Stev.127.
POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NAROD. m
k
Ircdnlitvo jc V Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). t urednikom je mogoče govoriti le od
Iv,—12. ure dopoldne. Kakoplal se ne vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Vredniikega telefona iter. 74.
V lijubljani, v torek, 7. junija 1904.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništv* prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. Vsprejema naročnino, inserate in rcklamaclle — i." ".n r?tl," raiunai° cnostopna pelitvrsla (dolilna 73 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakral 11 b, za trikrat
9 h, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah Btane enostopna garmondvrsta 36 b. — Pri večkratnem objavl|enju primeren popust.
Uprarniškega telefona iter. 188.
n
" i t I
5tiri mesece vojska.
Ravno štiri mesece je, ko so Japonci »vratno napadli rusko bredovje pri Čemulpu ter pričeli svojo armado izkrcavati na Ko reji. Rusija je bila izrenadena, ker je menda ruski poslanik baron Rosen dremal v Tokiu. Rusi sami so priznali, da so jih Japonci iz nenadili. To je pokazal tudi začetek vojske, ker ruske posadke v Mandžuriji in Port Arturju niso bile pripravljene na vojske. Japonci bo pospešili svoje operacije proti reki Jalu, da sovražnika prehite in mu pretrgajo zvezo s Port Arturjem, preden dobi iz daljne Evrope izdatno pomoč. Rusiji neprijazni listi sla^e japonskega generala kot Napoleona in admirala Togo kot Nelsona. Vsak najmanjši nemir v Rusiji slikajo kot »odmev iz temnih globin ruskega naroda« preti korupciji, ki je baje vdomačena v ruski armadi, ruski diplomaciji in v ruskih višjih krogih. Male praske sovražnih prednjih straž so krvave bitke, v katerih japonska smrtna kesa podira ruske vrste.
Da, v istini, v Rusiji ni vse v najlepšem redu. A kje na božji zemlji je najlepši red, kje so ljudje brez napak, kje države brez nedostatkov ? Ruska politika je tekom desetletij v Vzhodni Aziji imela lepe uspehe, zadnji čas pa je prezrla nevarnost, ki ji preti od rumenega plemena. To, kar je zamudila prezaupljiva ruska diplomacija, mora popraviti ruska armada, ki je že v dosedanjih bojih na suhem in na morju proti mnogo močnejšemu sovražniku dokazala, da ni še otrpnela ruska pest.
Vojska pa se vleče že štiri mesece, in vendar Japonci še niso vrgli ruskih čet iz Mandžurije. Ako je Rusija res tako slaba, kaker jo opisujejo razni židovski listi, in bo japonski generali sami Moltkeji, je vendar čudno, da na portarturski trdnjavi še vihra ruska zastava in da ruBke čete nadlegujejo japonsko »zmagovito« armado za hrbtom na Koreji.
Vsa čast japonskim vojakom, ki brez strahu zro smrti v obraz, toda japonska diplomacija in strategija sta se že doslej morali prepričati, da nimata opraviti s Kitajci, marveč z nasprotnikom, ki z junaškim pogumom brani veako ped zemlje. Japonci so pač računali, da vse rumeno pleme zagrabi za oroije ter preplavi rusko ozemlje v Aziji. To pa bi Be bilo morda zgodilo, ko bi Japonci »mah na mah« podili ruske čete iz Mandžurije gori v Sibirijo. Priliko so imeli, časa dovolj, danes je prepozno. Rusi so podvojili v štirih mesecih svojo armado, in Kuropatkin se pripravlja za ofenzivo. Japonci upajo, da Bi osvoje Port Artur, preden pride na pomoč rusko brodovje iz Evrope. Japonski strategi torej hočejo zavarovati svoji armadi umikanje, mesto da bi se spoprijeli z glavno ruako armado. Tri japonske divizije ■e bližajo Port Arturja, dočim šest ostalih japonskih divizij krije obleganje.
Sreča je sicer slepa in v vojski večkrat hudomuSna, toda varajo se, ki prorokujejo, da je Rusija ie poražena. Vprašanje je da-neB, ali dobi Kuropatkin v pravem času toliko pomoči iz Evrope, da vrže nazaj divizije Kurokijevo in prisili Japonce, da opusto obleganje Port Arturja. Vojska pa bode od-
ločena na suhem. Doslei dveh večjih bitkah, ob /0tu£jaj5i-ii čovu, Ruse potisnili iz njihovih postojank. To pa sta bili bitki prednjih ruskih straž z mnogo močnejšim sovražnikom. Rusom pa se je posrečilo, da ustavijo prodiranje prve japonske armade preti Mukdenu. Zmagovita japonska ofenziva, kateri so Rusom nasprotni listi dajali peruti, je obstala. Na čudili bi sa, ko bi danes ali jutri z bojišča dobili poročilo, da se umika Kuroki. To bi bil preobrat v vojski, kriza v krvavi drami.
Vsem častnim članom, usta-novnikom, starešinam, podpornikom in prijateljem „ Danice".
Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storili dolžan.
S. Gregorčič.
Preteklo bode 11. julija t. 1. 10 let, kar se je ustanovilo slov. katol. akad. društvo
„Danica".
„Danica" znači eden moment v novem razvoju slovenskega naroda, kakor se je isti izvršil po I. slov. katol. shodu. Nade, katere je stavil I. slovenski katol. shod na slovensko katoliško akademično društvo, je iz-kušala „Danica" izpolniti po najboljši moči. Združila je sedaj že lepo število slovenskih akademikov pod katoliško in slovensko zastavo, povsod je zastopala ideje katolicizma in slovenstva. Pri tem ji je mnogo moralne opore dajala zavest, da uživa simpatije slovenskega naroda in tudi precejšnega dela slovenske inteligence. Dvakrat so se že javno pokazale te simpatije: prvič pri njeni ustanovitvi in drugič na drugem slov. kat. shodu, ko jo je prerano umrli kardinal dr. J. Missia z navdušenimi besedami pozdravil, in je na tisoče zbranega slovenskega naroda odobrilo njeno delovanje. Po tem shodu je šla »Danica" okrepljena in navdušena zopet na delo. V kratkem se je z njeno pomočjo ustanovila »Zarja« v Gradcu, in ne dolgo potem ee ji je pridružilo hrv. katol. akad. društvo »Hrvatska« na Dunaju.
Toda še ni delo končano I Ideja katoliška mora prešiniti vse katoliške slovanske narode, ker žalostne razmere nam kažejo, da se po drugi poti ne moremo zbližati in ne obvarovali skupnih nasprotnikov.
Za to novo delo je pa treba, da dobi „Danica", ki je še vedno izpostavljena raznim napadom, iz domovine novo navdušenje do dela.
V	septembru*) bo praznovala »Danica«, svoj najlepši praznik, svojo desetletnico. Tu na desetletnici hočejo mladi »Daničarji« spoznati starejše, Bpoznati pa želijo zlasti še svoje prve prijatelje, da potem odidemo z novimi močmi zopet v boj za našo sveto stvar.
V	ta namen poziva podpisani odbor VBe, ki so kdaj simpatizovali z društvom, da se udeleže desetletnice, ter po svojih močeh pripomorejo, da bo slavije primerno velikemu pomenu, ki ga ima »Danica« za slovenski narod.
»Danica« vas vabi, na noge torej prijatelji »Danice«!
Za odbor: phil. Karol Capuder, t. č. predsednik, jur. Feri Tomažič, t. č. tajnik.
*>) Kolikor moremo sedaj izprevideti, se bo praznovanje lOletnice vršilo, ako ne pride vmes kaj nepričakovanega, 12., 13. in 14, septembra.
Rusko-japonska
vojska.
Trdnjava Port Artur.
V Ironti proti deželi varujejo Port Artur štiri vrste utrdb, proti morju tri; torej je sedem samostojnih obrambenih vrst. Prva vrsta na vzhodu je 450 čevljev visoka Dra-konova utrdba, pred katero sta proti morju še dve odkriti bateriji. Proti severu se vrste v polukrogu na brdih dve večji in sedem manjših trdnjavic. Vsa ta Ironta je dolga 2 6 kilometra; tu je proti vzhodu in severo vzhodu razpostavljenih 74 raznovrstnih topov in mnogo havbic.
Druga skupina šteje pet močnih fortov na višavah severno od mesta ter brani se-verorahodno stran, ki je najmočnejše utrjena.
Tretja skupina je na zapadu ter ima namen, da brani krilo prvih dveh skup n. Ta skupina je najslabša, ker so višave ozke, nizke in eno od druge precej oddaljene. Ta fronta ie dolga 3 kilometre, ima 6 baterij in do 60 topov.
Proti morju je 400 metrov visoka Zlata gora glavni čuvaj na jugu. Ob obali je posebna baterij«, proti vzhodu se vrsti pet fortov. Tu je razpostavljenih 40 manjših in večjih topov, 48 brzostrelnih topov in sedem »možnarjev«. Nadaljna skupina obramb je na poluotoku »Tigrov rep". Tu je proti jugovzhodu obrnjenih 27 raznih topov. Tretja obrežna skupina šteje tri obrežne baterije.
