Stev. 216.
Velja po poŠti:
ia celo leto naprej K 26'— /a pol leta „ „ 13'— M četrt leta „ „ 6-50 en mesec „ ,, 2'20
V upravniStvu:
ga celo leto naprej K 20'-~ st pol leta „ „ 10'— ga četrt leta » M 5'
0 Ljubljani, v četrtek, dne Zl. septembra 1905.
n
li m
en mesec i> m
Z* poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 ha
f IrpHništVO I« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez ureanibivu 'dvorls^ nad tlskarno). _ Rokopisi se
«e vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen Ust za slovenski narod
Leto mm.
Inserati i
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat ■ • • • 11 » za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. -
_L_ Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
proti&lkotiolni shod u Budimpešti.
(Izvirno poročilo.)	j
Evo vam malo poročilo o X. mednarodnem protialkoholnem shodu in našem j budimpeštanskem romanju! Takoj naj kon- i štatiram, da se je ta shod mnogo razločeval j od prejšnjih shodov te vrste v tem, daje; bil na njem katoliški element mnogo bolje zastopan. Ves shod | je stal pod tem vplivom; to so priznavali ; vsi, ki so bili že na prejšnjih shodih. Da i se nekateri znanstveniki s svojega znan- ! stvenega stališča malo po svoje izražajo, ! tega jim ne moremo braniti; tudi katoličani so, kolikor so govorili, zavzemali svoje sta- j lišče. Verski čut se pa direktno ni žalil ni- j kdar — kakor se je to v Bremenu zgodilo — razven v enem slučaju, stvar je bila j tak6: Neki govornik socialist je rekel, da j bi bilo bolje, ko bi se pri p r o t e s t a n t i ski službi božji (Abendmahl) mesto vina rabila voda. Nato smo mi katoličani zvečer skupaj stopili in sestavili protest zoper to, da se verske stvari brez potrebe vlačijo v razpravo, ter vložili protest predsedstvu. Predsednik je drage volje vzel pro test na znanje in pri prihodnji seji — ob pritrjevanju vsega zbora (razven treh socialistov) — ostro grajal govornika.
Da so bili torej napadi na vero nemogoči, storila je mnogobrojna udeltžba o i katoliške strani, kakršne doslej na teh shodih še ni bilo. T® je bil vesel pejav na tem kongresu. Duhovnikov je bilo dokaj. Slovenci smo bili štirje; poleg že imenovanih je bil tudi gospod B u d i n iz tržaške škofije.
* * *
Za shod je bilo izvrstno oskrbljeno. Na kolodvorih so pričakovali udeležnike dijaki-abstinentje, katerih je tam precej. (Kdaj se bo med slovenskim dijaštvom kaj pričelo? ) Stanovanja so bila za vse preskrbljena. D.a Slovenca sta stanovala v hiši »Katoliških rokodelskih pomočnikov", dva pa v hiši z imenom »Regnum Marianum". Ta hiša je katoliški zavod za dijake iz »boljših" krogov (plačujejo po 1000 K). Ti dijaki (internisti) so vsi marijunski kongreganisti; razven tega pa ima v hišni kapeli sedež še šest drugih dijaških marijanskih kongrega-cij; skupaj kakih 300 do 400 dijakov. To v Pešti; v Budi pa imaj® zopet svoje kosgre-gacije, — svetla točka sredi velike teme, zelena oaza sredi velikomestnega močvirja. Zavod vodijo svetni duhovni, njim na čelu vseučiliški profesor dr. O t o k a r P r o -chdzka, mož, simpatičen po svoji vna-njosti, odličen po svojih lastnostih. Bil je prej semeniški spiritual v Ostrogonu, živi sveto in piše znanstvena apolegetična dela; o njem pravijo naravnost, da je najboljši Oger, — »neposvečeni primas". Sicer je rojen Slovak in podpira slovaške težnje. To rej tudi še dobri ljudje na Mažarskem, dasi — slabih ne manjka.
Prostor za kongres je bil odločen v umetniški palači v mestnem gozdiču (varos-liget). V pondeljek popoldne so zborovale dame. Zvečer je bil pozdravni večer, na katerem je bilo slišati mnogo pozdravnih govorov. Kurat K o z 1 i k z Dunaja je tu sporočil pozdrav dunajskega kardinaia Gruša, župnik A v s e c pa pozdrav k n e z o -škofa ljubljanskega.
V torek dopoldne je bil shod rficielno otvorjen To je storil predsednik permanentnega komitelja dr. Delbriick iz Bre mena. Za njim je kongres pozdravil naučni minister L u k a c s , ki pa danes ni več min ster. Za um se je oglasila cela d*!ga vrsta zastopnikov raznih vlad, ki so jih bile
poslale: avstrijske, nemške, ruske, švedske, danske, švicarske, angleške. Za predsednika zborovanju je bil izvoljen ogrski ministeri-jalni svetnik C h y s e r. V dolgo vrsto čast nih predsednikov je bil izvoljen tudi šent-galski škof d r. E g g e r in zastopnik japonske vlade dr. O g a j a. Po končanih formalnostih in pozdravih je imel prvi go vor monakovski profesor, dr. Gruber: o h i g i j e n i samega sebe. Njegov govor je bil jako lep; med drugim je, kakor ste že povedali, prav primerno navedel sv Frančiška Serafskega kot zgled samovzgoje. Da, duha sv. Frančiška več, potem ne bo tako neumestnih opazk o našem prepotreb-nem in prekoristnem gibanju, kakršne smo brali od strani, od katere bi jih bilo po vsej pravici najmanj pričakovati. Pozdravi so se vršili tudi v madjarskem in francoskem jeziku, razprave pa večinoma v nemščini. Tudi Mažari govore nemški, vedoč, da bi mažarščine nikdo ne razumel. Budimpeštanci razumejo in govore večinoma vsi nemški. Pred leti je bilo mesto še mnogo bolj nemško, zdaj pa ima na zunaj čisto mažarsko lice, napisa ne vidiš več zlepa nemškega, govore in razumejo že nemško, pa tudi tega bo vedno manj. Vsa nenemška mesta tako n. pr. tudi Zagreb, se trebijo in znebljajo nemščine, samo Ljubljana je v tem konservativna; v dvajsetih letih se nismo premaknili za en korak naprej, če nismo celo nazadovali!
Nato so bila predavanja od torka do sobote vsak dan dopoldne in popoldne — skoro preveč tega govorjenja. Razven tega si bila še postranska zborovanja raznih struj, korporacij itd v drugih poslopjih. — Da bi se bili .totalni" in »zmerni* med seboj sprli, kakor so nekateri listi poročali, to tudi ni res. Res se je vnela kontraver a: ali zmernost in abstinenca, ali sama abstinenca; kontraverza, ki jo je brez potrebe izzval dunajski socialistični advokat d r. W 1 a s s a k , toda ta kontraverza je bila, dasi precej živahna, vendar povsem dostojna
O celem kongresu bo izšla posebna knjiga z vsemi razpravami; tam lahko dobi tvarine dovolj, kdor se želi o tem predmetu poučiti. Zal — in to je glavna napaka pri tem — da jih je malo, ki bi se želeli o tem poučiti in se v stvar vglobiti; veliko bolj pripravno je, stvar kar a limine zavreči in se sploh ne hoteti vanjo spuščati. To je najbolj kratko, četudi najbolj pravo, to je seveda drugo vprašanje.
Kakor drugi, smo imeli mi katoliški posebna zborovanja in sicer štiri. Ta so za nas najbolj zanimiva. O njih kaj več prihodnjič.	K
Veleizdajalci na Ogrskem.
Bar ffi je zahteval prepis pisma, ki ga je pisal Z'ganyju Vsebino je prečital časni karjem, ki so čakali nanj. Ko je pismo prečital, je rektl: „Zd>j sele postaiam po n^stn na pismo, ki je povzročilo, da so me 8 dni vlačili med Berolinom in Budimpešto." „Ogrski brz. urad" poroča, da je z včeraj pnobčenim pismom odgovoril Banffy na dva Ziganyjeva pisma. V prvem pismu se je ponudil Z'gany za prestavljavca brošurice »Ogrska kriza in H ihenzollernci" v mažar-ščino, v drugem je pa svetoval Banffyju, naj se zavzame za splošno volivno pravico, da ne pride v ozadje vsled Krist( ffyjevega radikalnega programa.
Stališče Goluchowskega omajano.
»Neues "VViener Tagblatt" vzdržuje ne davno priebčeno vest, da je rmajano stališč GoluchowskeKa Krona mu namreč nič več ne zaupa. Le G )luchow->kemu na ljubo je nastopil Gautsch proti volivni preosnov» na Ogrskem Goluchowski se je pogajal z Bariflyiem, ki mu je obljubil, da bo ustvaril kompromis, ako povzroči G >lucho\vski Fe-jervaiyjev padec in prepreči volivno pre-osnovo. Nato je začel vplivati minister za zunanje stvari na vladarja, da odpusti Fejer varyja. Vladar se je sicer upiral, a se je končno udal in Fejervaiy je moral odsto
piti. Koj prihodnji dan pa se je izvedelo, kako vlogo je igral Banffy pri izdaji znane brošure: „Ogrska kriza in H henzollernci". Cesar je postal nevoljen na Banftyja, na katerega edino se je opiral Goluchowski a ravno ta razvoj je poostril položaj in omajal cesarjevo zaupanje v bistroumnost in državniško sposobnost Goluchowskega.
Presenetljiva vest o ogrski krizi.
Ogrski uradni brzojav poroča: Cesar namerava skupno zaslišati prihodnjo soboto ob 11. dopoldne voditelje združene ogrske večine.
K cesarju so povabljeni K o s s u t h , grof Julij Andrassy, baron B a n -f f y in grof Aladar Zichy.
O tem res senzacionalnem poročilu poročajo še iz Budimpešte: Cesar hoče poizkusiti zadnje sredstvo. Nagovoril bo voditelje in jih pozval, naj izjavijo, če so voljni opustiti svojo zahtevo po mažarskem poveljnem jeziku. Ta na čin je popolnoma nov in res nekaj posebnega in je povzročil v Budimpešti uprav senzacijo.
Pričakujejo, da bo vladarjev poizkus uspešen.
Rusija.
Splošno obsedno stanje. Iz Peterburga poročajo, da bo najbrže proglašeno obsedno stanje po vsej Rusiji.
Napad na ječo. Ponoči dne 19. t. m. je kakih 70 oseb napadlo zapore Napadalci so prerezali telefonske žice in so plezali po vrvenih lestvah na dvorišče, kjer se je med njimi in pazniki vnel hud boj v katerem sta bila ubita dva, ranjeni pa trije pazniki. Napadalci so nato osvobodili dva politična jetnika, ki bi ju bilo vojno sodišče gotovo obsodilo na smrt. Ko je policija zasledovala napadalce, je bil ubit en policist, več so jih pa napadalci ranili. Policija je prijela le dva napadalca, ostali so pa ušli.
Rusko P o 1 j s k o. Iz Lodza poro čajo, da so usmrtili soc. dem. Davida K r a u s e j a že 19. avgusta. Vojno sodišče ga je obsodilo na smrt, ker je strtljal na neki policijski oddelek in rami nekega policista. Zadnje besede 221etnega obsojenca so bile: »Ne jokajte za padlimi žrtvami in nikdar ne izgubite poguma!"
Roparski napad v peter-burškem pristanišču. V peter-burškem pristanišču je napadla sodrga parnik »Gerke" in ga oplenila. Roparji so streljali iz revolverjev. Ranjena sta bila dva roparja in kurjač ladje. Kapitan je vložil ovadbo.
Obvezno delavsko zavarovanje na Ruskem. Car je izdal ukaz, ki poživlja ministra za notranje stvari, naj izdela zakonski načrt o uvedbli obveznega delavskega zavarovanja.
Moskovski vseučiliški profesorji so sklenili, da ne prično prej s predavanji, dokler ne potrdi vlada Trubeckega. Moskovski vseučiliščniki so že
Prostozidarske lože o katoliški organizaciji na Laškem.
