Poštnina plačana v gotovini Štev. 27 — Leto 72 Maribor, dne 6. julija 1938 Posamezna številka stane din 1. — LOUENSK GOSPODAR Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32—, polletno din 16—, četrtletno din 9—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK ¡N ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, '/§ strani din 250—, '/»• strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'— Državotvorna prosveta Prosveta je srečotvorna za človeka. Škof Slomšek je to veliko resnico izpovedal na svoj poljuden in izrazit način z znanim izrekom: »Zlat nauk več velja kot zlat denar.« Zlato, pravo srečo prinaša prosveta poedincu in po poedincih vsemu narodu in državi. Pravo bogastvo človeka je tisto, ki ga ne razje rja, ki ga ne ugonobijo molji in ki ga tudi roparji ne morejo uropati, to je bogastvo duše, zakladi duha in srca. In v tem je tudi pravo, neminljivo in ne-ugrabljivo bogastvo naroda. Tak narod nikdar ne osiromaši, ne oslabi, ne izhira, ne izgine, ne propade. Tako, je prava prosveta najučinkovitejše državotvorna. Država je zasnovana v dušah državljanov. Te podlage ne more nič nadomestiti, tudi sila ne; ki jo nekateri določajo Kot življenjski element države. Narodno in državno zavest pa vzbuja, goji, krepi in ohranja prosveta. Naša krščanska in slovenska prosveta je gojila in goji slovenstvo in jugoslovanstvo, torej prav to, kar je moralna podlaga naše države, njenega obstoja in napredka. Kako odlične uspehe je naše prosvetno delo rodilo med našim ljudstvom, je do kazal mednarodni mladinski tabor zadnje dni junija v Ljubljani. Naša mladina je dokumentirala pred knežjim zastopnikom naše velespoštovane vladarske rodbine, pred predsednikom in drugimi člani vlade, pred vrhovnimi predstavniki parlamenta in pred zastopniki zunanjega sveta svojo narodno zavest in svojo veliko ljubezen do naše skupne domovine Jugoslavije. Težko bo na kateri prireditvi izmed vseh tistih, ki se bodo vršile ob dvajsetletnici naše države, ta čista ljubezen in to požrtvovalno navdušenje prišlo do tako lepega in zmagovitega izraza, kot se je to zgodilo na ljubljanskem taboru. To je žetev naše prosvete. Obilnost te žetve je najboljša nagrada za vse "naše prosvetne trude, žrtve in napore. Kakovost te žetve, ki je našla priznanje pri najvišjih činiteljih naše države, pa je hkratu najboljše zadoščenje naši prosvetni organizaciji za vse laži in vsa natolcevanja, ki so jih naši sovražniki v svoji sebičnosti in oblastoželjnosti, z vso hudobnostjo nagro-madili na njo, hoteč jo popolnoma uničiti. Dr. žitko je 29. junija na stadionu v Ljubljani izjavil: »Slovenska mladina — to smo mi!« In še več je res. Slovensko ljudstvo — to smo mi! Glavna opora, ki se na njo opira tvorba naše države v naši domovini — to smo mi! Narodni tabor pri Sv. Trojici v Slov. goricati V nedeljo, dne 10. julija, bo velik narodni tabor pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, za katerega vlada veliko zanimanje po vseh Slovenskih goricah in tudi po sosednih krajih. Na tabor pride voditelj slovenskega ljudstva notranji minister dr. Anton Korošec. Poleg njega bodo nastopili še drugi govorniki. Začetek ob četrt na enajst predpoldne s pridigo in sv. mašo pred cer- kvijo. Ob 11. uri se bo začelo zborovanje. — Slovenci, pridite, da izpovemo s svojim voditeljem svoja načela in svojo zvestobo naši državi Jugoslaviji! Pridite možje in žene, pokažite svetu, čigave so in ostanejo Slovenske gorice, lepo Mursko in Dravsko polje! Fantje in dekleta, postavite najštevilnejše, na jčilejše in najnavdušenejše čete! Varčnfmo! Preteklo soboto, na praznik Marijinega obiskovanja, se je obhajal mednarodni praznik zadružništva. Prav posebno se je ta dan širom sveta priporočalo varčevanje. Varčevanje je krepost, ki je za njo potrebni!, vzgoja, predvsem samovzgoja. Človek si mora z močno voljo uravnati svoje potrebe sam, ne pa, da ga potrebe zvabijo in omamijo. Iz posameznikov naj postane varčna družina, organizacija in preprečen napad na flasiHov narod. Omejiti se morajo izdatki za alkohol. Z varčevanjem se dobijo sredstva za gradnjo bolnišnic, šol. cest in gospodarskih naprav, z varčevanjem se postavi na trdna tla narodno gospodarstvo, da ne postane povse odvisno od tujega kapitala. Na delo za nravni, kulturni in gospodarski procvit naroda, na delo za propagando k varčnosti! Japonci so se hoteli polastiti kitajske prestolice mesta Hankov s pomočjo bojnih in prevoznih ladij po reki Jangcekijang. Kljub povodnji so se Japonci po menovani reki približali Hankovu na 150 Jlometrov. Z največjimi žrtvami in po hu-ih bojih so po reki prodirajoče japonske ete odstranile dva velika jeza, katera so Kitajci zgradili v obrambo Hankova. Ja-oonci so že bili v mestu Matuga. Časopisje je že pisalo, da bodo Japonci vsak čas zasedli Hankov. V zadnjem hipu pa so preprečili japonske osvojilne načrte Kitajci s tem, da so pognali v zrak zadnja ob-rabna nasipa. Ogromne količine vode re- ke Jangcekijang so se razlile v dolino med reko in velikimi jezeri. Japonske divizije, katere so bile izkrcane za napad na Hankov, bodo zalite od valov, ako se ne bodo pravočasno umaknile. Večina vode reke Jangcekijang se po razrušenju nasipov izliva v jezera in se stalno zmanjšuje stanje vode v reki s-.-ii, po kateri so plule japonske bojne in prevozne ladje proti Hankovu. Te lrije so že obtičale v prenizki vodi in so zir.jlepši cilj za kitajska letala. Položaj Japoncev pri prodiranju proti Hankovu je na reki in na suhem naravnost olupen in ne :>beta nobeneera izhoda. poplave m nova mlm nevarnost Pisali smo že parkrat o strašnih poplavah po osrednji Kitajski, katere povzročata Modra reka (Jangcekijang) in Rumena reka (Hoangho). V teku 2000 let je na Kitajskem vladala 1800 krat lakota zaradi povodnji Rumene reke. Rumena reka prestopi svoje bregove vsakih 80 let, vsakih 180 let pa sploh spremeni svoj tok. Kitajski zgodovinopisci pišejo, da je Rumena reka v teku 2500 let devetkrat spremenila svojo strugo, tako da se ie v teku i eh let izlivala v Tiho morje na devet različnih krajih. Umetno uničenje jezov pa se je izvršilo po premišlienem načrtu samo enkrat, to je pred 300 leti, ko je vojska vladr - 3ke hiše Ming uničila jezove Rumene reke okoli mer' r Hajfeng, katerega so oblegali uporniki. Uporniki so zbežali, toda pol milijona Kitajcev je utonilo. Pogubne posledice tega dejstva se bodo po kazale v polnosti šele v teku prihodnjih dveh mesecev. Reka bo poplavila vso ogromno planjavo tja do Pekinga ter bo stala življenje najmanj 300.000 do 400.000 ljudi, dočim jih bo ravno toliko umrlo od lakote in bolezni. — Najvažnejša bojna dejanja pa se sedaj sploh ne godijo v srednjem Kitaju, marveč na jugu, kjer so Japonci zbrali ob obali otoka Hajnan okoli i00 bojni'; ladij ter se pripravljajo, da otok zasedejo. Ker pa je otok Hajnan ogromnega pomena za varnost francoske Jndokbe, pa tudi za angleški Honkong, je Francija zbrala v teh vodah 16 bojnih ladij, katerim se je pridružila angleška matična ladja s 30 bojnimi letali na krovu. Ne ve se, kaj bi nastalo, če bi Japonci začeli zares izkrcavati svoje moštvo pod zaščito brodovja, katerega imajo zbraneea pri Hninanu. k Iz raznih držav Razno iz Osimarke (Avstrije). Komisar za Ostmarko Jožef Biirckel je izjavil, da bodo bivšega kanclerja Schuschnigga postavili pred sodišče zaradi smrtnih obsodb nad 13 nacionalnimi socialisti o priliki upora leta 1934. Sodišče ga bo sodilo tudi zaradi 30 smrtnih obsodb nad nacionalnimi socialisti, ki so jih takrat izrekla avstrijska sodišča, a jim je sledila pomilostitev v zaporno kazen. — Za Ostmarko je izdana uredba, ki uvaja prilagoditev glede praznovanja cerkvenih praznikov razmeram v stari Nemčiji. Po tej novi uredbi so delali na Petrovo po Ostmarki po vseh podjetjih, uradih in v javnih upravah proti plačilu navadnega delovnega dneva. — Stara rajhovska država je prevzela pod imenom »Herman Gor ing tovarne« jeklarne na Zg. Štajerskem, tovarne za vagone v Semme-ringu in bivšo avstrijsko avtomobilsko industrijo. Goringova podjetja so dobila v Ostmarki monopol na obdelovanje železa. —' Izdana je naredba, po kateri morajo biti nameščenci judovske krvi odpuščeni v obratih, kateri so last judov. Judje smejo biti zaposleni samo v izrednih primerih in le s posebnim dovoljenjem oblasti. — Uradno poročilo iz Ostmarke zanika v časopisju in po radiu vse vesti, ki so prodrle v svet in ki opisujejo veliko nezadovoljnost z novimi hitlerjanskimi razmerami na ozemlju povojne Avstrije. Uradno je potrjeno, da za nezadovoljnost v Ostmarki ni nobenega Vzroka... Nmm iz špansfte drl&vltansEfe wlm Kdo bo plačal stroške za umik prostovoljcev? Poročali smo že, da se je v londonskem odboru za nevmešavanje v španske zadeve Rusija postavila na stališče, da ne plača njej pripadajoečga dela za kritje stroškov Z,a umik tujih prostovoljcev iz Španije. Ožji odbor za ne vmeša v aa je se je zedinil, da prevzamejo namesto Rusije Anglija, Francija, Nemčija in Italija po eno petino stroškov za umik prostovoljcev, ki bodo znašali skupno 1.5 milijona funtov šterlingov in za obnovljeno organizacijo nadzorstva na španskih mejah ter morju. Zastopniki zgoraj naštetih štirih velesil so izjavili, da Poplava zaokrenila Japonce na drugo pot Doslej smo poročali o strahotah poplave Rumene rike, ki «e j? razlila radi neprestanega deževja in