Klic tujine.. Veliko naših sjnov in hčera je raztresenih po tujih državah, ziasti v Franciji jih je veliko. Domoljubna so njihova pisma, polna hrepenenja po domačem kraju. A ena skrb nam stojl pred očmi: .ali Jih ne bo - pokvarila tujina. Težko je to vprašanje in se nam zajeda prav živo v naše misli. Res je, da so naše težnje giede zaposlenosti sezonskega delavstva ve« like, vendar nas pa pri vsem le eno moti: če jih že spravijo v tujino, aji preskrbijo za nja tudi v duhovnein oziru? Vsekako bomo morall na to paziti veliko bolj, ker nočemo, da bi postali ob svojem povratku v domovino rak-rana na našem narodnem telesu. Ce pa hočemo, da bo za naše izseljence in sezonsko delavstvo pre3krbljeno v zadostni meri, moramo preskrbeti tem članom naše narodnosti v tujini dobre časopise. Misliti bomo morali na to in organizirati razširjenje krščanskega časopisja širom celega sveta. S tem bomo poskrbeli najbolj ne samo glede narodnosti, temveč tudi v duhovnem oziru. In to je tudi naša dolžnost, če ljubimo res našo domovino! Sobota. Rdeči križ v Soboti je daroval za revne otroke, ki so bili na zdravljenju v bolnici, za božičnico 300 Din. Lepa hvala! — Umrli so v soboški bolnici v mesecu decembru dve moški osebi, dve ženski osebi, vsi že starejši, in ena deklica. — Mati pokojnega Lukašeka, ki je lako tragično preminil kot šofer ob trčenju avtobusa v lokomotivo v Soboti, je prišla dva dnl po sinovem pogrebu na njegov grob iz Češkega in mu prinesla domače prsti, ki jo je nasula na Binov giob. Koliko Ijubezni je s tem pokazala Salostna mati, ve le dobri Bog. In predno je odšla, je vzela s seboj prsti na Ceško, prsti s 6inovega groba. — Pomožna akcija, ki jo je upeljala soboška občinska uprava, je dobro uspela. Obdarovano je bilo iz te akcije 140 družin, to je 500 oseb, z najpotrebnejšimi živili, v Bkupni vrednosti 10.000 Din. — Smrt je vzela po dališi bolezni dijakinjo I. b razreda na tuk. gimnaziji Nagy Elizabeto. Pokojna Elizabeta je bila pridna učenka in dobra hčerka svoji materi. zalostni materi ob izgubi hčerke-edinke na6e iskreno sožalje! — V Soboti se bodo vršili v letu 1936 sledeči sejmi: 3. februarja" živinski in kramarski sejem, 2 .marca živinski in kramareki, 6. aprila živinski, 4. maja živinski in kra-larsJd, 2. junija živinski, 6. julija živinski in kramarski, 24. avgusta živinski in kramarski, 7. septembra živinski, 15. oktobra živinski in kramarski, 2. r.ovembra živinski, 7. decembra živinski in kramarski sejem. Za sejme so tudi zelo ugodne železniške zveze. Pod živinskim sejmom je razuraeti govejo in konjsko živino. Smrtna nesreča. Dne 7. t. m. se je v polanskem Iogu zgodila velika nesreCa pri podiranju drevja. Ubilo je skrbnega očeta 561etnega žerdin štefana, ki zapušča. pet nepreskrbljenih otrok in žalujočo ženo. Njegov pomagač Hozjan Ignac je srečno odnesel pete pred padajočo jelSo. Dobil je saino lažje poškodbe na roki. žerdinu pa je močna veja zdrobila lobanjo in je živel le še nekaj trenutkov. Ncsreča pač nikoli ne počiva. Pokoj njegovi duši! Oče žerdin je vedno redno hodil prvo nedeljo v mesecu k sv. eakramentom. Srce Jezusovo, ki ga je tako vneto častil, naj bo njegovi duši usmiljen sodnik in bogat plačnik! Ustreljen radi nedovoljenega prekoračenja meje. 201etni Jožef Miholič se je rnudil v Murski Soboti na bolezenskem vojaškem dopustu. Iz Prekmurja se je podal brez dokumentov k svoji raateri v Gradec. Ko mu je potekel dopust, se je hotel skrivaj vrniti v našo državo, pa ga je ustavil pri Korovcih naš graničar. Na stoj pozvani ni obstal in drugi strel je zadel begunca smrtno. Crensovci. V »Slovenskem gospodarju« pogostokrat čitamo, kako se je tu in tam ustanovil občinski, odnosno krajevni odbor stranke JRZ. Tu.di pri nas nismo v tem oziru med zadnjimi. že ustanovni sestanek je pokazal lep uspeh. V odbor je vstopilo veliko število poštenih mož in fantov, med temi tudi precej takih, ki so bili nekdaj pristaši JNS, od katere pri nas ni več glasu. črensovci. Neizprosna smrt je iztrgala mlado cvetko Koziar Elizabeto, učenko 3. razreda na Dolnji Bistrici. Bila je ena najboljših učenk, vedno vesela. Prehladila se je in ovenela. Pred smrtjo je še na bolniški postelji pisala svojemu bivšemu katehetu g. Bejeku, ki ga je še želela videti pred smrtjo. Ni dočakala tega, pa je vodil on pogrebne obrede ob asistenci domačega g. župnika. Vsi, zlasti šolska mladina je nemilo zajokala. Naj sveti mali Liziki večna luč, naj prosi za nas pri Bogu! Starše in šest sestric pa naj tolaži Bog! Sv. Sebeščan. V četrtek dne 9. januarja je bil tu sestanek pristašev JRZ. Na sestanku sta poročala banski svetnik g. Bajlec in šef borze dela g. Kerec. Ljudje so se pritožili nad prevetikimi občinskimi dokladami, ki jih ne bodo zmogli plačevati. V prihodnjem lelnem prorečunu bodo baje znašali nad 200%. Gornja Leiulava. Pošta se je preselila iz svo« jih dosedanjih lokalov v bivši občinski urad v hišo g. Hahna. Občinski urad se je pa preselil v prostore prejšnje pekarne. Pek pa nas je zapu< stil, rad ali nerad. Odpovedalo se mu je atanovanje. Tako da imamo zopet samo enega peka Raznašalci žemelj nimajo nobeno nedeljo v letu prosto, da bi lahko zadostili svojim verakim dolž' nostim. Kuzma. Božične praznike smo tudl v »gornjt fari« obhajali prav slovesno. V nedeljo pred Božičem je bila dobro uspela in tudi obiskana igra v šoli. Po igri obdarovanje revnih otrok. Vodila je vse to naša požrtvovalna šolska upraviteljica. Tudi pevski zbor je spravila skupaj in sc prav lepo podvignili cerkvena opravila v Kuzmi s svojimi izbranirni pesmimi s spremljevanjem violin. In naše ljudsko petje, ko bi ga slišali. Prav vsi so peli in je bilo res mogočno. Kako želimo si, da bi imeli v Kuzmi svojo župnijo, saj ni samo nujno potrebna radi prevelike oddaljen.osti od Lendave, ampak tudi prekoristna v verGkem ,gospodarskem in narodnem oziru tu ot: avstrijsko-madžarski meji. Pouk in tak! Dogaja se v eni šoli v Slovenski krajini, da šolski upravitelj razlaga v šoli otrolcom razne osebne stvari, osebne mržnje, govori o grožnjah, ki da jih bo nad enim ali drugim izvršil itd. Bodite učitelji, ali pa idite tja, kamor spadate!