Prostozidarska osrednja loža za Italijo »Grande Oriente d' Italia" je izdala 20 sept. v Rimu značilen manifest. Podpisan je vodja Ettore Ferri. \la n,fest pravi, da preti Italiji velika nevarnost, da se razširi katoliška organizacija, zato morajo letos kazati liberalci večje zanimanje za slavlje 20. sept., kjer se obhaja spomin na zavzetje Rima. Ta dan je padla »teokra-tiška, od Boga vladana Italija in se je povzdignila vlada, ki je .osvobodila duha" in .rešila Italijo dušne bede". Zato so najbrž razmere v Siciliji in Kalabriii, kjer ljudstvo še danes strada, dasi je država obljubila ze pred dvemi tedni izdatno p«moč, take, kot nkjer drugod v kulturnih državah Evrope! Objava italijanskih fram»sonov le kaže kako zelo se boje svobodomiselci katoličanov, ki
bi lahko pogledali v njihr ve umazane račune, ko pridejo na krmilo.
Turki proti Armencem.
Iz Carigrada poročajo, da obračajo Turki vso pozornost na one vilajete v M&li Aziji, kjer stanujejo Armenci. Turki so postali pozorni zlasti vsled napada na sultana in po odkritju bomb v Smirni. Armencem so jako etežkečili popotovanje in jim prepovedali potovati v Carigrad. Turški generalni konzul v Batumu je poročal, da vtihotapljaio armenski brodarji iz Rusije v Turčijo dinamit. Turki so vsled tega strogo zastražili mejo med Hoppejem in Samsonom.
Državnozborska volitev v Essenu.
Predvčerajšnjim so se vršile nadomestne volitve v Essenu, ker je umrl dozdanji poslanec katoliškega centra Stotzl. Katoličani so postavili za kandidata voditelja kršč. strok, društev delavskega tajnika Giesbertsa, ki je svoj čas bil sam delavec. Udeležba pri volitvah je bila ogromna. Izmed 90 000 volivcev se je udeležilo volitev 85 887 volivcev. Giesberts je dobil 35 478, socialni demokraški kandidat 28 532, narodni liberalec Niemišyar 17 873, Poljak Hochzensky 1722 in protestanški krščanski socialist 2196 glasov. Ker Giesberts ni dobil absolutne večine, se še vrše ožje volitve med njim in socialno demokraškim kandidatom in bo skoro gotovo izvoljen Giesberts.
Socialni demokrati razbili sejo mednarodnega shoda za delavsko zavarovanje!
Včeraj so imeli priliko inozemski socialni politiki spoznati veliko oliko avstrijskih socialnih demokratov. Kakor znano, se vrši na Dunaju ta teden mednarodni shod o delavskem zavarovanju. Zastopani so najvplivnejši strokovnjaki svetovnega slovesa. Razpravljali so o delavskem zavarovan u in o pravnem čutu. Socialni demokrat jud dr. Verkauf je očital delodajalcem, da teptajo z nogami pravni čut. Judu so odgovarjali vladni svetnik Ko*ler, Vetter in tajni svetnik Bodiker, ki je poročal, kako ustanoviti bolj priprosto zavarovanje. Dr. Verkauf je nato še enkrat govoril in sicer nad 10 minut. Ker je bilo priglašenih 21 govornikov, so sklenili, da ne sme posamezni govoriti nad 10 minut. A kljub temu se jud ni hotel pokoriti in je zahteval v svoji oholi nadutosti, naj mu zbor dovoli izjemo. A ker zborovalci niso pustili domišljavemu Verkaufu izjeme, se je mož končno udal. In zdaj so pričeli olikani »sodrugi" kazati svojo mokraško oliko. Liki norci so rjuli, kričali in razbijali. Predsednik je zaključil nato sejo. Pričakujejo, da bodo danes socialni demokratje zopet kazali zborovavcem iz vsi ga sveta svojo oliko, ki so se je naučili od svojih krivonosih učiteljev voditeljev. Vedno ista igra! Kadar se snidejo pametni možje, ki hočejo uresničiti socialne reforme v korist delavstvu, pa zbesne socialni demokratie. Oni se boje, da bi bil delavec bolje preskrbljen, ker potem ne bo več socialni demokrat !
Državni preobrat v Kolumbiji.
Iz Ntw Yorka poročajo: Predsednik kolumbijske ljudovlade Reyes se je proglasil za diktatorja in je dal zapreti člane najvišjega sodišča. Nato so razburjeni prebi-vavci napadli palačo, a vojaštvo je pričelo streljati Ubiuh -n ranjenih je bilo nnogo oseb Vstaja je izbruhnila tudi v Antioqui in Santanderu.
Kulturni boj na Španskem.
Madridški list »Sera* poroia, da namerava španski ministrsKi predsednik Montero Rios predlagati zakon, po katerem bi bile podvržene meščanskim zakonom vse one verske kongregacije, ki nimajo po konkor-datu zagotovljenih posebnih predpravic. Izpremeniti namerava tuli volivni red in poostriti nadzorstvo mestnih uprav.
Zemljiške reforme na Irskem.
Ravnokar se je vnela živahna polemika med irskimi in angleškimi listi o načrtu zemljiške reforme, ki se je sklenila 1. 1903. v angleški poslanski zbornici. Ta zakon namerava razdeliti veleposestva na Irskem in jih predati dosedanjim irskim najemnikom. Država naj kupi od angleških lordov veleposestnikov zemljišča in jih proda irskim kupcem za manjšo vsoto z malimi obrestmi. Državni tajnik za Irsko je objavil, da bo do konca tega leta v ta namen določil dva mi lijona funtov šterlingov, do 1. 1906. pa še nadaljnih 10 milijonov funtov. Obenem pa bo vlada pomnožila uradniško osobje razsodišča, ki se bavi s tem nakupovanjem ve-leposestev. Do leta 1906 bo vsota, ki jo je vlada darovala v ta plemenit namen, visoka celih 23 milijonov funtov šterlingov. Zato menijo londonski listi, da se dovolj stori za Irce, ti pa se pritožujejo, da se ta postava prepočasno izvršuje. Na vsak način je izvrstna in bo zelo pripomogla h gospodarski povzdigi toliko stoletij tlačene Irske
Trgovinski interesi velevlasti v Maroku.
Francoska družba C o m i t č du M a-r o c objavlja statistiko trgovinskih interesov velevlasti vMaroku. Angleški promet znaša 48,171.520 fr. (izvoz 14.819670, uvoz 33,351 850), Francoski 23,527.520 frankov (uvoz 17,267.925, izvoz 6,259 595), Nemški 10,629.790 frankov. V T a n -g e r u samem znaša francoski promet 4,251.650 frankov, nemški pa samo en milijon 133 625 frankov.
Kavkaz.
Car ni hotel podpisati dekreta, s katerim naj bi bil princ Louis Napoleon imenovan za kavkaškega gubernatorja.
O nemirih v Baku poročajo 19. t. m.: Roparski napadi se vedno množe, osobito v elizavetpoljski provinciji na agdamski cesti, kamor je doJel general Takašil z vojaki. Kazaki so zasledovali tatarsko četo de nekega armenskega samostaia verivanski provinciji, kjer so se Tatari utaborili, dokler jih niso oprostili mohamedanci.
Katol. - narodna stranka na Moravi.
Na Moravi sta izpraznjena sedaj dva poslanska mandata. Eden za deželni zbor v Breclavsku, drugi pa za državni zbor v peti skupini znojemski. Katoliško-nar. stranka je postavila kandidata za »ba mandata Za deželni zbor kandidira kmet jožef Krika, za državni zbor pa kmet in mlinar Anton Kuchynka. Zmaga prvega je zagotovljena; drugi pa bo zmagal le, ako bodo glasovali zanj vsi češki volivci. Pri zadnji volitvi v znojemskem okraju za peto kurijo je dobil kandidat katoliško narodne stranke največ glasov, vendar je bila potrebna ožja volitev med njim in Nemcem. Zmagal bi bil getovo, da niso sami liberalni Cehi volili Nemca, le da ne zmaga katoliško narodni kandidat. Ako tudi sedaj ne zmagajo Čehi, je nevarnost, da bo ta mandat za Cehe izgubljen Zmagajo pa le, ako bodo šli vsi Cahi odločno v boj in jim ne bo zopet ljubši nemški liberalec kot katoliški Ceh.
Spor med Rumunijo in Grško.
Kakor smo že včeraj poročali med brzojavkami, je odpotoval iz Bukarešta grški poslanik Tambazis na dopust, ne da bi imenoval namestnika Tudi rumunski poslanik v Atenah, Papinio, je odpotoval na dopust, ne da bi imenoval namestnika. Oba poslanika sta pustila le enega uradnika, da nad zoruje arhive. »Novoje Vremja" piše o tem sporu: Vojska je nastala med Rumunijo in Grško! Samo nimata prostora, kjer bi se vojskovali, in manjka jim predmeta, za katerega bi se pulili!
Maroko.
Iz Pariza poročajo, da sta se Nemčija in Francoska popolnoma sporazumeli v maroškem vprašanju.
Norveško časopisje za ljudovlado.
Kristianijski list .Tagbladet" priobčuje članek, v katerem zahteva, naj postane Norveška ljudovlada, ker ni nikake potrebe, vz držati kraljestvo. Na vsak način pa mora govoriti ljudstvo, predno sklenejo novo državno obliko za Norveško.
Izpred sodišča.
Mestna občina in „Kasino".
Včeraj popoldne.
Priča Franc Doberlet hoče biti nemško zaslišan. Pravi, da je od leta 1857 stala pred kazino veranda, na lesenih stebrih, ki so je vsako jesen odstranili. Mogoče je, da je bila streha tudi iz platna. Pred 19 leti je na Biirgerjev poziv postal čian kazine, kar je šc danes Ko pri gledanju neke slike stare verande, trdi
priča, da ima na sliki veranda steno, kar dr. Triller zanika, se spre Doberlet z dr. Trillerjem, kateremu očita, da ni tehnik.
Dr. E g e r priloži aktom neko knjigo, v kateri se nahaja tudi siika kazine s staro verando ter pradlaga, naj se ta slika pokaže posameznim pričam.
Priča dr. Anton Pfefferer, član kazine, izjavi, da ne ve, kedaj se je postavila veranda. Ko je leta 1852. priSel v Ljubljano, je veranda ondi že bila. Bila je taka, ko sedanja, le narazen se je dala vzeti. Pri lapem vremenu so jo postavili tudi po zimi. Ne ve pa, ali je lastnik verande društvo .Kazino" ali najemnik.
Priča dvorni svetnik dr. J o s i p R a -č i č izpove da pozna verando od 1. 1850., ker gre vsak dan tam mimo. Zdi se mu, da je veranda od tega časa vedno stala. Ako je bila vedno taka, ali ako so jo za dalje časa odpravili v popravo, ne ve. OJ leta 1861. do 1867. je bil opetovano odsoten iz Ljubljane, ker je študiral jas na Dunaju. Kaj je bilo z verando med tem časom, ne ve. Ko mu pokažejo sliko, izjavi, da ne ve, če je bila taka.
Priča grof Alfonz -Auersperg se spominja še iz svojih otroških let, da je videl svojega očeta sedeti v tej verandi. To je bilo pred 1. 1851., ko je šel v „Te resianum". To je bil pravzaprav le pokrit prostor, kjer so sedeli gostje. Ce je to imelo stene, neve. Od 1. 1851. do 1858. je bil v „Terezijanišču". Kadar je prišel na počitnice, je to vedno videl. O J 1. 1858. do leta 1875. je bil pri mornarici. Kadar koli je prišel na dopust, je našel vedno vse neiz-premenjeno.
Priča Artur M u h 1 e i s e n pravi, da je stala pred kazino neka veranda, ko je hodil v šolo k Mahru; te je bilo okrog 1. 1855. Kakšna je bila ta, neve. A gotovo pa je, da je pozneje bila pred kazino veranda, ki se je dala odstraniti in je bila podobna sedanji.