Torej branijo Port Artur trije močni forti. 20 srednjih in 12 manjših, ki imajo do 300 trdnjavskih topov. Ni pa znano, koliko topov so Rusi prepeljali z ladij na suho. Trdnjava Port Artur sicer ni nepremagljiv«, toda Japonci bodo morali zastaviti mnogo svoje armade, ako bodo skušali prodreti v trdnjavo.
Stakelbergove čete nadlegujejo sovražnika na poluotoku Liaotun. Ze včeraj smo poročali o nekaterih bojih, a danes je prišlo zopet nekaj poročil o nekaterih praskah.
Iz Londona poročajo, da je car zapove dal Kuropatkinu, naj gre s 45 000 možmi Port Arturju na pomoč.
Mnogi smatrajo to za udarec Kuropat-kinovi strategiji, ker 45 000 mož za tak name« gotovo ne bo dovolj. Mnogi merodajni možje vplivajo, kakor poročajo angleški listi, na carja, da bi to svoje povelje preklical, češ, da to predrugači ves trezno premišljeni Kuropatkinov bojni načrt. — Car se je udal baje ljudskemu mnenju, ki hoče hitrih dejanj. Seve so to časnikarske vesti. Pravega povoda za Bvoje prodiranje Rusi gotovo ne bodo povedali svetu, kakor tudi svojih načrtov ne bodo dali na vpogled angleškim poročevalcem, zato so tudi vesti c sporu med Kuropatkinom in carjem neverojetne. Skoro se bode pokazalo, ako Rusi rea nameravajo prodreti na pomoč Port Arturju, ali pa zasledujejo kak drug namen. Tudi ruske čete, ki stoje proti japonski armadi pri Fenvančenu, se množe.
Petrograd, 6. junija. Vlada trdi, da s Port Arturjem stoji ali pade. Ako pade trdnjava, bo to gotovo povzročilo velike notranje zmede. Grofa Lambsdoiffa drži sedaj še vedno car, ki nakrat kaže jako močno voljo.
London, 6. junija. „Daily Tele-graph« poroča iz Petrograda: Zadnje carjevo povelje posadki v Port Aitur se glasi: »Predaje ni!«
Čifu, 5. junija. Iz Daljnega došli Kitajci trdijo, da so bile 2. t. m. japonske in ruske čete na poluotoku Liaotun le dve milji druga od druge oddaljene. Dalje šo pripovedujejo, da je japonska armada, ko so ji došle na pomoč v Daljnem izkrcane čete, zasedla južnoiahodno od Daljnega ležeči Tvinčin in Sančinfo ter nato odšla ob vzhodni obali v smeri proti Port Arturju. Pri tem ao imeli Japonci na eni strani visoke goro, na
drugi morje, kjer so topničarice ščitile njihovo krilo. 2. t. m. so stali Japonci 7 milj od skrajnih portarturskih utrdb in le 2 milji od ruske armade, ki je pripravljena, jim zapreti nadaljno prodiranje. Kitajci mislijo, da se bo tam vnela vroča bitna. — Japonci so premestili svoje operacijsko torišče v Daljni in Talienvan. Večjo ladjo se usidrujejo izven, manjše pa v pristanišču. V Daljnem se izkrcavajo čete iz maihnih ladij, ki prihajajo iz Pičeva ali pa od Elliotskih otokov. Več Kitajcev, ki bo skušali prodreti skozi rusko bojno vrsto, je bilo ustreljenih.
Petrograd, 7. junija. Polkovnik G u r k o , kateremu se je posrečilo prebiti se skozi Port Artur oblegajoče japonsko četo, je prinesel točna izvestja o mofli japonskih čet pri Kinčovu in mnogo privatnih pisem iz Port Arturja. Gurko je sin glasovitega ruskega vojskovodje Gurka.
C i f u , 5. junija. Neko iz Daljnega došlo pismo nekega Japonca potrjuje vest o japonskem prodiranju ter poroča zajedno, da je japonska armada oddaljena od Port Arturja 15 milj. Armada prodira ob obeh obalih. Vzhodna divizija je 3. t. m. 15 milj od Port Arturja zadela na sovražnika. Izid boja je še neznan. Neka ladja, ki je bila 3. in 4. t. m. pri Port Arturju, ni slišala v uradnem poročilu omenjeno eksplozije, ampak le redno streljanje iz pušk dne 4 t. m. zjutraj. Ista ladja je videla pet japonskih ru-šilcev torpedovk ter slišala, ko so se te oddaljile, močno eksplozijo. Bržkone je en tor-pedni rušilec zadel na mino. Ponoči dne 3. t. m. je bilo videti v bližini Daljnega velik ogenj.
London, 6. junija. Kakor poroča dopisnik »Daily Expressa« iz C Iu, se operacije Okujeve armade pred Port Arturjem zelo energično izvršujejo. Japonske patruljo so že prodrle do oddaljenosti štirih milj od portarturskih zunanjih utrdb, dočim so prednjo straže, ki korakajo v več oddelkih proti trdnjavi, na zahodu od Sulantajka ter so torej povprečno le 12 milj oddaljene od utrdb. Rusi v Port Arturju se baje že pripravljajo, da v slučaju, ako trdnjava pade zadajo sovražnikom kolikor mogoče veliko izgub. Predvsem bo vsa rusko za boj sposobno portartursko brodovje poskusilo prodreti na morje ter tam pričeti boj s Togo-vim brodovjem. Japonci mislijo, da bo Kuropatkin gotovo prihitel Port Arturju na pcmoč ter odpošljejo zato v kratkem na po-luotok Liaotun še četrto armado pod poveljstvom generala N o d z u.
Berolin, 6. junija. Kuropatkin namerava bržkone ros na povelje iz Petrograda opustiti svoj načrt ter svoje čete razkosati ter odposlati Port Arturju v pomoč Iz Mukdena poroča »Bori. Tageblt.« polkovnik Gaedke: Japonska glavna armada so je utrdila v fenvančenski okolici. Japonci so se ha j e od Kinčova umaknili v severni smeri sploh se je položaj na bojišču izpremenil Japonci so izgubili pri Kinčovu petnast tisoč mož. Ruske čete so še vedno polno navdušenja.
T i e n č i n , 6. junija. Rusi so so umaknili iz Hsimniutuna in sosednih vasij. Trdi se, da se nameravajo na proti Mukdenu vodeči cesti združiti s tamkajšnjimi četami. Danes zjutraj so slišali v Niučvanu v smeri iz Liaojana močno streljanje.
Ruski listi o vojski.
»Moškav. Vodom.« trdijo, da je moral sovražnik, predno je zavzel Strassburg, oblegati ttdniavo 120 dnij, Sabastopof pa še celo 11 mrsecev, Japonci pa bodo morali oblegati Port Artur še mnogo dalje časa.
Urednik »Rusa« je imel s korejskim poslanikom po njegovem povratku iz Boro-lina pogovor. Pcslanik jo rekol med drugim : »Japoneko armade zahtevajo sedaj, da jim Korejci pomagajo v vojski ter jih 'na-
I
Btavljajo za kailpote ali pa še celo za vojake, toda vsi ti uidejo pri prvi ugodni priliki. Korejski narod sovraži Japonce kot svoje stare sovražnike in zatiratelje, dočim od Rusov no ve še ničesar slabega. Tudi oblastno gospodarstvo Japoncev Korejcem ni nič l,ubo. Mi upamo, da se vojaka konča še do zime s rusko zmago. Japonoi so sedaj napeli vse svoje moči, dočim se je Ru sija šele pričela gibati in kmalu bo v Man džuriji imela toliko det, da bo gotovo premagala Japonsko«.
»Peter. Vedomnsti« priporočajo kot najboljši pripomoček proti rusko-sovražnemu gibanju v Kini ravglašanje resničnih poročil v kitajskem jeziku. Taki listi so skoro edin pripomoček, s katerim se da zadušiti tako gibanje, ki se sedaj razširja med lačnim in fanatičnim kitajskim prebivalstvom. To gibanje zamore imeti, ako se hitro ne zaduši ali pa omeji, mnoge žalostne in tudi sa Kino poguboncBne posledice.
Poslanec Klofač na bojišču
Češki narodno-socialni poslanec K 1 o -f a č je včeraj preko Dunaja odpotoval na bojišče v Vzhodno Azijo.
Kuroki — ujet ?
Ta vest je bila v soboto razširjena po Parizu. Ker doslej ni niti od ruske, niti od japonske strani potrdila, smemo skoro z gotovostjo trditi, da ni resnična. Iz Pariza javljajo danes, da je Kuroki prestal lahek tifus.
Zagrebški listi so vest, katero smo priobčili mi včeraj, priobčili iz Rima, kjer jo je dobila »Tribuna« iz Petrograda. Dotično poročilo rimske »Tribune" se glasi, da je oddelek ruskih konjenikov zajel del japonskega generalnega štaba, ki je bil na rekognosoiranju. Med vjetimi da je tudi general Kuroki. Vest, kakor rečeno, še ni služ beno potrjena.
Japonci zopet izgubili veliko ladjo?
Čifu, 6 junija. Tukajšnji ruski konzul je dobil obvestilo, da je neka velika japonska ladja pred Talienvanom zadela ob mino in se potopila. Od drugih strani ta vest še ni potrjena.
Rusi v Koreji.
