Ovire za hišno samoupravo Skupnosti stanovalcev so po zakonu Obresti pri sedanji inflaciji res niso o stanovanjskem gospodarstvu pravne posebna vzpodbuda za denarno var- osebe in s tem podvržene predpisom o čevanje, vendar pa na skupni znesek poslovanju, ki veljajo na splošno za sredstev skupnosti stanovalcevže lah- uporabnike družbenih sredstev. Ker so ko pomenijo toliko. da vplivajo na od- predpisi precej zahtevni in zapleteni, ločitev o tem, ali hranilna knjižica ali nastanejo določene težave in dileme, ž:ro račun pri SDK. V zadnjem času ki pa niso neobhodne. banke dvigajo obresti na hranilne vlo- S predpisi o knjigovodstvu je pred- ge in ne bi bilo težka odločitev. da se pisan zadoločeneuporabnikedružbe- tudi sredstva teh določenih uporabni- nih sredstev, ki jih predpisi podrobno kov družbenih sredstev, ki so našteti v navajajo in med nje prištevajo tudi hiš- predpisih o knjigovodstvu, obrestujejo ne svele, poseben, močno skrajšan ¦ enako kot hranilne vloge občanov na kontni plan, vsega 16 obveznih kon- vpogled. Saj denar res doleka od ob- tov. Vsi drugi predpisi pa naj bi veljali čanov in dokler ni porabljen, je pravza- kot za delovne organizacije.-Tudi na- prav tudi njihova last. vodila Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije v posebni brošuri »Organi- zacija poslovanja s stanovanjskimi hi- niLa- vadci MARINir* šamiinstanovanjivdružbenilastniniv PISe* KAHfcL MAHINIl, skupnosti stanovalcev« ne prinašajo v --------------------------------------------------- tem pogledu nič novega, ampak samo , ,. .. .... . opozarjajo, kako je treba vse predpise . ..Lahko ^1 se vodenje ziro računov za izpolnievati hišne svete indrugedoločeneuporab- Najprej naj omenim zahtevo, da mo- nik(* družbenih sredstev preneslo na rajo imeti skupnosti stanovalcev vsa P°slovne banke, seveda pa bi potem svoia denarna sredstva na žiro računih ™°ra]e. Poslovne banke vrSrti tud, ce- pri Službi družbenega knjigovodstva lotenplačiln, prometzateuporabmke. ^e^Š^s^^ . **-* ž,ro raauna pr. SDKim. * ne obrestujejo. Zaradi tega imajo (ali d,ru9° nePn'e no P°fled>co SDK po- so imeli) hišni sveti hranilne knjižice slujesamo vstrogodolocenemdopol- ali tekoče račune. pri poslovn, banki. da^skem času m tako moraš zapustiti Toda med nazivi računov pri poslovni delovn° ™st°- če h°ceš a" m°ras/ banki se ne sme pojaviti ime, ki bi »svoji banki« kaj osebnoopravitunče spominjalo na uporabnika družbenih nlsl sluča'no "P°ko)enec. sredstev, zato imajo ti hišni sveti denar naložen na ime določene fizične ose- Drugačna odločitev, da se denarna be. Pa ne samo hišni sveti, tudi druge srgdstva vodijo na hranilni knjižici ali podobne skupine, ki bi jih lahko uvrsti- na tekočem račjnu na ime fizične ose- li med določene uporabnike družbe- be^ morda odpravlja te pomanjkljivo- nih sredstev, kakor npr. odbori za sti' ostane pa neurejen pravni odnos upravijanje garaž, kurilniški odbori in med članom in skupnostjo, posluje se drugi. ponavadi z (nezavarovano) gotovino in Nekaj resnice glede tega so spoznali ignorira vse sodobne načine plačeva- tudi zakonodajalci na drugem področ- nia- Ce se še plačpvanje razdeli na del ju. Zakon o hranilno kreditnih službah za stananno m /norda še prispevek in blagajnah vzajemne pomoči. ki je etažnih lastnikov in drugi del za stori- objavljen v Uradnem listu SRS št. 4 z tve komunalnih organizacij, se s tem dne 14. II. 1980, namreč predpisuje v poslovanje v celoti vzeto ne poenosta- 45. členu, da se vodijo sredstva, ki jih vi^ annpak zaplete. Knjigovodstvo ni člani blagajne vzajemne pomoči pla- zaradi knjiženja, ampak da se izogne- čujejo v blagajno, na hranilni knjižici m° ustvarjanju in prenašanju kupčkov ozi/oma na tekočem računu. Toda na gotovine. Skupnost stanovalcev ^naj čigavo ime? Zakon vprašanja ne razre- posluje kot skupnost. toda tako. da je ši, ampak ga obide. za elane najugodneje. Kot drugo, ki tudi zavira interes za delo skupnosti stanovalcev, je plače-vanje davkov in prispevkov. Če hišni svet posluje tako. kot je v skladu s predpisi in hkrati najbolj enostavno. t. j. z enlm plačilom stanovalcev, za vse stroške, mora na primer za plačilo na-grade hišniku, dvignfti gotovino ali znesek nakazati z žiro računa v SDK, kjer prijazni uslužbenci povedo. da mora zraven nagrade plačati take in take prispevke, kakih pet vrst in ne ravno majhen znesek, največji med njimi je občinski davek od pogodbe-nega dela. Hišni sveti seveda niso nav-dušeni