porušenja obrami«7th nasipov. V zadnjih dneh so narasli radi nalivov pritoki reke Jangce in tudi reka srama. Povrh pa so še Kitajci 28. juniia porušili obrambni nasip ob Velikem prekopu, 100 km severozahodno od Nankinga. Nastala je ogromna poplava, ki je uničila 5000 kvadr. kilometrov obdelane zemlje. Japonske čete so se morale z vso naglico umakniti. Poplava je zajela njihove postojanke in uničila skladišča vojnih notrebščin in živil. Japonci so hoteli nad novo kitajsko pre-stolico Hankov za vsako ceno po reki Jangce. Radi poplave že uvideva japonsko vrhovno poveljstvo, da bo moralo opustiti prodiranje z ladjami po vodi. Tudi vzdolž lunghajske železnice ne morejo Japonci nikamor, dokler ne pade in se ne odteče vodovje Rumene reke. Ker je Japoncem onemogočen pohod nad Hankov iz omenjenih dveh strani, ga hočejo izvesti preko Nančanga, glavnega mesta pokrajine Kiangsi. Japonska vojska se pomika proti provinci Kiangsi in Nančang že bombardirajo japonska letala. Ce se posreči Japoncem zavzetje Nančanga, bodo imeli odprto pot do važnega križišča Čang- prevzamejo tudi po eno četrtino ostanka ruske petine. V Londonu je bilo sklenjeno, da bo plačala vsaka država po eno četrtino pripadajočega ji dela v liaikrajšem času, da se bo odprema prostovoljcev pospešila. Velika ofenziva nacionalistov Francova generala Aranda in Garda ~ta pričela s svojimi silami veliko ofenzivo v odseku Onda Veehi. Napadalci so prodrli do Artune in ^mviill utajene postojanke, katere so si izbrali rdeči kot obrambno črto. Nacionalisti so zajeli zelo veliko ujetnikov in vojnega materijala. S to zmago je Francu olajšan pohod do morja zahodno od ceste Tarragona—Valencija. ši. S tem bi bila presekana proga Hankov-Kanton in onemogočen Kitajcem vsak dovoz iz južnih pokrajin. Nadaljnje priprave za napad na Kanton Japonci nadaljujejo z izkrcavanjem vojaštva na jugu z namenom, da bi z bombami iz zraka razrahljani Kanton zavzeli s pehoto. Japonske vojne ladje in letala so omogočila izkrcanje japonskih čet vzdolž pokrajine Kvantung. Japonske čete so se doslej izkrcale v okolici Jiupinga in Svato-va. Po izkrcanju vojaštva se je japonsko brodovje razdelilo. En del križari vzdolž Kvantunga, večji pa je odplul proti Haj-nanu. Japonska udarjena od poplav Bič povodnji udaril po Japoncih samo na kitajskem ozemlju, ampak tudi doma na Japonskem. Južne in jugovzhodne japonske pokrajine so obiskali v zadnjem času silni viharji in poplave. Reke in hudourniki so prestopili bregove in so se razlili po ogromnih riževih nasadih in uničili" žetev. Nad sto tisoč kmečkih hiš so porušile poplave. Po od povodnji prizadetih krajih so razdrte žel. proge ter ceste in razdejane brzojavne in telefonske naprave. Celo vsa predmestja prestolice Tokio so bila pod vodo. števila smrtnih človeških žrtev še ni bilo mogoče ugotoviti. Po katoliškem svetu Sv. Hema. Na praznik sv. Petra in Pavla I niče Heme, ki je umrla 29. junija 1045 v fe preteklo 893 let od smrti božje služab- | ženskem samostanu v Krki na Koroškem. Letos so se vršile 29. junija velike slovesnost» v Marijini cerkvi v Krki, kjer počiva Hemino truplo, in že tudi prejšnja dva dneva v Celovcu. Stara želja koroškega ljudstva se je izpolnila: blažena Hema je bila od papeža proglašena za svetnico. Naš list je bil prvi, ki je vest o nameravani proglasitvi, katero je prevzel iz inozemskih listov, objavil slovenskemu ljudstvu. V svoji številki z dne 19. januarja 1938 smo poročali, da je papež Pij XI. naročil 5. januarja pre-fektu kongregacije sv. obredov kardinalu Laurentiju, naj se izdela in izda odlok o svetništvu blažene Heme. To se je sedaj zgodilo. S tem je izpolnjena večstoletna želja vernikov, zlasti slovenskega liudstva na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. Sveta Hema je brez dvoma bila slovenskega rodu. Rojena je bila okoli leta 970 na gradu v Pilštanju na Slovenskem Štajerskem. Njen ded je bil Slovenec Svetopolk, ki je imel obsežna posestva na Koroškem in Štajerskem. Tudi Hemin mož koroški grof Viljem je bil slovenskega pokolenja, saj je njegov ded bil slovenski plemič Valjhun. S proglasitvijo za svetnico se bo Hemino če-ščenje med našim narodom, katero se je začelo takoj po njeni smrti, povečalo in razširilo. Naše ljudstvo je srečno, da je s cerkveno proglasitvijo dobilo v nebesih svetnico — zaščitnico svojega rodu. Lik te pobožne device, žene in matere, ki je svoja leta končala kot redovnica v samostanu v Krki, katerega je sama ustano-JinU,. je vse svoje življenje družila notranjo svetost z attiv««* krščanstvom in najširokopoteznejšo dobrodelnostjo, bo na' novo zaživel pred očmi katoliških vernikov in posebej slovenskega ljudstva. Sv. Hema, prosi za naše ljudstvo! Zoper framasone. Poljska je začela odločen boj zoper framasonstvo. V našem listu smo objavili pastirsko pismo poljskih škofov zoper framasonstvo in svobodomi-selstvo ter napravili iz njega potrebne zaključke za naše razmere, ki so poljskim podobne. Naposled je tudi državna oblast na Poljskem uvidela potrebo energične akcije zoper svobodno zidarstvo (framasonstvo), ki je nevarno in škodljivo ne samo veri in cerkvi, marveč tudi narodu in državi. V poljskem parlamentu je predložen zakonski načrt zoper framasonske lože. V njem je predvidena kazen do petih let za izvrševanje framasonske delavnosti. Kazni so podvrženi tudi poljski državljani v inozemstvu, ki so člani framasonskih lož, in to tudi v primeru, da je v inozemstvu včlanjenje v framasonske lože dovoljeno. Predvidene so kazni tudi za tiste, ki pospešujejo framosonstvo. Kdor tem kaznim zapade, izgubi pravico na državno pokojnino. Ako bi se povsod energično postopalo zoper framasonstvo in laži-svobodo-miselstvo, bi kmalu izginila ta najnevarnejša ljuljka z njiv duhovnega življenja, ki bi hkratu dobile najmočnejšo ograjo zoper kulturi in državi nevarni komunizem. Proti nemoralni književnosti. Ogromno je zlo, ki ga povzročajo slabe knjige in ne-krščanski časniki med ljudstvom, posebej med mladino. Zoper tak duševni strup je edino sredstvo samoobramba ljudstva. Država se sicer bori zoper širjenje telesnih kužnih bolezni, zoper duševno kugo, ki je nevarnejša kot telesna, pa ne stori, kar bi mogla in tudi morala. Zato si mora ljudstvo samo p Dirjati. To prepričanje je ro- ¿lilo v Zedinjeniti ~ iav -ii Severna Amerike prav lepe uspehe v borbi zoper nemoralni film. Zedinjenim državam je sledila njihova severna soseda: država Kanada. Ustanovila se je Zveza za moralno književnost, kateri pristopajo v velikem številu katoličani in protestantje. Več sto tisoč se je že včlanilo v to Zvezo. Vpliv Zveze se kaže na državno oblast, ki je končno prepovedala izhajanje nemoralnega lista »Chie«, in na lastnike tiskarn, knjigarn in prodajalce knjig ter listov. Tudi pri nas bi bila potrebna takšna Zveza za moralno književnost. Cerkev presv. Rešnjega Telesa v Mariboru. Ustanovila se je v Mariboru »Evhari-stična družba«, ki hoče podpirati z duhovnimi darovi in s članarino zidanje cerkve presv. Rešnjega Telesa v Mariboru, kjer se bo posebej molilo za ohranitev vere in za uspeh Katoliške akcije. Za člane — žive in umrle — te družbe se opravlja vsako nedeljo sv. maša in vsak četrtek zvečer se moli zanje pred Najsvetejšim. Redni člani prispevajo mesečno 2 din, podporni 10 din mesečno, ustanovni pa enkrat za vselej 250 din. Prva cerkev na Slovenskem bo to, ki bo posvečena presv. Rešnjemu Telesu. V spomin nam hoče klicati ta cerkev: Ne pozabljajmo, da ima vse naše slovensko katoliško delo tem večjo vrednost, čim bolj smo strnjeni okrog presv. Evharisti-je. Zato vabimo vse dobre Slovence: pristopite k »Evharistični družbi« in pomagajte tako utrditi kraljestvo Kristusovo na Slovenskem, zlasti med najpotrebnejšimi. Pristopite v obilnem številu! Javite se ali pri domačem župnijskem uradu ali pa naravnost na naslov: Vodstvo Evha-ristične družbe, Maribor, Magdalenska 61. §l§®fg§fti prosw. löUor pri Sv. Pein pen §?. goraml Pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Mihe Kreka se vrši dne 17. julija velik prosvetni tabor v Sv. Petru pod Sv. gorami. To bo praznik, kakršnega obsotlski kraji še niso doživeli. Na predvečer bodo po vsej obsotlski dolini goreli kresovi. Da dan tabora, 17. julija, bo ob osmih sprejem gostov (na križišču cest pri Štadlerju) in sprevod k službi božji na letnem telovadišču. Sprevod bodo tvorili: konjenica, kolesarji, godba, zastave, člani v krojih, članice v krojih, mladci, mladenke, narodne noše, možje in fantje, žene in dekleta po župnijskih skupinah, vozovi. Ob devetih bo blagoslovitev prapora fantovskega odseka Sv. Peter pod Sv. gorami. Blagoslovitev bo izvršil prevzvišeni g. škof dr. Ivan Tomažič. Praporu bo kumoval ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen. Ob 9.30 bo sveta maša in cerkveni govor prevzvišenega g. škofa. Med sveto mašo ljudsko petje ob spre—liav; godbe. Po sv. maši bo prosvetno zborovanje. Govorila bosta: g. prof. Bitem iz Celja in g. dr. Kumer iz Konjic. Ob štirih popoldne bo javni telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Pri celodnevni prireditvi bo sodelovala polnoštevilna godba iz Konjic. Tabor in telovadni nastop bosta v vsakem vremenu. Taborni znak bo moral imeti vsak, kdor bo hotel iti na telovadišče ali v sprevod. Znak stane 2 din in ga je vidno nositi. Vstopnina k popoldanskemu telovadnemu nastopu: sedeži po 8 in 6 din, stojišča po 3 din. Vse, kar čuti s pravo ljudsko prosveto, ta dan v Sv. Peter pod Sv. gorami! Vabimo še posebej konjenike, kolesarje ter narodne noše. — Bog živi! Novice Osebne vesti Zdravnik-skladatelj umrl. V ljubljanskem Leonišču je preminul na Petrovo v noči g. dr. Anton Schwab, višji upokojeni zdravstveni svetnik v Celju in znameniti slovenski skladatelj, ki je obhajal letos januarja 70 letnico. Rajni se je rodil 7. januarja 1868 v Št. Pavlu pri Preboldu. Gimnazijo je obiskoval v Celju. Na graškem vseučilišču je bil proglašen za doktorja zdravilstva leta 1897. Okrožni zdravnik je bil na Vranskem, od koder se je preselil v Celje, kjer je bil zobozdravnik in je ob prevratu organiziral mestno zdravstveno službo. Leta 1922 je bil imenovan za okr. zdravstvenega referenta. Poleg zdravniške službe se je pečal g. doktor z muziko in je dosegel na tem polju velike uspehe. Uglasbil je več slovenskih pesmi nabožne in tudi druge vsebine, katere se veselijo priznanja med narodom in med strokovnjaki. Deloval je še tudi kot poljudni pisatelj svoje stroke in se z blagopokojnim dr. Krekom boril proti preobilnemu zavživa-nju alkoholnih pijač. Zaslužnemu slovenskemu zdravniku in skladatelju ostani Ohranjen časten in hvaležen spomin! Dve odlični osebnosti, ki sta se srečali z Abrahamom v Mariboru. V minulem tednu je segel očaku Abrahamu v roke g. Ivan Trpin, trgovec in lastnik tekstilnega bazarja v Vetrinjski ulici. Samostojno trgovino si je ustanovil v Mariboru leta 1921 in jo je povzdignil z leti z lastno pridnostjo, točnostjo v postrežbi in z dobrim blagom do velikega ugleda. Jubilant je darežljiv podpornik raznih društev in velik dobrotnik revežev. Pred leti je bil 30 bir-mancem s Kobanskega boter ter je žrtvoval za revne hribovske otroke lepa darila. — Drugi Mariboru dobro znani pobratim Abrahamov je g. Tone Medved, banovin-ski višji inšpektor na Vinarski šoli. Rodil se je v Ločni, občina Prečna pri Novem mestu. V Novem mestu je študiral gimnazijo, pravo pa na Dunaju. Pod staro Avstrijo je bil v službi pri kranjski deželni vladi. V Maribor je prišel, ko je bila osnovana oblastna samouprava in od tedaj je ostal zvest Štajercem. Jubilant je sicer preobložen z raznim računskim delom, a kljub temu sodeluje kot dober pevec že celo vrsto let pri stolnem cerkvenem pevskem zboru in pri pevskem društvu »Maribor« od ustanovitve. Krepkima, veselima in delavnima jubilantoma naše čestitke z željo, da bi dočakala še več jubilejev v zdravju in sreči! Letošnji novomašniki lavantinske škofije. V nedeljo, 3. julija, je prevzv. g. škof dr. Ivan Tomažič podeli) sv. mašniško po- svečenje 17 bogoslovcem. Ti so gospodje: Breznik Alojzij, doma od Sv. Benedikta V Slov. goricah, nova maša 31. julija, go-' vornik g. kaplan Anton Boštele; Čergulj' Štefan, Murska Sobota, 17. julija, govornik g. kaplan Gregor Janez; Dogša Dušan, Središče, 31. julija, govornik p. Gabrijel Planinšek; Feguš Alojzij, Sv. Marko niže Ptuja, 24. julija, govornik g. kaplan Feguš Ignacij; Gyorkoš Štefan, Murska Sobota, 10. julija, govornik g. kaplan Škraban Janko; Jelen Martin, Sv. Pavel pri Preboldu, 17. julija, govornik g. stolni dekan dr. Fr. Cukala; Klančnik Erno, Vojnik, 10. julija, govornik g. župnik Fr. Urfeb; Kores Janez, Maribor, 24. julija, govornik g. stolni dekan dr. Cukala; Lu-dovik Lajnšček, Murska Sobota, 24. julija, govornik g. kaplan Rajner Janez; Mihelič Jože, Maribor, 10. julija; Škerjanc Jože, Sv. Pavel pri Preboldu, 10. julija, govornik g. župnik Matija Škrjanc; Vrhovšek Simon, Sv. Jernej pri Ločah, 17. julija, govornik g. kaplan Tine Štefancioza; Jakopina Alojzij, Buče, 24. julija, govornik g. Januš Goleč; Piki Adolf, Gotovi je, dne 17. julija, govornik g. kaplan Vilko Vi-dečnik; Šmirmaul Alojzij, Jarenina, dne 10. julija, govornik g. katehet Šparl Avgust; štancer Avgust, Šmarje pri Jelšah, 10. julija, govornik g. msgr. Ivan Vreže; Verbnjak Alojzij, Polzela, 10. julija, govornik g. kaplan Franc Kač. Nesreče Sreča v nesreči. Na Petrovo popoldne se je podala iz Studencev pri Mariboru družba 12 oseb v čolnu navzgor po Dravi proti Bresternici, kjer so se kopali ter pokrepčali v gostilni. Na povratu v Studence je zašel čoln pred tako zvanim kamnolomom na studenški strani v valove, ki so ga preobrnili in je vseh 12 ljudi popadalo v Dravo. K sreči so znali vsi plavati, izvzemši malo deklico, katero pa so rešili dobri plavači, ki so tudi pomagali iz valov ženskam. Ob zaključku vožnje prisiljeno okopana družba je prestala obilo strahu, sicer pa se ni zgodilo nič hudega. Kolesarska nesreča. Na Meljski cesti v Mariboru so se zlomile vilice na kolesu tekstilnemu delavcu Ivanu Zlahtič, ki je padel in je obležal nezavesten s počeno lobanjo. Tkalski mojster hudo ponesrečil s kolesom. Štefan Vrenčur, 57 letni tkalski mojster s Tezna pri Mariboru, je zadel s kolesom na povratu proti Mariboru na ovinku pri Kamnici v obcestno traverzo. PrepeljaE so ga v mariborsko bolnišnico s prebito lo-banjo v globoki nezavesti. Usodepoln padec s kolesa. Štefan Vren-tuša, 45 letni kolarski mojster iz Maribora, je padel v Radvanju tako nesrečno s kolesa, da je obležal nezavesten s pretresenimi možgani in z notranjimi poškodbami. Reševalni oddelek ga je prepeljal v mariborsko bolnišnico. Huda poškodba vsled konjske brce. St. Škof, 19 letnega posestnikovega sina od Sv. Barbare v Slov. goricah, je konj brcnil v nogo in mu jo je zlomil dvakrat. Hudo poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Strašna nesreča otroka. V Rakovcu pri Sv. Tomažu v Slov. goricah je bil desetletni posestnikov sinko Franček Lukačič sam doma s triletnim bratcem. Starejši brat je imel opravek pri štedilniku in je prevrnil lonec vrele vode, katera se je razlila po na tleh igra jočem se otroku. Fantek je dobil tako hude opekline, da je le malo upanja na okrevanje. Žrtev strele. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je v torek pred praznikom sv. Petra in Pavla ob pripravljajoči se nevihti parkrat zagrmelo, a na polju je obležala kot žrtev strele 38 letna Marija Planjšek, ki je z materjo hitela z njive domov. To-ivarišice družbenice so ji priredile lep pogreb. Naj počiva v miru božjem! Čudna pota strele. V Slovenski gorici on-ijkraj Radgone na nemškem ozemlju je udarila strela med neurjem v dimnik hiše Aloj-'za Žitnik. Iz dimnika je švigala sem ter tja ¡po kuhinji, nato pa skozi vrata in v ške-jdenj, kjer je zanetila požar, ki se je razširil na vse gospodarsko poslopje. Ker je ibilo poslopje zidano, so zgoreli samo leseni deli in znaša škoda 30.000 din. Strela ni napravila v kuhinji nobene škode. Med udarom in šviganjem strele so bili domači v hiši in ni bil nihče poškodovan. Od vseh strani na pomoč pribrzeli gasilci so preprečili, da ni šla vsa vas, v kateri so naseljeni Slovenci. Strela ubila starko na travniku. V Čretu pri Celju je sušila Vrhovšekova družina seno na travniku pri mestnem pokopališču in naenkrat se je razpotegnila nevihta ter ¡je strela ubila 73 letno Apolonijo Mikše, ¡vdovo po tovarniškem delavcu, ki je po-¡magala pri spravljanju sena. Ženo posestnika Vrhovšeka je udar strele samo omamil. Avto hudo poškodoval kolesarja. Ludo-¡vik Užmah, 18 letni mesarski pomočnik, se ¿je pripeljal na kolesu po cesti skozi Laško. ¡V istem trenutku je spravljal mehanik S. Pepel osebni avto iz garaže. Po nesreči in (Vsled zmede radi prenaglega zaviranja je jzadel avto s tako silo v kolesarja in ga potisnil ob škarpo, da je kolo popolnoma jzdrobilo, Užmahu pa je strlo desno nogo in se je zgrudil nezavesten. Dva utonila en dan v Savi. Na Petrovo se je podal pri Krškem v Savo med druge kopalce Martin Šoln, trgovski pomočnik. Zašel je na globoko in ker ni znal plavati, je utonil. Skoro istočasno se je prišel kopat v Savo iz Žejn v župniji Sv. Duh I. Kerin. Tudi ta je utonil, ker ni znal pla-Vati. Huda prometna nesreča vsled zrušenja inosta. Na cesti od Vrhnike preko Čabra aia Sušak vrši avtobusno podjetje g. Štirna ¡promet s težkimi tovornimi avtomobili. Štirnov šofer Vinko Podgoršek je vozil zadnje dni s Sušaka cement. Na tovorni avto eta sedla na cementne vreče logaški po- sestnik, mesar hi krčmar Tavčar ter trgovec Čop iz Čabra. Pri vasi Klešče, kakih 9 km od Čabra, pa se je vdrl most pod pretežko naloženim avtomobilom in avto se je prevrnil v globino. Tavčar in Čop sta bila na mestu mrtva, šofer, kateri je bil v kabini, je dobil hujše poškodbe. Z raznimi poškodbami v bolnišnico. V Sp. Dupleku pri Mariboru je padel 12 letni mesarjev sin Mirko Kolarič z bukve in si je zlomil desno nogo. — Pri Sv. Ani v SI. goricah je padel s češnje 20 letni hlapec Ludovik Mlinaric in se je hudo poškodoval na znotraj. — Marija Pihler, 50 letna posestnica pri Sv. Rupertu v Slov. goricah, se je pri padcu z drevesa hudo poškodovala na glavi in si je zlomila roko. — Pravkar imenovani poškodovanci so se zatekli v mariborsko bolnišnico. — Med Brezjem in Pobrežjem pri Mariboru je zadel 40 letni prevoznik Rudolf Horvat s Po-brežja z motornim kolesom v kamen in so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico z razbito lobanjo in s hudimi notranjimi poškodbami ter v nezavesti. — V tovarni Rüdger v Hočah pri Mariboru je pri dviganju pragov z žerjavom zadel težek prag delavca Ivana Debenjaka iz Hotinje vasi na glavo. Debenjak je obležal v krvi s strto lobanjo. Reševalci so ga prepeljali v zelo resnem stanju v mariborsko bolnišnico. — V Klokočovniku pri Ločah si je 30 let stara dninarica Katarina Stramšako-va pri padcu zlomila desno nogo pod kolenom, v Sržovici pri Ponikvi pa si je zlomila 50 letna posestnikova žena Barbara Podkrajškova levo nogo v kolku. — V okolici Pristave si je 36 letna kočarjeva žena Barbara Vahnova pri padcu zlomila desno nogo v kolku. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. Razne požarne nesreče. V Pivoli v župniji Hoče pri Mariboru je uničil ogenj posestniku Francu Visočniku 30.000 din vredno domačijo. Radi pomanjkanja vode so gasilci omejili ogenj na goreči poslopji, iz katerih so rešili nekaj pohištva in živine. — V Bi-šečkem vrhu pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah je zgorelo posestniku Antonu Krarn-berger 40.000 din vredno gospodarsko poslopje in z njim vred šest svinj. Ogenj so povzročili pri peči se igrajoči otroci. — V Libeličah pri Dravogradu je vpepelil ogenj 40.000 din vredno domačijo posestniku Rudolfu Mlačniku. — Na Jablani pri Zagorju ob Savi je zgorela precejšnja gozdna parcela in več kubikov za zagorski rudnik pripravljenega lesa. — Nevaren požar se je pojavil na Petrovo popoldne v Pečkeh pri Makolah. Goreti je začelo leseno gospodarsko poslopje posestnika Antona Krap-šeta. Vnelo se je že bilo tudi pri sosedu Go-ričanu s slamo krito gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Gasilci so z največjim naporom omejili požarno nesrečo na prvo poslopje, v katerem se je bil pojavil rdeči petelin. Zadnjo požarno nevarnost je odstranila gasilska četa iz Poljčan. Razne novice Mariborčani na tabor pri Sv. Trojici! Za narodni tabor pri Sv. Trojici v Slov. goricah v nedeljo, 10. julija, vozijo avtobusi ob 7 zjutraj izpred Zadružne gospodarske banke in se vračajo ob 15 nazaj. Cena vožnji tja in nazaj 26 din. Kdor se hoče peljati, naj založi znesek 26 din v tajništvu JRZ, Loška 10, čimprej, ker je mnogo prijav. Skupine kolesarjev pa se naj javijo vsaj do 8. julija. Na taboru bodo govorili: minister dr. Anton Korošec, senator dr. Schaubach, dr. Hohnjec, Ge-ratič in drugi. Tabor bo ob vsakem vremenu. Sv. maša na prostem. Sodelujejo godbe in pevski zbori. Znatne olajšave za naše dvolastnike. Finančni minister je podpisal sklep, da so naši dvolastniki na meji proti Nemčiji in Ma-žarski prosti plačevanja carine in drugih obmejnih davščin pri uvozu pridelkov f svojih zemljišč v našo državo. 30 letni jubilej orlovske himne. Letos avgusta bo obhajala orlovska himna 30 letnico. Zložena je bila štiriglasno za harmonij ali klavir od Vinka Vodopivca v počastitev prvemu orlovskemu odseku v Mirni pri Gorici na Goriškem. Prvič jo je igrala vojaška godba 47. pešpolka zadnjo nedeljo avgusta 1908 ob priliki prvega orlovskega nastopa. Še vedno zagonetka. V Selnici ob Dravi je naplavila Drava neznanko, katero so sodno raztelesili. Zdravnik je ugotovil na glavi dva smrtonosna udarca, o katerih pa komisija ni mogla ugotoviti, ali se je udarila neznanka s skokom v reko, ali pa je bila z udarci omamljena in nato vržena v Dravo. Krajevna organizacija legije koroških borcev v Slovenjem gradcu priredi 10. julija tabor na Uršlji gori, to je na obmejni postojanki in bivšem najvažnejšem vojaškem opazovališču iz časa koroških bojev. Na tabor se vabijo vse krajevne organizacije LKB, posebno pa sosedne, to je Šoštanj, Guštanj in Mežica in prijatelji borcev. Odhod iz Slovenjega Gradca 9. julija ob 14. Za člane, ki jim je pot prenaporna, bo na razpolago avto do Plešivca po zmerni ceni, od koder je še uro hoda na goro. Vsi, ki se želijo peljati, naj to pravočasno javijo. Novo postajališče. Železniška proga Grobelno-Rogatec je dobila po dolgoveznih prošnjah s 3. julijem v Stranju novo postajališče, ki odgovarja potrebam, odkar je zgrajena nova cesta iz Belega proti Zibiki in Pristavi. Stoletnik v sprevodu pri ljubljanskih mladinskih dnevih. V sprevodu belokranjskih svatov pri ljubljanskih mladinskih dnevih je vzbujal največjo pozornost še krepki in veseli Janez Belič iz Črnomlja, kateremu manjka le nekaj dni, da bo dopolnil sto let. Po daljšem zasledovanju ustreljen medved. Po Menini planini nad Kamnikom se je klatil že dalje časa ovcam nevaren medved. Okrajno načelstvo je razpisalo na njegovo glavo tisoč dinarjev nagrade. Zadnjega junija je uspelo trem lovcem ob štirih zjutraj, da so zajeli mrcino na Velikem vrhu in so ga ustrelili na razdaljo 60 korakov. Ustreljenega medveda, ki je tehtal 205 kg, so privlekli v Kamnik. Posnemajte! Namesto venca na grob pokojnega gostilničarja Rudolfa Gračner so darovali hišni gospodar g. Gajšek in sostanovalci 150 din za novo cerkev presv. Rešnjega Telesa v Mariboru. Bog plačaj! Ljudska igra »Kruci«, ki jo je napisal Mariborčan Brnmen, je dotiskana in je društvom na razpolago v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila in pri avtorju: Brumen, Maribor, Orožnova ulica 2. Društva, sezite po njej! Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, II. razreda Din 80. Vodja specialist za kirurgijo dr. černič. 964 Obžalovanja vredni slučaji Roparski napad. V Studencih pri Mariboru sta na cesti napadla dva neznanca 31 letnega Alberta Curka. Podrla sta ga na tla, ga hudo pretepla in sta mu nasilno odvzela listnico s 150 din. Roparski morilec se je odpeljal v kaznilnico s fijakerjem. Ivan Bevardi in njegov pajdaš Šajtegel sta bila vsak na 20 let obsojena radi dvoineea roparskega umora pri Sv. Bolfenku nad Mariborom. Bevar-dijeva obsodba je že potrjena od višjega mesta in je moral nastopiti zadnje dni kazen v r_ariborski kaznilnici. Tolovai si je naročil fijakerja in ga ie odvedel paznik vklenjenega v odprti kočiji iz jetnišnice okrožnega sodišča v kaznilnico. -— Šajte-glov priziv proti obsodbi še ni rešen. 14 letni potepuh v vrbovem štoru. Ob potoku v Pekrah pri Mariboru je prenočeval od zime do pred kratkim neki 14 letni potepuh, ki se je preživljal z beračenjem. Kakor hitro so zvedeli orožniki iz Studencev za izredni stan, so si hoteli klateža ogledati natančneje in mu pomagati do udobnejšega bivališča. Fant je pa pobegnil pred orožniki in se je preselil neznano kam. Krvav napad. V Sp. Dupleku pri Mariboru so napadli neznanci 18 letnega pos. sina Alojzija Lorenčič in so mu prizadiali z nožem več smrtnonevarnih zabodljajev. J^orencvč se je zatekel v mariborsko bolnišnico. Prijet kurji tat. V Štrihovcu pri Sv. Uju v Sle v. goricah je bil zasačen neki Kgrel Gerlič v trenutku, ko je hotel nekemu posestniku pokradene kure pobasati v vrečo. Kurjega tatu so zaprli. Požig zaradi zavrnjene ljubezni. Zadnjo nedeljo zvečer je pričelo goreti v Ljubljani v Kamniški ulici med Bežigradom in Šiško podstrešje vile Ložar, ki je last upokojenega železniškega uradnika Ložar. Požar je podtaknil 26 letni visokošolec Aleš Kovič iz maščevanja, ker je zavrnila njegovo ljubezen domača hčerka Gre- PROll ta Ložar, uradnica splošne bolnišnice. Po-žigaiec se je sam javil policiji. Gasilci so ogenj udušili in je zgorelo podstrešje ter del drugega nadstropja. Škode je 30.000 din, vila pa je zavarovana za 80.000 din. Izpred sodišča _ Skrbite malo boli «« svoie zobe. odprav* • -»rkhtii kameni nevarni zobni * kIlodont Nogomet pred 600 leti Na Angleškem se je začel nogomet razvijati pred 600 leti, in sicer leta 1314, ko je vladal Angliji kralj Edvard II., ki je menda tudi sam hodil gledat brcanje žoge. Nazadnje pa je ta kralj gori imenovanega leta v Londonu prepovedal žogobrc ter svojo prepoved takole uteme ■ Ijil: »Ker ta igra povzroča prevelik nemir, ko se gledalci neprestano med seboj prepirajo in pretepajo.« Tudi danes je precej podobno. Najvišja hiša na svetu Kakor poročajo iz Či-kaga v ameriških Združenih državah, bodo tam kmalu dobili najvišjo hišo sveta. Tamkaj grade namreč velikanski nebotičnik ali donebnik, ki bo 200 nadstropij visok. V tem velikanskem Na 20 let obsojen bratomorilec. Pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča se je zadnje dni zagovarjal radi Kaj-novega zločina 41 letni delavec Franc Pin-tarič iz Dečnih sel pri Artičah v okolici Brežic. Brata Franc in Jože Pintarič sta se nekaj let tožarila radi dote, radi groženj in sta ovajala drug drugega oblasti. Med bratoma je vladalo kačje sovraštvo, katerega sta zaključila umor :n obsodba pred sodiščem. Dne 23. aprila proti večeru je prišel Franc Pintarič iz Dečnih sel n*\ Srom-lje z lovsko puško pod suknjo in z namenom, da ustreli svojega brata. Franc je opravil kajnovski zločin z dvema streloma na kratko razdaljo. Šibre so predrle Jožetu pljuča, srce, jetra in ledvice. Po krvavem dejanju se je Franc nekaj časa skrival, nato pa se je sam javil celjskemu sodišču. Obtoženi je pri obravnavi priznal dejanje z izgovorom, da je hotel brata samo pre- 26 1 v spremstvu g. bana dr. Natlačena in domačih predstavnikov obšli častno četo. Predsednik vlade je fante pozdravil z »Bog živi!«, nakar so mu fantje glasno odgovorili: »Bog živi!