za Dijaško Matico in 2000 lir za Športno združenje «Bor». V počastitev spomina pok. Marije Sancin daruje Ivan Sancin 2000 lir za Dijaško Matico, Namesto cvetja na grob pok. Antonije Babič vd. Babič daruje Olga Ban 1000 lir za Glasbeno Matico. Ker se nista udeležila pogreba pok. Benedikta Šavlija darujeta Stefan In Marija Kralj 1000 lir za Dijaško Matico, Ob prvi obletnici smrti Franca Ca harije daruie D. Caharlja v počastitev njegovega spomina 2000 lir za Dijaško Matico. lotel LEV EEV Ljubljana, Vošnjakova 1 prireja veselo in prijetno silvestrovanje v VELIKI RESTAVRACIJI in STEKLENI DVORANI, v DAN-CING BARU, v BARU TISOČ IN ENA NOC, v KLUBSKI SOBI ROULETTA. Silvestrovski topli in mrzli bife na voljo brez omejitve vso noč — darilo za vsakega gosta — orkestri — pevke — program. — Cena Din 6 700 — Informacije tel. 310-555 Hotel «ILIRIJA», Ljubljana Prijetno silvestrovanje boste preživeli v našem hotelu ob presenečenjih in priznanih kulinaričnih izdelkih — Cena Lit. 3.000 — Prednaročila do 20. decembra pri šefu strežke odnosno v recepciji hotela. Hotel «KRAS» Postojna, tel. 100 vabi na prijetno in veselo silvestrovanje. Silvestrovska večerja — godba In ples. damska restavracija» Postojna Veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. — Godba in ples — Rezervacije tel. 68. Hotel «JAV0RNIK» Postojna priporoča silvestrovanje z bogato večerjo in plesom — Rezervacije tel. 84. Hotel «TRIGLAV» Sežana prire. di tradicionalno silvestrovanje s silvestrovsko večerjo — Igral bo priljubljeni orkester — Priporoča se rezervacija. Hotel «MANT0VA» Vrhnika priredi veselo silvestrovanje s silvestrovsko večerjo. Igral bo priznani plesni orkester TONE STANOVNIK — Priporočamo rezervacije. Hotel «SL0N» Ljubljana prire. ja veselo silvestrovanje v vseh pro. štorih hotela — Prijetno vas bodo Zabavali štirje plesni ansambli — BAR — KAVARNA — Silvestrovski menu — Sprejemamo rezervacije. V gostilni «PRI GROJNb Gorica — boste lepo in prijetno silvestrovali. — Silvestrovska večerja — godba — postrvi. Gostinsko podjetje «GALEB» KOPER vas vabi na tradicionalno silvestrovanje, ki ga priredi z bogatim menujem v obratih HOTEL GALEB in RESTAVRACIJA »RIBA«. Rezervacije se prodajajo od 15. t. m. dalje. — Igrata dva priznana orkestra — GALEB tel. 21605; RIBA tel. 21182. V hotelu « A D RIA » Ankaran (San Nicolo) — Bogat menu — Igra znani orkester — Pravočasno rezervirajte na tel. 74112 — Hotel je ogrevan. PARK hotel-Gorica, Nova Gorica priredi veliko silvestrovanje v vseh prostorih — Silvestrovski menu Lit. 6.000.—, kavama Lit. 2.000.-r Pohitite z rezervacijami, ki jih spreiema recepcija hotela, tel. 21442 — 21462. Hotel «Sabotin» Gorica, N. Gorica (Solkan) priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih — Igra orkester GALEB. Hotel «BELLEVUE» Ljubljana vabi na prijetno silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih hotela. Bogat silvestrovski menu. Zabavala vas bosta dva priznana ansambla. Upoštevajo se vplačane rezervacije. Hotel «TRIGLAV» Koper prireja veliko silvestrovanje v vseh restavracijskih prostorih hotela, v nočnem baru in v hotelu «GIU-STERNA« — Igrajo trije priznani orkestri — Cena silvestrovskega manuja z rezervacijo je 4.000,— do 4.500,— din. — Rezervacije se sprejemajo v recepciji hotela Triglav in v recepciji hotela Giustema od 15. t. m. dalje. Gledal.išča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za drugo predstavo Luzzattove opere «Judith», ki bo danes ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih in z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi. Nazionale 14.30 «Ipcress» Technico-lor, Michael Calne, Guy Dobman. Arcobaleno 14.30 »Perchč uccldi an-cora» Technicolor. Prepovedano mladint pod 14. letom. Excelsior 14.30 «La decima vittima« Technicolor. Marcello Mastroianni, Uršula Andress. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 14.00 «La guerra segreta« Vit-torio Gassman, Henry Fonda, An-nie Girardot. Grattacielo 14.30 18.00 21.15 «My fair lady» — Technicolor Panavl-slon. 70 mm, Audrey Hepburn, Rex Harrlson Aiabarda 14.00 «Agente segreto Jer-ry Cotton operazione uragano« — George Nader. Fllodrammatlco 14.00 «La montagna dl luce« Colorscope. Richard Harri-son. Aurora 15.00 »CastelH di sabbia«. Prepovedano mladini pod 14. letom Cristallo 14.00 »Prlma vittoria« John Wayne, Kirk Douglas. Garibaldi 14.30 «1 figli del leopardo« Technicolor. Franco Frarchi, Cie cio Ingrassia. Capitol 14.00 «Uno straniero a Sacra-mento« Technicolor. Michael Har-gltay. Impero 15.00 «Le bambole) Prepovedano mladini pod 18, letom. Vittorio Veneto 13.45 «11 colorinello« vpil Ryan» Technicolor. Frank Sinatra. Trevor Howard, Moderno 17.00 21.15 Beniamino Mag glo. Lola Cray in Alfredo Rizzo v reviji «11 vestlto di Eva«. Astra 15.00 «Srusa me lo presti tuo marito«. Astoria 14.00 «Pazzo per le donne« Technicolor. Elvis Presley. Abbazia 14.30 «Pazzi pupe e pillole« Technicolor. Jerry Lewis Ideale 14.30 «La storia del dottor VVassell« Gary Cooper Technicolor Skedenj 14.00 «Topkapi» Technicolor Melina Mercouri, Maximillian Shell KINO SKEDENJ predvaja danes, 12. t. m. ob 14. uri pustolovski barvni film; TOPRAPI Igrata: MELINA MERCOURI MAXIMILIAN SHELL SOŽALJE Prosvetno društvo «Ivan Cankar* izreka sožalje družinama Babič in Trampuš ob izgubi drage matere in stare matere Antonije Babič. Restavracija «URŠKA» Ljubljana Privoz St, 11, tel. 22260 priredi veliko silvestrovanje — bogat silvestrovski menu — igra priznani orkester «RONY» — Rezervacije sprejemamo do 25. t. m. SPDT sporoča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje na Livku. Vpisovanje samo še v ponedeljek in torek v Tržaški knjigarni. Mali oglasi ZLATE predmete, ure, prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega de. narja pri komisionarju DARVVIL, Trst. Plazza S. Giovanni 1. NIZEK volčjak z mreno na levem o-česu, z usnjenim ovratnikom s sponko, zgubljen v preteklem tednu na Opčinah. 10.000 lir nagrade dobi, kdor ga privede V Rifuglo ASTAD, pokrajinska cesta za Repentabor št. 1098, tel. 221292. SPREJMEM soboslikarska dela po solidnih cenah. Ponudbe na- ADIT — Ljubljana, p.p. 171. Bar huffet «PERLA» - Lia UL. F. SEVERO I TEL. 23423 se toplo priporoča za obisk Kino fotografski material SEČUL IN Trst, Ul Mazzini «3 Telefon (33-361 vabi prijatelje m znance, naj ea obiščejo EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA TRIESTE - I’RST UL. S FRANCESCO 44 TEL. 28-940 Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA in trokolesnih tovornih vozil A P E v kateri koli kraj v Jugoslaviji. Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov in pribora «PIAGGIO» Sintetične preproge m preproge za nodnike iz plastike «BALATUM» tn »MERA-KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo »MOOUETTE« tn ploščice «RIKETT» m »ARMSTRONG« Bežna vrata »ROLLPORT«, beneške zavese (tende veneziane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. riALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 . Tel. 95-919 ZAHVALA Globoko ganjeni po tolikih Izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše nepozabne ALOJZIJE ŽUŽEK roj. PIPAN se srčno zahvaljujemo. Posebna zahvala čč, gg. Tonkliju in Mazori, sorodnikom, vsem darovalcem cvetja in vsem tistim, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoče družine: ZUZEK, KANTE in PIPAN Mavhinje, 12. decembra 1965. Dedek Mraz, prinesi mojemu očku avto RENA UL T avtomobil, ki se imenuje RENAULT* 1100 ccm — čez 138 km/h (po ceniku) L 998.000 Zastopstvo S. A. M. SILVANO F RIS OR! TRST RAZSTAVA V UL. FILZI 21, TEL. 68-990 SERVIS, POMOČ, NADOMESTNI DELI: UL. G. GALILEI 20, TEL. 93-490 ŠPORTNIKI! V trgovini VELIAK - ŠPORT v Ul. delPlstria 13, tel. 44-237 dobite vse potrebno za smučanje in za druge panoge športa — Kvalitetno blago po konkurenčnih cenah TRGOVINA JESTVIN A. KORAL ustanovljena 1. 1896 Vse po konkurenčnih cenah TRST, Trg Garibaldi, 10 U. BAZZANELLA - TRST - UL. F. VENEZIAN 5 TEL. 24-197 s/a & BORILCI PRIHODNOSTI (PROTI SMOGU): .RECORD* na kerosen, plinsko olje, tekočo nafto ter VERTIKALNI - SUPER od 8000 do 320.000 kalorij. ZA PECI — ŠTEDILNIKE — TERMOSIFONE 3!T! miNNESOTA S. Paul — Minnesota USA) Fotostatičnl stroji — Papir za reproduciranje — Projektorji — Lepilni trak SCOTCH - itd. PRI NAS DOBITE TUDI VSE ZA VINO: STROJE IN PRITIKLINE ZA KLETI, TOCILNISKE RAZDELJEVALCE VINA TVRDKE MO RT ARI, PIPE, GUMIJASTE CEVI itd. £LETTKO 91 A R 14 ET di VALERIO SPETTI PECI NA PREMOG IN KEROSEN PRIZNANIH ZNAMK «JUNO» - «WARM MORNIG« — »RAICHON« — »OLMAR« PRODAJA TUDI NA OBROKE, DO 24 MESECEV TRIESTE - TRST Strada Vecchia deli’ Lstrla 2 tel. 812238 (na trgu pri Sv. Ani) AVTOMEHANIČNA DELAVNICA ADRIANO ŽERJUL • POPRAVILA AVTOMOBILOV VSEH VRST • HITRA IN DOBRA POSTREŽBA • CENE UGODNE OPČINE — Ulica degU Alpini št. 85a (blizu zadruge) 4JNIVERSALTECNICA* RADIO — TELEVIZORJI — AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMAT1CNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI: CANDY - REX — CGE Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije UN1VERSALTECNICA Trleste - Trst Corso Garibaldi SL 4 tel. 41-243 in Trg Goldoni SL l EMPORIO A U TO - MOTO LORENZI Vam nudi DELE ln NADOMESTNE DELE za vsa motorna vozila: svečke, trikotnike, svetilke, preproge, prevleko, kroglične ležaje, AMORTIZERJE ZNAMKE RI V, VERIGE ZA SNEG, NOSILCE ZA SMUČI, ANTIFRIZ itd. itd. IZREDNA RAZPRODAJA MOTORNIH BATOV - PISTONI VESPE IN LAMBRETE VSEH VRST. REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE 1 K S I Via S. Lazzaro, 17 PO INDIKATIVNIH PODATKIH V PRVIH DESETIH MESECIH Letos bo promet pristanišča napredoval vendar pa na občutno škodo strukture Napredek naj bi po predvidevanjih znašal od 300 do 400 tisoč ton Do konca preteklega oktobra ,ie pomorski promet y tržaškem pristanišču napredoval približno za pol milijona ton v primerjavi s prometom v prvih desetih mesecih lanskega leta. To je najvažnejša ugotovitev, do katere pridemo, ako si nekoliko pobliže ogledamo statistične podatke, ki se nanašajo na ta promet. V omenjenem razdobju so namreč ladje pripeljale v Trst nekaj čez S.50 milijona ton, odpeljale pa 1.36 milijona ton blaga, medtem ko je znašal v ustreznem razdobju lani dovoz po morju 3.30 odvoz pa 1.09 Prispevajte isa DIJAŠKO MATICO! milijona ton Tdčnejši podatki so zbrani v naslednji razpredelnici: Razdobje januar-oktober (v tonah) leto 1961 1965 Dovoz po morju 3.297.805 3.531.299 Odvoz po morju 1.088.236 1,358.555 Skupino 4.386.041 4.889.854 Statistični podatki o razvoju železniškega. blagovnega prometa kažejo nasprotno, na občutno nazadovanje, ki je doseglo v obe smeri nekaj čez 200.000 ton. V prvih desetih mesecih letos so namreč pripeljali v Trst po železnici iz notranjosti Italije in iz drugih zalednih držav vsega skupaj 605.551 ton blaga, medtem ko je znašal lanski promet v tej smeri še 627 tisoč 538 ton. Tu je bila letošnja zguba pravzaprav majhna, mnogo KINO P RO S E K-KO N TO V E L predvaja danes, 12. t. m. ob 16. uri film pd Arpinovem romanu: La suora giovane (MLADA NUNA) Igrata: LAURA EFRIKIAN — JOHN ATA ELLIOT Kine na predvaja danes, dne 12. decembra 1965, z začetkom oh 15. uri nepozabni vojni film: italiAni BRAVA GENTE (ITALIJANI, DOBRI LJUDJE) Igrajo: ARTHUR KENNEDY GIANNA PROKHORENKO RAFFAELE PIŠU TATJANA SAMOJLOVA j:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Jutri, dne 13. t.m. z začetkom ob 18. uri ponovitev nepozabnega vojnega filma: ITALIANI BRA V A CENTE (ITALIJANI, DOBRI LJUDJE) H1MO «IR1S» PROSEK predvaja danes, 12. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film: JACK LEMMON J VIRNA LISI IM 1 “iOD^MATHOFF !eRRY-THOMAS GEORGE PAXEIR00 RICHA%* SuiNf'lMi CAMtOt (KAKO UBITI VAŠO ŽENO) Poroka: karkoli bo narejeno — bo zgrešeno OB PRIHODNJIH PRAZNIKIH BO ZOPET ZAČEL DELOVATI KINO V KRIŽU PRVIČ S ŠIROKIM PLATNOM ZA CINEMASCOPE POPOLNOMA PRENOVLJEN — ZATO LEPŠI IN MODERNEJŠI NOVA UPRAVA — JAMSTVO SOLIDNEJSE POSTREŽBE ŠIROKA IZBIRA FILMOV ZA VSE OKUSE PREDSTAVE OB SREDAH, SOBOTAH IN NEDELJAH večji padec pa je železnica zabeležila v prometu v smeri proti zaledju, saj je gibanje na tej relaciji nazadovalo od 953.847 na 759.105 ton. Posledica tega popuščanja v prometu v smeri Trst-zaledje je bila ta, da je skupen železniški promet v obe smeri nazadoval od 1.581.385 na 1.364.656 ton v letošnjem letu. Za razliko od lanskega leta, ko Je cesta prevzela znaten del prometa, ki ga je zgubila železnica, kažejo statistični podatki za letošnje leto, da se je ta razvoj začasno ustavil. Podrobnejši podatki o tem prometu ne sežejo sicer čez mesec avgust, ker ie njihovo zbiranje nekoliko bolj komplicirana zadeva kakor pa evidentiranje železniškega in pomorskega prometa, zato pa so podatki za prvih osem mesecev leta dovoli zgovorni, lansko leto je potovalo po cesti do konca avgusta 1,059 645 ton, letos v istem času pa 1,070,486 ton raznega blaga. Razvoj prometa v vsako posamezno smer je ostal prav tako neizpremenjen kakor celoten promet: v smeri proti Trstu so zabeležili lansko leto 124.732 in letos pa 137.806 ton, v nasprotno smer pa 1—M 934.913 in letos 932 680 ton. Glede na vse to je lahko predvidevati, da bo blagovni promet skozi Trst v letošnjem letu sicer nekoliko napredoval v primerjavi z lanskim, vendar pa bo to napredovanje razmeroma omejeno, saj ne bo preseglo kakšnih 300-400.000 ton. Količinskemu izboljšanju prometa pa bo botrovalo občutno poslabšanje v njegovi strukturi. Tako se je letos nekoliko povečal promet Kam na silvestrovanje? V Kulturni dom seveda! S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Osrednja oblast se še vedno vmešava v finančno poslovanje krajevnih ustanov Nezadovoljstvo