London, 6. junija. Generalni poročnik baron Y a m a k u č i , ki se je pri Genzanu izkrcal z eno brigado, je pri Mun-čenu, 20 km. od Genzana napadel ruske prednje straže ter jih pregnal proti H a m -h e n u.
Potopljena ruska topničarica.
Tokio. 6. junija. Torpedni lovci, ki stražijo Port Artur na vzhodni obali, poročajo o potopu ruske topničarice, podobne »Giljaku«, in sicer se je to zgodilo v soboto zvečer v bližini Čustaošana. Topničarica je z drugimi topničaricami, enim torpednim lovceuu in nekaterimi pamiki uničevala mine. Ko se je zgodila eksplozija, so odhitele ostale ladje proti pristanišču. Admiral Togo trdi, da je eksplozijo povzročila japonska mina. Ime uničene ladje še ni znano.
Jamagata — podkralj.
London, 6. junija. Iz Singaja poroča »Morningpost«, da je maršal Jamagata imenovan za podkralja zasedenih pokrajin.
General Miščenko pred Pičevom.
London, G. junija. Iz Č fu so spo ročili: Rusi prodirajo zopet proti jugu. 19 tisoč mož maršira od Niučvana v Gaihon, dot itn napada istodobno general Miščenko na vztočnem obrežju poluotoka Liaotun Pičevo.
Razna poročila.
London, 6 iunija. „Daily Mail" poroča iz O d e s e : 12 mož 33. in 34. peš polka, ki taborita v Pultavi, je protestiralo, da se jih odpošlje na bojišče ter so posku-sili povzročiti upor. Prišli so pred vojni sod ter bili ustreljeni.
Petrograd, 7. junija. Car je za-ukazal mobilizacijo 1. armadnega voja, ka teri je v garniziji v Petrogradu in okolici.
Zasedanje delegacij.
Prihodnja javna seja avstrijske delegacije bode jutri s sledečim sporedom: Poročilo peticijskega odseka, poročilo proračunskega odseka o nuncijih ogrske delegacije in tretje branje že sprejetih sklepov.
Saniranje avstrijskega državnega zbora.
Iz Londona poročajo, da je predsednik avstrijskega državnega zbora, Vetter, odposlal v London nekega arhivnega uradnika, da podrobno prouči poslovnik angleške poslanske zbornice. Tudi v Berolinu in Bruselj u bode proučil poslovnike zbornic.
Združenje vseh čeških strank.
Dr. Kramar poživlja vse češke stranke k edinosti. K temu koraku sili Cehe vest, da namerava vlada razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve. Vladi morajo Čehi dokazati, da računa zaman na neslogo med Čehi.
Finančna nagodba.
Zagreb, 3. junija. Te dni je izšla knjižica o hrvaško-ogrski finančni nagodbi. Raiprava je temeljita na podlagi uradnih podatkov. Pisatelj je jasno dokazal nasproti Ogrom, da so tofini zapisniki glede užitninskega davka pri ogrski, avstrijski in bosanski vladi. Kakor čujemo, so stroge preiskave v Pešti in Zagrebu, a stvar je vendar enkrat pojsfinjena. Sam ban se jako zanima za to razpravo, ki je vzdignila mnogo prahu. Zanimivo pa je, da je knjiga izšla ravno sedaj, ko se snideti zopet regnikolarni depntaciji. Ogri so zadnjič Hrvatom ponudili 20 milijonov kron za avtonomne potrebe, kar pa je odločno premalo. Ogri menda ponujajo še dva milijona, in o tem je zopet posvetovanje. Piba-telj omenjene knjige je dokazal, da Hrvaška plačuje užitninskega davka od špirita, žga nia, sladkorja, olja, piva itd. skupaj 22 916 324 kron, Ogri pa so pri obračunu leta 1901. Hrvatom zaračunali le 4.905.658 K, odbili še za pobiranje 1,902 960 kron, da je Hrvatom ostalo le 3 002.693 K. Torej so Hrvatom v enem letu vzeli nad 18 milijonov, v štirih letih nad 72 milijonov. Pisa telj pa dokazuje dalje, koliko Hrvaška izgubi vsako leto pri železnicah, brzojavu pošti, loteriji, tobaku itd. Te izgube znašajo najmanje 13 milijonov, skupaj torej na leto iz gubi Hrvaška nad 31 milijonov. Tako Hr vaška s carino plačuie na leto nad 100 mi lijonov, in Madjari še trdijo, da morajo plačevati za Hrvate! Pisatelj dalje svetuje Hr vatom, naj se nagodba ponovi samo do leta 1908., ako ni mogoča poštena sprava. Vprašanje je Ie, ali bode hrvaška regnikolarna deputacija poslušala dobri svet. Toda hrvaški regnikolarci nimajo pravega poguma in volje. Oarri so obljubili zvišati na leto sa celih 400.000 kron, to bi bilo v desetih letih 4 milijone kron. A kaj je to nasproti milijonom, ki jih na leto dobe Madjari od Hrvatov !
Vsenemški shod na Dunaju.
Na VI. vsenemškem shodu, kojega je sklicalo vsenemško avstrijsko društvo, je bilo navzočih do 1000 oseb, med njimi po slanci Wo)f, Kasper, Bscher in bohreiter. \Volf je v svojem pozdravnem govoru re kel, da ne bodo shoda motili Schonerianci, ker VBenemški shod ne sme biti ponižan na torišče plešočih dervišev. S t r a n s k y (!) je priporočal Nemčem, da naj si bližje ogle dajo ehod Č^hov na N žje-Avstrijskem. Proti prodiranju Čehov je treba najstrožje nastopiti in pred vsem skrbeti, da bode potrjena »lex Kolisko«. Drž. posl. Pacher je poročal o zahtevah obrtnega stanu, poslanec Schrei-ter o davčni reformi; Pochlatko o gibanju »proč od Rima«. Profesor Teimmer je govoril proti ustanovitvi drugega češkega vseučilišča na Moravskem. Shod se je izrekel tudi proti ustanovitvi italijanske pravosodne akademije bodisi ie v Trstu ali v kakem drugem mestu na Tirolskem. Wolf je ko-nečno govoril proti dr. Dersehatti zaradi njegovega govora pri banketu na Semerniku. Zasedanje češkega deželnega zbora bode brezplodno. Nemci morajo dobiti vpliv na češko deželno upravo. Stranka mora biti pripravljena za morebitne nove volitve. Upati je, da bodo izvoljeni pristaši realno-politiške vsenemške stranke. Shod je sklenil tudi resolucijo, ki obsega programatiške točke vsenemške stranke.
Stavka železničarjev pred sodiščem.
Pri sodnijski razpravi proti odboru stavkujočih železničarjev je bil zaslišan 4. t. m. poslanec Voro3 kot priča. Izjavil je, da ni posredoval • stavkujočimi po želji vlade, marveč na svojo roko. Stavko je po njegovem mnenju povzročila prepoved shoda železničarjev in pa to, ker sta bila dva uradnika suspendirana. Takozvane voditelje stavke je postavil slučaj na njihovo mesto. Na ie-lezničarske mase niso imeli nikakega vpliva. Na kazenske posledice voditelje stavke ni opozoril. Zagovorniki so predlagali, naj se zaslišita kot priči ministrski predsednik Tisza in trgovski minister Hieronymi. Sodni dvor je to zahtevo za sedaj odklonil.
Z Balkana.
Med postajama G&wgheli in Gumanče je v vozu za tovore nastala eksplozija, ka tero je najbrže povzročil peklenski stroj. Od železničarskega osobja je bil 1 mož ubit in 1 ranjen. Generalni nadzornik je odredil strogo preiskavo. Peklenski stroj je bil najbrže skrit v zaboju, v katerem so bile šolske knjige.
Sorodniki Obrenovičev namera vajo ob obletnici smrti srbske kraljeve dvojice prirediti zadušnico. Visokošolci namera vajo prirediti shod, na katerem bodo govorili o važnosti preobrata, ki se je iivršil 11. junija 1903. Častniki v Belemgradu pri-rede isti dan velik ples.
Makedonski vstaši so umorili 24. maja grškega duhovnik« v Selenu in 25. majnika grškega dostojanstvenika Wangelija in njegovega nečaka. Vstaši hočejo prisiliti Grke,
da pristopijo k bolgarskemu eksarhatu. Tako poročajo turški viri.
Turki povzročajo zopet grozovitoBti na krščanskem prebivalstvu v Makedoniji. Osobito je v K r u -š e v e m in v okraju Monastirskem ropala neka turška Četa. V O h r i s t i je lakota.
Drinopoliski uradni list poroča, da se je povrnilo do 2. t. m. v vilajat 3512 bolgar skih beguncev, med temi 1515 žensk. V svrho podpiranja beguncev sta se ustanovili v Ahtebolu in Tirnovi posebni komisiji.
Angleško-ruska pogodba o Tibetu.
Med Rusijo in Angleško je, kakor poročajo, prišlo do sporazumljenja o tibetskem vprašanju. Angleška vlada je zagotovila, da sedanji boj ni naperjen proti Rusiji. Angleška vlada je določno priznala pravice Ru sije v Tibetu.
Iz francoske zbornice.