« Predsednica dekliških krožkov gdčna Pogačnikova in podpredsednica prof. Dobovškova sta s pozdravom izročili g. predsed- Dekliško slavnostno zborovanje sta zaključili dekliška himna »Slovenka sem« in »Gor če» izaro«. Slavnostno zborovanje PZ Kot zaključek 28. junija je priredila Prosvetna zveza za 40 letnico svojega obstoja v veliki dvorani hotela »Union« veliko slavnostno zborovanje, katerega se je udeležilo zelo veliko število odličnih osebnosti. Na zboru sta bila oba slovenska škofa, minister dr. šramek, ministra Miletič in Krek, ban dr. Natlačen, zastopniki vseučilišča, banske uprave in še mnogo drugih, saj je bila velika dvorana do malega zasedena. Točno ob šestih popoldne je stopil v dvorano notranji minister dr. Anton Korošec, katerega je navzoče občinstvo burno pozdravilo s ploskanjem in živio-klici. Istočasno so se v pozdrav oglasile fanfare, takoj nato pa je godba zaigrala državno himno. Nato je glasbeno društvo »Ljubljana« zapelo »Prosvetno himno«, ki je mogočno vplivala na vse navzoče. Nato je stopil na oder slavnostni govornik, predsednik PZ, vseuč. prof. dr. Franc Lukman, ki je najprej pozdravil vse navzoče, nato pa v lepo zasnovanem govoru predočil rast in delo PZ v 40 letih. Slavnostno akademijo PZ so zaključile pesmi »Ljubljane« in par lepih simboličnih vaj, katere so izvajale članice dekliških krožkov. V ponedeljek in v torek zvečer so se vršile tudi telovadne akademije v »Unionu« in v opernem gledališču, ::jer -•> naši in inozemski telovadci prkazali r?kaj p:-krasnih vaj. Malo pred osmo uro se je pripeljala z Brda na Gorenjskem soproga kneza namestnika princezi-nja Olga, z dvornim vlakom pa knez namestnik Pavle. Visoki gost je bil oblečen v generalsko uniformo in spremljan od več višjih častnikov. Godba je zaigrala državno himno. Ministrski predsednik in ban sta pozdravila visokega gosta mladinskega tabora. Knez namestnik je nato obšel častno četo slovenskih fantov, zastopnici dekliških krožkov pa sta po pozdravu izročili knezu namestniku in kneginji Olgi dva prekrasna šopka cvetlic. Godbi sta zaigrali državno himno. Med navdušenim pozdravljanjem špalirja narodnih noš so se nato knez in kneginja, ministrski predsednik ter vsi odličniki podali v avtomobile. Pred kolodvorom zbrana množica je kr.eza in knegi-njo navdušeno pozdravljala. Na častni tribuni Koj po sprejemu in pozdravu najvišjih osebnosti so se odpeljali visoki gostje v avtomobilih po Miklošičevi cesti na častno tribuno, kjer so bili zbrani vsi drugi gostje. Med njimi voditelja češkega naroda dr. šramek in slovenskega naroda dr. Korošec, dvorni minister Antič, minister dr. Krek v kroju slovenskih fantov, poštni minister Cvrkič, minister brez listnice dr. Kulenovič, minister za telesno vzgojo dr. Miletič, oba predsednika in vsi podpredsedniki senata in parlamenta, senatorji Smodej, dr. Schaubach in dr. Kulovec, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia, pod-ban dr. Majcen, škof ljubljanski dr. Rožman in mariborski dr. Tomažič. Poleg njih so bili na tribuni še drugi častni gostje, ves konzularni zbor, predstavniki central slovenskih kulturnih in prosvetnih organizacij. Prihod kneza namestnika Glavni faiiorni dan na Pefrovo Sv. obhajilo mladine otvori glavni taborni dan niku vlade lep slovenski šopek nageljnov. Obe godbi sta zaigrali državno himno. Pavla in kneginje Olge so silne množice ljudstva pozdravile z nepopisnim navdušenjem. Kakor hitro je bil knez namestnik na tribuni, je pričel sprevod slovenskih fantov, dek'et, dečkov in deklic ter narodnih noš. Veličasten in pester sprevod mladine Mladinski sprevod so otvorili kolesarski oddelki. Za kolesarji se je približala častni tribuni konjenica. Vseh konjenikov v fantovskih krojih je bilo 71. Za temi je bil oddelek belih jezdecev s petimi kmečkimi fanfaristi iz Ponovič, ki so trobili koračnice. Med konjenico je bilo več kmečkih fantov na konjih. Kot kmečki jezdeci so se odli-Kovali Dolenjci in Gorenjci. Za jezdeci so korakali Poljaki s tremi zastavami. Poljakom je sledila francoska godba na čelu francoskemu telovadnemu moštvu v različnih in slikovitih oblekah ter s petimi zastavami. Najbolj pester in slikovit je bil mimohod češkoslovaškega orlovstva s številnimi zastavami in prapori, katere so nosili Orli in Orlice. Za brati Čehi se je pojavilo sredi množic 54 praporov naše slovenske mladine, ki so se nagnili pred častno tribuno v pozdrav knežjemu paru. Za zastavami je korakalo vodstvo mladinske organizacije in ljubljanskega tabora, izbrane vrste naših telovadcev in telovadk. Tem je sledila armada slovenskih fantov v krojih, 1969 po številu. Fantje so korakali ob zvokih godb v skupinah po dvajset šesterostopov. Slovenskim fantom so sledile čete 864 dekliških naraščajnic v krojih. Po mimohodu mladenk v pestrih krojih je prikorakalo 1635 mladcev v krojih, kateri so stopali v šesterostopih za godbami. 1283 slovenskih deklet je korakalo v četah po 20 šesterostopov za krasno novo zastavo v novih belo-modrih krojih. — Deklet v civilni obleki je bilo 1180. Na korakajočo mladino so suli tisočeri gledalci z oken cvetje, ženska mladež v sprevodu je metala cvetje na slavnostno tribuno pred knežji par, ki je neprestano odzdravljal in se zahvaljeval smehljaje navdušenim pozdravom kraljevi hiši in naši lepi domovini. Nepristranski očividci najveličastnejšega mimohoda naše katoliške mladine trdijo, da je bil tokratni sprevod najlepši, kar jih je doslej doživela Ljubljana. Organizacija slovenskih fantov in deklet je poslala na ljubljaABki tabor 11.000 članov. Sprevod je ujejefMo in nadziralo tisoč rediteljev iz fantovskih VKft. Prosvetna zveza, vozovi in narodne noše v sprevodu Slikovitemu sprevodu mladine je sledil in ga je najlepše zaključil mimohod Prosvetne zveze, voz in narodnih noš. Sprevod PZ so otvorili štirje jezdeci z državnimi zastavami. Za fanfarami je stopal mimo slavnostne tribune ves odbor PZ. Za njim sta peljala dva belca voz »Vere«. Na okrašenem vozu velik križ, katerega se oklepa mladina. Za tem vozom so se uvrstili križarji in klarice v svojih slikovitih uniformah. Sledil je prestol slovenskih vojvod z Gospo-svetskega polja z napisi. Na tem vozu so bile koroške narodne noše. Crosposvetskemu vozu je sledil voz z »Ilirijo oživljeno«. Za tem vozom so stopale žene v narodnih nošah. Sredi med njimi žene z debelimi knjigami v rokah — dvesto tisoč podpisov, ki jih je narod izročil leta 1917 dr. Antonu Korošcu za jugoslovansko deklaracijo. Živi predstavi majniške deklaracije je sledil voz »Jugoslavije«, v katerega so bili vpreženi trije pari konj. Na okrašenem vozu je bilo videti vse narodne noše Jugoslavije. Pomenljiv je bil voz, ki je prikazoval sožitje vseh stanov. Sledile so zastave, močna godba in voz s pripovedko o »Zlatorogu«. Za zlatorogom so se rr.zvrstile v dolgi vrsti na- Dr. šramek, minister, zastopnik češkoslovaške vlade na ljubljanskih prireditvah in predsednik češkoslovaškega Orla. Slovenski fantje vežbajo na ljubljanskem Stadionu rodne noše iz vseh krajev Slovenije. Za njimi pa dolga vrsta voz z udeleženci kmečke svatbe. Ohceti je sledil nov oddelek narodnih noš. Posebno pozornost so vzbujale noše iz Savinjske doline in gorenjski planšarji. Najmočnejša skupina narodnih noš je bila ona, v kateri so korakale žene v pečah in dekleta s šopki rož v rokah. Ta skupina je obsula s cvetjem kneginjo Olgo na tribuni. Dolgi, dolgi sprevod so zaključile cele skupine okrašenih voz. Na Stadionu Ves opisani dolgi sprevod mladine in ljudskih množic v narodnih nošah se je izlil v ogromni prostor Stadiona in ga napolnil. Na Stadion se je zgrnilo 75.000 ljudi. Slavnosti glavnega tabornega dneva na Petrovo dopoldne je prisostvovala 125.000 glava množica. Tribuno častnih gostov na Stadionu so napolnile iste visoke osebnosti kakor ono, mimo katere se je pomikal dopoldanski sprevod. Malo pred deseto uro sta se pripeljala v Stadion oba slovenska škofa s svojim spremstvom. Točno ob napovedani uri se je začela velika svečanost na Stadionu s sv. mašo, ki jo je daroval lavantinski škof g. dr. Ivan Tomažič. Razlegla se je po vsem Stadionu vdana pesem kot pobožna molitev k Mariji: »Ti, o Marija...« K mikrofonu je stopil ljubljanski škof. dr. Gregor Rožman, lc je pred sv. mašo imel krasen govor. Po sv. maši so sledili kratki pozdravni govori, ki so jih imeli predsednik ZFO dr. Žitko, dr. Ba-saj in prof. Bitenc, gdčna Krista Hafnerjeva in ravnatelj učiteljišča Ivan Dolenec. Telovadni nastop Popoldne na Petrovo se je začel kmalu po drugi uri polniti Stadion z nepreglednimi množicami, katere so si hotele kljub vročini ogledati telovadne nastope. Telovadni nastop, pri katerem je sodelovalo deset tisoč telovadcev in telovadk, je pričel nekoliko po pol treh. Pred pričetkom telovadbe se je pojavil na slavnostni tribuni minister in voditelj Slovencev g. dr. Anton Korošec, ki je bil burno pozdravljen od gledalcev. Istega navdušenja kakor dr. Korošec je bil deležen tudi minister dr. Šramek. Veličasten javni nastop mladine so si ogledale skoro vse iste visoke osebnosti, katere smo videli pri dopoldanski službi božji. Javni nastop mladine pri prostih vajah in na orodju je najlepše ocenil ministe" za telesno vzgojo dr. Miletič, ki je nagovoril mladino s sledečimi besedami: »Dragi bratje fantje, draga mladina! Nenavadno sem vesel, da ser- imel priliko kot minister za telesno vzgojo raroda videti sam na svoje lastne oči vašo disciplino, vašo požrtvovalnost, vaše športne in telovadne uspehe. Moja radost je še toliko večja, ker v-tri cilj samo telesna vzgoja, amppk tudi narodna, verska in moralna vzgoja. Najprirrčneje am čast i'fin k vašim divnim uspehr-i in želim, da tudi v bodoče 'aljujete svoje p .