občinskega sveta s taksnim ravnanjem, ki krši avtonomijo izvoljenih organov ter omejuje nujno potrebne službe - Odgovori na interpelacije s premogom (od 183.098 na 220.459 ton skupno v smeri iz Trsta proti Trstu), rudninami (od 1,126.681 na 1,212.153 ton) in z mineralnim o-ljem (od 2,116.322 na 2.462.027 ton), to se pravi s tistimi vrstami blaga, ki so tipične za industrijske dejavnosti in predstavljajo predvsem razne surovine ki nimajo visoke vrednosti ter daieio zaradi svoje masivnosti malo dela pristanišču kot takemu in zato seveda tudi celotnemu orizndetemu emporiju. Nasprotno pa kažejo blagovne postavke višje specifične vrednosti nevarno popuščanj: Dri žitaricah je promet popustil od 264.548 na 188.170 ton:, razno blago je nazadovalo od 1.807.471 na 1,728.845, pri lesu pa je promet popustil celo 259.317 ton na 207.144 ton. Kar se tiče udeležbe posameznih zalednih držav na celotni železniški promet, naj navedemo naslednjo razpredelnice* »-■ RAZDOBJE JANUAR-OKTOBER Leto 1964 Leto 1965 (v tonah) Notranjost Italije 405.084 346.334 Avstrija 472.080 Češkoslovaška 311.743 Zah. Nemčija 132.534 Jugoslavija 71.334 Švica 45.623 Madžarska 117.293 Zanimivo Je, da je promet letos popustil v večji ali manjši meri pri vseh navedenih državah, razen pri Češkoslovaški, kjer so zabeležili skoraj neznaten napredek, zato pa kaže zlasti promet z Jugoslavijo in Madžarsko nepričakovano močno nazadovanje. 419.389 316.386 127.684 48.500 44.530 39.238 Z avtom sta se prevrnila na obalni cesti Dva mladeniča sta se včeraj ponoči ranila pri prometni nesreči, ki se je pripetila na obalni cesti v Sesljanu pri hotelu «Corona». Bilo je okrog treh ponoči, ko je v smeri proti Tržiču 22-letni natakar Lino Ravalico iz Ul. Cappello 3 vozil športni avto «triumph» TS 69228, v katerem se je peljal tudi 28-letni trgovski zastopnik Giuseppe Guadagnino iz Padove, ki začasno stanuje v našem mestu v hotelu «Corso». Nočna vožnja je potekala v najlepšem redu, dokler nista prijatelja privozila do prej omenjenega kraja. Nenadoma je Ravalicov avto iz še nepojasnjenih razlogov zavozil na skrajni desni rob ceste, kjer je s prednjim desnim delom treščil v obcestni zid. Zaradi sunka se je avtomobil obrnil okrog svoje osi in trčil v zid še z zadnjim levim delom. Po zaporednih trčenjih se je nato avto prevrnil. Mimovozeči avtomobilisti so o-bema ponesrečencema pomagali iz razbitin prevrnjenega avtomobila ter ju odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na nevrokirurški oddelek. Ravalico se je ranil in pobil po čelu in levem sencu, po glavi in kolenih ter zadobil možganski pretres, zato se bo moral zdraviti mesec dni. V dveh tednih pa bo okreval Guadagnini, ki se je ranil po čelu, desni ličnici, nosu in desni nogi. Na seji občinskega- sveta, ki se je začela v petek ob 21. url In trajala še pol ure čez polnoč, so sprva obravnavali 13 Interpelacij, potem pa so se lotili točk dnevnega reda, razposlanega svetovalcem 7. decembra. Na posamezne interpelacije, ki so jih vložili svetovalci PLI, MSI, KPI, KD in SDZ so odgovorili župan ali odborniki. Ce naj gremo kar po vrsti, potem naj najprej o-menimo zagotovilo občine, da bodo mostič čez Sočo v Podgori usposobili za promet najkasneje do meseca marca. Glede izgradnje proto-sinhrotona je občinska uprava pridružila svoje sile deželnim prizadevanjem, da bi se Doberdob izbral za lokacijo tega ogromnega objekta, vendar bi morala občina po sodbi liberalca Chiozze napraviti več zlasti kar zadeva načrtovanje za izgradnjo stanovanj za znanstvenike in tehnike. Mednarodna železniška zveza v Gorici še ni dokončno zagotovljena. Poročevalec Zucalli je dejal, da jo Je v formalnem pogledu odpovedala Jugoslavija, potem pa so se pridružili interni konkurenčni interesi na škodo Gorice. Svetovalec Battello Je dejal, naj se župan na sestanku o tem vprašanju, ki naj bi ga imel prihodnje dni, sklicuje na soglasno podporo občinskega sveta. Po odgovorih svetovalcem na vprašanja glede blokiranih najemnih in sklada ing. Paulettiga je odbornik Lu-pieri odgovoril na nadaljnjo interpelacijo Bonnessove (KPI) glede turističnih cest. Občina je izdelala načrte in predloge, da bi dežela prispevala sredstva za ureditev turističnih cest v šentmaver (67 milijonov) in na Kalvarijo (45 mil.) ter poti ob desnem bregu Soče ob posestvu Tre Venezie, kjer bi zgradili tudi parkirišče (skupno 47 milijonov). Svetovalec Bratina je bil samo delno zadovoljen z odgovorom, na njegov predlog za regulacijo voda, v Podgori, ki ob deževjih vdirajo celo v stanovanja. O komunistični interpelaciji glede stanja in perspektiv v SAFOG je Zucdlli ta£jal, da za livarno jekla ni tež-v,, ker proizvaja kvalitetno h,!'f . M gre tudi v inozemstvo. Težave so v delavnici za izdelovanje statev. V dobrih časih so jih izdelali po 800 na leto, lani 262, letos pa 374. Podjetje se pogaja s kupci za prodajo statev. Potrebovalo oi za okoli 2.5 milijarde naročil, da bi zagotovilo neprekinjeno delo. Zavrnil je možnost izgradnje livarne za lito železo. In-terpelant Battello ni bil zadovoljen z optimističnim prikazovanjem razmer v SAFOG, tako da je prišlo med svetovalcema do ostrega besedne spopada, v katerem je Battello navedel Izjavo deželnega odbornika Marpillera, ki zelo previdno ocenjuje toliko opevano novo statev. Spremenil je interpelacijo v resolucijo, da bodo mogli prihodnjič o vprašanju spregovorili vsi svetovalci. Po odobritvi posojila 140 milijonov za kritje obračunskega primanjkljaja za leto 1964 so obsežno razpravljali o sklepu osrednje komisije za krajevne finance, ki je znižala proračunski primanjkljaj za leto 1965, že odobrenega s strani prefekturnega komisaria. Osrednja komisija je znižala posojilo od 340 na 168 milijonov lir, se pravi za več kot 50 od sto. Seveda bi takšen ukrep prizadejal občinsko dejavnost. Občina je predvidena dela že opravila m denar potrošila. Občinski svet je odobril priziv ter zahteval, naj se dovoli najem posojila 77 milijonov. O sklepu se je razvila živahna diskusija. Zanj so bili vsi svetovalci razen liberalcev in misovcev. Svetovalec Sancin je dejal, da je takšna orientacija zelo značilna ter predstavlja anticipacijo stališč do vseh ključnih vprašanj našega prihodnjega delovanja. Svetovalec Battello pa je dejal, da ohranja osrednja oblast nadzorstvo nad krajevnimi ustanovami, dasi-ravno daje zakon to možnost tudi dežel-"' upravi. Odobrili so izplačilo denarnih podpor dijakom za voznine in nakup knjig ter sklenili podaljšati do konr ’ 1966 pogodbo z INGIC za pobiran 'p trošarine na račun občine. Izbrali bodo tudi komisijo, ki bo pregledala dosedanje izkušnje ter se izrekla o municipalizaciji službe. Na tajni seji so nato določili nagrade za župana in odbornike. Obnova trgovinskih obrtnic Goriško županstvo obvešča trgovce, da morajo najkasneje do konca januarja 1966 predložiti