Priča dvorsi svetnik dr. pl. R i e d -1 i n g se spominja, da je bila pred kazino veranda, ker je do 1. 1859. kot deček v tej verandi sedeval s sorodniki, kadar je igrala godba; le da je bila ona veranda ožja in brez stekla. L. 1859. pa je šel iz Ljubljane. Od 1. 1867. do 1875. je bil zopet v Ljub ljani in akoravno ni hodil v kazinsko kavarno, lahko trdi, da je v tem času tudi bila ondi veranda, [e li pa bila ta veranda tista ko prejšnja, neve. Pove tudi, da je kazinsko občinstvo posebno, kadar je igrala godba, sedelo celo med verando in bal konom
Priča predsednik hranilnice J is. L u c k -m a n n se spominja verand v raznih obli kah od 1. 1860, ko je prišel z Dunaja. Na vprašanje dr. T r i 1 1 e r j a izjavi priča, da neve, čtgava last so bile verande pred 1. 1886., akoravno je bil 1. 1885. član ka zinskega ravnateljstva. L. 1886. so napravili novo verando, ker je bila stara že za nič. Sicer pa je kazina to storila v dogovoru z občino.
Dr. Triller: Takrat je bila večina v občinskem svetu že slovenska, ki gotovo ne bi izkazovala kazini takih ljubeznivosti.
Priča popravi svojo izjavo v toliko, da je ravnateljstvo mislilo, da občina nebo nič ugovarjala in da je društvo „Kasino" upravičeno tako storiti. Zanimiva je izpoved te priče, da ni nikdar (!) prebral pogodbe izl. 183 7., s katero je mestna občina kazini odprodala stavbeni p r o s t o r (!) Ni čudno torej, d a je priča trdil, dajeves svet med „2, v e z d o" in kazino ter celo bivši paviljon v „Zvezdi" last kazine (!).
Priča prof. dr. N e j e d 1 y je prišel v Ljubljano 1. 1862. in že našel pred kazino verando ; drugega ne vč nič.
Danes dopoldne.
Predno se začne z zaslišanjem prič, vpraša dr. Triller nasprotnika, če prizna, da je bila od leta 1837. do 1860. in od 1 1870. do 1885. v Ljubljani nemška večina v občinskem svetu. Dr. Eger pravi, da bo o tem dal odgovor pozneje, ker ne ve tega natančno.
Priča profesor dr. G a r t e n a u e r je v Ljubljani od leta 1877. in je veranda takrat že bila, a manjša. Pravi, da so kazin ski gostje na onem prostoru sedeli spomladi včasih, četudi ni bilo verande. Bil je od leta 1880. do 1885. član ravnateljstva, a ne ve če je bila veranda last najemnikova ali last kazine. Ko se mu pokaže slika iz 1. 1860., pravi, da slika ni popolnoma taka, kakor je bila veranda. On je bil vedno prepričan, da je kazina upravičena delati ondi verando in uporabljati ves prostor, kjer je veranda in prostor pod kostanji. Pogodbe iz leta 183 7. nitividel niin tudininikdar s 1 i š a I o t e m govoriti. Na to, kar se je v sejah govorilo, se ne spominja, niti Si ne spominja, da bi bil dr. S c h a f f e r v kaki seji omenil kaj o kupni pogodbi. Bilo je takrat v ravnateljstvu pet do šest
juristov, ki so se brigali za pravne stvari in je torej on imel tem manj povoda, brigati se za to.
Priča Anton Luckmann ne ve drugega povedati, kakor to, da je okrog leta 1852 hodil v šolo in že takrat videl verando. Pozimi je ni bilo. Na vprašanje dr. Trillerjevo se spomni priča, da je okoli leta 1860. bila pred slaščičarno v Ovijačevi hiši podobna veranda; vendar je pa že dolgo, kar so jo podrli.
Priča AlbertSamassaješel leta 1854. iz Ljubljane in dve leti poprej se dobro spominja verande ki je bila pa manjša. Meseca aprila ali maja vsakega leta so jo postavili, na vseh svetih je že zopet ni bilo. Slične verande so obstojale pred Ovijačevo in pred Fischerjevo hišo na Kongresnem trgu; a zadnji dve so že pred leti odstranili. Kdo je bil lastnik verand pred letom 1886 , priča ne ve. V ravnateljstvu je bil od leta 1866. do 1. 1879 ; a ni nikdar videl kupne pogodbe. Bili pa so gospodje takrat v ravnateljstvu prepričani, da ima kazina pravico do prostora v »Zvezdi" in na verandi ter ga porabljati. Slišal je v po govoru s člani ravnateljstva, da ni kazina kupila le prostora, kjer stoji kaz. poslopje, ampak tudi prostor pred poslopjem, prepustila pa da je toliko prostora mestni občini, da se je ondi lahko napravila cesta, proti temu, da se je zavezala mestna občina, da nasproti kazini ne zida nobenega poslopja. Na Trillerjevo vprašanje se potrdi, da je bil 1. 1852. mestni župan d r. B u r g e r , ki je bil Nemec.
Priča pisatelj pl. R a d i c z je prišel v Ljubljano 1. 1858. in je takrat pred kazino že bila veranda. V direktoriju ni bil priča nikdar. Spominja se kamenitega tlaka pod kostanji do 1 1860. nazaj; že tedaj so postavljali mize ne le na tlaku, ampak celo nižje doli ob „Zvezdi". Gostje so sedeli tudi med verando in balkonom.
Priča Karol Karinger se spominja le, da je bila pred kazino J. 1866. že veranda, kakšna pa je bila ne ve, ker ni hodil v kavarno. Drugega pa ne ve, ker ga te stvari niso nič zanimale.
Priča Leo Supantschitsch je od 1. 1853 nadalje kot deček z domačimi hodil v verando jest sladoled. Ne more pa potrditi, da bi bila veranda stala neprene homa. Mogoče je, da je preteklo eno celo leto med tem, ko so podrli staro in napravili novo. Sicer pa pove, kakor priča Radicz in potrdi tudi, da sta obstojali na Kongresnem trgu še dve drugi verandi. Kot član direktonja od 1. 1877. do 1. 1882. je bil prepričan, da je ves tozadevni prostor last kazine, s katerim kazina lahko razpolaga neomejeno. Tudi ta priča ni videla nikdar kupne pogodbe. Tudi ne ve, čegava last je bila veranda
Priča M a u e r se spominja verande od leta 1864, ker je šele tedaj prišel v Ljubljano. Bil je tudi član ravnateljstva, a kupne pogodbe tudi ni videl. Kakor vse priče, tako je tudi ta „ m i s 1 i 1 da ima kazina pravico na prostoru, za katerega se gre sedaj, ker sicer bi verande ne bilo.
Zastopnika strank sporazumno zahtevata, da se konstatira, da je, kakor oba priznata, leta 1861. do 1869. bila obč. uprava mesta Ljubljane v slovenskih rokah, od leta 1869. do 1882. v nemških, od leta 1882. pa zopet v slovenskih
Zastopnika soglasno zahtevata, da se konstatira, da je prehod pod balkonom prost.
Razprava se nadaljuje popoldne ob četrti uri.
Otvoritev zavodov sv. Sta-nislavo.
Zopet je storjen velik korak naprej. Dolgoletno delo, združeno s tolikimi težavami, začenja roditi svoje prve sadove. Krasna zgradba na šentviškem polju, ki je toliko časa obračala poglede mimo se vozečih potnikov, je danes oživela. Ti velikanski prostori, ki so stali toliko truda, žrtev in stu dija, za katerih prireditev se je uporabil ves najmodernejši tehniški napredek, začno danes služiti svojemu namen«. Seveda delo še ni končano, skrbi in žrtev še ni konec, kajti poleg izvršitve zgradbe je treba skrbeti za vzdržavanje tako ogromnega zavoda, ki glede velikosti nima enakega vrstnika v Avstriji. (.Petrinum" linškega škofa ima prostora samo za 300 gojencev.) Včeraj so bili zbrani v Ljubljani dekani cele škofije, ki so se posvetovali v škofiji o najnujnejših naših potrebah. Skoro vsi so šli danes v S t. Vid, da si ogledajo zavode in potem o njih poročajo duhovščini in ljudstvu. Danes opoldne nam je došlo sledeče poročilo:
Št. Vid pri Ljubljani, 21. sept.
Z veliko slovesnostjo so bili danes otvorjeni škofijski zavodi, h Ljubljane se je *
odpeljal ob 8 30 url poseben vlak z udele-ženci slavnosti, katerih bi bilo prišlo §e mnogo več, ako bi bil posebni vlak šel za prihodom dolenjca. Vendar se je peljalo s tem vlakom kakih 400 oseb. V Vižmarjih so že čakali gorenjski gostje.
V	impozantnem sprevodu so šli potem gostje v zavode.
Ves Št. Vid je bil v zastavah Na čelu sprevoda je korakala požarna bramba, veteranci , rokodelski pomočniki in Marijine družbe z zastavami ter občinski odbor z županom g. Anton Belcem.
Krasno so bili ozaljšani zavodi za slovesni sprejem svojemu ustanovitelju in za. stopnikom katoliškega našega liudstva.
V	vestibilu sta dve veliki plošči iz rjavega veroneškega marmorja z zlatimi napisi. Na eni plošči beremo : ,
Collegium S Stanislai divino Salvatori saerum, piisEppi, Cleri et fidelium symbolis ereetum,
studiosae juventuti dedicatum est die 21. Septembris 1905 P i o X
claves Petri in Čathedra tenente, Franciscojosepho I.
augustissimo Austriae imperante, A n t o n i o Bon. Jeglič Princ. Episcopo Labacensi ma gnani mo operis auetore. Modum fabricae praeseripserat Jos. dr. Vancaš, arehiteetus.
Na drugi strani pa beremo krasne napise :
Ora et labora (Moli in delaj)!
Probati viri genus prosapia virtutum. — (Kras vrlega moža je plemenita vrsta čednosti.)	S Ambrosius.
En via virtutis dextrum petit ardua
collem
Difficilemque aditutn primo spect&ntibus
offert,
At requiem praebet fessis in vertice
summo.
(Glej, strma pot kreposti drži k desnemu hribu; izpočetka nudi težak dohod, a utrujenim daje na vrhu počitek.)
Vergilius.
Per crucem id lucem (Po križu k luči)!
Gaudet enim virtus testes sibi jungere musas. (Krepost si radostno pridružuje muze za priče.)	Claudianus.
Virtus et sapientia nulli praeclusa est, omnibus patet. (Krepost in modrost nista nikomur zabranjenl, ampak vsem odprti.)
Seneca.
Dominus custodiat introitum tuum et exitum tuum ex hoc nune et usque in sae-culum! (Gospod varuj tvoj vhod in tvoj izhod zdaj in vekomaj! Ps. CXX, 8.
Med navzočimi smo opazili fml. eksce-lenco Chavanne, dež glavarja pl. D e -t e 1 a , predsednika dež. sod. L e v i č n i k a, dež. odborn. P o v š e t a , c. kr. dež. šol. nadzornika H u b a d a , ravnatelja S e n e -koviča in subica, opata zatiškega, provincijala o. P 1 a c i d a , vse gosp. d e -kane. župane sosednih občin, zastopnike „Slov. kršč. soc. zveze", „Krščanske ženske zveze" in razne druge odlične osebe.
Najprej Presvetli blagoslovi kapelo, potem ostale prostore. Gosp. prelat Fiis je imel slovesno sv. mašo, pri kateri je jako lepo peval cerkveni zbor šentviški.
Škofov govor.
Presvetli je imel nato slavnostni nagovor, iz katerega podajemo za danes sledeče misli:
Slovesno se otvarjajo ti zavodi, ker so delo vsega slovenskega ljudstva in so velikanskega pomena. Tu dajem račun o svojem delovanju in se zahvaljujem vsem, ki so kaj pripomogli, posebej pa navzočim.
Že predniki so nameravali ustanoviti tak zavod, mene je pa posebno k temu vzpodbudil nastop liberalnih akademikov. Tri-dentinski zbor zahteva od škofov skrb za duhovski naraščaj, a mi potrebujemo tudi inteligentnih laikov.
V ta namen sem potoval v Lurd, v Rim in na Dunaj Papež Leon XIII. je blagoslovil delo, Nj. Veličanstvo cesar mi je zagotovil svojo naklonjenost.
Začel sem z zaupanjem v Boga. Zanesel sem se na dobro slovensko ljudstvo, na požrtvovalno, vzgledno duhovščino.