«enito delo za blagor kralja in nam vsem skupne velike Jugoslavije! Bog živila Ta govor g. ministra sc mno*i"e sprejele z navdušenim klicar ' ->»n jn ploskanjem. ¿g-a^t^TT-^jaer^g^iiim«'1 i" Noši rafni m i jiii iiimiTUTimi ■■ m 1111 a 11 ii 11 m m m 111 Bohova pri Mariboru. Dne 8. junija je mirno v Gospodu zaspala gdčna Jerica S a g a d i n v 34. letu starosti. Bila je vzorna članica Marijine družbe v Hočah. Iskala je zdravja v bolnišnici in tudi pri raznih zdravnikih, toda brezuspešno. Sedem dolgih mesecev, zadnjih v življenju, pa J Dr. Jakob Alissia, prvi slovenski kardinal, kojega stoletnica rojstva je bila 30. junija. je bila priklenjena na bolniško postelj. Odšla je po plačilo tja, kjer jo 2e čakajo pred par leti umrli sestri in tudi mati. Vsemogočni Bog naj ji bo za vse zemeljsko trpljenje bogat plačnik! žalostnemu očetu Sagadinu pa naše sožalje! Fram. Po daljši bolezni je vdano umrla dne 29. junija Marija L o r e n č i č , stara 51 let. Zapušča moža s petimi otroki. Naj počiva v miru -— žalujočim naše sožalje! Sv. Bolfenk v Halozah, žalostno so zapeli zvonovi podružnice Sv. Bolfenka (župnija Majšperg) 19. junija ter sporočili vest, da nas je zapustila dobra Benedikova mamica v 54. letu starosti. Ves dan je bila v vinogradu in vezala trto, zvečer je še skupno večerjala v družbi svojih sinov in hčerke, ob pol desetih pa je bela žena pretrgala nit življenja. Bila je pripravljena vsak čas na smrt, saj je rada zahajala v cerkev ter prejemala sv. zakramente. Rajna naj počiva v miru — žalujočim sinovom in hčerki pa naše sožalje! Koprivnica pri Raihenburgu. V bolnišnici v Brežicah je umrl Janez K o z o 1 e z Malega Kamna. Na Vidovo smo ga pokopali. Rajni je bil rojen leta 1869. V vzorni njegovi družini je bilo enajst otrok. Od teh so trije umrli, osem pa jih "aluje nad prerano izgubo plemenitega in skrbnega očeta. Bil je zgleden faran, zgleden član Apostolstva mož v fari. Rad je prihajal po duhovnika za spoved bolnikom. Med ustanovnike gasilskega društva je pristopil med prvimi. Rajnega so pripeljali iz Brežic. Pogreb je bil na farnem pokopa^šču veliki udeležbi. Spremljali sta ga na zadnji noti gasilski četi z Velikega in Malega Kamna, '-njterim so se pridružili gasilci iz Senovega. Po žalnih molitvah se Sv. Tomaž pri Ormožu. Tomaževski študentje so vprizorili 19. junija v Prosvetnem domu Finž-garjevo dramo »Razvalina življenja«. Prireditev je tako uspela, kakor še doslej na našem odru nobena. Vsi so se zadovoljni in polni hvale vračali domov, žal pa, Ca tudi gmotno ni bilo tako. Čeprav je bilo lepo vreme in so zato mnogi sušili, bi vendar ne smeli prezreti take prireditve. Vendar pa upamo, da bo prihodnjič boljše. Igro »odo namreč konec avgusta ali v začetku septembra ponovili. Tedaj bomo pač vsi šli gledat naše študente, ki so nam povsod v ponos in nam povsod delajo čast! je od rajnega poslovil v pretresljivih besedah g. župnik. V slovo rajnemu je govoril tudi zastopnik gasilcev. Ohranimo rajnemu krščanski spomin in molimo zanj! — žalujočim naše sožalje! Šmartno ob Paki. Neprecenljivo škodo je prinesla smrt naši župniji, posebno pa še Puncerje-vi hisi v Paški vasi. Nenadoma je umrl v celjski bolnišnici Alojzij Punce r, ugleden posestnik in vzoren mož. Ni je panoge našega kmetijstva, v kateri ne bi bil vzorno podkovan, zares napreden gospodar, ki pa je tudi ves svoj prosti čas daroval za obči blagor. Bil je podžupan in de-narrričar pri občini in šolski upravi, marljivo delujoči član kmetijske zadruge, kmetijskega in sadjarskega društva, povsod v odboru, vedno za delo pripravljen, naš tihi in potrpežljivi Alojz, ki ni imel nobenega sovražnika, vkljub svojemu izrazitemu razmerju do vere in politične smeri. Kot član Apostolstva mož ni manjkal nobeno prvo nedeljo v mesecu pri obhajilni mizi in Bog ga je poklical k sebi na god istega presv. Srca, 26. junija. Odraz tega dobrega in modrega moža je bil njegov dom, vse krščansko, dobra žena in dobri otroci, ki žalujejo neutolažljivo za svojim očetom. — Pogreb je bil pri podružnici v Gorenjem, zelo lep in številen: občinski odbor z županom, banskim svetnikom g. Martinom Steblov-nik, učiteljski zbor, šolski otroci, gasilstvo, pevsko društvo, ki mu je zapelo žalostinki, ter številni njegovi stanovski tovariši, naši kmetje, ko-jim se je z obraza kazala žalost nad veliko izgubo. — Vse sočustvuje z ubogo vdovo in otroci. — Pri sedmini so darovali sorodniki 100 din za dijaško semenišče. Bog plati — umrlemu večni pokoj, žalujočim pa naše sožalje! t Skladatelj dr. Anton Schwab Ljubno ob Savinji. Dom Kat. prosvetnega društva. Zadnja dela pri domu se bližajo koncu. Kdo bi si mislil pred enim letom, ko je blagopo-kojni č. g. kaplan F. Murko začel zbirati prispevke za tako nujno potrebni dom, da bo po enem letu zrastla na Ljubnem tako mogočna stavba, ki bo lahko ponos vsega Ljubnega! Nad vse posrečen je napis, ki ga nosi dom: »Naš dom«. Zares, naš dom je, kajti ni ga katoličana pri nas. ki bi ne prispeval zraven. Obenem je dom vseh naših katoliških organizacij. Otvoritev »Našega doma« bo 24. julija. Takrat so vabljeni vsi od blizu in daleč! Avtomobil in komarji Za časa odmora, kadar napravite sprehode v avtomobilu in dnevno prepotujete stotine kilometrov, posvečate brezdvomno vso pažnjo prirod-nim lepotam, tako da nimate časa za premišljevanje o čem drugem. Ne spomnite se, da bi vašo vožnjo lahko onemogočili komarji, ki se na vlažnih in toplih plantažah, kjer se prideluje guma za kolesa vašega avtomobila, pojavljajo v velikih množinah. Eden izmed najrazširjenejših in najnevarnejših komarjev je komar »anofeles«, ki povzroča malarijo. Veliki tovarnarji avtomobilov, kot n. pr. Ford, so zato osnovali svoje plantaže za pridelavo gume, kjer se bore proti malariji, povzročeni po komarjih, s pomočjo »kinina«. Da delavci, ki delajo na plantažah, ne zbole na malariji, jemljejo dnevno 0.4 grama kinina. Če bi tega ne storili, bi se stroški pridelovanja vsled epidemije malarije tako dvignili, da bi marsikomu bila onemogočena vožnja z avtomobili. Galicija pri Žalcu. Fantovski odsek je vprizo-rii 19. junija lepo igro »Tri sestre« v gasilnem domu v Pernovem. Kljub temu, da so igre zelo redke v nršem kraju, se ljudje tako malo zavedajo, kaj so dobre igre in koliko je v njih tudi poučljivega za življenje. Torej več zanimanja! Poročati nam je tudi, da bo sadja malo ter da je tudi hmelj dosti trpel. Vransko. Dobro si zapomnite že danes, da tle boste pozabili priti na veliko tombolo, ki jo to priredilo v nedeljo, 24. julija, popoldne ob treh Prosvetno društvo na Vranskem. Čakajo vas krasni in lepi dobitki! Ve§inik ZA.ES Mozirje. V nedeljo, 10. julija, bo občni zbor podružnice ZAKŠ za gornjegrajski okraj v Mozirju v prostorih Kmečke posojilnice ob 14. Vse absolvente kmetijskih šol tega okraja vabimo, da se občnega zbora gotovo udeleže. Pridejo naj tudi tisti, ki bi morda ne prejeli vabila, ker ne vemo njihovega naslova. — Pripravljalni odbor. K obsodbi članov »železne garde« v Romuniji. Na sliki vidimo Codreana, voditelja romunske »železne garde«, ki je bil pred meseci obsojen na dolgoletno ječo, iz katere so ga sedaj prestavili v solni rudnik, kjer bo kopal sol. Za Codreanom je izreklo vojno sodišče v noči 30. junija še naslednje obsodbe nad železnimi gardisti: princ Santag-men je obsojen v odsotnosti na devet let, nadalj-nih 13 obtožencev na sedem let, trije pa na tri leta. TRGOVCEM! Vsakovrstni papir, vrečice po engros cenah, glavna zadoga krep-papirja. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Popisi Sv. Peter na Kronski gori pri Dravogradu. Prav slovesno smo obhajali pri nas od 26. do 29. junija 150 letnico obstoja naše župnije s štiridnevnim misijonom, katerega je vodil g. pater kapucin Ladislav Hazemali iz Celja, ki nam je lepo in domače govoril o pomenu župnije in o krščanskih vrlinah župljanov. Sv. Ana v Slov. goricah. Ko se je vračal posestnik Vinko Bauman iz Sv. Lenarta v Ledinek proti domu, se je neki neznan avto pripeljal po Žerjavcih za njim. Voznik mu je na vse mogoče načine prigovarjal, naj sede v avto. Bauman pa tega ni hotel, ker ni imel zaupanja. Imel je namreč pri sebi 5000 din gotovine za prodane vole. Take »usluge« so se že večkrat obrnile v nesrečo, zato je bolje biti previden. Apače. Ob obilici poljskega dela — pri nas je veliko pomanjkanje poljedelskega delavstva, ker jih je mncgo odšlo na delo v Nemčijo — so naša poročila za »Slov. gospodarja« bolj redka. — Ob zadnji poplavi Mure se je zgodila nesreča, ki je vzela življenje šolarki iz Stogovcev, Štefki Sem-lič, hčerki trgovca v Stogovcih. Deklica je šla čez most preko naraslega potoka, kar se ji zavrti v glavi in pade v deročo vodo, ki jo odnese, preden je mogel kdo priti na pomoč. Šele po štirih dneh so jo našli: bila je vsa zakrita z blatom, samo del noge je molel iz njega. Stogovska šolska mladina se je ob grobu poslovila od nje z ljubko slovensko pesmijo; utopljenka je hodila v slovenski razred. — Evharističnega kongresa v Budimpešt'. se je udeležilo pet oseb iz naše občine, ki so bile s potekom kongresa nad vse zadovoljne. — Igralci od Sv. Benedikta v Slov. goricah so zadnjo nedeljo junija tukajšnje Slovence razveselili z igro »Dva para se ženita« in s petjem ljubkih pesmi. Ker se radi dežja prireditev ni mogla vršiti na prostem, je g. upravitelj deške šole odstopil prostor v šoli. — Tretjo nedeljo t>o binkoštih