Poslanec Vailant je predlagal odpravo stalne armade, katero naj nadomesti narodna milica Zbornica je njegov predlog s 506 proti 68 glasovom odklonila.
Nov ruski odposlanec pri Vatikanu.
R i m. „Agenzia Štefani" poroča iz Petrograda : Poslaniški svetnik na ruskem poslaništvu v Parizu, Nariškin, je imenovan ruskim odposlancem pri Vatikanu.
Ruski vojaški begunci.
Kakor poročajo poljski listi, je v zadnjem času mnogo ruskih vojakov pobegnilo v Galicijo.
Ministrstvo za mornarico.
Kakor poročajo 1 sti, se merodajni krogi resno pečajo z vprašanjem, ali bi ne kazalo ustanoviti ministrstvo ze mornarico. Kakor znano, vodi upravo mornarice do sedaj posebna sekcija v vojnem ministrstvu, kateri načeljuje poveljnik mornarice. Prednik sedanjega poveljnika mornarice je zelo deloval za ustanovitev ministrstva za mornarico, a njegovih predlogov niso upoštevali z ozirom na to, ker ima vojna mcraarica v armadi podrejeno vlogo. Ker pa namerava vojna uprava pomnožiti vojno brodovje in razširiti delekrog, se peča najvišje vodstvo armade tudi z vprašanjem glede ustanovitve ministrstva za mornarico. Ker bode sedanji poveljnik mornarica baron S p a u n najbrž« kmalu stopil v pokoj, ne priie kot minister za mornarico več v poštev in bode za njim najbrže imenovan poveljnikom mornarice nadvojvoda Karol b t e f a n, Ministrom za mornarico, ako bode ustanovljeno, bode najbrže imenovan viceadmira! gref M o n t e -o u c c o 1 1 i.
Ogrska delegacija.
Včeraj je ogrska delegacija nadaljevala razpravo o proračunu vojnega ministrstva. Delegat Lovasiy je mnenja, da bodo zahteva vojne uprave iičrpale zadnje rezerve. Dele-„gat Keglevich je za dveletno vojaško službo in za zvišanje števila vojakov. Delegat grof Wilczek odklanja ves proračun, ker se ne ozira na zmožnost dežele. Na željo delegatov Okolicsacyja, Rakovszkyja in Lovascyja govori zastopnik vojne uprave f ul. pl. Jjkel-falusi. Želja vojne uprave je, da se razširi organizacija in nabava modernega vojnega materiala. Moralna dolžnost voine uprave je, skrbeti za varnostne naprave. Število novincev se je od 1. 1867. le enkrat zvišalo od 95.500 na 103.000 mož. Ko so govorili delegati Rakovszby, Okoiicaany in Lovaszy proti izvajanjam Jekelfalussija, je bil proračun vojne uprave sprejet kot podlaga za po drobno razpravo.
0	resoluciji glede ogrskega jezika na vojaških šolah je odgovoril Jekelfalussi, da bode novi učni načft uveden že prihodnjo jesen.
Delegacija je nato odobrila proračun vojne uprave. — Izvanredna zahteva vojne uprave za 88 milijonov kron je bila nato po kratki debati sprejeta in s tem rešen pro račun vojne uprave. Tretje branje se vrši danes, kakor tudi razprava o proračunu mornarice.
Iz brzojavk.
Z a d e r. Pri dopolnilni deželnozborski volitvi v okraju Split je bil izvoljen župan Vinko Martaa, član hrvaške narodne stranke.
L a d a r. Hrvaški književnik dr. Tre« s i č P a v i č i č je bil na otoku Hvaru izvoljen z večino 99 glasov v dalmatinski deželni zbor. Dobil je skupno 244 glasov.
Berolin. Listi dementirajo vesti, da je neguš Menelik nevarno obolel.
Carigrad. Na pozorišfu sta Be pojavili dve srbsko pravoslavni četi.
1	n o m o b t. Dne 4. t. m. je bila slo vesno otvorjena centralna tirolska mlekarna.
Štajerske novice.
š Pred mariborskimi porotniki je
bila 211etna posestnikov« hči Antonija Vi-
dovic ic Jabloveca radi detomora obsojena na tri let« težke ječe.
Š Boj aa slovensko zastavo. Na
Laškem je bilo v nedeljo birmovanje. Nem-iki listi poročajo, da je o tej priliki več sto kmečkih lantov se krepko postavilo za slovensko zastavo, katera se posredovanjem nemškutirskega župana ni vila raz cerkveni stolp. Fantje so nato šli v cerkveni stolp in sami razvili raz stolp slovensko troboj-nico. Končno je dal župan slovensko tro« bojnico zopet odstraniti. Med fanti je zavrelo, in močna četa fantov je med burnimi živio-klici nosila slovensko zastavo po trgu. Posredovalo je orožništvo. Pričakujemo o tem še kakeera poročila.
š Huda nevihta in povodenj. O i Sv. Marka pri Ptuju: V soboto, dne 4. junija, proti večeru je zdivjala po našem polju nevihta. Usule bo se čudno dtbale Kaplje dežja in plaskale bo na peščeno zemljo kakor žlondrave kepe. Veter je hotel zlomiti vse, tako se je zaganjal v drevesa. Toče ni bile, le tuintam je padla kaka prav orehova in se razletela. Doslej smo imeli vsak d«n tropične nalive. Kakor ie čitati, je istotako tudi drugod ob Dravi. Ni čuda torej, da je deroča Drava tolik« in tako divja. Škode na-pravlja velikanske. N« našem polju, ki je sam šoder, je Drava smrtni strah. Dravsko obrežje je v vedni nevarnosti. Dravski valovi s svojo deročo silo trgajo kos za kosom, njivo za njivo, travnik za travnikom. Pretečeni teden je Drava raztrgala čez noč zabirjeno delo, katero je po 30 delavcev vsak dan Bkozi zimo težavno in zelo umorno delalo in končalo malo dni pred majem. Neki ubogi posestnici je lakotna Drava nekega jutra odnesla veliko njivo s posajenim krompirjem in nasejano koruzo. Včasih ji pa ostane kaka betev in prinese zakopat na naše bire kar cele preSiče, kako tele, cele zaboje slauikov, mnogo mrličev skozi leta ter raznovrstnih hlodov in drugih stvari. Če se njenim valovom zdi primerno, izrujejo kjerkoli že šumo leševja, brez, vrb, smrek in hrastov in se igrajo s to splavjo, praskaje po petdeseternih strugah proti Hrvaškem. Ce se jim ustavi kak Blab otoček, po njem je. iSkozi dan je še morda zelenel in se tresel z zeleno šumico, a čez noč so ga zagrnili valovi in na njegovem mestu je črna struga. Drava, kakor pravim, je grozna šiba in strah za naše ljudi. Kakor se ji zdi, tako dela svoja pota, če je treba, tudi skozi vasi. Izdalo Be je za njeno uravnavo že na milijone, p« ona je stara trmoglavka. Nam se zdi, da Drava ob svojem nastopu in pre-plavu uši visoke gospode inženirje višje matematike: Dokler mi ne daste obzidane struge, toliko časa bom napadala obrežje in ga trgala neusmiljeno ter prodirala dalje po svojem ukusu in volji.
š V Gleicbenbergu zdravi dr. Evgen Barac, praktičen zdravnik z Malega Lošinja, pljučne in srčne bolezni.
Dnevne novice.
V Li ubliani, 7. junija.
Cesar in italijansko vseučilišče.
V soboto smo poročali, da je cesar pri sprejemu delegacij na željo Mauronerjevo po italijanski univerzi v Trstu odgovoril: » T e ne bodete v nobenem slučaju dobili!« in da je pri teh besedah naredil še odločno odklombno znamenje z roko. Tržaški »Picoolo« pravi, da naše poročilo ni »natančno« in da je oesar le dejal, da v Trstu ne gre ustanavljati laške univerze in da ni naredil z roko znamenja, ki bi dalo njegovim besedam poseben povdarek. Nasproti tem »Piocolovim« trditvam vzdržujemo popolnoma svoje poročilo. »Piccolo«, oziroma Mauroner, ki j a brez dvoma »Piccolov« »avtentični vir«, se umevno trudi, stvar omiliti, in to oči-vidno iz istih vzrokov, iz katerih so zamolčali prvotno javnoBti ves ta pogovor. Mi smo v položaju, ves dogodek, kakor smo g« opisali, natančno dokazati, in vsak poizkus omiljenja je v nasprotju z objektivno resnico. Pogovor, ki se je vršil med delegatom Mauronerjem in cesarjem v italijanščini, je natančno slišal besedo za besedo neki italijanskega jezika popolnoma zmožni delegat, ki je stal v neposredni bližini, in ravno tako je natančno videl tudi cesarjevo odklonivno znamenje z roko pri besedah »V nobenem slučaju« (»In nessun caso«) Poleg tega delegat Mauroner sam takrat afere ni prav nič prikrival. Bili so prozorni politični vzroki, ki so italijanske delegate pripravili do tega, da so ta pogovor zamolčali javnosti. Ravno tako odločno vzdržujemo poročilo, da bo laški delegati takoj po vsprejemu zapustili Budimpešto in da ee niso potem udeležili nobenih razprav več niti v plenumu, niti v odsekih. Ako se trdi nasprotno,
tedaj naj se prijacno tudi po\e, pri kaki ob ravnavi je bil kak italijanski delegat po 15. maju navzoč I Mi konstatiramo, da po 15. maju nobenega italijanskega delegata niso videli niti v plenumu, niti pri kaki od-sekovi seji. Edina seja delegacije, katere so ae udeležili italijanski delegatje, je bila otvoritvena soja 14. maja. Poleg tega se je udeležil delegat B a r t o I i konstituoijske seje proračunskega odseka, ki se je vršila istega dne. Drugi dan, 15. maja, se je vršil, kakor znano, delegacijski vsprejem. Toliko res-niči na ljubo. — Z ozirom na to, ker je »Piccolo« napadel italijanske poslance, da so ae vzdržali glasovanja pri izrednih vojaških potrebščinah, izjavlja poslanec Bartoli, da je bil sprejem predloge zagotovljen, in da so hoteli laški delegati s svojo abstinenco pokazati svoje neodvisno stilišče do vseh strank. »Piccolo« temu nasproti pravi, da stališče italijanskih delegatov ni priporoč ljivo. Dolžnost italijanskih zastopnikov bi bila odkrito nastopiti proti novim vojaškim zahtevam in utemeljiti svoje opozicijsko stališče.