občinskemu protokolnemu uradu direktno ali preko zveze trgovcev svoje trgovinske obrtnice za običajno letno obnovo. Naslednji trgovci morajo priložiti tudi poštno potrdilo o plačilu predpisane pristojbine za obnovo sanitarnega dovoljenja: mesarji in prodajalci « prekajenih in drugih mesnih izdelkov 10.000 lir (po vaseh po 6.000); delavnice za pripravo mesnih izdelkov 9.000 (kadar ne dqla več kot 5 oseb); pre-podajalci mleka. Ta vplačila je treba izvesti v decembru. Dobcrdobska godba odpotuje na Jeseniee Godba na pihala In pevski zbor in Doberdoba se odpeljeta v soboto 18. decembra ob 13. uri z avtobusom na Jesenice, kjer bo godba pripravila koncert. Tjakaj jo je povabilo delavsko prosvetno druš-štvo Svoboda. Godci iz Doberdoba in z Laškega se že nekaj časa pripravljajo za nastop. iimimiiimmiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiit!,,im,im|IIIIIM,n,MI,|I|||||U|||||||M||||||||||||||||| JAVNA DELA V S0V0DNJAH IN DOBERDOBU Asfaltirane vse ceste po vaseh občine Sovodnje Te dni zaključujejo dela na Vrhu - Gradnja ceste Rubije-Vrh - Spomladi asfaltiranje cest v občini Doberdob - Zupan Jarc pri Chientaroliju Gradbeno podjetje Mattiroli, ki je z občinsko upravo v Sovodnjah podpisalo pogodbo o asfaltiranju občinskih poti v vaseh, bo po vsej verjetnosti v ponedeljek opravilo svoje delo Sedaj so v teku dela na Vrhu, kjer utrjujejo podlago in polagajo asfaltno plast. Podjetje je doslej asfaltiralo vaške poti v Ru-pi, na Peči, v Gabrjah pred cerkvijo ter v zaselkih Potok, Klantx. Vas in Skrije v Sovodnjah. Zelo dobro napreduje delo na cesti Rubije — Vrh. Nanjo dovažajo gramoz, na nekaterih krajih jo širijo, ker -je preozka..........-a Podjetje Mattiroli bo asfaltiralo tudi občinske ceste po vasab občine Doberdob. Občinska uprava je že sklenila pogodbo s podjetjem, ki bo po vsej verjetnosti začelo z delom šele spomladi, ker je zimski čas neprimeren; celotni strošek bo znašal 7,5 milijona lir. Zupan občine Doberdob Andrej Jarc je bil prejšnji dah pri pokrajinskem predsedniku Chientaroliju ter ga opozoril na skrajno sia-bo stanje ceste pri Selcah, kjer gradijo avtomobilsko cesto, ter mu predlagal, naj bi jo popravili. V četrtek v Doberdobu seja obč. sveta V četrtek 16. decembra ob 19.30 se bo sestal občinski svet v Doberdobu. Na dnevnem redu so interpelacije, proračun za leto 1966, določitev povprečnih cen trošarine, doklade In razno. GOMMA PLASTICA Ulica deliTstria 8, tel. 50-054 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA A. BIRSA vam nudi vse hišne potrebščine, torbe. Igrače, lutke, plastiko za pode Imitacija par. ketov Vse po konkurenčnih cenah! PRI AVTO OPREMA V. ZANCHI BOSTE DOBILI: • VERIGE ZA SNEG • KILER MASKE • NOSILCE ZA SMUČI • ANTIFRIZ IN RAZNE POTREBŠČINE ZA VSE AVTOMOBILE TRST - Via Coroneo N. 4 TEL. 29-684 Pokrajinski kongres PSDI danes v Tržiču V prisotnosti podtajnika v notranjem ministrstvu Ceccheriniji se začne danes ob 9 30 v Tržiču XV. pokrajinski kongres PSDI; prisostvovalo mu bo okoli 50 delegatov 18 sekcij. Na kongresu bodo proučili teze sekretarja stranke Tanassija. Današnji kongres bo pomemben tudi zaradi posebne pozornosti, ki jo goriška federacija PSDI posveča združitvi obeh socialističnih strank. Politič-no-organizacijsko in upravno poročilo bo prebral pokrajinski tajnik Candussi. 'tTGI DS [M] (o) ©KI [E dH lekoče gorivu za ogrevanje za vašo dobavo telefonirajte na: 93.936 - 94.590 A. SFERC0 UL. A. VALKIMO. 41 - TRST Izmislil si je roparski napad Kvestura je prijavila sodišču 38-letnega C. C. iz Vidma, ker si je izmislil roparski napad. V nedeljo 5. decembra Je okoli 22. ure poklical kvesturo v Ul. Nizzo, ker je krvavel na obrazu. Patrulji je dejal, da sta se mu približala dva mladeniča na motorju, ga dejansko napadla ter mu odnesla 49.000 lir. V bolnišnici v Gorici so ga pridržali na zdravljenju, kvestura pa je začela preiskavo. Ugotovila je, da roparski napad ni bil Izvršen, zato ga Je prijavila sodišču. pedist je pri tem Izgubil ravnotežje, padel in dobil navedene poškodbe. Zapisnik o nesreči je napravila cestna policija iz Gorice. Dva ranjena pri nesreči ob pevmskem mostu Sinoči nekaj po 20. uri se je peljal 28-letni Ivan Koncut iz Pevme Ul. Koštabone 3 z vespo iz Ul. Generale Papa proti domu. V bližini gostilne pri pevmskem mostu pa je prečkala cesto pred njim 68-letna Marija Zorzenon lz Ul. Forte del Bosco 11. Vespist se ji ni mogel Izogniti ter jo je podrl, obenem je tudi sam padel. Z avtom Zel#,, nega krita so oba odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ju pridržali s prognozo po 10 dni. Zorzs-nonova ima pretres možganov in udarec v križu. Koncut pa si je zlomil levo ključnico. V PRVIH DVEH KONCERTIH Uspeh slovenskih zborov v sekciji ljudskih pesmi Danes tekmovanje v obveznih in poljubnih pesmih Ž včerajšnjim popoldanskim in večernim koncertom v dvorani «U-nione Ginnastica Goriziana* se je zaključil prvi del tekmovanja pevskih zborov, ki so nastopili z ljudskimi pesmimi. Izmed slovenskih zborov so nastopili »Tone Tom šič» iz Ljubljane, »Jacobus Gal-lus-Petelin» iz Celovca, Prosek-Kontovel in Komorni zbor iz Ce lja Slovenski zbori so pokazali zelo visoko stopnjo umetniškega podajanja in so bili deležni iskrenega ploskanja številnega občinstva, ki je v ogromnem številu napolnilo koncertno dvorano. Zaradi tehničnih preprek ni nasto pil zbo. »Slava Klavora* iz Man bora in nekateri italijanski ter nemški zbori iz Bočna. Med občinstvom smo opazili vidne predstavnike občine Gorica, pokrajinske turistične ustanove, kul-turno-prosvetnih organizacij iz Gorice in Nove Gorice. V petčlan skem razsodišču strokovnjakov je tudi skladatelj Rado Simoniti iz Ljubljane. Koncerti se bodo nadaljevali danes ob 10. in 15. uri razdelitev nagrad današnjim zmagovalcem pa bo ob 21. uri; takrat bodo najboljši zbori ponovno nastopili. * • • * Na zadnji seji občinskega odbora v Tržiču so sklenili izplačati konzorciju za julijsko letališče v Ronkah znesek enega milijona lir. Občima se je namreč obvezala ob svojem vstopu v konzorcij, da bo plačevala za dobo 30 let po en milijon lir letno. stava je bila premiera tega dela za vso Jugoslavijo ter ji je prisostvoval tudi avtor sam, ki je prišel za to priliko iz Rima. SNEŽNE RAZMERE Na Lokvah je. 30 cm pršiča, cesta je vseskozi plužena in posuta, žičnice delujejo. Vreme je nekoliko hladno vendar sončno. KLUB SIMON GREGORČIČ Večeri ob sredah V klubskih prostorih na Verdijevem korzu 13, bo v sredo, 15. decembra ob 20.30 predaval prof. dr. Jože Pogačnik iz Ljubljane o temi SLOVENSKI PISATELJ IN SODOBNI SVET Vljudno vabljeni! Podpisani se najlepše, zahvaljujem pevskemu zboru «Kras» in njegovi pevovodkinji za lepo slovo, ki so mi ga priredili ob mojem odhodu v Argentino ALOJZ PERIC Modepist ranjen pri trčenju z motociklom Pri trčenju dveh motociklov je bil včeraj zjutraj na Korzu Italija ranjen 60-letni Giordano Sabez iz Gorice, Ul; Pavia 29. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo 10 dni zaradi udarcev po nogah in številnih odrgnjen j. Sabez se je peljal okrog 9.30 tire po Korzu Italija proti centru mesta z mopedom. V isto smer se ja peljal na motociklu ISO tudi 24-letni Bruno Petejan iz Sovodenj Trčenje štirih osebnih vozil pri Moščenici Zaradi prekratke zavorne raz dalje so se na odcepu pri Moščenici (Tržič) zaleteli štirje tržaški osebni avtomobili, ki so bili namenjeni v Tržič. Nesreča je nastala, ker vozilo, ki je bilo na začet ku kolone, ni prehitelo tovornja ka, ker je bila zasedena leva stran ceste. Z *Giulietto» se je zaletel 53-!etni Alfredo Genovese iz Ul. Cortisan 6, s «Cadettom» 59-letm Antonio Ghelingani iz Ui. Locchi 20, z «Appio» 25-letni E-doardo Nussdorfer iz Ul. Carcara 5 in 56-ietni Giovanni Russi, ki je vozil *Appio». Poškodovala se ‘je samo potnica Edoarda Nussdor ferja, Bišnca Doti Vitd štara' '24 let, ki so jo odpeljali / tržišno bolnišnica in so jo pridržali na zdravljenju za 15 dni zaradi udar ca v glavo. Premiera italijanskega dela v gledališču v Novi Gorici Sinoči ob 20. uri je bila v mestnem gledališču v Novi Gorici (Solkanu) prva predstava dela rimskega dramaturga Luigija Candonija «Eva se bo rodila jutri«. Delo je prevedel goriški literat Marjan Brecelj. Predvajali so ga člani mestnega gledališča v režiji Marjana Kovača. Sinočnja pred- iiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||MI||,||||||||||l|||||||||||||||,||||||m,|||,|,,„(,mm,,,umu CEPLJENJE ŽIVINE NA GORIŠKEM Jutri začnejo akcijo na področju goriške občine Skupno bodo cepili okrog 5700 govedi v obmejnem pasu Pokrajinski živinozdravnik dr. i traj peljal s skuterjem proti ko-Germinetti je prejel cepivo proti lodvoru, z dvorišča vojašnice pa slinavki ter ga razdelil občinskim j se je pripeljalo vojaško vozilo in veterinarjem na Goriškem, da bi I mu prečkalo pot Hotel se je izo-začeli čimprej cepljene goveje živine in drobnice, ki je obvezno. Cepivo bodo dajali brezplačno, ker je cepljenje obvezno na osnovi mednarodnega sporazuma ter ga bodo izvedli v vseh obmejnih občinah. Akcijo so že začeli v Tržiču in Jo zaključili v Krminu in Dolenjah. Skupno pride v poštev za cepljenje 5.700 govedi in okrog 100 ovac. Občinski živinozdravnik ’ Gorici, dr. Egone Tomba bo začel jutri, v ponedeljek cepljenje goveje živine v štandrežu ter ga nadaljeval v naslednjih dneh po drugih predelih goriške občine, kjsr ga bodo predvidoma zaključili v dveh tednih. Pevma, Oslavje m St. Maver pridejo na vrsto naslednji teden; živinorejci bodo prejeli še posebno obvestilo po poljskih čuvajih. Zdravstveno stanje živine je zadovoljivo in razen nekaj primerov rdečice pri prašičih ni drugih obolenj. gniti, pa je zgubil ravnotežje in padel. Prvo pomoč so mu nudili v vojašnici; zapisnik so sestavili karabinjerji iz Ul. Nazano Sauro. Za 15 dni so pridržali na zdravljenju 33-letnega Dina Tela iz Far-re. Med vožnjo z motociklom v Gradiško je ob 8. uri trčil v avtomobil in si zlomil levo nogo; zapisnik so sestavili karabinjerji iz Gradiške. Nekaj pred 14. uro so nudili prvo pomoč 28-letni Nerini Kumar, delavki iz Podgore, Ul. 4. novembra 56 Ob 12.30 se je ponesrečila v Ul. Aquileia; s kolesom je trčila v avto fiat 600 pri bencinski črpalki ter se udarila leno. Slovensko gledališče v Trstu DANES, 12. decembra 1965 ob 16. uri in v nedeljo, 19. decembra 1965 ob 16. uri V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI Saša Škufca (Po Grimmu) JANKO in METKA otroška spevoigra v treh dejanjih Prodaja vstopnic v kavami Bratuž v Gorici ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Katoliškega doma. Kino Gori en CORSO. 14.30: «Una ragazza da se-durre», R. Hudson in L. Caron. Ameriški film v barvah. VERDI. 14.30: «Giulietta degli spi-riti», G. Mašina in S Millo. Italijanski film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERN1SSIMO. 14.30 «Ipcress», Mihael Caine, Higel Green in Guy Doleman; angleški barvni kine-maskopski film. VmORlA. 15.00: «Da OSS a 077 — Spionaggio a Tokio«, R. Wag-ner in J. 0’Brien. Ameriški barvni kinemaskope CENTRALE. 15.00; «Berllno appun-tamento per le spie», D. Andrew» in A. Pierangeli; italijanski film v barvah. Irzir AZZLKRO. «L’uomo che viene da Canyon City», Robert Wood in Fernando Sancho; barvni film. EXCELSIOR. «Week-end a Zuydi-coot», Jean Paul Beimondo in Ca-therine Spaak; kinemaskopskl barvni film. NAZIONALE »Addio alle armi», Rock Hudson, Jennifer Jones in Alberto Sordi; barvni film. PRINCIPE. «Ipcress», Michael Caine in Migel Green; barvni kine-maskonski film. Ronke RIO. «Snenaudoahw, la valle del-l’onore», James Stewart; barvni film. EXCELSIOR. «11 due sergenti del generale Custer«, Franco Franchl in Ciccio Ingrassia. Nova Gorica NOVA GORICA — 12. decembra amer. film «Fedre»; 14. in 15. decembra francoski film «Umreti v Madridu«; 16. in 17. dec. nemški barvni film »Zakonski zavod Au-rora«. ŠEMPETER — 12. dec. nemški kriminalni film «šest grozljivih noči«, 14. in 15. dec. nemški barvni film «Zakonski zavod Aurora«; 16. dec. francoski film aUmreti v Madridu«. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO«, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ V Gorici najvišja 12 stopinj ob 15. uri in najnižja 1 stopinjo pod v levo ko-j ničlo ob 7.30; dežja je padlo 8 1 mm, povprečna vlaga 80 od sto. Včeraj-danes Ul. Ex Impero 133. Obe vozili sta __r — ... ____ ___ ___... se preveč približali ter trčili. Mo-1 Ghersetig se je okrog 8. ure zju- Iz goriške bolnišnice Včeraj popoldne so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 59-letno Marijo Mikluš iz Podgore, Ul. Co-tonificio 12, ki so jo pridržali na opazovanju zaradi udarca na desnem boku in verjetnega zloma medenice. 2ena je povedala, da se je poškodovala že v četrtek zvečer, ko je padla na domačem dvorišču. Sprva je menila, da ni hudega, ko pa so bolečine naraščale, se je odločila za pregled v bolnišnici. Pri cestni nesreči pred vojašnico v Ul. Duca D’Aosta se je prejšnji dan ponesrečil 4D-letm Giulio Ghersetig iz Ul. Tom-sig 2. V bolnišnici so ga pridržali za deset dni na zdravljenju zaradi zloma levega zapestja in rane na nogi. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 5. do 11. decembra se je v goriški občini rodilo 19 otrok, umrlo Je 14 oseb, bile so tri poroke in 7 oklicev. ROJSTVA: Andrea Blasig, Massi-miliano Dilena, Franco Servillo Luisa Dissegna, Luigi Maclodi, Gra-ziano Bon, Maurizio Visintin, Mas-simo Colautti, Susanna Saletta, An-tonella Perini, Sonia Lutman, Roberta Martellos, Massimo Kuštrin, Giuseppe Palumbo, Silvia Toso, Flavta Milocco, Laura Partel, Silvana Cotič, Marco Marchetto. SMRTI: uradnik 61-letni Antonio Ianesch, gospodinja 65-letna Luigia Scuffet, por. Sina, poprej vd. To-patich, gospodinja 42-letna Bruna Collenz, por. Sabbadini, upokojenec 60-letni Mario Furlan, upokojenec 69-letni Luigi Mauri, skladiščnik 57-letni Ettore Colautti, elektromeha-nik 56-letni Francesco Bearzot, upokojenec 78-letni Giuseppe Corsi, gospodinja 81-letna Maria Birrl, vd. Carbi, upokojenec 82-letni Nicolb Alborghetti, upokojenka 79-letna Francesca Pechiarich, vd. Hrobat, profesorica 25-letaa Luigia Vucchi, por Sirotti, gospodinja 69-letna A-malia Radinja, por. Žbogar, trgovec 58-Ietni Giovanni Sfiligoi. POROKE: profesor Glorgio De-martin in trgovska pomočnica Maria Tonet, oficir ital. vojske Antonio Tobaldo in računovodkinja Carla Taleschi, tehnični agent Italo Ruzzini in gospodinja Anna Petta-rin. OKLICI: oblikovalec Livio Ceo-chin in gostilničarka Fioretta Murovec, trgovski zastopnik Franco Proietto in uradnica Franca Colau-sig, karabinjer Antonio Sini in delavka Gisella Rasman, geometer Al-viz, tekstilni delavec Armando Kodo Busetti in posestnica Elda Ria-zlin in tekstilna delavka Ada Blasi, mehanik Massimiliano Masche-rini in uradnica Maria Pia Tomasi, šofer Silvano Prinčič in trgovska pomočnica Giulla Picottl. Darovi in prispevki Za krvno banko so darovali prijatelji UGG v počastitev spomin* pok. Sira Zanettija 5.000 Ur. SZ BOR obvešča, da bo v PONEDELJEK, 20. t. m. ob 20.30 na stadionu »Prvi majo na Vrdel-ski cesti 7 redni letni občni zbor Dnevni red: 1. Otvoritev 2. Volitev delovnega predsedstva 3. Poročilo predsednika 4. Poročilo tajnika 5. Poročilo blagajnika 6. Diskusija 7. Poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru 8. Volitve 9. Razno DOMAČI ŠPORT NOGOMCT II. AMATERSKA KATEGORIJA Ob 10.30 pri Sv. Ivanu CRDA — Primorje • • • III. AMATERSKA KATEGORIJA Ob 14.30 v Boljuncu Breg — Rosandra Zerial (Ob 12.30 predtekma Breg (jun). — Breg B) • • • Ob 10. 30 v Nabrežini Vesna — Gipo Viani * * * Ob 14.30 na igrišču Ponzlane Esperia — Primorje • * • MLADINSKI TURNIR Ob 11. uri na igrišču Ponziane Ponziana — Primorje ODBOJKA V Trstu in Vidmu MOŠKI za pokal Furlanije - Julijske krajine Ob 9. uri na stadionu «Prvi majo Kras — CGS Kras — CRDA ŽENSKE za pokal Furlanije - Julijske krajine Ob 9. uri v telovadnici na Trgu Ospedale Vecchio v Vidmu Pordenone — Porzio AGI B — Breg Pordenone — AGI B Porzio — Breg BOKS V vvelter kategoriji Emil Griffith (ZDA) ohranil naslov svetovnega prvaka Ray Sugar Robinson se je poslovil od ringa NEW YORK, 11. — Temnopolti Američan Emil Griffith je premočno premagal po točkah v 15 rundah izzivača Manuela Gonzalesa in je tako ohranil naslov svetovnega prvaka vvelter kategorije. Gonzales ni bil na višini tekmeca, ki je bil boljši tako po tehniki kot po silovitih udarcih. Griffith je bil -- stalno v napadu, njegov tekmec pa se je večkrat skušal izogniti borbi z «objemom». To je razburilo Ulili.....................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii......milil Hlinili............................................................................................................ KOŠARKA Po nedeljskem uspešnem nastopu Triestine smemo pričakovati, aa bosta tudi danes ostali točki doma. V goste prihaja Trevigliese, ki je novinka v tej nogometni kategoriji in prav zaradi tega se ne more izmotati iz nevarnih predelov lestvice A skupine. Podcenjevati današnje goste vseeno ne bi smeli in vse kaže, da je to mnenje tudi trenerja Arcarija in vseh igralcev Triestine. Ti so se ves teden vestno pripravljali in starim imenom se je tokrat pridružil tudi Scala. Trener je tega igralca preizkusil, vendar se še ni odločil, če bi mu Slavija in Olimpija na turnirju v Vidmu VIDEM, 10. — Za božič in Štefanovo bo v Vidmu drugi mednarodni košarkarski turnir, na katerem bodo sodelovale moške peterke prvakov CSSR praške Sla-vije, ljubljanske Olimpije, APU Snaidera (moška B liga) in Vir-tusa (C liga), oba iz Vidma. Prireditelji so že določili tekmece prvega dne turnirja: Slavija se bo spoprijela z ekipo Snaidero, Olimpija pa bo imela opravka z moštvom Virtusa. Naslednji dan se bosta zmagovalca potegovala za prvo mesto, poraženca pa za tretje. Češkoslovaški igralci bodo prispeli v Videm 23. t. m. Se prej Da se bodo ustavili v Benetkah, kjer bodo imeli prijateljsko tekmo z Reyerjem. _ Ron Clarke - športnik leta STUTTGART, 11. — Nemška agencija Internationale Šport Kor-respondenz je izvedla pri redakcijah 31 športnih časopisov vsega sveta anketo o najboljšem športniku leta. Anketa se je končala premočno v prid avstralskega atleta Rona Clarka. 28-letni Ron Clarke, ki je po poklicu poslovodja neke aVštralske 'tdVArne čevljev, je v zadnjih 12 mesecih nastopil nad 80-krat in je v tem obdobju postavil 11 svetovnih rekordov. Čeprav mu je kenijski črnec Kipchoge Keino pred nedavnim odvzel v teku na 5000 m naslov rekorderja, pa avstralski rekorder še vedno brani naslednje svetovne rekorde: 3 milje 12’52”4 6 milj 26’47”0 10.000 m 27’39”4 10 milj 47’12”8 20.000 m 59’22”8 1 ura 20 km 231 m Izid ankete agencije ISK je naslednji: 1. RON CLARKE, Avstralija, atlet 133 točk 2. Michel Jazy, Francija, atlet 50 točk 3. Randy Matson, ZDA, atlet 36 točk 4 Jim Clark, Vel. Britanija, avtomobilist 34 točk 5. Kipchoga Keino, Kenija, atlet 22 točk 6. Cassius Clay, ZDA, boksar 21 točk 7. Manuel Santana, Španija, teniški igralec 20 točk 8. Irina Press, SZ, atletinja 17 točk 9. Ludvik Danjek, CSSR, atlet 16 točk 10. Jacques Anquetil, Francija, kolesar 12 točk — Irena Kirszenstein, Poljska, atletinja 12 točk 12. Vera Caslavska, CSSR, telovadka 8 točk 13. Hane - Joachim Klein, Z. Nemčija, plavalec 5 točk — Cen - Cin Cuan, Kitajska, atlet 5 točk — Graig Breedlove, ZDA, avtomobilist 5 točk — Karen Muir, J. Afrika, plavalka 5 točk Sledijo: 17—21. Tom Simpson, V. Britanija (kolesar), Gyula Zsi- votzky, Madžarska (atlet), Viktor Lisički, SZ (telovadec), Tamara Press, SZ (atletinja) in Bill Bradley, ZDA, 22—28. Anton Geesink, Nizozemska (judo), Frank Wiegand, V. Nemčija (plavalec), Per-Ivar Moe, Norveška (hitrostno drs.), Inter Milano, Italija (nogomet), Margareth Smith, Avstralija (teniška igralka), Valerij Brumel, SZ (atlet) in Sandy Kafou. DANES OB 14.30 NA OBČINSKEM STADIONU Celotni izkupiček za Triestino v tekmi z gosti iz Treviglia? Bo Scala oblekel majico zveze? - Dalio v krilski vrsii poveril dres Triestine. Scala namreč služi vojaški rok in prav zaradi tega je njegova telesna kondicija v dvomu. V glavnem bo postava Triestine že sestavljena. Dvom obstaja samo komu bo poveril majico zveze. Zaradi diskvalifikacije Del Pic-cola je moral Dalio prevzeti njegovo mesto, zaradi česar se potegujejo za prosto mesto v prednji vrsti Isplro, Mariani, Beorchia in seveda tudi Scala. Trener se Se ni odločil in vse kaže, da bo izbral igralca tik pred tekmo, ko bo videl kakšen je položaj na igrišču. Triestina bi morala danes popoldne ob 14.30 nastopiti na občinskem stadionu pri Sv. Soboti proti Trevigliese z naslednjo postavo: Colovatti, Cattonar, Ferrara, Dalio, Varglien, Pez, Mantovani, Pal-cini, Canzian, Scala (Ispiro, Mariani, Beorchia), Gentili. Predsedniku S.Z. Union Lucijanu Malalanu se je rodila Merka. Člani vodstva in atleti Uniona ob tej priliki iskreno čestitajo svojemu predsedniku. Sezite po reviji Telesna kultura Prav gotovo ni vsem našim športnikom znano, da izhaja lepa revija 1Telesna kultura.