nad tem, da bi postali zbiralci davkov, saj če poslujejo na ime fizične osebe. se temu izognejo. Končno tudi zakon o stanovanjskem gospodarstvu pravi v 58 členu, da plačujejo stano-valci stroške ogrevanja, vodo, obrato-valne stroške, čiščenje itd. preko hiš-nega sveta ali neposredno komunal-nim organizacijam, ki opravljajo te storitve. Čiščenja v hiši seveda ne opravlja komunalna organizacija am-pak oseba v hiši, ki ji je treba delo plačati. Ali pa morda res kdo verjame, da je mogoče v šestdeset ali večstano-vanjskem bloku, kjer se stanovalci med seboj najraje niti ne poznajo, opraviti vse brezplačno? V vseh slovenskih občinah je kakih sedem raznih stopenj »davkov po od-bitku«, osem vrst oprostitev in še mno-go izjem, pač glede na dejavnost. za katero se pogodbeno delo opravlja. Tudi upravljanje stanovanjskih hiš ni pridobitni posel. ki ustvarja družbeni produkt, zato bi bilo upravičeno, dase kakršno koli delo za skupnost stano-valcev oprosti davka in tudi prispev-kov. vsaj takrat, kadar to delo opravlja-jo sami člani skupnosti V času, ko se napovedujejo novi davki, najbrže ni primerno pisati proti starim davkom, toda tudi davki ne smejo biti samo za tiste, ki so dolžni vsako izplačilo evidentirati in ki to ob-veznost tudi izpolnjujejo, pa tudi vsa-kršne vzpodbude ne bi smeli zavirati. Veljavni predpisi tudi zahtevajo, da se vsi prispevki in davek plačujejo sproti ob vsakem dvigu, oziroma izpla-čilu. Pri tem večkrat stroški nakazila presegajo vrednost nakazila. Za vse ¦•določene uporabnike družbenih sredstev« bi lahkoveijalo, daplačujejo prispevke, če že morajo biti, enkrat ali dvakrat letno na podlagi napovedi. Ri-ziko (da ob zapadlosti ne bi bilo po-trebnega denarja) ni velik, odpadlo bi pa na ta način mnogo družbeno nepo-trebnega dela. Svoje prispevajo k oteženju pos.lo-vanja tudi občinske stanovanjske skupnosti, ki zahtevajo, da se vsak del stanarine. to je tam, kjer hišni sveti poslujejo samostojno, nakazuje pose-bej neposredno v določene sklade. Za-to je potrebno sedaj napisati pet nalo-gov za nakazilo stanarin. Pa to še ni vse. Za leto 1982 so zahtevali tudi po-račun po končni letni delitvi stanarin. o čemer pa hišnih svetov niso niti pra-vočasno obv#stile. Že od nekdaj pa poznamo v knjigovodstvu tudi zbirne račune. Razlog. da morajo skupnosti stanovalcev vedeti, v katere sklade ko-liko odvajajo, ne drži, saj si te podatke za sprotno uporabo lahko izračunava-jo iz planske delitve, za daljše obdobje pa so ti podatki že tako brezpred-metni. Končno je tudi vodenje samega knji-govodstva po nepotrebnem preza-htevno. Zakon o štanovanjskem go-spodarstvu določa npr., 8a morajo skupnosti stanovalcev v svojih poslov-nih knjigah knjižiti vrednost stanovanj v družbeni lastnini in vsakoletno reva-Idrizacijo te vrednosti. Revalorizacijo mora opraviti stanovanjska skupnost (občinska), ki tudi določa stanarine. Stanovalce same zanimajo ti podatki o revaforevalorizirani vrednosti stano-vanj in hiše toliko kot lanski sneg. Če bodo hoteli kupiti stanovanje ali zgra-diti svojo hišo, bodo lahko kvečjemu ugotovili. da knjižna vrednost njihove-ga stanovanja še zdaleč ni tista ta pra-va. Tudi na višino stanarin ima vre-dnost stanoyanja samo posreden in omejen vpliv. Zanima pa stanovalce, če se npr. dvigalo v petek popoldne ustavi in je potem »na vikendu« do ponedeljka popoldneali še dlje. Rezul-tat gospodarjenja s stanovanjsko hišo je ohranjanje njene uporabne vredno-sti in predvsem t« naj bi bilo predrnet knjigovodstva skupnosti stanovalcev. Z zmanjševanjem .števila obveznih kontov je storjeno bore malo, če osta-ne vse ostalo poslovanje poenoteno in prilagojeno večjim in bolj sestavljenim organizacijam. Če mora vodja knjigo-vodstva biti strokovno podkovan, bo tudi izmed dvesto predpisanih kontov znal izbrati tiste, ki jih potrebuje za izkazovanje posameznih vrst sredstev in za vsako vrsto sredstev mora itak voditi poseben konto. Kar bi bilo po-trebno za hišne svete, so navodila o tehniki knjigovodstva, ki bi morala biti prilagojena potrebam, obsegu in nači-nu poslovanja hišnih svetov. Teh pa tudi že omenjeno navodilo o organiza-ciji poslovanja, izdano od Zveze stano-vanjskih skupnosti Slovemje. ne daje. Če naj hišna samouprava zares opravlja svojo nalogo in samostoinost skupnosti stanovalcev ni samo v zako-nu deklarirana možnost, potem je tre-ba to tudi praktično omogočiti, upo-števajoč vse omenjene možnosti, ki jih skupnosti stanovalcev ima]O. j