Osebne veBti. Deželni predsednik je imenoval stavbinskega adjunkta g. Pavla Kryla definitivnim stivbinskim ad-junktom.
—■ Centralni kolodvor v Celovcu
Ic Celovca poročajo, da je železniško ministrstvo tozadevne načrte ie sprejelo.
—	Občinske volitve v Preserju
so se vršile 1. t m. Župan je Ant. K o b i, posastnik na Bregu, svetovalci: T e I b a n , Jerina, Švigelj, Debevec. Prej šnji učitelj je hotel tudi sedaj delati zgago, a kljub vsem protestom od njegove Btrani so se vršilo volitve in jih je vlada že potrdila.
—	Radi lanskih dogodkov na HrvaŠkem se vrši sedaj soauijsna obravnava proti prebivalcem Sv. Petra in Orehovca v kriievaškem okraju. Obtoženih je 263 oseb. Prič bo okolu sto.
—	2.a 'financijelno samostalnost HrvaŠke so se vršile v nedelio manifestacije po Zagrebu. Pred vseučiliščem je manifestiralo nad 500 dijakov. V tej borbi bodo edini vsi Hrvatie in Srbi.
—	Razpisani sta učiteljski službi v Skofji Loki in Carknici.
—	Lahi zabodli Slovenca v Rihem-bergu V četrtek zvečer je prišlo, kakor se poroča, do spora med laškimi in slovenskimi delavci v Rihembergu, ker se Lahi, stoječi na cesti, niso hoteli umakniti domačim mladeničem, ki so šli po cesti v običajni široki vrsti. In ko je dala beseda besedo, Lahi iz Abruc (torej popolnoma pravi!) so potegnili nože, in pe 5 minutah je ležal 221etni domači mladenič Ivan Ličen v krvi, zaboden na desni strani. Umrl je po preteku jedne ure. Zaprli so 3 Lahe. Ogorčenje med prebivalstvom je imelo za posledico, da je odšlo kakih 100 laških delavcev iz Rihemberga.
—	O požaru v Iiirski Bistrici se nam šo poroča : Dne 1. t. m. zjutraj ob 7. uri je zvon župne cerkve naznanil ljudem požar, ki je popolnoma uničil tovarno testenin.
v pol ure oddaljenem Vrbovem je dim kakor megla pokrival okolico in so padali ogorki, breča je bila, da ni bilo sape, sicer bi bila pogorela vsa Bistrica. Marsikdo, tudi kmetje iz okolice, so večkrat izražali bojazen, da nastano požar, ker je večkrat burja vzdi-govala iakre iz dimnika tovarne. Nevarnost je bila tem večja, ker so po vaseh še mnoge hiše krite s slamo. V tem oziru je pač treba več varnosti proti ognju. — Tudi ob tej priliki je znani »Narodov« dopisnik zatajil vsa boljša čustva tervdne 3. junija v svojem dopisu pripomnil : »Žilostno in značilno je, da se iz sosednih vasi niti eden klerikalni mož ni pokazal na lici nesreče, da bi svojo roko k rešitvi tujega blaga ponudil, kar odločno kaže, kako poučeno je ljudstvo : Pomagaj v sili in tudi tebi bode pomagano«. Na to ostudno obrekovanje navedemo samo nekatere može katoliško-narodne stranke, ki so prihiteli na pomoč : 1. G. Josip Brajec, kaplan iz Trnovega, je bil pri ognju, dokler ni bila največja nevarnost odstranjena. Imel je seboj sv. poslednje olje za slučaj nevarne poškodbe gasilcav. Pomagal je tudi deske odnašati in dvakrat briz galno goniti. 2. G. Janez Kržišnik, uslužbenec »Gospodarskega društva«, je na ramah odnesel iz goreče tovarne veliko težkih žakljev moke. 3 Gospod Josip Perhan, mesar in gostilničar iz Trnovega, se je mnogo trudil na nevarnih mestih. Ko je prišel domov, moral se je preobleči, ker je bil ves premočen od napornega dela. 4. Gosp. Miha Dovgan, vpokojeni orožniški stražmoj-ster iz Kosez, katerega so liberalci nedavno hoteli spraviti v zapor, je prišel pomagat. Načelnik gasilnega društva, gospod Albert Domladisoh, pa je sakričal nad njim: »Vi
pojdite k f......pojdite h klerikalcem !"
5. Prišla sta iz Jasena cerkovnik in A. Vi-
čič, odbornik »Gospodarskega društva". Gotovo pa jih je bilo še več, toda tedaj m nihče pazil na imena in tudi ne mislil, da bode zloben zlikovec po »Narodu* napada poštene ljudi. Trnovski in bistriški liberalci pa se morejo iz tega dejstva prepričati, kake brezvestne dopisnike ima „NarodB mnogo kje po dt žali. Gospodu Domladischu pa svetujemo, da kot načelnik gasilnega društva do psujo moi, ki niso njegove stranke. Gasilno društvo dobiva podporo tudi od občine, in svoje novce skladajo vai brez razlike. V posle vodstva se prav nič ne vtikamo, a to pač smemo zahtevati, da načelnik ne kaže etrankarstva cb času nesreče. Ali niste te misli tudi, g. Karol Val ?
—	Vojska na Daljnem Vzhodu
Na razna vprašanja, kdaj izide drugi zvezek »Vojske na Daljnem Vzhodu«, odgovarjamo, da je t tisku in bode tekom tega tedna raz poslan.
—	Na kupujte od tujih agentov.
Po Gorenjskem in gotovo tuli drugod ja pred tedni po vasth sgent tvrdko Braun (!) na Ogrskem ponujal in uiilieval kose, čpš, da so najboljše. V eni občini je ujel J9 naročnikov, ki »o radovedni pričakovali »jeklenih" kosa s klejan|em, komad po 5 K. Kako pa se začudi|o, ko dobe to židovsko blago. Kesa s klepanjem in oslo ni vredna krone. Agent pa je j«ko zvit Poslal je vso to slabo robo nekemu po estniku proti po vzetju, dasi ta niti vedel n>, kateri drugi posestniki so še šli agentu na lim Ker ni hotel slabega blaga plačati, dcbil je takoj od nekega ogrskega advokata, ki sliši na ime Stern. opomin s pretnjo, da ga naznani sodišču. Da se reši nadaljnih s tno*tij. e plačal in se — jezil. Dasi domači čjsniki vedno svare naj ljudje ne kupu ejo od tUiih agentov, vendar še vedno zaupajo sladkim besedam, dasi imajo doma tudi zanisljive tvrdke.
—	»Narodov" dopisnik iz Cerknice je velik prijatelj tamošnjega tambura-škega zbora, ker se ga tolikrat spominja v svojih dopisih. Dal pa mu jo imo »Konsum-ska banda«. Ne, mož, ki si v tolikih skrbeh za »bando«, tamburaši ne udrihajo ne po liberalcih, ne po klerikalcih, namreč po strunah. Ker pa so vsi člani pristopili prostovoljno, torej niso odvisni ne od konsuma, ne od koga drugega, nego od svoje volje. In .Narodov« dopisnik, ki rad posluša „ban-do", tudi dobro ve, da so vrli tamburaši v kratkem času jako napredovali. Ali pa je morda cerkniškim liberalcem všeč, da zaspi vsako društvo, kakor spe nevzdramno spanje čitalnica, pevski zbor, podružnica sv. Cirila in Metoda ? »Narodov" dopisnik, ki rad izza vogala kamenje meče, namigava, kaj namerava s svojim dopisom. Očrniti hoče nekatere člane pri njihovih gospodarjih. Ali,je to lepo ? No, in pametni moije se ne bodo zmenili za take spletke. Sicer pa se tamburaši nikomur ne vsiljujejo in sa tudi g. Žumru niso, ker jih je pismeno naprosil. In ker tamburaši niso strankarji, zato so se odzvali vabilu. Ako pa »Narodov* dopisnik raje posluša kantate zevških žab, je to njegova strar. Torej, mož. le pameten bodi!