Prvo leto sem dobil 100000 K. Manjka mi še 200000 K, a upam, da to še po-krijem Hvala Bogu, ki vodi srca! Za svoje podjetje sera dobil izvrstnega arhitekta, ki je vodil stavbo s pravo ljubeznijo in je ustvaril stavbo, ki stoji na vrhuncu modernega napredka. (Živel Vancaš!) — Ljubezen mu naj plača Bog.
Skrb je bila nadalje, kje dobiti piofe-sorjev, vzgojiteljev za zavod ? Pozval sem duhovnike, ki bi bili voljni žrtvovati se in se vspnsobiti za vzgojo.
Dobil sem gospodov, navdušenih in idealnih za težavno delo. Tudi vzgojiteljev sem si preskrbel. Na čelu zavoda stoji mož, skromen po vnanjosti, a je mož veleizobražen,
goreč, mož, ki ve, kaj je krščansko, čed-nostno življenje.
Zahvalo izrekam vsem profesorjem, ki ste se žrtvovali, ki nesebična in z zatajevanjem začenjate to veliko delo. Tu boste kazali, da si vera in znanost nista v nasprotju. — Tu bodete učili znanost, a s svojim življenjem kazali mladini pravi pot, m«že bodete vzgajali in jih navajali k ljubezni in zvestobi do Boga.
Nadaljna skrb nas je navdajala, bomo li dobili učencev. Hvala Bogu I Za sedaj smo vsprejeli 97 gojencev. Ko bo zavod plačan, možno bo vsprejeti več mlade-ničev brezplačne.
Kaj bomo dali mladeničem? Ves pouk, ki ga podajajo druge gimnazije. Vsestranske se bodo izobraževali, ker profesorji so študirali bogoslovske nauke, poleg tega so dobili višjo izobrazbo na vseučiliščih.
Mladeniči bodo obvarovani sprijenosti in pohujšanja. V mestih se izpostavljeni vsem nevarnostim, odprte so jim slabe družbe. V roke dobe slabe knjige ezir nrav-nosii in vednosti. Vem iz skušnje, koliko mladeničev se izgubi, v sramoto rodni hiši in domovini. Slabih knjig tu ne bo, da bi se otrovali. — Navajali se bodo pa mladeniči na vse dobro. Točni red bodo imeli in vadili se bode v pokorščini do predstojnikov. Delavnost in prava pokorščina zahtevata zatajevanje samega sebe. Na ta način se utrdi in ukrepi volja, da b«do pozneje značajni, trdni in stanovitni možje.
V	zavodu bodo dobili pa tudi nadnaravnih pomečkov. Molitev, vsakdanja sveta maša, sv. zakramenti, vse te povzdiguje človeka, da se ne vtopi v posvetnest. Tu bodo pesnemali plemenitost, nežnost slovanskega patrona sv. Stanislava.'
»Kristusu, Zveličarju sveta", kraljevemu Srcu Jezusovemu je posvečena vsa hiša.
V	tem Srcu smo združeni vsi, temu Srcu hočemo posvetiti naše mladino, naše gojence, našo inteligenco, da ohranimo na rod slovenski
Gospodu Bogu.
Za napredek v zmoti, n e -nravnosti ne maramo, za napredek v resnici bomo delovali z vsemi močmi; — na ta način bomo delovali za slovenski narod, na ta način bomo koristili našemu ljudstvu.
Da bi se torej kraljestvo Kristusovo širilo, to je in ostane namea teh zavodov. K Pomočnici Mariji sem se zatekel, ko sem jel vdejstvovati svoje srčne želje ozir zavodov, k Njej se obračam tudi danes ter prosim : Pridi po Tebi kraljestvo Jezusovo
k nam, o Marija !
Poročilo arhitekta g. Jos. pl.
Vancaša.
G arhitekt pl. Vancaš popisuje stavbo v vseh njenih podrobnostih. — Iz obširnega poročila posnemamo sledeče podatke:
Zavod je deško semenišče s popolno gimnazije, s profesorskimi stanovanji in z vsemi uredbami, kijihjeza-htevati ed modernega učili-šča in vzgojevališča. Prostora bo za 400 gojencev: 200 v semenišču in 200 v konviktu, ki bodo ločeno stanovali, se učili in obedovali, ker je po opravičenem nazoru g. knezoškofa treba strožje in drugačne od-goje za mladeniče, ki se posvete svečeni-škemu stanu, nego za one, ki so namenjeni za posvetne stanove. Skupaj bodo le pri šolskih naukih in pri službi božji. Iz tega razloga je bile treba čisto posebne zgradbe, ki je razdeljena v tri glavne dele: Spredaj v sredini je gimnazija s profesorskimi stanovanji, s kapelico in s slavnostno dvorano. Ob straneh sta dve čveterekotni zgradbi, od katerih je ena semenišče, druga pa konvikt.
Med tema zavodoma sta d v e veliki o b e d n i c i in pri njih kuhinjski oddelek z vsemi gospodinjskimi prostori.
Stanovanje usmiljenih sest r &, ki bedo vodile gospodinjstvo, s posebno kapelice, bolnišnica, prostori za posle, učne sobe za glasbo, pevska dvorana in profesorski kazino, obstoječ iz obednice, čitalnice in sobe za razvedrilo, so nameščeni v prizemlju semeniškega krila. Vsa ta zgradba, ki ima v sredini 3 nadstropja s stolpičem, je zgrajena ▼ slegu italijanske renesanse.
Ker se gimnazija začenja samo z dvema razredoma, ni za zdaj in za kakih 4 do 5 let treba cele zgradbe, in zato ni še popolnoma dozidano leve (konviktsko) krilo. Ta čas bodo v desnem (semeniškem) krilu gojenci teh dveh razredov tako ločeni, da bodo stanovali eni v prvem, drugi pa v drugem nadstropju. ___
Sobe prefektov so tako nameščene, da je vsaka med dvema muzejema (učilnicama) ali med dvema spalnicama, tako, da so gojenci vedno pod potrebnim nadzorstvom.
Jako lepa je kapela v prvem nadstropju, ki je visoka za dve nadstropji. —
Zgrajena je na tri ladje in meri v širine 16 metrov in v dolžino 27 metrov in obokana z betonom. Kapelica je bogato slikana in pozlačena ter ima barvana okna. Oltarji so trije, deloma iz kamna, deloma iz lipovega lesa.
Pod cerkvijo je slavnostna dvorana v isti velikosti, a z ravnim stropom. V tej dvorani je popolno opremljen oder za glediške in koncertne predstave.
Najmodernejše je urejena velika telovadnica, ki je dolga 22 metrov, in k o-p a 1 i š č e , ki ima 12 pršnih kopeli s teplo in hladno vedo in popolne kopelj, s čimer je v higieničnem oziru za telesne snažnost popolnoma preskrbljeno.
Vsa zgradba je preskrbljena s centralno kurjavo na nizki tlak; tudi jedila v kuhinji se kuhajo s parom. S stroji so praktične opremljene: pralnica, umetna pekarna za kruh in testenine, lastna plinarna za razsvetljave cele hiše s hidrininom. Te naprave so ob strani v podzemlju; stroje goni bencinov motor z 12 konjskimi silami. Za preskrbo z zdravo pitno vodo je zgrajen poseben vodovod 3 bregov nad St. Vidom.
Posebno zanimivo je rešeno vprašanje kanalizacije, kateremu se je morala zaradi ljubljanskega vodovoda posvetiti posebna pazljivost. Vsa nečistost iz cele hiše se zbira v veliki betonirani in asfaltirani jami, odkoder se iste izlivajo v višje jame in se s tem izčiščajo, tako da jih je mogoče po cevi z 10 cm premera odvajati v Savo, ki je oddaljena 2 in pol km, dečim bi kanal bil povzročal silne troške. Neugodnost neravnega ozemlja je stavila velike težkoče in bi bilo treba skalnato zemljo v to svrho v globini 8 do 10 m streljati. Zato se je sklenile, fekalno vodo s stisnjenim zrakom dvigati na večjo višino, tako da leže sedanji kanali komaj 2—3 metre globoko, s čimer se je na stroških mnogo prihranilo. Druge izmetine se bodo periodično edstra-njale in porabljale za njive in vrtove.
Kakor se je v tehničnem oziru storilo vse z največje skrbnostjo, tako se je pa tudi za u č i 1 i š č e po mnogoterih poizkusih in študijah izvedlo vse v najmodernejši obliki: Klopi imajo samo po dva ali tri sedeže, brez polnih sten, ampak stoječe samo na nogah, tako da je m»geče strogo nadzorstvo dijakov tn tudi popolno sna-ženje. Dvostroke premakljive šolske table, hrastovi podi so v vseh šolskih sobah itd.
Dvori šč je pet. De glavnegamar-mornatega dvorišča, se nahaja v vsakem nadstropju s stopnjicami odprt prostor, kjer se bodo postavljali mavčevi od livki umetnin vseh kulurnih dob, tako da se bo dijakom, ki bodo hodili po teh muzejih, neprenehoma vzbujal umetniški čut Ce vse to pregledamo, moramo reči, da je preskrbi,eno v vsakem oziru, da se omogoči gojencem vsak napredek v znanosti in umetnosti.
Pa ne le to: Prevzvišeni g. knezoškof dr. Jeglič je poslal profesorje in prefekte v tuja mesta — v Rim, London, Pariz, Levanj, da se vsestransko izobrazijo. Tudi arhitekta Jos. pl. Vancaša je poslal knezoškof, da si je ogledal razne moderne zavode po naši monarhiji, jih proučil in izbral to, kar je v njih našel najboljšega. Tako je storil prevzvišeni vse, kar je bilo v njegovi moči, da poda svojim vernikom u zor no u čili š če.
zgradba se je začela maja meseca leta 1901. Upravljal jo je ves čas g. arhitekt Vancaš, izvajal pa izpočetka g. Ivan Holz, ko je pa ta obolel, graditelj Trumler. Mehanične uredbe so izvršile šentviške in ljubljanske tvrdke in posebne zasluge ima šentviški župan g. A. Belec. Na dolnjem kraju zemljišča se sedaj zida gospodarsko poslopje s hlevi, shrambami itd, in še letos se zgradi majhna bolnica za nalezljive bolezni.
Doslej dovršena zgradba pokriva prostor 6050 kvadratnih metrov in je stala li/3 milijo na kron. Zidalo se je iz darov požrtvovalne slovenske duhovščine in katoliškega slovenskega ljudstva. Poleg tega je primanjkljaj pokril ljubljanski knezoškof povečini iz posojila na svoja posestva. Prvi nsgib k ustanovitvi katoliške gimnazije je dal že pred 15 leti na I. slovenskem katoliškem shodu g. kancelar J. Šiška.
Občinski odbor v S t. Vidu je imel danes dopoldne slavnostno sejo, pri kateri je sklenil izročiti prevzv. g. knezoškof u sledečo izjavo:
Presvetli nadpastir, visokočastiti knez in škof!
V svoji seji današnjega dne je občinski svet sklenil, zahvaliti se Vam, Prevzvišeni, da ste si St. Vid izbrali za sedež svojih zavodov, ki ste jih kot zares velikansko delo srečno dovršili in jih danes slovesno otvar-jate. Pozni rodovi bodo še občudovali Vašo nadpastirsko gorečnost, ko bodo vživali sad Vaše požrtvovalnosti in Vašega neumornega dela.
Blagovolite vsprejeti izraz naše udanosti do Vas, prevzvišeni knez in škof.
Občinski svet v S t. Vidu nad Ljubljano, dne 21. septembra 1905.
Slede podpisi.
Dnevne novice.
Liberalni preroki. Novomeški paša je pisal v torek v „Narod* : Sukljeta nobeden pes več ne bo povohal". — V sredo ga je pa prijazno nagovoril — cesar. Novomeški liberalci, ali Vas ni sram, da Vas človek tako nizkotnih lastnosti, kakor se vidijo iz grozno neumnih in sirovih dopisov v „Narodu", terorizira, da ga častite kot svojega vodnika ? Kako dolgo bo še treba, da se povspnete na višino kulturnih ljudi ?
Kadetne šole in Slovenci.