je bil v Lutvercih blagoslov Vo-grinčičevega križa in krščanski nauk. Ko se je začel slovenski nagovor, je nekaj mladičev pokazalo višino svoje germanske olike in omike. Z izzivalnim nastopom so se za kakšnih sto metrov oddfi' ili od lutverške '-apelice. Med njimi je bilo tudi nekaj takšnih, v katerih se v veliki meri pretaka slovenska kri. Tudi nekateri odrasli so odšli z njimi. — Ko gledamo takšno zagrizenost pri nekaterih Nemcih, se nam čudno zdi, da se še najdejo Slovenci v našem kraju, ki doma nemški govorijo. — Nekaj fantov, ki so v Podgorju izdelovali posebne vrste križe in tudi zastave, je bilo za nekaj časa prestavljenih v Ljutomer na hrano. — Dne 28. junija je ob pol eni ponoči izbruhnil v Vrat jem vrhu požar, ki je uničil gospodarska poslopja g. Gregorca. Gasilci iz Murecka iz Ostmarke so z dvema brizgalnama omejili požar, dočim domači gasilci niti nastopili niso. — G. Dobaja, učitelj v Stogovcih, je z gospo prestavljen v Cezanjevce pri Ljutomeru. Fram. V zadnjem času so se poročili Jožef Narat, tovarniški delavec iz žetal, in Frančiška Kropfl, pos. hči v Framu; Pavel Kobalej, pos. sin, in Julijana Predan, služkinja na Pohorju; Jožef Vihar, ličar drž. železnic v Framu, in Helena Winter, trg. hči iz Vojnika; Ferdinand Majal, orožniški podnarednik v pok. v Morju, in Marija Frumen, zasebnica v Gornji Lendavi; Jožef Meglič, tesar iz Slivnice, in Angela Grašič v Framu. Mnogo sreče! 1 Ločica pri Vranskem. Prostovoljna gasilska četa na Ločici pri Vranskem bo imela v nedeljo, 10. julija, sjpvesno blagoslovitev novega gasilskega doma. Pri tej priliki bo v podružni cerkvi na iLočici ob 10 slovesna sv. maša za vse žive in ^¿ne^člane ločiške gasilske čete. Po večernicah bo blagoslovitev doma, ki je obenem združena z župnim zletom, tombolo in domačo veselico. Vse sosednje gasilske čete so vljudno vabljene k tej slovesnosti. iiuiimiiiuiM . Okrajna kmečka zveza Slovenji gradeč priredi v nedeljo, 17. julija, na glavnem trgu v Slovenjem Gradcu velik kmečki tabor. Spored: 1. Sprejem gostov pri sedmem in osmem vlaku. 2. Ob 8.30 zbirališče konjenikov, kolesarjev, voz, narodnih noš in drugih na dvorišču tov. Lobeja. 3. Ob 9 sprevod z godbo skozi mesto do župne cerkve, nato sv. maša. 4. Ob 10 pred cerkvijo velik tabor in kmečko zborovanje. Govorijo: načelnik KZ tov. Brodar, voditelj mladinske KZ tov. Ludovik Puš, tov. Janžekovič ter drugi govorniki in govornice. Kmetje in prijatelji kmečkega stanu, pridite ta dan v Slovenji Gradec, da po-kažete svojo kmečko zavest in da manifestiramo za svoje pravice! ■iiffliiiiiiMiiiminmm^ Ljubno ob Savinji. Selekcijsko društvo je prav pridno na delu, kajti dne 26. avgusta bo imelo preniovanje. Velike skrb! povzročajo odboru finančne zadeve. Veliko se! trudi z nabiranjem prispevkov g. upravitelj šdle Kolar, ki je društveni tajnik, le žal, da imajo petičniki zc. to kaj malo zanimanja. Pred nedavnim se je zopet pričel na šoli nedeljski analfabetski tečaj. Zelo je potrla vse starše šoloobveznih otrok vest, da je na lastno prošnjo premeščena gdčna učiteljica Lucija Bajec v Kostanjevico. Zares, lahko žalujemo za njo vsi, ki nam je pri srcu katoliška vrgoja mladine. Najbolj jo bo pogrešalo Prosvet- Pasji dnevi. V pratiki so te dni zaznamovani pasji dnevi. V vročini se to tudi pozna. Pes sicer ne more nič za to, da so vroče dneve imenovali po njem, toda res pa je, da je v pasjih dnevih pasje življenje. Pasji dnevi pa so tudi ~v politiki. JNS pravi, da trajajo za njo že tri leta. Ker se je med tem že navadila pasjega življenja, je treba sedaj samo še kontumac razpisati, da bo vse v redu in pa znamke tudi dobi, da bo še za občinsko blagajno kaj. Transfuzija krvi. Zdravniki so zadnji čas začeli zelo zdraviti na ta načip, da dajo preliti od zdravega človeka zdravo kri v bolnega človeka in mu tako ozdravijo kri. Pucelj je tudi šel k zdravniku in prosil, da bi mu izposloval zdravo kri od kakega JRZeja, ker se mu je JNS kri že čisto izsušila. Nova cerkev v Mariboru. Te dni sem čital v svetovnem listu »Večerniku«, da je v Narodnem domu v Mariboru, ki je last Posojilnice.v Narodnem domu, cerkev, in sicer za starokatolike, katerih župnik je neki učitelj v Mariboru. Isti list se je obregnil pred kratkim, zakaj se zida nova cerkev v nagdalenskem delu mesta. Katoličani jo moramo zidati, ker nam jo Posojilnica v Narodnem domu ne daje, kakor jo daje tej verski organizaciji nekatoličanov. Posojilnica je gotovo pozabila, da so ta narodni dom sezidali narodni katoličani in predvsem duhovniki, ki pa so se zanesli, da bodo gospodje, ki jo vodijo, ta dom ohranili narodu. Tudi ljudje, ki sedaj še hodijo v Narodni dom v Posojilnico, bodo postali pozorni ha to veliko požrtvovalnost tega zavoda za vse, kar je proti prepričanju sloven. ljudstva. »Nova doba« navija stare lajne. Celjska »Nova doba« se je odločila, da bo začela s starimi laj- no društvo kot izvrstno režiserko igralske družine. želimo ji obilo uspeha! Koprivnica pri Bajhenburgu. Naša fara je osirotela. Nekdaj je imela tri občine na svoji zemlji, celo šest jih je bilo delno. Danes pa je fara brez občine, čeprav govori zdrava pamet za sedež občine v Koprivnici, čeprav sili v to nepravilna sedanja teritorialna razdelitev v občine in čeprav želi vse prebivalstvo, ki je osredotočeno življenjsko na Koprivnico, da nastane v Koprivnici ena, farna, občina. Mnogi seveda tega ne upajo glasno povedati, ker se bojijo zamere. Vedeti morajo taki, da s tem le zavlačujejo ureditev občine, od katere bi imeli korist. Nasprotniki občine v Koprivnici se izgovarjajo, češ, da občina v Koprivnici ne bi imela davčne osnove. To ne drži. Na Raštajnu spada 33 številk v koprivniško faro. Na teh številkah žive skoro sami rudarji iz Senovega. Tako bi bila davčno k farni koprivniški občini zavezana tudi TPD in bi davčna osnova nove občine znatno zrasla. Ni nikake posebne nuje, da tiste številke spadajo pod občino Senovo. Do občinskega urada bi imeli isto pot v Koprivnico, v faro pa tako spadajo sem. Prebivalci naselij iz podsrečke fare Gorjane, Križe bodo vsi za občino v Koprivnici, tudi Podsrečani žele svojo občino v trgu, kar jim mi od srca privoščimo, da jim ne bo treba več hoditi na Po-klek v občinski urad. Ako bi imeli Podsrečani svojo občino, kar bi pač bilo pametno, bi Gorjane vsaj delno in Križe pripadle naši občini. Saj prebivalci teh naselij tako hodijo v našo cerkev in celo otroke pošiljajo v našo šolo. Na Pokleku, kjer je zdaj občinski urad, prav za prav ni drugega kot ena hiša — gostilna. Občinski sedež pa na vsak način spada povsod v neko že ustvarjeno središče. Taki središči sta Podsreda in Koprivnica. Koprivnica ima faro, pošto, petrazred-no šolo, kar je za te kraje zelo veliko. Zakaj bi ne mogla imeti tudi občine? Noben razlog proti občini v Koprivnici pri zdravi pameti ne more vzdržati. Sedanja ureditev občine pa je deležna tako skoro splošne nezadovoljnosti: Podsreda-trg ne more biti zadovoljna, Koprivničani pa tudi ne. Upamo, da bodo merodajni krogi spoznali, da je Koprivnica lastne, farne občine potrebna in tudi vredna! nami: gonjo proti kaplanom. Pozabila je, da so sedaj druge viže v modi. Nova visoka šola v Mariboru. Maribor so okrnili že v marsičem, eno pa nam pustijo, in to je naše šolstvo. Šolske stavbe so pač take, da se ne dajo prestaviti kakor uradi. Za eno šolo pa Mariborčani sploh še vedeli nismo, da jo imamo. Odkril jo je ropar Pintarič, ki je zadnji čas tako divjal po našem Dravskem polju. Pri zaslišanju je dejal, da se je V3eh lumparij naučil na visoki šoli zlcčinstva — v mariborski kaznilnici. Radoveden sem, kako se mu bo ravnateljstvo te »šole« zahvalilo za ta poklon. Bolgarska vojna v Mariboru. Bolgari iz Hrvaškega vozijo v Maribor sočivje, Zoper nje se vrši huda borba od domačih kmetov in vrtnarjev, zanje pa se borijo mestne gospodinje. Mirovna pogajanja so se razbila. Tako se je začela bolgar-sko-mariborska vojna v letu 1938 in ne vem, kdaj se bo končala in kdo bo zmagal. Nevidna letala. Kitajci so dobili od Rusov na pomoč nevidna letala. Samo na tak način so se mogli Japonci izgovarjati, ker so bili na več krajih tepeni. Toda dejansko je tako: letala je mogoče videti, samo Japonci so slepi! Nova vera. V Nemčiji snujejo novo vero. Bog ve, če so se spomnili izreka tistega svojega m» drijana, da mora ustanovitelj vere najprej na —• križ, morda tudi na kljukasti križ! Odpravljeni prazniki. Pri sosedih na severu so odpravili kar na hitro roko praznik sv. Petra in Pavla. Ne vem, če bo to dobro, ker sv. Peter ima ključe in sv. Pavel ima meč! Ali si že obnovil naročnino? Kmečka trgovina Anglija se zanima za naš trg Že nekajkrat smo na tem mestu opozorili na veliko aktivnost angleške trgovske politike na Balkanu, ki stremi za tem, da se z gospodarskimi stiki poveča tudi političen vpliv Anglije. Med našo državo in Anglijo so se vršili razgovori, katerih vpliv se sedaj že močno pozna. Naš izvoz v Anglijo je začel skokoma naraščati. V prvih petih mesecih letošnjega leta smo izvozili v Anglijo za 304 milijone dinarjev blaga, to je za 140 milijonov ali 85.3% več, kakor lansko leto v istem času. Tudi naš uvoz iz Anglije se je dvignil, vendar je bila naša trgovska bilanca z Anglijo v prvih petih mesecih tega leta za 96 milijonov dinarjev aktivna, med tem ko je bila lansko leto še za skoraj dva milijona pasivna, živahen