—	Predrzni tatovi so vlomili v noči 3. junija v uradno sobo kolodvora Opatija-Matulje. Ukradli so 240 K in nekaj drobiža. Nato so sobo zažgali, a ogenj je uničil samo nekaj knjig in nekaj obleke.
—	Dobavni razpis. C. kr. trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje ravnateljstvo kr. srb. državnih železnic v Bel-gradu naslednje predmete in materialije: 1. kredo, 2. toporišča za lopate, krampe in tokače, vrvi za vodnjake, raznovrstne krtače, čopiče, 3. šipe za okna, stekla, cilindre za svetilke, 4. mufe za železne cevi, razne ključavnice, žeblje, železno žico, kotle za štedilnike, ključe, ražnje za peči, razne dele za vagone, verige za vodnjake. Ponudbe je poslati na omenjeno ravnateljstvo, in sicer za predmete in materialije navedene pod 1. do 11. junija, pod 2. do 9. junija, pod 3. do 10. junija in pod 4. do 8. junija t. 1. Prepisi tozadevnih dobavnih razpisov leže v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
—	Romanje s Trsata v Loret
Prejeli smo nastopno naznanilo: Povodom 50letnice praznika brezmadežnega spočetja preblažene D. Marije bodo dne 5. julija romanje s Trsata v Loret. Ta dan se zbero romarji ob 4 uri popoludne na Trs&tu. Parobrod odide točno ob 7. uri zvečer iz reškega pristanišča in pride v Jakin (Ankona) drugi dan ob 5. uri zjutraj. Posebni vlak odpelje romarje v Loret, kjer je v cerkvi pozdravna propoved, nato bv. maša v hrvaški kapeli sv. Cirila in Metoda. Ob 4. uri popoludne sestanek v cerkvi, propoved, nato odhod v Jakin, kjer se romar|i pomude dve uri. Parobrod zvečer ob 8. uri odpelje ro marje zopet nazaj na Rako, kamor pride 7. julija ob 5. uri zjutraj. S parobroda gre sprevod v kapucinsko cerkev, kjer bode peta sv. maša s propovedjo. Dve noči bodo romarji spali na parobrodu; postelja 1 krono. Posebne prtljage ni treba jemati seboj ; hrana in pijača se dobi na parobrodu. Vsa vožnja z Reke do Loreta in nazaj je: Za
II razred 14 kron, za III. razred 10 kron. Oglasila se sprejemajo do 20 junija. Mogoči čisti dohodek je namenjen za gradnjo nove kapucinske cerkve na Reki, ki se je pričela graditi. Ako pa se oglasi vsaj 40 romarjev, ki hočejo potovati Se v Rim, morejo to storiti iz Jakina. V Rim pridejo 7. julija zjutraj in se vrnejo 16. julija v Jakin, drugi dan ziutraj na Reko. Vožnja za to romanje v Rim pa stane 160 kron od Reke v Loret, dalje v Rm in nazaj na R«ko ; všteta je tudi vsa oskrba v Rimu od 7. do 15. julija, namreč stanovanje, zajtrk, obed in večerja. Oglasila in plačila sprejema samostan kapucinski na Reki,' za R m na g. župnik Andrija Pobor v Triblju, p. Drižane, Hrv. Primorje
Ljubljanske novice.
Afera g. Podgorška bo baje danes v obfiinsKi seji. Nuki član občinskega sveta bo interneliral, nakar bo g. župan odgovarjal.
Podraženje mesa. Dolgo časa ja bilo treba, da se je obč svet zganil. Danes bo izvoljen odsek, ki bo imel nalogo urediti napeto razmerje mej mesarji in komumenti. Proti podraženju mesa se posebno živahno gibi. e,o v Gradcu. Včeraj zvečer so bili trije shodi. V graški okol ci snuje občinstvo gospodarska društva.
Pevski zbor »Glasbene Matice" ima za koncert povodom vsesokolske slavnosti prvo skupno izkušnjo obeh zborov, ženskega in moškega, v sredo, zvečer ob 8 uri v »Giasbeni Matici«. Na sredo ae je izjemoma preložila zaradi današnjega Vegovega koncerta.
Na oklicih sta Gregor Prosen, U9lužDenec dri. železn;ce in Frančiška L a p p a i n , pisestnikova hči iz L?sc.
Rezervisti domov. Danes dopoldne se je odpeljalo 130 rezervistov od orožnih vaj domov na Notranjsko, 150 proti Litiji se jih je odpeljalo popoldne in približno 30 na Dolenjsko.
Izseljevanje. 30 izseljencev odpotuje danes skozi Ljunijano v Antwerpen in od tod v New York. — Iz Amerike so prišli 204 Kranjci in Hrvatje. Predvčerajšnjim je odpotovalo v Ameriko 19 Kranjcev, vrnilo so je pa 29 Kranjcev.
V Gradaščico padla je včeraj neka pet letna deklica. Rešila jo je iz vode 151etna Cirila Jenko.
Izgubljena je denarnica, v kateri je bil en petdeaetak, en drajsetak in en desetak kronske veljave ter nekoliko drobiža.
Ljubljana po potresu. V mednarodni panorami se vidijo tekoči teden slike našega mesta, kakršno je bilo koj po potresu. Kdor si hoče oživiti spomine na tedanjo Ljubljano in še enkrat videti tedanje ulice, naj pohiti v panoramo. — Prihodnji teden bo poto vanj d ob Renu.
Veliko vrtrno veselico priredi pevsko društvo »Ljubljana« v nedeljo, dne 3. malega srpana, na Kozlerjevem vrtu s sodelovanjem vojaške godbe. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica m ne deljo, dne 10. malega srpana, ravnotam. Vspored priobčimo prihodnjič. — Prošena bo vsa narodna društva, da se blagovolijo pri določitvi svojih priredb na ta dan ozirati.
Mestna blagajna ljubljanska bo jutri in jojutrišnjem zaradi snaženja uradnih prostorov za promet s strankami zaprta.
Vogelni kamen na Rakovniku. Zadnjič smo morali poročilo o slovesnosti na Ra-iovniku okrajšati. V pergsmentu, katerega so postavili v temelni kamen, se glasi, da zida odbor svetišče v proslavo petdesetletnice progiašenja brezmadežnega spočetja. Položili so, lakor po običaju tudi razliSeu denar zadnje iovine, podobe sv. očft* Pia X., casarja, oresv. knezoškcfa, D. Rue in kapitelna kon gregacije v Turinu. Vse so spravili v že lezno ttužico, jo na licu mesta z-ljtali in camen nad votlino so v cementu zazidali. Prišlo je tudi več brzojavk, mej drugimi mil. biskupa msgra. M a h n i č a iz Krka: Zal, nemogoče udeležiti, želim srečo, božji blagoslov, pozdrav, poklon Don R u i. f Anton Mahnič, biskup. — Iz Rima je prišla sledeča brzojavka: Sv. oče blagoslavljajo pričeto delo v čast M riji Pomoč niči in dobrotnici. Mery del Val. — Po slovesnosti je došel kot odgovor udanostne orzojavke pokrovitelja društva nadvojvode Frana Ferdinanda brzo-avni laskavi odziv. — Don Rua je napravil vsem najboljši utis, šo pozno v noč so prihajali različni gospodje na Rakovnik in ga hoteli lideti. On zgleda kakor mrlič, sama kost in koža ga je — vidi se, da je žrtva dela, toda še je čil njegov dih in vedno »e dobre volje pri vseh svoph te iavab. Svoje sinove na Rakovniku je gotovo »otolažil, toda tudi nam, ki smo ga videli, e napravil veliko veseije.
V Šmartnem ob Savi jo bil pretečen nedeljo na krasnem vrtu g M. D o l n i -a r j a (preje poseBtvo gosi\ I. Fahians) loncert vojaške godbe, kateri jo bil izvanredno dobro iz najboljših krogov obiskan. Ljubljanskim izletnikom se je ta prijazni kraj
vsled marljivosti sedanjega posestnika jako priljubil, tembolj, ker j a lepi peš izlet oddaljen le tričetrt ure iz Ljubljane.
Začarani ljubljanski grad Piše se nam: Ljubljanski grad )e menda začaran. V večernih urah se glasi iz njega čuden spev, ki trga ušesa, ker vila, bi ga prepeva, menda nima posluha. — Zato bi priporočali, naj umolkne s petjem »Die Wacht ara Rhein" in naj ne atraši mirnih ljudi v okolici.
Vojaški koncert na korist Vegovemu spomeniku. Danes zvečer ob 8. uri je v prostornem vrtu »Narodnega doma« v korist zaklada za Vegov spomenik vojaški koncert. Spored: 1. Fuchs: Laudon koračnica. 2. Westmeyer: Cesarska overtura. 3. Linke: »Luna«, valček. 4. Čajkovski: Fantazija iz opere »Evgen O.ijegin«. 5. Dve rak: »Slovanski plesi« št. 1. in 8. 6. Pucini : Slike iz opere »La Boheme«. — Odmor. — 7. Waldteutel: »E*tudiantina«, valček. 8. Lei-qold: »Hrvatski dom«, podpuri. 9 Parma: Intermezzo Iz opere »Ksenija«. 10. Zaključna koračnica. — Z ozirom na namen koncerta je pričakovati obile udeležbe.