»Slovenec" je poročal v svoji sobotni številki o kričečih razmerah v mariborski ka-detni šoli ob sprejemnih izpitih, ko se navadno vsi Slovenci vkljub telesni in duševni zmožnosti pošljejo nazaj domov. Enako se postopa z učenci rojaki tudi na Dunaju v domobranski kadetni šoli. V omenjeni šoli so se vršili vsprejemni izpiti dne 21., 22. in 23. avgusta. Oglasilo se je devet Slovencev, ki so bili citirani k izkušnji. Z občutljivimi stroški pripeljali so starši sine na Dunaj, — bili pa so večinoma pred izpitom razen enega, Armič Bogomila iz Ljubljane, odklonjeni in nepripuščeni k izpitu. Žalostni so se morali odpeljati domov v zajesti, da ne bodo častniki zato, ker so Slovenci. Vojni minister se je pogosto izrazil, da manjka slovenskih častnikov le radi tega, ker se Slovenci ne potezajo za ta stan. Če pa kdo premisli omenjene škandalozne razmere ob sprejemnih izpitih mora pač priti do drugih zaključkov. Upamo, da se izpregovori o tem še odločna beseda.
Ciril Pire o obstrukciji. Ciril Pire se izpreobrača. V »Dolenjcu" milo vabi vse »delavce na njivi Gospodovi", da mu naj pomagajo Dolenjci pripeljati v »vinograd Gospodov", v .Gorenjcu" pa postavlja na laž vse, kar se je groznega pisalo o »klerikalni obstrukciji". Ko piše e eventualnem nakupu blejskega gradu, pravi: »Naša dežela res ni bogata, a borih 300000 kron bi se pač lahko dobilo. Že edino nespametna obstrukcija v deželnem zboru nam je več požrla nego 300.000 kron. — Ako je dežela lahko prebolela to obstrukcijsko kuge, zakaj ne bi zmogla enake vsote za biser vseh biserov. , ." Obstrukcija seveda Cirilu Pircu ni nič požrla in kranjski deželi tudi ne, a zanimivo je, da je Ciril Pire tako temeljito pozabil na vsa strašna očitanja in na vse grozne prerokbe, s katerimi so hoteli liberalci prej odvrniti ljudstvo od katoliško narodne stranke. — Stvar, ki se s tako lahkote preboli, ne mere biti huda. Morda bo Pire še celo spoznal, da je postopanje katol. narodne stranke neobhodno potrebno, da se vendar enkrat pribori pravica slovenskemu ljudstvu na Kranjskem!
Spomenik prosveti ! Danes se otvarjajo zavodi, ki so res pravi spomenik duševnega napredka v slovenskem narodu. To je spomenik, ki je vzrasel res iz naroda in ki bo živel med narodom, ki bo res kulturno ognjišče in vir prave krščanske pro-svete. Po vseh listih, doma in na tujem, so razvpili ljubljanskega škofa kot sovražnika vede in umetnosti. A mi vprašamo: Kateri njegovih obrekovavcev je storil že toliko za vedo in umetnost, kakor on? Kateri liberalni prvak je že ustvaril Slovencem tak spomenik? Dokler bo stala velikanska zgradba na šentviškem polju, bodo padala vsa očitanja nazaj na glave obrekovavcev. Ko bodo zavodi sv. Stanislava popolnoma dovršeni, bodo največji zavod te vrste v Avstriji. To bo pravi spomenik, ki bo v neprecenljivo korist slovenskemu narodu še v poznih stoletjih. Ko bodo sedanji liberalci že davno pozabljeni, se bo v analih teh zavodov z zlatimi črkami svetilo ime onega, ki je s svojo pežrtovalnostjo našemu ljudstvu ustvarjl največji kulturni za-1 vod, kar jih ima sedaj.
Osebna vest. Prerzv. knez in škof eks dr. Mih. N a p o t n i k se je podal na Iko iskat zdravja.
— Kako je socialni demokrat Anton Kristan iskal v Ljubljani odvetnika. Celo »Odisejo14 pripoveduje Anton Kristan, kako je iskal odvetnika, ko je bil tožen pred ljubljanskimi porotniki. Na dan 2. sept. t. 1. je bila določena pred ljubljansko porotno sodnijo pravda proti uredniku »Napreja" sodr. Antonu Kristanu radi razža',enja časti potom tiska. Tožil ga je obč. tajnik idrijski g. J. N e v a k. Obrnil se je torej na dr. T r i 11 e r j a. Ta advokat ga je sprejel kar najprijaznejše! Sprejel zastopstvo in obljubil storiti, kar se bode dalo. Kmalu nato je bil zopet tožen. Zopet je bil gosp. J Novak, obč. tajnik, kateremu sa je pridružil še župan g. Josip Sepetavec m še funkcionar državnega pravdnika. Sodrug Anton Kristan je bil v ti težbi tudi obsojen. Namestnik v obč. odbor idrijski s«dni adjunkt dr. Ogoreutz mu je naložil 150 K globe. Za pravno pomoč je prosil Kristan svojega zastopnika dr. T r i 11 e r j a. Medtem je pa že čul v Idriji razno govorjenje in je zato napisal dr. T r i 11 e r j u prav zaupno, kako je s to tožbo. Dobil pa je tudi pismo, v katerem je dr. TrilleJr odklonil prevzeto zastopstvo porotne tožbe in vrnil vse akte. So tr. A. K r i s t a n je bil brez pravdnega zastopnika. Porotne obravnave pa so bile pred durmi. Zopet se je peljal v Ljubljano, šel k drugemu advokatu. Mož se imenuje dr. T e k a v č i č. Pojasnil mu je celo stvar, povedal resnično vse, kar je potreba vedeti onemu, ki naj povsem zastopa kako stvar. In dr T e k a v č i č je pazno poslušal, povprašal za vse, kar se mu je zdelo potrebno in jel premišljevati. Končno pa je dejal: »Prijatelj! Vi ste soc. demokrat, proti Vam nastopa liberalec — tudi jaz Vas ne bom zastopal. Svetujem pa Vam tole: naredite prošnjo za delegacijo kake izvankranjske porote Na Kranjskem bodete težko dobili katerega advokata, ki bi Vas hotel zastopati. In brez dobrega advokata bo za Vas tudi s^bo". Prošnja za delegacijo pa je prišla nazaj odklonjena. A. Kristan je bil brez advokata. In ker je videl, da ga ni advokata, ki bi hotel njega zastopati — čakal je, kaj bo. Teden pred določenim dnem je bil zaslišan in vprašan po pravdnem zastopniku. Sodr. A. K r i s t a n je poprosil sodnijo za „ex »ffo" zagovornika. Odvetniška zbornica mu je imenovala nato za zagovornika dr. Ivana Su-steršiča. Ta je bil pa tedaj bolan in odsoten iz Ljubljane Odvetniška zbornica je nato imenovala dr. V i -ljemaSchweitzerja. Kristan pravi, da je tudi ta iskal namestnika v sodnem svetniku v pokeju g. D e v u. Istina je, da je d r. S C h w e i t z e r 24 ur pred počet-kom obravnave prevzel zastopstvo ex offo in istina je kakor priznava sam Kristan, da se je ta čas pošteno in vestno trudil, da zadobi jasen vpogled v celo zadevo. Zlaj je imel zagovornika, a porotnikov ni mogel dobiti pravih. Sklep — poravnava in stroški.
—	Rdečkarski shod. Veliko-vec, 20. sept. 1905: Ker so pri nas dopolnilne državnozborske volitve pred durmi, je nemško-nacijonalni in mokraški tabor ves na nogah. Bojijo se pač te vrste ljudje, da bi nekje ne bil izvoljen preč. g. poslanec Grafenauer. Zato agitirajo proti njemu na vse mogoče načine. Za nedeljo, dne 24. t. m. ob pol 8. zvečer sklicujejo ljudski shod pri „zlati kroni" v Velikovcu. Na dnevnem redu bo »razprava v povišanju duhovniških plač v škodo prebivalstva". Bili bojo resnici v obraz in zavijali po svoje, da bi tako vzeli duhovščini vgled pri ljudstvu. Pač znajo, da morajo pri nas duhovni agitirati, ker je ravno v tem okraju malo trdnih in probu-jenih lajikov, ki bi žrtvovali trud in čas v korist slovenske in krščanske stvari. Dobro bi tedaj bilo, da bi prišlo nekaj našincev že odkodersibodi, ki bi znali krepko odbijati njihova nasprotna in napačna izvajanja.
—	Umrl je v Zatičini 20. t. m. posestnik in mlinar gospod J. Spendal, brat preč. g. tržiškega župnika in svetnika. Opoldne je še molil angelovo češčenje, po mo litvi se je mrtev zgrudil na tla. Bil je dolgoleten naročnik »Slovenca" in drugih katoliških listov. N. p. v m.!
—	Peteroglavnato zelje raste na njivi hišnega posestnika Martina K r i -ž a j a v M o s t a h , št. 74.
—	Pasji kontumac odpravljen. Deželna vlada je odpravila pasji kontumac v kočevskem, litijskem, kam-niškeminčrnomeljskem okrajnem glavarstvu. Izvzeti sta pa občini Vodice in V i n i c a, in sicer ostane pasji kontumac v v o d i š k i občini v veljavi do 6., v viniški pa d« 11. nove m b r a.
—	Žrebanje prioritetnih zadolžnic »Kronprinc Rudolfove" in »Kamniške železnice" se vrši 2. okt. na Dunaju.
—	Črnovojniki s posebnimi ! izkaznicami v postojinskem okraju se
morajo zglasiti dne 16. oktobra ti. pri svojih občinskih uradih.
—	Umrl je včeraj v Zagrebu 46 let stari hrvaški pisrtelj Venčeslav Novak.
—	Veselica ,,Katol. slovenskega izobraževalnega društva Vič-Glince", ki se je vršila 17. t. m.,
je kar najlepše uspela. Občinstvo je z ve likim zanimanjem sledilo celemu sporedu. Pevske točke so bile burno odobravane, za kar gre posebna hvala za pevski zbor tako marljivemu p e -vovodji g. Fr. Frbežarju. Tudi igralci so pokazali, predstavljajoč igrokaz , Od hiše!", veliko spretnost, posebno dobro je rešila svojo vlogo gdč. Marki-č e v a. Nato je sledila živa slika .Delu čast", katera je predstavljala rokodelstvo, kmečki stan in umetnost. Nad vsemi pa je plaval angel (gdč. Dermastijeva) držeč v roki palmino vejico in gorečo z.ezdo. Tudi komični prizor ^Jabolčna potica" je izvabil mnogo smeha. Nato se je razvila jako živahna zabava, pri kateri je z malimi presledki nastopal društveni pevski zbor. — z,elič, da bi nam društvo kmalu zopet priredilo tako lepo zabavo, kličemo: „Le junaško naprej, v bratstvu je moč!"
—	Policijski ravnatelj dvorni
svetovalec B u s i c h se je povrnil s svojega dopusta ter je včeraj zopet vsprejel vodstvo tržaškega policijskega ravnateljstva.
—	Goriški deželni odbor je imenoval za člane goriškega deželnega šolskega sveta g. dr. Antona Gregorčiča na mesto prof. Ivana Berbuča.
—	Iz dni življenja. V neki zloglasni hiši v Trstu se je po dolgem ponoč nem bakanalu zastrupil na stranišču 181etni črevljarski pomočnik Ivan Loj. Ni čuda, da se je naveličal življenja, ki je že tako zgodaj propalo.
—	Strela je ubila v serminskih salinah blizu Kopra 441ttnega kmeta Ivana Bertokija iz Pobeg. Zapušča sedem sinov.
—	Šolstvo v Istri. Ltrski deželni šolski svet je razširil ljudsko šolo v Fla-m i n u v dvo, ljudsko šolo v Roču pa v trirazrednico.
—	Varnost v Trstu. Ko se je
predvčerajšnjim vračal ob 10 ponoči delavec Jožef Gerdina domov, sta ga blizu ulice Paolo D a cono napadla dva druga delavca z namenom, da mu pokradeta nekaj denarja, ki ga je imel seboj. Gerdina je jel vpiti in policaii, ki so takoj prihiteli na lice mesta, so aretirali napadalce. Enemu je ime Pavel Cuppo, drugemu pa Gustav Flora.