• To je revija za strokovna vprašanja telesne vzgoje, tekmovalnega športa in športne rekreacije. Izdajata jo Zveza za telesno kulturo Slovenije in Visoka šola za telesno kulturo. Ze iz tega je razvidno, da revija ni namenjena samo športnikom, temveč tudi profesorjem telovadbe, smučarstva itd. Štev. 3-4 te revije ima daljši sestavek o Rovinju, kjer je taborišče VSTK. in tuje omenjen Bor ter navedeno, da je predaval prof. Bojan Pavletič. Prav bi bilo, da bi postala revija tudi pri nas bolj znana. (Grajati pa moramo tako nepazljivost: v kazalu beremo ime Franz Cerar; če gremo pogledal na str 110, najdemo Franc Cesar, na fcbticu članka pa uredništvo v pripisu zahvaljuje Fr; Cesarju.) ŠAH Slinili Tržaški šahovski klub (Societa Scacchistlca Triestina) priredi v nedeljo 19. t. m. na sedežu v Ul. Giulia (kavarna Firenze) že tradicionalni gastronomski novoletni turnir. Turnirja se lahko udeležijo člani in drugi ljubitelji šaha proti vpisnini 300 lir. NOGOMET DANES A SKUPINA ATALANTA — SAMPDORIA Pvieroni BOLOGNA — MILAN Lo Bello BRESCIA — L. VICENZA Genel CATANIA — LAZIO Righi FOGGIA — SPAL Sbardella INTERNAZ. — FIORENTINA Varazzani JUVENTUS — CAGLIARI Gussonl NAPOLI — VARESE Di Tonno ROMA — TORINO Bemardis C TREVIGLIESE TRIESTINA Stagnoli BIELLESE — COMO Barbaresco LEGNANO — CREMONESE Cardelli PARMA — UDINESE Canova Aldo PIACENZA — IVREA Tabanelli RAPALLO — MARZOTTO Aloisi SAVONA — ENTELLA Serafino SOLBIATESE — CRDA Campanini TREVISO — MESTRINA Sammicheli 12.000 gledalcev, ki so žvižgali, kričali in metali razne predmete na ring ter so celo peli znano ameriško popevko «Dovoli mi, da te kličem draga«. Samo v prvih rundah je kazalo, da hoče Gonzales, doma iz Texasa, vsiliti tekmecu svoj način boksanja. Kasneje se je odpovedal tudi temu načinu in se zatekel k objemom. Griffith Je večkrat nasprotnika silovito udaril, vendar ni pokazal vsega, česar je zmožen. Vsekakor slab match, ki prav gotovo ne spada v poslovilni večer bivšega svetovnega prvaka srednje kategorije Raya Sugarja Robinsona. Robinson je stopil na ring v svo. ji beli halji. Spiker je gledalcem, ki so navdušeno pozdravljali bivšega svetovnega prvaka, omenil nekaj važnih etap boksarskega udejstvovanja Robinsona. «Stari prvak«, se je z dvignjenimi rokami zahvaljeval gledalcem, štirje bivši prva-ši, katerim je odvzel naslov — Carl Olson, Randolph Turpin, Gene Fullmer in Carmen Basilio (Jack La Motta ni bil prisoten) — pa so ga ob burnem ploskanju dvignili na ramena. Bivši newyorški župan je Robinsonu podaril spominsko trofejo, za katero se je Sugar osebno zahvalil. «Hvala za vse, moji dragi gledalci, ki ste mi tolikokrat ploskali,« je vidno ganjen rekel Robinson. «Rad bi vam rekel nasvidenje, vendar ne morem. Danes sem zadnjič na ringu.« In stari prvak je res zadnjič prestopil vrvi odra v Madison Square Gardenu, ki mu je prinesel toliko slave. ARETTA ULTRA T H1N med elegantnimi in preciznimi arami je naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA» Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IMPORT dodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EXPORT Izreden popust — Garancija — SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojim) tovorno-potniški-mi ladjami: redno linijo okoli sveta • redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.00(1 do 18.000 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: «SPLOSNA PLOVBA«, Piran Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telesi; 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 ilo 73-477 Oglašujte PRIMORSKEM GRILL BAR V HOTELU RIVIERA V PORTOROŽU je odprt vsak dan, razen v sredo, od 22. ure do 4. ure zjutraj. MEDNARODNI ARTISTIČNI PROGRAM STRIP TEASE ODLIČNA GLASBA Vljudno vabljeni SPECIALITETE NA ŽARU Obvezna temna obleka Grand Hotel «T0PLICE» Med Tik ob jezeru s 403 posteljami Z TERMALNO KOPALIŠČE, 23 stop. toplote Z MEDNARODNA KUHINJA Z PRIČETEK ZIMSKE SE- zGivE Z t * iporocumb se za obisk. HOTKI. SLON I,JUHU AN A TITOVA DL. 10 - TEL. 20641-43 HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNAR00NIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI & ter priljubljena igra ODPRTO PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEMIN DE FER B A EGA RA TRENTE ET QUARANTE CELO LETO VOZNI RED VLAKOV CENTRALNA POSTAJA Benetke • Milan Pariz - Rim - Bari ODHODI 5.43 A 6.10 R Ml- 6.40 D 8.52 R 13.00 R 13.30 A 14.45 D 16.50 A Portogruaro Benetke - Bologna lan (1) - Genova Benetke • Milan - Turin -Rim Benetke - Rim. (Za Rim obvezno prednaročilo 9.32 DD Benetke - Milan . Pariz 10.15 A Portogruaro Benetke Portogruaro Benetke Tržič - Portogruaro 17.28 DD Benetke . Bari • Milan L. - Pariz 17.57 A Portogruaro 19.20 A Portogruaro 20.30 D Benetke • Rim (skozi Mestre) 22.25 DD Benetke - Milan . Turin . Genova - Ventimi-glia - Marseille (spalni vozovi in spalni pogradi Trst . Genova) Mestre -Bologna Rim (Spalni vozovi in spalni pogra-Rim) di Trst z obveznim 1) Samo I. razr. prednaročilom. PRIHODI 6.22 A Cervinjan - Tržič 7.25 A Portogruaro - Tržič 8.00 DD Turin Milan • Benetke . Rim (spalni vozovi in spalni pogradi Rim -Trst - Marseille • Genova) 9.18 D Benetke 11.36 DD Pariz . Milan Benetke Bari . Benetke Cervinjan . Tržič Benetke Benetke • Portogruaro • Cervinjan Tržič (*•) Bologna Benetke (•) Portogruaro Tržič 19.54 DD Pariz - Milan - Benetke 21.16 R Milan - Rim Benetke (*) 22.55 A Benetke • Tržič 23.48 DD Turin . Milan Genova (II) - Rim . Bologna -Benetke 13.30 D 13.55 A 15 .28 D 17.20 D 18.18 A 18.45 R 19.10 A (*) Samo I. razr. nedeljah ukinjen. - (*•) Ob Videm - Dunaj Salzburg • Muenchen ODHODI Videm - Trbiž Videm Videm - Trbiž Videm Videm - Trbiž - Dunaj -Miinchen Videm - Trbiž Videm Videm 13.25 DD Calalzo (od 11. 12. 1965 do 19. 2. 1966 ter 24. in 31. 12. 1965) Videm Videm Trbiž Videm Videm Videm Videm - Trbiž - Dunaj -Miinchen Videm PRIHODI Videm I Videm Videm Videm Videm Dunaj Miinchen - Trbiž . Videm Trbiž • Videm 3.40 A 5.20 A 6.15 D 6.21 A 7.16 D 9.45 A 12.20 D 12.30 A 14.30 A 16.35 A 17.48 A 19.15 D 19.53 A 20.52 D 22.03 A 1.07 A 6.58 A 7.50 A 8.20 D 9.07 A 9.25 D 12.02 A 15.08 A 17.32 A Videm Videm 18.55 DD Trbiž 19.47 A Videm Videm 21.05 A Videm 22 35 A Videm 22.45 D Miinchen _ Dunaj - Trbiž Videm 23.55 D Calalzo (od 12. 12. 1965 do 20. 