Umrli so v Ljubljani: Valentin Jager, klavec, 81 let, Hradeckega vas 27; Eivard Hotler, faktorjev sin, 3 leta, Karlovska cesta 22, fikarlatica.
Društva.
(Prostovoljno gasilno društvo v G a m e 1 j n i h) priredi v nedeljo, dne 12 junija 190 4, o priliki otvoritve in blagoslovljenja nevoga gasilnega doma in orodja veliko slavnost z vrtno veselico b sodelovanj em slav. pevskega društva »Ljubljane« in mengiške godbe. Vstopnina je prosta. Blagovoljne dobitke za srečkanje najhvalež-nejše sprejema načelništvo. V slučaju skrajno neugodnega vremena se slavnost preloži na prihodnjo nedeljo, 19. junija t. 1. — Spored : 1. Do 2 ure popoludne zbiranje društev v Dolenjih Gameljnih. 2 012 uri nastop vseh društev: a) pozdrav, b) slavnosten odhod v podružnično cerkev v Sred. Gameljnih 3. Ob 3. uri (po litaaijah) slavnosten odhod k otvoritvi in blagoslovljenju gasilnega doma in orodja: a) cerkveno opravilo, b) slavnostni govor tajnika »Zaveze gasilnih društev kranjskih", g. Fr. Ks. Trost a, c) defilovanje in slavnosten odhod na vrt gosp. G. Jeras-a k vrtni veselici. 4. Vrtna veselica: ») koncert mengiške godbe, b) petje slav. pevskega društva .Liubljane". 5. S-ečkanje in šaljiva pošta. 6 Šiljiv prizor. 7. Prosta zabava. 8 V mraku zažiganje umetnega ognja. — Društva, ki se nameravajo te slavnosti udeležiti, blagovolijo naj to čim preje po dopisnici semkaj naznaniti, da se morejo pravočasno preskrbeti tablice z napisi dotičnih društev. — Žalezniški postaji za izstop v Gameljne sta Vižmarje na gorenjski železnici (3/4ure pešpoti), in Črnuče, •liroma Tavčarjev dvor na kamniški železnici ('/, ure pešpoti). Železniška zveza je prav povoljna.
Darovi.
Za pogorelce v Smihelu so darovali: G kurat L a v r i č na Gočah ia župljani 40 K; župni urad v Ribnici 45 K; Fr. Ogrizek, župnik v Črešn^cah na Stajer. 4 K; I Mihelčič, kaplan v Ž dežnikih 5 K; Karol Jalovšek na Vrhniki 20 K; Fr. Krek, župnik v Vranji peči 10 K; župni urad v Planini pri Vioavi 12 kron; dekan Arko v Idriji skupaj 73 K; A KrSon, župnik v p. » Kamniku 5 K; G. R, Poljane nad Skofjo Loko 60 K; uredništvo »Slovenca« 30 K; kuratni urad v Orehku 26 K; goBpa Josipina Dolenc, graščakmja v Orehku 10 K; Oroslav Dolenec v Ljubljani zavoj obleke; župni urad v Kamniku 22 kron; Fr. Kadunc, župnik v Krašnji 10 K; I. Možina, župnik v Rovtah 10 K; M. Poč, župnik v Komendi 7 K; župni urad v Boh. Srednji vasi 55 K; Al. Vodnik, kamnosek v L!ubljani 10 kron. Po g. kaplanu Hirtmanu v Hranovicih preč. gosp. mnsar. M. Jariha 10 K; g. župnik A. Knol 20 K in dobrotna oseba iz Ljubljana 2 zavoja nore obleke.
Poslani našemu uredništvu:
Za Jerauovo diiaško mizo: Neimenovana dobrotnica 10 K.
Za pogoreloe v Hin i ah: Čč. gg. misijonarji pri cerkvi presv. Srca Jezusovega 10 K, župljani v Retečah 12 K.
Z a_ pogorelce v Smihelu: Či. gg. misijonarji pri cerkvi presv. arca Jezusovega 10 K, župljani v Ratečah 10 K.
Za pogorelcevS p. Pristavi: ČS. gg. misijonarji pri cerkvi prosv. Srca Jezusovega 10 kron, župljani v Rjtečah 10 K.
Bog povrni stotero!
Za pogorelce v Smihelu: g. Mih. Saje, župnik v S.angi, zbirka faranov 10 50 K; g. P. Lavrenčič, Sp. Otok, nabral v d.uioi gostilničarjev 760 K.
Za pogorelce vS p. Pristavi: G Jo.,. Vrankar, župnik na Koprivniku v svojem in svojih župljanov imenu 14 K.
Izpred sodišča.
Iipred ljubljanskega porotnega sodiiča.
Tat i* navade, Jožef Koren, čevljar iz Predoselj, je bil zaradi tatvine že 8 krat kaznovan, in sicer enkrat s 4Vzletno in zadnjikrat 1. 1895. z 8 etno ječo; oddali so ga tudi po prestani kazni v prisilno delavnico. iz katere je dvakrat pobegnil Po pre stari kazni je bil meseca sušca 1903 zopet oddan v prisilno delavnico, a je že meseca avgusta izpred Codellijevega grada, kjer je delal, pobegnil Ur vzel seboj vso obleko na škodo prisilne delavnice. Dne 31. avgusta 1. 1903. je iz zaklenjene hiše Petra Jenkota na Cegunci vzel 1 suknjo, telovnik, hlače, britev, nekaj sladkorja, dve gnati, 6 klobas in 1 klobuk. Vse to priznava obtoženec, taji pa tatvino na škodo Marije Rehberger na Mlaki, kateii je kilo med tem, ko je nesla hlapcu kosilo na travnik, iz zaklenjene kleti zmanjkalo gotovine 8 K, iz sobe pa 1 svilnata in 1 volnata ruta. Porotniki so vprašanje, če je Koren tat iz navade, potrdili in sodni dvor ga je obsodil na 5 let težke ječe, poojBtrene z 1 postom vsaki mesec.
Tukajšnjo „Kreditno bankou osle-paril. Franc P e č n i k , stavbeni tehnik iz Vidma pri Vel. Laščah doma, je tukajšnjo »Kreditno banko« oškcdoval za 1500 kron. Meseca avgusta 1903 je bil PeSnik pri posojilnici v Kopru za pisarja sprejet. Ker je pa svojo službo zanemarjal, bo ga odslovili. Dne 30. oktobra 1908 zjutraj zglasil se je obdolženec pri ravnatelju »Kreditne banke«, kateremu se je predstavil kot tajnik posojilnice v Kopru in izročil neko pismo, tikajoče te tvrdke Caks in Pauer, ki je s to banko v zvezi. Pri tej priliki je pa vprašal, č« je prišlo od koprske posojilnice pismeno poročilo, da te mu ima izplačati 1500 kron. Ker pa med tedajnimi dopisi ni bilo takega nakazila, velel mu je ravnatelj, naj se drugo jutro zglasi. V istini je prišlo popoldne po pošti nakazilo hranilnice v Kopru, glasom katerega je bila banka naprošena tajniku Pečniku izplačati 1500 K. Ker je nakaznica imela slično pisavo kakor druga pisma [koprske hranilnice in tudi iste podpise in ker je prokurist Pečnika že po prejšnjih oprav kih poznal, izplačali so brez pomisleka Peč-niku 1500 K. Kmalo se je pa izvedelo, da je obdolženec te listine ponaredil in da je »Kreditno banko« za to svoto oškodoval. S prejetim denarjem odpeljal se je Pečnik v Pariz svoje sreče iskati, a mu ni bila mila. Ko mu je pcšel denar, je iivel v žalostnih razmerah in naposled ga izročili avstr. oblasti. Pečnik odkrito priznava svoje dejanje ter pravi, da ga je sila privedla do tega koraka, ker je bil nenadoma iz siulbe odpuščen. Obsojen je bil na 15 mesecev težke, z postom na me*ec poostrene ječe. — Druga razprava proti Antonu Repniku, delavcu v Zgornjem Berniku, se je v to svrho preložila, da bodeta zdravniška izvedenca preiskovala njegovo duSevno stanje.
Vlom v „^arodno tiskarno«. Hla pec iz »Narodne tiskarne« Priveršek, ki je vlomil v »Narodno tiskarno« in odnesel 2000 kron denarja je bil danes obsojen na t r i leta ječe.
Telefonska In brzojavni poročila.
Japonsko-rnska vojska.
London, 7. junija. Vest iz Č,fu, da so Japonci izgubili zopet eno veliko ladjo s e potrjuje. Pri Talienvanu se je zadela velika japonska oklopnica »Sikišima« ob mino ter se v par trenotkih potopila z vso posadko, ki je štela 741 mož. (»Sikišima« je ena izmed štirih največjih in najnovejših japonskih oklopnic. Je prav iBte velikosti in oblike, kakor nedavno potopljena Jlacuse«. — Dolga je bila 122 m. široka 23 m., plovila je 8 3 m. globoko, vsebina jej ji znašala 15 088 ton. — Stroji so imeli moči za 14.700 konjskih sil. — Debelina oklepa ob vodnem pasu znaša 229 mm, v stolpih 356 mm. Štirje veliki topovi imajo 30 5 cm kalibra, 14 drugih težkih topov ima kal. 15 cm in raiun teh je na ladiji še 32 malih br^ostrelnih topičev. Ladja vozi 19 milj na uro, izdelana je bila 1, 1898. Taka ladja velja okoli 24 milijonov bron,
London, 7. junija. Japonci so obupani nad novo strašno nesrečo, ker je vedno
bližje trenotek, ko pride na bojno pozorišče rusko baltiško brodovje. Ker sta se jim potopili veliki oklopnici »Hacuse« in »Siki-šima«, imajo Japonci scduj le še dve taki oklopnici in dve ali tri druge manjše oklopnice.