—	Pouk v ljudskih šolah na deželi ta mesec trpi vsled slabega obiskovanja. Ker razsaja v ljubljanski okolici vročinska bolezen, je prepovedan vhod v šolo vsem šolskim otrokom, kateri so v dotiki z bolniki. Drugi otroci pa se uporab ljajo pri prepotrebnem poljskem delu in spravljanju letine. Sploh se čuje, da se morda za kratek čas zatvori nekaj šol.
—	f Duhovni svetnik Frančišek Jereb. Mrtvaški izprevod, kakršnega Bled ni že videl mnogo let — na blejskem otoku že veliko let ni bilo stalnega duhovnika — pomikal se ie v soboto 9. t. m. po valovih blejskegu jezera. Prepeljali smo telesne ostanke v. č. g. duhovnega svetnika Frančiška Jereba čez jezero in jih prenesli na zasipško pokopališče, kjer si je pokojnik, bivši župnik za sipški, izvolil med nekdanjimi farani svoj počitek. Pokojnik se je 28 avgusta 1833 narodil v Grknem na Goriškem. Ker so se pa njegovi starši preselili na Kranjsko, stopil je v ljubljansko semenišče in je bil leta 1857. posvečen. Kot kaplan je deloval v St. Vidu na Vipavskem in v Polhovem gradcu, kot župnik skozi 33 let v Zasipu, zadnjih pet let vžival pa je zalužai pokoj na blej skem otoku. V Zasipu je bil skozi dolgo vrsto let župnik in učitelj. Vestno j ? opravljal, dasi že v let h, silno težavno katche tično službo na blejski Dobravi, kamor je zahajal p« najslabših potih čez Sum Ne-prehoma je skrbel za dostojno opravo prelepe zasipške cerkve ter je sezidal gospodarsko poslopje, kakoršnega nima nobena fara v radovljiški dekaniji. Bil je pobožen in vzgleden duhovnik, zraven tega pa tudi izvrsten homeopat, tako da je ljudstvo blejskega kota iskalo pri njem pomoči v dušnih in telesnih potrebah. Duhovnikom bil je ljubeznjiv tovarš in izkušen svetovalec, skratka duhovni oče blejskega kota Slednji bodo tako dragega »otoškega p r o -š t a" najtežje pogrešali ter jim ostane v trajnem spominu. Pogreb je bil veličasten. Posebna čast zato velja Zasiplianom. Vodil je izprevod prečast. g. prelat Rozman v snremstvu 17 duhovnikov in bogoslovcev. Za prelep govor, s katerim je g. prelat proslavil svojega sošolca, se mu duhovniki in zasipški farani iskreno zahvalujejo. Pokoj niku sveti večna luč!
—■ Prepir med delavci. Na Ja vorniku, na mostu blizo Svabove gostilne je prišlo preteklo soboto večer do prep ra med tovarniškimi delavci, pri katerem ie
Lorenc Križnar zavratno napadel Gašparja Allex, sunil ga je z nožem na levo pleče ter mu s tem prizadejal precej težke poškodbe. Bati se je, da ne bode tako hitro okreval, ker so mu po izpovedbi g. zdravnika vsled strahu zastale v nogi žile tako, da ne more nič na noge stopiti. Prepeljali so ga 19 t. m. v Ljubljano v deželne bolnico. Križnarja od -dali so v Kranjsko goro, da si bo nekoliko razburjene živce ohladil. Alex je oženjen in ima tri otroke.
—	Bohinjska železnica je sko raj dodelana. Samo v Vintgarju je treba premagati še večjih težav, ker se nasip na ilovnatem svetu poseda v Radolno. Prihodnji mesec začnejo po progi voziti že težki lokomotivi, ki bodo pripravili pot slavnostnemu otvorilnemu vlaku koncem leta. — Delavci so se z barakami vred preselili na Pyrn in v Ture. Z blejskega kolodvora je res prelep razgled na jezero, a tujcem bo isti malo koristil, ker ga bodo vživali le par minut. Sicer pa je kolodvor za promet tako nerodno postavljen, da niti Blejcem niti Gorjancem ne ugaja. Samo blejskemu g. županu je všeč, ker poleg njega zida nov hotel. Prav ima ! Za Gorjance in /.asipljane naj pa naši gg. poslanci vsaj zmoledujejo postajališče pri Podhomu.
—	Iz Gradeža. Kopališka doba se bliža koncu. Nastopilo je tudi tu pusto jesensko vreme z mnogimi vetrovi in viharji. Večina gostov se je poslovila, katerih število je preseglo število prejšnjih let. Culo se je poleg nemščine tudi mnogo češkega in poljskega jezika; tudi Slovencev je bilo tu večje število, a žalibog, da se i tu sramujejo svojega materinega jezika in cele med seboj v edinozveličavni materinščini kramljajo, med njimi družine ljubljanske. Umestno bi bilo, da slovenski gostje i v Gradežu po kavarnah in gostilnah zahtevajo slovenske časopise. Zanimivo je, da je v poslednjih letih izrastlo iz tal mnogo novih krasnih hotelov in hiš za tujce; žal, žal, da so se vgnjezdili, kakor povsodi, kjer kaže dobiček, tako tudi tu neizogibni Abra-hamoviči, tako n. pr. Dorner, Goldberger td. Ravno sedaj zida z Dunaja privandrani Žid dr. Oransz velikansko zasnovano zdra-višče »II salute* z oddelki ga raznovrstne bolnike. Tako tuji bogatini sede pri polni mizi, domačinom pa komaj ostanejo drobtine. Teh žalostnih razmer pa je kriv bivši mestni zastop ki je za malejudeževe groše prodal de malega ves svet, ki je pripraven za stavbišča, ter tako tujcem na stežaj odprl vrata v slovečo kopel. Kako gospodarstvo je moralo v tem mestnem zastopu vladati, se sklepa lahko iz tega, ker je sama vlada bila primorana, ga razpustiti in postaviti vladnega komisarja, da reši, kar se rešiti da. Imenovani jud Oransz je hotel, da bi bedno tukajšnje prebivalstvo pred njegovim novim poslopjem postavilo cesarjev kamenit spomenik, ne toliko iz domoljubja, pač pa, da bi delal s tem reklamo za svoje novo podjetje. Hvala Bogu, našli so se možje, njim na čelu tukajšnji župnik Rodaro, ki so se temu načrtu uprli, povdarjajoč izrecno željo cesarjevo, da bi se denar mesto za kamnate spomenike porabil za dobrodelne namene. In tako je prišlo do sklepa, da se kot spo menik Nj. Veličanstvu postavi obsežno zavetišče, kjer naj bi tukajšnji res zapuščeni otroci in odraščajoča dekleta dobila pouka in zavetja, kar bi bilo za odgojo tukajšnje mladine res velikega pomena. — Govori se tudi, da se namerava za duhovnike, ki sem dohajajo, kupiti posebna hiša z lastno postrežbo.
—	Ustanova fra Grge Mar-tiča. Sarajevsko hrv. društvo »Napredak" pozivlje za nabiranje Marticeve ustanove, iz katere bi se podpirali hrvaški mladeniči iz Bosne in Hercegovine, ki bi se hoteli posvetiti študiiam ali kaki umetnosti.
—	Železniške vesti. Na progi državne železnice je promet med postajama Taxenbach in Ltnd Gastein za nedoločen čas ustavljen, ker se je podrla velika skala. Doslej še ni mogoče pri teh postajah izstopiti. Vlaki vozijo čez pomožno progo Solno-grad-Rosenheim-Kufstein Worgl. — Pri ravnateljstvu državne železnice v Beljaku je razpisano oddajanje različnega materiala za leto 1906 Ponudbe naj se ravnateljstvu pošljejo do 25 oktobra 1905 Natančnejši podatki so objavljeni v „Wiener Zeitung" in drugih strokovnih listih. Kdor pa rabi pri ofertih še druge pripomočke, naj se oglasi pri ravnateljstvu v B^liaku v 4. oddelku, da se tam natančno informira.
—	Goreč tram je padel v Kozani na GoriŠKem na glavo Kmetu L u d o v i k u B r e š a n u , medtem ko je pomagal gasiti pri neki biši. V goriški bolnišnici, kamor so ga takoj prepeljali, je kmalu nato umrl. Zapušča ženo in več otrok.
—	Požar blizu 'Jodgore na Goriškem je uničil kmetu Karolu Cibeju hišo, mnogo živine in sena, tako da ima 2000 K škode. Kmetu Viktorju P 1 a n i n š k u pa je požar napravil 1500 K škode
—	V Svetvinčentščini v Istri so pri občinskih volitvah zopet v vseh treh razredih zmagali hrvašni prodanci. Sicer pa je veselo znamenje, da so vprvič v tem
okraju nastopili zavedni Hrvatje in dobili mnogo glasov.
—	Tatvin v Trstu noče biti konec. G. Panguzziju v ulici S a 1 e c i, št. 9, so tatovi pokradli okoli 400 K. V drožeriji Mizzan v ulici S. G i a c e m o , št. 2, se pa pokradli 60 K.
—	Spominska plošča Gundu-liču. Dubrovniški listi pišejo, naj bi se Gundulicu postavila spominska plošča v frančiškanski cerkvi v Dubrovniku, kjer je Gundulič pokopan.
—	Zaradi tajne prostitucije je bila v Gorici aretovana 171etna Ivana Obljubek
—	Iz Toplic se poroča, da se sezona nagiblje proti koncu, vendar pa pride še tupatam kak zakasneli gost. Dne 18. sept. se je prišel za nekaj dni kopat poslanec g. dr. Ign. Žitnik in ž njim župnika Peter Bohinjec io Val. Aljančič. Delj časa biva tu župnik Vedenik iz Koroške. Duhovnikov je letos s kopanjem preganjalo bolezen 32, med njimi starosta profesor Klemenčič, ki je bil z letošnjo sezono že 33krat v tukajšnjih kopelih. — Kopališče je odprto do konca septembra ali nekaj dni čez. Torej še vedno čas, kratko sezije kopeli upora biti in se za zimo ojačiti. Kdor je lovec, naj prinese s seboj puško, da si lahko z lovom o prostih urah čas krajša.
—	Tržaške neprilike. Tržaški »LloydK piše v štev. 126: Tudi mi imamo tukaj v Trstu veliko primerov, da so mladi trgovci, došli iz raznih naših krajev, zlasti iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije, izpre-menili svoje hrvaške in srbske priimke v priimke z laško končnico „ch". In ti ljudje mislijo, da so čudoviti trgovski diplomatje. S tem mislijo imponirati Lahom v Trstu in Nemcem izven Trsta, da so nekaj izrednega, dovršenega, ker imajo neslovanski konec v svojih priimkih. To je brezznačajnost, to je podlost. Kdor v Trstu figurira na tak način, pred svojimi vzorci po Bosni, Hercegovini, Hrvaški, Dalmaciji in drugod se pa dela čistega Hrvata ali Srba, tak je podel dveličnik, ki vara sebe in svojo lastno rodbino in narod Ubožci ne vedo, da ga Lahi in Nemci obžalujejo in zaničujejo, ker ga smatrajo, da ie izrodek.
—	St. Vid na Dolenjskem. Pri nas je splošna suša. Suša po polji, po vodnjakih in menda tudi v blagajni vaške uprave, katera ni več toliko v moči da bi oskrbela popravo vedno polomtjenih vodnjakov. Ce je bila vže velika jnespamet kopati nov vodnjak zraven starega, češ, da bomo dobili siudenčno vodo, naj bi se vsaj skrbelo za popravo kadar se kaj poškoduje. Ker izmed vseh treh javnih vodnjakov v St. Vidu so skoro vedno vsi polomljeni, ako ne že popolnoma suhi. Pomilovanja vredne so zlasti ženske, ki hodijo dobrih 10 min. daleč na »Makljanovec" po vodo, ker od vodnjakov nesejo domu le prazne škafe. Vaški starešine, ganite se malce, da se temu ne znosnemu stanju glede vode v St. Vidu pride v okom s tem, da se pobrigate za. pre-potrebno popravo naših vodnjakov. Prašam, s kom bi gasili v slučaju ognja ? Požarna bramba, ki pa tudi spi spanje pravičnega, nam bi brez vode itak nič ne hasnila. Toliko v blagohoten opomin za sedaj!