2. j 1966) Opčine Ljubljana Beograd ODHODI 0.22 D Opčine • Ljubljana • Beograd - Zagreb • Budimpešta Opčine 7.03 A 9 .00 D 11.55 DD 13.40 A 18.05 A 20 14 D 20.22 A 5.30 D 7.12 A 8.30 D Ljubljana Atene Istan- Opčine Ljubi lana Zagreb Beograd Opčine ■ Zagreb Reka Opčine Opčine Opčine Beograd bul Opčine PRIHODI Beograd Zagreb - Ljubljana Opčine Opčine Istambul - Beograd • Ljubljana Opčine 16.53 A Opčine 17.03 DD Reka Zav^eb Mana Opčine 20.08 D Beograd Zagreb ljana Opčine 21.40 A Opčine LJub- Ljub- **** **»«•«»»•• ********** ********** —>****••**** ********** Piero Caleffi: LAHKO JE REČ! LAKOTA. I t ********* 9*********^******* ********************* Conter je bil tokrat miren in vljuden. Povabil me je, naj sedem, ponudil mi Je cigareto in začel z osladnim glasom. «Dragi Caleffi, mi Italijani se lahko vedno razumemo med seboj. Verjemite mi, da mi prav nič ne ugaja, da vas moram spraševati tukaj. Meni se Nemci studijo kakor vam in mi fašisti jim skušamo preprečiti, da nam ne bi popolnoma zagospodovali. Povejte vse meni, takole med prijatelji. Jaz sestavim majhen zapisnik, ga izročim Nemcem samo zato, da jih zadovoljim, in tako se vi izognete njihovemu zasliševanju. Verjemite mi, niso ravno nežni, če bom mogel, bom poskrbel, da vam bo redno sodilo italijansko sodišče. Obsodijo vas na zapor, nato prideta zmaga in amnestija in vi se rešite. Toda če mi Vi ne pomagate... Poglejmo, torej: kaj je delala vaša žena v Genovi?« «To, kar dela vedno, ko me pride obiskat.« V njeni torbici sem našel te slike. Kdo so ti ljudje?« «Ne vem, prijatelji. Nikogar ne morem spoznati. Morda vam bo lahko pojasnila ona.« «Jn to, kaj je?« ((Prekleto, Zinovo poročilo!« sem pomislil. Bilo je poročilo, ki ga je pripravil Zino za Parrija in ki bi ga morala nesti v Milan. Večer pred aretacijo se nama je zdela Mary-na torbica za to že najbolj varna. Poročilo je govorilo o položaju partizanov na področju. Besedilo je bilo previdno, delna konvencionalno, toda ne dovolj zastrto, da ne bi mogel vešč, čeprav ne preveč brihten policaj razumeti. «Je pismo, za katero sem prosil Mary, naj mi ga nese v Milan, toda ona ni vedela, za kaj gre. Sicer nisem niti jaz vedel tega; šlo je za uslugo, za katero me je prosil prijatelj.« «Povejte mi njegovo ime.« Hlinil sem obotavljanje. Sklenil sem že, da bom izkoristil Zinovo ime, toda do tega sem hotel prispeti postopoma. «Ime hočem!« je nenadoma zatulil zasiiševalec. »Profesor Zino,« sem zašepetal. In v tistem trenutku, ko sem končno izgovoril ime svojega prijatelja, se mi je zdelo, da sem ga izdal. To ni nič pridalo k temu, kar sta fašistična in nemška policija že vedeli; toda zdelo se mi je vseeno naravnost pošastno, da sem to ime s takšno lahkoto izgovoril, in sicer prav Jaz, ki sem sklenil, da bom raje umrl, kakor govoril. «Komu je bilo namenjeno pismo?« je naprej priganjal Conter. «Tega ne vem. Mary bi ga morala obdržati pri sebi, dokler ne bi prišel kdo k njej ponje. Tako smo se dogovorili.« Potem je bilo vse lažje. Pripovedoval sem svojo zgodbo, ki sem si jo iztuhtal ponoči, brez obotavljanja, kakor če bi bil nenadoma začel verjeti Conterjevim obljubam in bi se bil odločil, da bom odgovarjal. Policaj je tu pa tam vrinil kakšno vprašanje, na katero sem odgovoril iskreno in neprisiljeno. Policaj je pripravil zapisnik in jaz sem se ponudil, da ga napišem na stroj po njegovem narekovanju, že ko sem bil tako hiter... NiSo zahtevali, da ga podpišem, toda izpustitev te formalnosti mi ni zbudila nobenega suma. Zmračilo se je in so me odpeljali v Marassi. Na kamiončku sem zašepetal Mary: «Vse se je dobro izteklo.« ZASLIŠUJEJO TOLPO CALEFFI Vso noč sem premišljeval o tem izpraševanju, ki je bilo tako čudno preprosto in mirno ter si nisem nič dobrega obetal od tega. Ali me ne bodo več zasliševali in se bo vse zaključilo z naglo obsodbo, ali pa je bilo to prvo zasliševanje v vrsti precej drugačnih. Večkrat sem si v mislih ponovil, katere osebe, okoliščine in kraje sem omenil salbjskemu policaju. Iztuhtal sem še druge obrobne okoliščine, ki naj bi pripomogle temu, da bi bila verzija, ki sem jo dal, še bolj verjetna, če bi me izpraševali znova. Moji tovariši, ki so bili zbrani okrog Francovega pograda, so si šepetali o fantastičnem načrtu pobega in to me je odvrnilo od mračnih misli. Načrt pobega vseh jetnikov! Zjutraj so me po (»ceremoniji« z nočnimi posodami zopet poklicali in odpeljali v študentovski dom. Nisem več zagledal gospodinje penziona in uradnikov, ki so jih bili izpustili skupno z drugimi (»priprtimi« osebami, medtem ko so prišli v moj urad po običajnih poslih. Na malem tovornjaku pa so bili Mary, oba gosta penziona in funkcionar podjetja, ki mi je prejšnjo nedeljo telefoniral v urad, medtem ko ga je Conter preiskoval. Bil je mladenič tridesetih let, nemškega po-kolenja, Paolo Kohrer po imenu. Dajal mi je koristne informacije, pri čemer se je okoriščal z obveznimi odnosi, katere je imel na nemškem poveljstvu. Njegovi odnosi z odporniškim gibanjem niso segali dalje in bi lahko ostali prikriti. In res, po nekaj dneh so ga izpustili z obema popolnoma nedolžnima gostoma penziona. V vozu sem mu pomenljivo pomignil. ,Mary, ki je sedela poleg mene, me je rahlo poljubila na lice in položila roko na moje uklenjene roke. Zašepetala mi je, da so jo zaslišali ter da se je delala, kot da ničesar ne ve. Niso je mučili. Dal sem ji potihoma nekaj navodil, «Ne smete govoriti.« je dovolj vljudno rekel neki vojalj iz spremstva, «Ne povzročajte mi sitnosti sicer vas ne bom več dajal skupaj.« Najbolj važno sva si že povedala; ostala sva mirna iti združena, združena kot nikoli prej, mirna v trdni odloče| nosti, da se bova podpirala, si pomagala ter pomagala prija4 teljem, pa naj bi se zgodilo kar koli. Ko sem čakal, da me pokličejo, sem bil sam v zatohli celici Študentovskega doma, tu pa tam sem rekel, da moram na stranišče, da sem lahko šel ven in videl za trenutek Mary. Tedaj so me spremljali na stranišče, ki je bilo zadaj ograjeno le s tenko mrežo skozi katero morda ne bi bilo težko pobegniti. Toda zaradi prejšnjih pobegov so Nemci ukazali, da je treba pustiti vrata na stranišču odprta in da mora straža gledati jetnika kako opravlja potrebo Okrog desete ure so me peljali v drug urad. Za pisalno mizo je sedel velikanski plavolas Tevton, v uniformi esesov-skega narednika, z ogromnim tilnikom, z obrito glavo in lici in modrimi porcelanastimi očmi. Na preprogi je bil raztegnjen nemški volčjak, katerega velikost je bila v skladu z narednikovo postavo. Ko sem stopil, je dvignil gobec, je zarenčal in je na gospodarjev klic «ruhe!» zopet položil glavo med šape. V kotu Je sedel za mizico temnopolt mladenič. Ob pisalni mizi pa sta stala v spoštljivi drži Conter in brigadir iz prejšnjega dne. Conter je namignil name in rekel: «Tale.» Nemec je komaj dvignil pogled od svežnja aktov, ga zopet pobesil in nadaljeval z branjem. Nato mi je rekel v slabi italijanščini: '