London, 7. maja. General Kuropatkin se je menda res odločil iti na pomeč Port Arturju z glavno svojo armado, ki je koncentrirana pri Liaojunu. Zunanji atašeji v ruskem taboru so dobili povelje, naj bodo v četrtek pripravljeni na odhod. Tudi dva časnikarska poročevalca v Liaojanu sta dobila tako povelje.
Berolin, 7. junija. Poroča se, da je Kuropatkin štiri tedne neprenehoma deloval na reorganizaciji svoje armade in jo sestavil kot enotno armado, v kateri je najboljše zdravje in navdušenje za boj. Kakor je sedaj položaj, se bo prva velika bitka, kakor v japonsko-kitajski vojski, bila okolu Hajčena.
Petrograd, 7. junija. Neki častniški ataše poroča, da se je Kuropatkin s svojim štabom odpeljal proti jugu in sicer med Haičen in Dašičao 60 vrst od Liaojana.
London, 7. junija. Kitajci poročajo, da imajo Rusi v Port Arturju 28.000 mož. Mnogo topev so Rusi z ladij spravili v trdnjavo. S streljivom jako hranijo. S t o s b e 1 ima vsak teden nagovor na vojake, ki odgovarjajo s klici: »Nobene kapitulacije«.
London, 7. junija. Japonska je za voj Bko po zimi v Mandžuriji naročila zimske obleke za svoje vojake.
Demonstracije v Zagrebu.
—v— Zagreb, 7. junija. Sinoči je bila zopet dijaška demonstracija za finančno samostojnost Krvtške. Dijaki so korakali po ulicah s hrvaškimi zastavami z napisi: »Živila podpuna fmancijalna samcstalnoet!» in peli narodne pesmi. Tudi občinstvo je klicalo : »Živila financijalna Bamostalnost! Živila slcbodna Hrvatska! Proč z robstvom!« Mnogi so se odkrivali zastavam.
—v— Zagreb, 7. junija. Osrednji odbor stranke prava ima sejo 18. junija v Zi grebu.
Dunaj, 7. junija. Stkcijskim šefom pri bosenski vladi je imenovan baron B e n k o.
Budimpešta, 7. junija. (Kor. urad) Ogrska delegacija je dovolila za mornarico izredno posojilo.
Dunaj, 7. junija. (Kor. urad.) Nadvojvoda Friderik je danes odpotoval v London.
Bazne stvari.
Slavljenje ;131etnice, kar je izšla okrožnica papeža Leona XIII. »Rerum no-varum« so v Rimu slovesno obhajali Sioraj vsa delavska društva v Rimu so priredila slavnosti v svojih društenih prostorih, in mnogo jih je priredilo sprevod pred delavski spomenik papeža Leona XIII. Ta spomenik, za kateri so prispevala tudi delavska društva na Slovenskem, je že skoraj izdelan. Sedaj udolbujejo imena^društev, katera so prispevala za spomenik.
Strašna toča je padala 25. maja v Orense na Španskem. Zrnje je bilo debelo kakor kokošja jajca ter je ranilo do 50 ljudi.
»Slovenska Matica" ima jutri, v sredo, dne 8 rožnik« v veliki dvorani »Mestnega doma" o b š o s t i h popoldne svoj letni občni zbor. Društveniki se še enkrat na to opozarjajo in vabijo k udeležbi z dostav-kom, da je za sklepčnost treba navzočnosti vsaj 40 udov.
Meteorologidno poročilo.
f Kina nad morjem 306-2 m, »rednji iračni tlak 736 01
š o	Cu opa- MTUlja	StaiJ« barometra, v	Tomp«» ratira CoUlJi	Vetrarl.	Neb«	fli 2!-
6| 9 zveč. | 736-6 | 19 2				brezvetr. |	jasno	
7' 7- zjutr. | 785-3 l 2. popol. | 733 3			15-8 26 5	sl. ssvzh. sl. jjzah.	del. obl. n	00
Dunajska borza
dnč 6. junija.
Sknpni državni dolg v notah..........99-80
Skupni državni dolg v srebru.....99-80
Avstrijska zlata renta ......118 40
Avstrijska kronska renta 4%.....99-80
Avstrijska inv. renta 3»/,%......90-70
Ogrska zlata renta 4%.......117-80
Ogrska kronska renta 4%............97 20
Ogrska inv. renta 3'/,% ......88'SO
Avstro-ogrske bančne delnice.....1«16
Kreditne delnice................640-—
London vista......................289 40
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117-82'/,
20 mark............23 4'
20 frankov......................19 07
Italijanski bankovci........95-15
C. kr. cekini...........H-32
984 1—1
ALBUM
krasnih in priljubljenih pesmi za citre, s pridejanim tekstum :
a)	85 slovanskih........K 4"—
b)	100 nemških...........3 40
c)	najboljša cileraka šola za samouke,
popolna, samo.......„ 5-—
S pošto 50 vinariev več. — Popis pošilja franko: Josef Sorg na Dunaji III Hauptntrassel44.
Prodajalka
za trgovino z mešanim blagom na deželi se takoj sprejme
Kje, oo\e naše uoravništvo. 9s8 5-1
| M- Pijte
r Klčtuerjev
1 „Triglav"i
najzdravejši vseh likerjev. -
544 150-29
S
'	.......... ■"»-	I	.1.	I III i
Muhe so zopet sitne!
Onesnažijo stanovanje in jedila, prenašajo bolezen od bolnikov in mrličev, od iz-metkov in mrhovine, trpinčijo človeka in živino.	949 7
Nastavite povsod amerikansko nastavo za muholov
,TANGLEFOOTi
En list velja 10 vinarjev (za 2000 muh) Dobi se povsod. Glavna zaloga za Kranjsko:
EDmUNp KAVČIČ v Ljubljani.
mmmmmmmmmmt
Služba 965 3~3
organista in cerkvenika
se odda v Mošnjah, p. Radovljica. Primerna plača v denarju in prosto stanovanje. Nastop službe po dogovoru. Natanč-neja pojasnila daje
Župnijski urad v Mošnjah.
f-iilliP venecijanske in španske. Najeeneiše ima v zalogi	BRATA EBERL v
Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 22 11—6
Novo, pa izvrstno!
Cunard Line
parobrodna družba prve vrste
vozeča
Oceana vožnja krog 8 (lili!
Najboljša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko, prosta, dobra in obila hrana ter 100 kg proste prtljage, pričenši
že od Ljubljane.
Nobenega presedavanja, nobenih postranskih stroškov med potjo
5 0 kron 5 0
ceneje, nego povsod drugje.
Prihodnji odhod iz Trsta:
Parnik ,,Ultoma" dne 11. junija in pozneje vsake 14 dni. !z Ljubljane dan preje zvečer. Vpisati se in vozno karto z 20 K tu zaarati, je vsaj nekaj dni preje. — Vsakoršna pojasnila te proge ter vozne karte, daje le
F. Nowy
konces. glavni agent, Ljubljana Marijin trg št. 1.
—nmrihBIli IIIMlimilllli1! I'>iHiMWI—
Naprodaj je v Št. Vidu nad Ljubljano
največja jednonadstropna hiša
štev. 51 „pri Kraljici"
ob državni cesti, pet minut od kolodvora z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v liiši je stara gostilna), travnikom itd.
Ponudbe in vprašanja sprejema K. Meglič, Ljubljana, Rimska ceBta št. 20':;
ustmene informacije se dobe istotam vsak dan rd 12 n.-> 2 ore uoooidan 813 28—25
O o
<
O O
DrA.Praunseis
naznanja slav. občinstvu, da bode odslej naprej
redno vsako sredo
ordiniral za zobobolne v
Kranju, f hotelu „Stara pošta".
Ordinacija od 8. do 6. ure.
Plombiranje, vstavljanje novih zob in celih _zobovij, vsakovrstna popravila itd.
O o
5C
o o
933 3—3
§0" Nakup In prodaja s viakovrstnih državnih papirjev, areAk, denarjev itd. Zavarovanj* za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — ProMeae za vsako krebanje. K n 1 a n t d a iivrlitev naroill na boril.	Menjarična delniška družba „M K K C U 11" , 1., Vfoltoile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasss 2.	OMT Pojasnila * vseh gospodarskih in fln&ndnlh 1 ■tvareh, potem o kurznih rednostih vseh ipekulaoljaklh B vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor H j« mogoč« viiocega obrestoranja pri popolni varnosti naloženih 1 glavnlo. 134 338 ■
lidajatelj irTedgovotui aitdnik: Dr. IgaaDij Žitnik.		---- | liik .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.