LjubljnnsRe novice.
lj Zblaznel je v zaporu včeraj 40letni postopač Bernard Pokovec, rodom iz Prežganja v litijskem okraju V zaporu je začel vpiti, si trgati obleko in razmetavati kar mu je prišlo v roke Zalataval se je z glavo v zid, da ee je poškodoval. Z rešilnim vozom so ga prepeljali na opazovalni oddelek tukajšnje bolnišnice.
lj Na I. ljubljanski višji gimnaziji je sprejetih v razrede: I.a 24, v I b 54 v I c 64; v II a 26, v II b 48, v II c 39; v III a 23 v III b 45, v III c 36; v IV.a 19, v IV b 39; v V.a 37, v V.b 32; v Vl.a 44; v VII. 32; v VIII a 27 in v VIII b razred 30 dijakov. Število vseh dijakov je torej 609 za 6 več, ko lani. Poučuje 27 profesorjev.
lj V mestni klavnici so zaklali od 27. avgusta do 6. septembra 66 volov,
1	kravo, 4 bike in 1 konja, nadalje 115 prešičev, 178 telet, 38 koštrunov in kozli čev ter 2 kozlička. Uvozili so pa v mesto
2	zaklana prešiča, 2 teleta, 2 praseta in 383 kg. mesa
Telefonska ln brzojavna porotna.
Dunaj, 21. septembra. Cesar se je nasproti poslancu dr. Silvestru zelo nepovoljnoizra-zil o položaju in mu dejal: Vi mi morate pomagati in mi stati ob strani nasproti Ogrski; j glede vprašanja ogrskega ar-madnegajezika nebodemod-: nehal.
Dunaj, 21. septembra. Lastniki pe-trolejnih rafinerij nameravajo zvišati ceno petrolja za 2 50 K pri 100 kg.
Dunaj, 21. sept. Delavec Mark v Gross Lasserte je težko ranil s kladv0m svojo mater in gospodinjo. Mati je umrla sin morilec se je pa obesil.	'
Budimpešta, 21. sept Grof Karolv je izjavil predsedniku zbornice, da se ne b0 udeležil slavlja odkritja Kossuthevega sp0. menika v Mako, ker noče prisostvovati slovesnostim, ker se ljudstvo s hujskajočimi frazami razburja.
Budimpešta, 21. septembra. V kro-gih koalicije se govori, da se nahaja grof Z i c h y na Dunaju in da mu bodo poverili vodstvo začasnega ministrstva.
Budimpešta, 21. sept. Kossuth je o položaju objavil neki članek, ki je pisan v zelo pomirljivem in spravljivem duhu.
Budimpešta, 21. septembra. Odvet-nik Štefan Kreuzer, ki je ponaredil več me-njic ter je potem izginil, se je včeraj sam predstavil policijski oblastniji, nakar je bil takoj aretovan.
Segedin, 21. sept. V Ameriko je pobegnil bankir Mihajlo Pongratz ki je ogoljufal za 61.000 K.
Orsova, 21. septembra. Pettedenski gozdni požar so včeraj vojaki lokalizirali, Pri rešilnih delih so uporabljali 800 vojakov 33. pehotnega polka. Vsled vzočine se je odtrgala neka skala, ki je padla na ved vojakov, od katerih sta umrla dva, eden umira, trije so bili težko, 11 pa lahko ranjeni.
Beka, 21. septembra. Pri Begudih b» zgradila družba »Danubius" novo ladjedelnico. Vojna mornarica bo pri tej ladjedelnici naročila nove torpedovke in torpedo-lovce.
Peterburg, 21. sept. Govori se, da bo mobiliziranih več čet, ki bodo imele nalogo udušiti notranje nemire. Iz Peterburga in Moskve vzamejo po 25 tisoč mož.
Belgrad, 21. septembra. Blizu Dre-nika v skopeljskem okraju se je spopadla srbska četa s turškimi vojaki. Sest vojakov je ubitih, šest ranjenih, četa pa je izgubila 10 mož.
Carigrad, 21. septembra. Dementuje se vest, da je Srbija zaradi dogodka pri Kuršumlju zahtevala od turške vlade zadoščenja. Srbija hoče zgolj, naj se krivce kaznuje. Srbija hoče zaradi trgovinske pogodbe s Turčijo mirno poravnavo obmejnega dogodka.
Carigrad, 21. septembra. V Peri so našli v nekem vodnjaku 15 bomb in velike posode z razstrelivom.
Carigrad, 21. sept. Prva sultanova soproga je povila dečka.
Gaudenz, 21. septembra Včeraj je bil obsojen državni poslanec Kuberski v dvamesečni zapor, ker je hujskal na razredno sovraštvo.
Berolin, 21. sept. »Staatsanzeiger" poroča, da je od 19. do 20. obolelo na koleri 6 oseb, umrla je ena oseba. Na koleri je dozdaj obolelo na Pruskem 213 oseb izmed katerih jih je umrlo 75.
Bim, 21. sept. „Messaggero" poroča,, da je vojno ministrstvo že izdelalo dva načrta za obrambo severnovzhodne meje Italije in je zato proračunanih 350 milijonov lir.
Bim, 21. septembra. Iz Monteleona is Reggio di Calabria poročajo o močnem viharju. Zemlja se še vedno trese. V Olivadi sta zgoreli dve hiši Ranjeni sta bili 2 osebi. Blizu Cosence sta narastli reki Crati in Bi-sento V Braidi je vihar podrl več hiš.
Pariz, 21. septembra. Souredniku »Tempsa" je priznal Witte, da se je v zadnji vojski približala Nemčija Rusiji Cesar Viljem je bil v pretekli vojski več ko naklonjen Rusiji, ki je zato hvaležna, kar pa ne omaje zveze med Rusijo in Francosko.
Pariz, 21. sept. »Journal" poroča iz Tokia: Mirovna pogodba se potrdi in objavi 7. okt. Japonska zbornica bo sklicana v zasedanje 25. okt. Pričakuje se, da odstopi ministrstvo ali pa razpuste zbornico.
Pariz, 21. septembra. Konferenca zaradi maroških zadev se bo vršila v A1 -g e s i r a s u.
London, 21. sept. »Standard" poroča, da se je ljudstvo v Jokohami pomirilo in se je vojaštvo odpoklicalo nazaj v Tokio.
Štajerske novice.
š Duhovniške izpremembe v lavantinski škofiji. Za knezo škof. dvornega kaplana je nastavljen č. g. I v a n X o m a ž i č. Nastavljeni so čč. gg. : kot provizorja: Ivan Luskar v Kalobju, Janez Kozoderc v Stromljah; za nemškega pridigarja v Celju dr. Matija Slavi č, Ferdinand P š u n d e r kot mestni vikar v Ptuju ; kot kaplani nevo-mašniki: Alojzij Leben v Galiciji, Anton T r i n k a u s pri Sv. Andražu v Slov. goricah, Vincenc Kraner v Prihovi, Jurij S u m e r v Smartnu v Rožni dolini, Josip K o r o š a k pri Sv. Rupertu nad Laškim, Simon Simone pri Sv. Petru na Medvedovem sedlu, Franc Sinko v Pilštanju, A d o 1 f G r i 1 na Bi-zeljskem, Nikolaj Jamšek v Loki pri Zidanem mostu, Janez Hauptman v Kamnici. Prestavljeni so sledeči čč. gospodje kaplani : Avguštin Jager iz Hajdine v Ptuj, Josip Trafenik iz Loke v Hajdino, Josip Poplatnik iz Kam-nice k Sv. Urbanu nad Ptujem.
š V Karlovcih pri Sv. Juriju ob Sča vnici je zmagala slovenskastranka. Stajerčijanci, oziroma Bračkijanci, so popolnoma pogoreli. Slava zavednim volivcem !
š V Vuhredu priredi dne 24. t. m.
C i ri 1 - Met o d o v a podružnica zaVured in Marnbergv gostilni g. župana Zgerma veselico. Podružnica je nekaj časa spala. Upamo, da je to veselica znamenja probujenja in začetek delovanja. Slovenci marnberškega okraja, pridite !
š V Trgovičih pri Veliki Nedelji so se stepli fantje dne 16. t. m. znatne poškodbe je pri tem dobil Simon E r h a r t i č , katerega so prepeljali v bolnišnico v Ormož. Žganje !
š Izginil je mariborski usnjarski tovarnar Viljem Stark. Dolžniki se sedaj oglašajo kar na kupe. Govori se, da je ušel v Ameriko.
š Velik koncert v Mariboru priredi „Klub Čehov" dne 1. oktobra. Sodelovala bo slavna češka virto-zinja na goslih gdč. Marica Herites. Koncert bo torej nudil mnogo umetniškega užitka, z-ačetek je ob 8. uri. Cene sedežev v parterju so : I. vrsta 4 K, II. vrsta 3 K, III. vrsta 2 K, stojišča 1 K, dijak 60 h. Na galeriji stane sedež 1 K, stojišče 60 h.
š Dopolnilna volitev za me sto Maribor v deželni zbor se bo vršila dne 3 0. septembra. Kandidat je štu dent Wastian, katerega so sedaj celo postavili za kandidata tisti, ki so prej pri držav-nozborski volitvi njemu nasprotovali ! Pri zborovanju obrtnega društva dne 16. t. m. so ga postaviti tudi obrtniki za kandidata. Pri debati je strastno napadal „Marbur-gerco" znani Girštmayer, ki je žugal uredniku „Marburgercea, Jahnu, da ga vrže ven, ker se mu je porogljivo smejal. Grandger-man Havliček je predsedoval zborovanju in je komaj vzdržaval red med nemškimi olikanci
š V St. Juriju ob južni železnici bo imelo tamošnjo veteransko društvo dne 2 4. t. m. blagoslovljenje društvene zastave. Ker hočejo priti tudi celjski nemški vete-ranci, se sliši, da se nameravajo prirediti tudi nemški napisi. Tega ne trpimo ! Ali bi morebiti celjski veterani naredili slovenske napise, če bi prišli k njim slovenski veterani ? Nikdar ne ! (ampak z gnjilimi jajci in kamenjem bi jih sprejeli, kakor je to navada pri nemških Celjanih.) Torej proč z nemškimi napisi ! Gosp. drž. poslanca pl. Berksa, ki je pokrovitelj diuštva, pa pro-
bodo kalili miru tleh si prepovemo
uboja, ker je dne 30. julija t. 1. povodom neke plesne veselice v Križevcih porinil v prepiru Franc Zelenkotu s tako silo nož v levo prsno stran, da je ta takoj umrl. Obtoženec prizna krivdo, vendar taji namen, da bi ga hotel umoriti. Radi uboja bil je obsojen na sedem let ječe.
Po svetu.
simo, da preskrbi, da ne nemški napisi ! Na naših vsako izzivanje !
š Ivanjci. 18. t. m. so se vršile volit re v občinski zastop. V vseh treh razredih je zmagala slovenska stranka. Orehovski Wratschko je prišel osebno na volišče, misleč: že samo moja prikazen bo zadostovala, da bo zmagala moja garda. Pa le malokdo se je ozrl na gosposkega kmeta; par Stajercijancer je stopilo okoli njega, da mu vsaj nekoliko obrišejo krokodilove solze.