izvoz v Anglijo je tem bolj razveseljiv, ker plačujejo Angleži vse naše dobave takoj v zlati valuti, dočim jih plačujejo tako zvane »klirinške« države samo s svojim blagom. Po najnovejših vesteh iz Beograda pa je pričakovati, da se bo izvoz našega blaga v Anglijo še bolj razvil. V septembru pride v našo državo angleška gospodarska delegacija, ki bo proučila možnost uvoza onega našega blaga, ki ga Anglija dcsedaj uvaža iz drugih držav. To so predvsem živinski proizvodi, industrijske rastline, žito, les in rude. Trgovski sporazum s Švico V Beogradu je bil po večtedenskih pogajanjih podpisan trgovski sporazum s Švico, s katerim se ukinja sedanji klirinški plačilni promet ter se zopet uvaja svobodno plačevanje. Sporazum stopi v veljavo s 1. avgustom. Sporazum nam tudi priznava, da lahko imamo aktivno bilanco, tako da je naš izvoz v Švico za 20% večji kakor uvoz iz Švice. Švica nam je dovolila višje kontingente za živino, iaica, SOdje. industrijske rastline, zlasti pa za les. Švica namerava HOC I;U?ovaU ves les, ki ga je dosedaj kupovala v Avstriji. Tako nam bo ta sporazum omogočil mnogo večji izvoz lesa v Švico, kar se bo na našem lestnem trgu brez dvoma poznalo. Živina V živinski trgovini je še vedno kriza. Cene so nestalne, deloma tudi nazadujejo. Na zadnjih sejmih je bil položaj sledeč: Maribor. Prignanih je bilo io konj, 7 bikov, 70 volov, 308 krav in 16 telet, skupaj 411 glav. Cene: debeli voli 4.50 do 5.40 din, poldebeli 3.50—4.50, plemenski 4.50 do 6 din, biki za klanje 3.50—4.75, klavne krave debele 4,10—5.25, plemenske 3.50—4.50, krave za klobasarje 2,50—3.50, molzne krave 4—5.25, breje 4—5 din, mlada živina 4.50—6 din, teleta 5 do 6.50 din. Prodanih je bilo 240 komadov. — Ptuj. Prignanih je bilo 46 volov, 307 krav, 13 bikov, 37 juncev, 112 telic, 2 teleti, 107 konj, 3 žrebeta. Prodanih je bilo 17 volov, 117 krav, 9 bikov, 4 junci, 42 telic, 1 tele, 9 konj, 1 žrebe. Cene: voli 3.50—5.25, krave 2.50—5 din, biki 3.75—4.75, junci 3.25—4.50, telice 3.50—5.50, teleta 6.50 din. — Metlika. Voli 5.50, 4—5.25, krave 4.50—5 in 3.25—4 din, junci 4.50 in 4—4.25. — Kranj. Voli 6.50, 6 in 5 din, telice 6, 5.50 in 5, krave 5, 4.50 in 4 din, teleta 7.50 in 7 din. — Tinsko. Voli 5.50, 4.50 in 3.50 din, telice 5, 4 in 3 din, krave 4, 3.50 in 2.50 din, teleta 6 in 5 din. — Šmarje pri Jelšah. Voli 5.75, 4.75 in 3.50 <2in, telice 5.50, 4.50 in 3.25 din, krave 4, 3.50 in 2.50 din, teleta 6.50 in 5.50 din. — Črnomelj. Voli 6, 4.25 in 4 din, junci 6, 4.50 in 4 din, teleta 6 in 4—4.25 din, krave 5—6 in 2.50—3.50 din. — Sevnica pri Brežicah. Voli 5—6, krave 3.50—4, junci in telice 4—5.50 din. Svinje Ves čas je trgovina s svinjami zelo živahna, cene se neprestano zvišujejo. Na mariborskem sejmu so bile cene sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 90—120 din, 7—9 tednov 130—160, 3—4 mesece 175—290 din, 5—7 mesecev 400 do 430 din, 8—10 mesecev 440—500 din, eno leto 710—820 din, 1 kg žive teže 6.50—8 din, 1 kg mrtve teže 8—11.75 din. Na sejem je bilo pripeljanih 153, prodanih pa 98 komadov. — Na ptujskem sejmu so se prodajali pršutarji po 7.25 do 7.50 din, debele svinje po 8 din, plemenske po 6.50—7 din, mladi prasci 6—12 tednov stari po 60—140 din. — Na Gorenjskem se prodajajo debele svinje po 10.50 din, suhe pa po 8 din za 1 kg žive teže. — Na Dolenjskem so mladi pujski 8 do 16 tednov stari po 90—180 din, v Posavju pa so debeli prašiči po 8—9 din za 1 kg žive teže, mladi pujski pa po 100—150 din komad. Sirove kože, ovčja volna Goveje sirove kože so po 12 din, telečje po 12, svinjske pa po 8 din za 1 kg. — Oprana ovčja volna se prodaja po 35—38 din, neoprana volna pa po 28—32 din za 1 kg. Kakšna bo letos svetovna žetev Mednarodni kmetijski zavod v Rimu je zbral podatke o stanju posetve po vsem svetu. V svojem poročilu pravi, da bo žetev letos bržkone boljša kakor lani. To velja zlasti za Mažarsko, Romunijo, Jugoslavijo, Bolgarijo, Poljsko, Litvo, Rusijo, azijske in afriške žitnice ter za Argentino, kjer so poleg tega posejali z žitom mnogo več polja kakor lani. Tudi v Severni Ameriki bo žetev kljub velikim nalivom nadpovprečna, čeprav bi v zadnjem trenutku nastale kakšne lokalne katastrofe, se po mnenju zaveda ni bati, da bi se cene letošnjemu žitu dvignile. Kriza na lesnem trgu Zadnje čase so cene lesa precej popustile. Krivda pa leži predvsem na naših producentih samih. V Bosni in na Hrvaškem, kjer imamo velika lesna podjetja, predvsem državno lesno industrijo »šipad«, lesne krize sploh ne občutijo, nasprotno, trgovina postaja vedno živahnejša. Ta velika podjetja so razumela prilagoditi svojo proizvodnjo spremenjenim razmeram ter novim inozemskim trgom, katere si je naša država po prizadevanju sedanje vlade osvojila. Ta podjetja režejo danes les po angleških in nemških merah, ki se precej razlikujejo od mer, ki so v naših krajih običajne, skrbno pazijo na prvovrstno obde- lavo Jesa in tako potem vidimo, da spodriva bosanski les, četudi je po kakovosti slabši, nažo prvovrstno smrekovino samo zaradi tega, ker so naši Žagarji trdovratni ter mislijo, da se morajo držati mer in načina obdelovanja kakor njihovi očetje, če pa lesni trgovec zahteva od kmeta ali Žagarja angleške ali nemške mere, pa misli ta, da mora takoj zahtevati še enkrat višjo ceno kakor za običajne mere, dasi nima s takim lesom prav nobenih večjih stroškov ali težjega dela, samo nekaj morajo biti plohi krajši. Pri nas bo pač toliko časa lesna kriza, dokler se naši producenti ne bodo združili v velike zadruge ter si osnovali velike, najmoderneje opremljene žage, na katerih bodo lahko sproti po zahtevah svetovnega trga spreminjali mere lesa. Tako pa smo s sedanjimi merami sposobni samo za izvoz v Italijo in na Mažarsko; ti dve državi pa imata z nami klirinški sporazum in uvažata od nas samo za toliko, za kolikor uvažamo mi od njih. Naravno, da je nastal zaradi tega v slovenski lesni trgovini in industriji zastoj. Na skladiščih produ-centov se zbira blago, za katero ni kupcev. Zaloge neprodanega blaga pritiskajo na cene, ki popuščajo. Spričo nazadovanja cen pa se moramo zavedati, da je les nove produkcije mnogo dražje proizveden, ker je bil dražje plačan na panju in so se skoro podvojili izdatki za delavske mezde in za dovoz lesa iz gozda. Narasle so javne dajatve, stroški socialnega zavarovanja itd. Ti povečani produkcijski stroški stavljajo znižanju cene za izdelan les zelo ozke meje. Producenti naj ne proizvajajo blaga, za katerega ni kupcev. Nujno je potrebno, da producenti izdatno zmanjšajo obseg produkcije, predvsem z redukcijo sečnje. To je treba izvesti predvsem v državnih gozdovih in v vseh ostalih gozdovih, ki so pod državno upravo ali pod njenim nadzorstvom. S tako politiko bo država obvarovala gozdove za boljše čase, ko bomo naš les lahko vnovčili z večjim uspehom. Razgovori z našimi naroflim Vprašanja in odbori Točenje jabolčnika. Franc K. Jaboičnik se"*"'^ točiti le še v gostilnah; za točenje »pod vejo« se dovoljenja ne izdajajo več. Pač pa smete jaboičnik prodfjati tako, kakor druge svoje kmetijske pridelke, in ne potrebujete za tako prodajo nikakega dovoljenja. Vendar se pa ta prodaja ne sme vršiti na račun kakor v gostilni, niti ni dovoljeno, da bi kupci jaboičnik takoj popili v lokalu. Tako se glase navodila od strani oblaste/ in je vsak posamezen primer pač treba tolmačiti v tem duhu, pri ¡iemur je seve možno, da so mnenja posameznikov različna. — Organi finančne uprave zasledujejo nedovoljeno točenje alkoholnih pijač; zaenkrat prevladuje mnenje, da spada tudi jaboičnik med alkoholne pijače. Kazen znaša 100 do 2000 din. Pinancar sam Vas ne sme kaznovati, marveč mora prijaviti primere, kjer smatra, da se prodaja jabolčnika vrši na način, sličen točenju »pod vejo«, ali kakor je zgoraj omenjeno kot prepovedano — finančnemu ravnateljstvu. Slednje lahko odredi, naj se Vas pozove, da tako zvanim opustilnim potom plačate določeno kazen (najmanj 100 din) ter takso 30 din. To se je očividno zgodilo v Vašem primeru, ko Vas je najbrž financar naznanil že ko je prvikrat grajal način Vaše prodaje jabolčnika. Grožnja, da boste sicer morali plačati trikratni znesek, ni utemeljena. Vsekakor pa je možno, da Vas finančno ravnateljstvo, ako bi bili odklonili plačilo zneska 100 din in 30 din opustilnim potom, kaznuje z višjim zneskom. V primeru odklonitve plačila sledi namreč kaznovanje z razsodbo in prisilna izterjava kazni. — Pri plačilu opustilnim potom ste gotovo podpisali izjavo, da se odpoveste pravnim lekom, talco da pritožba ne bi bila več dopustna. Ako smatrate, da Vaš način prodaje jabolčnika ni smatrati za prepovedan (mi svojega mnenja ne moremo dati, ker ste nam način prodaje premalo natančno popisali), odklonite prihodnjič plačilo kazni opustilnim potom, ko boste prejeli odločbo finančnega ravnateljstva, pa vložite najprej pritožbo in ako ta ne bo ugodno rešena, tožbo na upravno sodišče. Druge pomoči ni. Financar se ni dolžan ozirati na mnenje obrtnega referenta pri okrajnem načelstvu, ko gre za razlaganje gornjih določb. Trajanje šolske obveznosti deklice. Julijana V. šolska obveznost traja osem let. Ako je Vaša rejenka vsled slabega zdravja začela posečati pouk šele z devetim letom, imate po zakonu pravico zaprositi za njeno oprostitev nadaljnjega I posečanja šole šele, ko bo dopolnila 15. leto. Pri J