š Porotne obravnave v Mariboru. Dne 19. t. m. je stal pred mariborskim porotnim sodiščem 26 letni hlapec Franc O j s t e r š e k. obtožen roparskega umora. V noči od 12.—13. majnika t. 1. je Franc O j s t e r š e k iskal prenočišča v Slivnici. Ker ga ni mogel nikjer najti, povabil ga je Matija K o r č n, naj pri njem v Orehovi vasi pri Mariboru prenoči. Ob 10. uri zvečer sta se podala na pot. Med potom pa je Ojsteršek Korena zadavil in mu vzel 2? —340 K denarja, uro in verižico. Ojster-šeka so vjeli 16. maja v Hrastniku. Obsojen je bil na smrt na vešala. Obravnava je trajala cel dan in pozno v noč. — Dne 20. t m. je stal pred porotniki 27 letni kočarski sin Franc Piohi iz Križevc. Obtožen je bil
Slavni afriški potnik grof Peter de Brazza umrl. Iz Dakarja v zahodni osrednji Afriki poročajo, da je umrl znani francoski potnik grof P i e r r e Paul F r a n g o i s Lamille de Bra z z a. Rajni Brazza je bil rojen 26. januarja 1852. na ladji „Venus" v rio de janeirskem pristanišču Obiskaval je mornariško šolo v Brestu in je od leta 1870. nadalje služil v francoski mornarici. Brazza je bil pogumen in neustrašen. Zlasti so ga pa mikale tajnosti črne Atrike. Avgusta 1.1875. so poverili Brazzi, da preišče zgornji del reke Ogove. Brazza je odkril kongška pritoka Alimo in Likono a se je moral leta 1878. zaradi deževja vrniti, a že 1. 1879. je nadaljeval svoja odkritja Ustanovil je ob tej priliki prvo trgovinsko postajo, ki jo je imenoval France-ville. Preiskal je tudi pokrajine zamorskega rodu Baphorov in je dospel h Kongu 8. septembra 1880, kjer je ustanovil drugo trgovinsko postajo Brazzaville, ki je postala 1. 1898. glavno mesto francoske naselbine ob Kongu Meseca novembra 1880 sta se sešla s slavnim ameriškim potnikom Stanleyem, isto leto še je ustanovil tretjo trgovinsko francosko postajo ob reki Alimi, ki jo je imenoval Poste de l'Alima. Na Francosko se je povrnil 1 1882. Francoska vlada mu je nakazala za nadaljnja odkritja 1,275.000 fr in ga imenovala za vladnega komisarja v Zahodni osrednji Afriki. Brazza je 1. 1883. zopet odpotoval v Afriko, kjer je do 1. 1885. ustanovil 26 francoskih postaj. Preiskal je Afriko tudi v geologičnem in etnografičnem oziru. Od 1 1886 do 1. 1897. je bil Brazza francoski generalni komisar. — V družbi s Purneauom in Gillardom je 1. 1891. in 1892 prodiral ob Sangi in je došel leta 1894. do izvirov Sange, ki jih je preiskal. Tudi nje gov mlajši brat grof Giacomo de Brazza je potoval po Afriki Preiskal je pokrajine ob Ogovi in Abokško puščavo ter odkril velik pritok Konga Lekualo. — Giacomo je umr 1. 1888. v Rimu.
Postavodajstvo države Mas sachusetts je sprejelo zakon, po kateri ima vsakdo pravico le dvakrat v letu opijaniti se in seveda javno kaz iti ž dano voljo — Tudi pri nas bi tak zakon nič ne škodoval.
Tiran alkohol. V Trstu se je neki Jožef Premi ti tako živinsko napil, da ga je napadla pijanska blaznost. Raztrgal si je vso obleko s telesa, vdrl v policijsko sobo pri sv. Jakobu in strahovito divjal. Ko so ga zaprli, se je hotel s trakom spodnjih hlač obesiti. Naposled so ga morali peljati v opa zovalnico za umobolne.
Zakaj nosijo moški brke? Pariški list „Gaulois" je napravil enketo, da izve, zakaj moški nosijo brke. Odgovorilo je 100 mož in sicer sledeče: 6 moških nosi brke zato, da se jim ni treba briti, 3 se nočejo prehladiti, eden bi rad z brki skril svoje zobe, eden svoj preveliki nos, 3 menijo, da brki pomagajo pri dihanju, 3 jih nosijo, ker posnemajo velike junake, 7 jih misli, da so brke potrebne za zdravje, 17 je odgovorilo, da nikomur nič mar, zakaj nosijo brke, samo 2 sta odgovorila, da jih nosita zavoljo soprog, ostalih 57 pa je odgovorilo, da nosijo brke zato, ker imajo tako več uspeha pri ženskah. Lep poklon za nežni spol, če moški mislijo, da ženske gledajo zgolj na moške brke!
Na katoliškem vseučilišču v Friburgu otvorijo dve novi stolici za modroslovje. Domnikancev, ki poučujejo na tem vseučilišču je 16.
Strela je zadela piramide. V Egiptu se je nedavno dogodil redek slučaj. V Gizeh so zapazili, kako se nad drugo znamenito piramido zbira gost oblak, iz katerega je kmalu nato udarila strela na pi-ramidin vrh. Nekaj vrha se je odluščilo in treščnilo iz velike visočine na tla Ljudje se ne spominjajo, da bi kdaj treščilo v piramide.
Elektriški čarovnik Edison
pravi: „Dasi delam dokaj ur na dan, je življenje moje mirno in pokojno. Trmast nisem, šalo ljubim in dobre ljudi. Pečati se ne maram z malovredneži ali ljudmi, ki posvečujejo svoje življt nje pri dobivanju denarja."
Velikanski lov na podgane so uprizorili v sredo, 13. septembra v Pa-
rizu. Po bulvarjih in ulicah okoli izhodnega colodvora je bežalo nebroj podgan, za njimi pa mačke. Razvnel se je — ne boj, ampak iravo klanje. Mačke so hrabro napadle podgane, pa jih niso mogle ugnati, več mačk je obležalo na bojnem polju. Ljudje so be žali, delavci pa s koli in lopatami leteli za jodganami in jih pobijali. Ko so namreč izkopali neki kanal blizu bulvarja Sevastopol, so delavci zasledili glavni stan pariških podgan. Prebivalci v tem okraju so zelo razburjeni, nihče se ne upa v kleti, kamor so zbežale podgane.
Sobna garnitura
popolnoma nova, se radi pomanjkanja pro-- štora, po ugodni ceni proda. -
Istotam se odda 1908 6-2
soba.
nemeblovana event. meblovana
Kje pove iz prijaznost uprav, tega lista.
Slab tek in pomunkljivo prebavo
se more odstraniti le z rednim pitjem rogaškega „templjevega vrelca '. Pri zastarelih ali kroničnih tovrstnih razmerah je boljši močnejši „Styria- vrelec". 1732 č 1-1
Zahvala.
Za srčno sočutje povodom smrti nepozabne ljube matere, oziroma stare matere, tašče in tete, gospe 1932
Marjete Podkrajšek
roj. Paier
za obilo častno spremstvo k zadnjemu počitku in za darovane krasne vence izrekajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najsrčnejšo zahvalo.
Globoko žalujoči ostali.

| XX. letni tečaj | | XX. letni tečaj | Oblastveno ppiznano
deško odjoievnlišče Kuilmayr
v Gorici 1526 20
sprejema učence, kateri obiskujejo srednje šole ali se za iste pripravljajo. Program na zahtevo.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani "20
Dvorski trg 3, pod „Narodno kavarno".
Ta teden
KOREA.

Sprejmem
Izurjenega
stenosrafa
veščega slovenske in nemške stenografije.
Dr. Josip Furlan
1931 3—1 odvetnik v Ljubljani.
Velecenjene gospodinje !
Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelnov Vam v korist edino le spodaj
označene.
1045.. 26-18

'S

'/-^Zf/f/V/Ms //&£///!M.
LJUBLJANSKE TESTENINE
pripoznano najboljše!
Knjigarna
Kleinmayr & Bambcrg
Ljubljana, Kongresni trg št. 2
priporoča svojo
«511 v
vseh na tukajšnjih in zun .njih učiliščib, posebno na c. kr. I. in II. državni gimnaziji, c. kr. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču tukaj, zasebnih kakor tudi ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
m~ šolskih knjig n
najnovejših izdajali, v mehkih in trpežnih šolskih vezavah, po najnižjih cenah. is52 10-10
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj. = Ljubljanski šolski koledar 2 vinarja. ===—





^pi
INDRA TEA
Dobi se povsod.
Najboljši eaj na svetu.
1927 30-1 indra Tea Import Company, Trst.
Katoliška bukvama v Ljubljani.
Pripovedne zbirke:
Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi —:
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K —'40.
II.	Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —'40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—'40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —'40.
V.	Žalost in veselje. K I'05.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —-40.
VII. Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K —'40.
VIII. Emanek, lovčev sin. — Berač. K —'40. Josip Jurčič, Zbrani spisi:
I.	Deseti brat. K 1 40, vezano K 2-20.
II.	Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K 1*40, vezano K 2-20.
III.	Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K 1*40, vezano K 2"2o.
IV.	Tihotapec — Grad Rojinje. — Klošterski žolnir.
—	Dva brata. K i'40, vezano K 2-20.
V.	Hči mestnega sodnika. — Nemški viilpet. — Sin kmetskega cesarja. — Lipe. — Pipa tobaka. — V vojni krajini. K 1*40, vezano K 2'2o.
VI.	Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka.
—	Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel.
—	Črta iz življenja političnega agitatorja. K 1 '40, vezano K 2-20.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K i'4o, vezano K 2'2o.
X.	Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-ljivosti. K r4o, vezano K 2'2o.
XI. Tugomer. — »Berite Novice". — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K i'40, vezano K 2 20.
Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Vsak zvezek K —'50; dobd se še zvezki:
IV.	(Simbaloba. Srečna pomota. Kjer ni Boga ni sreče. Žgači hlebec. Zviti I.ipe. Svetinja. Stari gospod. Bog je. In vendar. Kozarček. Jakobinska nevesta. Nesrečne šlapke.)
V.	(Znamenje. Na breznu. Angelj pri prvem sv. Obhajilu. Trd lešnik — zlato jedro. Ropar. Upor Moti — Gedža. Od smrti vstal. Prah in pepel. Beračica-grofica. Srce. Zvest pastir. Pri kapelici. V smrtni nevarnosti. Daritev v katakombah.)
IV. (Hvaležnost sveta. Glas gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. I.urd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.)
X.	(Zadnji nasmehljaj. Zadnji šopek. Krvavo preganjanje Armencev. Skrinjar in njegov hlapec. Ljubo doma. Dobro zdravilo. Francin: In vendar se povrne. Materina ljubezen. Prstan. Sirota v ječi. Vaški skopuh. Atoški menih.
XI.	(Zgrešeni poklic. Očetova kletev. Ilhova gomila. V svet. Vse pride na dan. Reva. Na veliko soboto. Ba-
rj T ) bičina krava. Za domovino ali za brata. Dolg. Strgani LI:'..,. čevelj. Sajovec in nadškof. Plačuj hudo z dobrim.
Plačuj hudo z dobrim. Stara mati. Socijalist. Očetova ii l : poslednja volja. Sveta noč. Bog ne plačuje vsake sobote. Človek obrača, Bog obrne.)
Kr{ič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva.
I. do III. del po K —70. Kr(ič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 3 30. Kr^ič, Vrtec, letnik 1903 K 3*70. » » „ '9°4 K 4'3°-
, Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik 1. do X. po 95 vin. Kr{ič, Angelček. Letnik XI. do XII. po K ri5. Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov
K 11*42« Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano
K —-90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —'90. Spillmannove povesti:
I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji (samo še platno vezano K --95).
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-45, vezano K —-65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —'45,
vezano K —'65.
IV.	Praški judek. Povest K —'4f,, vezano K —'65. Smida Krištofa — spisi.
I.	zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. IIu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo80 v.
II.	Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80 v, trdo 1 K.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
V. Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60 v, trdo 80 v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
VIII. Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
X. I.udovik, mladi izseljenec Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
XI.	Najboljša dedščina. — Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
XII.	Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
XIII. Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan Go vin., trdo 80 vin.
Igrokazi:
Tomšič, Peter Rokodelčič. K —'jo. Trošt, Pri stricu. Povest. K —'95. Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —'70. Vonomir-Krifan, Svitoslav. Povest. K —'40. Zakrajšek, Oglenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. K — 70. Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. Wisemanu. K r3o, vezano K rjo.
Poezija:
Fin^gar, Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. K 1 '50.
Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K —-90. I. snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Šaloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vse-bi na: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Barka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v pe$h dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih Sam: ženske uloge. —vIV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2 Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krti ni. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje povesti:
Bedenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3'10.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —-qo.
ifeško. Ob tihih večerih. K 370.
Pellico, Moje Ječe. Povest K —-8o.
SienkietvicBrez dogme. Roman. K 3-90, vezano K 4 C0.
Sienkietvic^, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30.
Sienkietvic1, Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki K 10-30.
SienkietvicZ ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli K 4 80, vezano v dveh zvezkih X C'8o.
Sienkieivici, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K 5-50, vezano K 7'6o.
Sienkietvicx, Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. K 3-30, vezano K 5 10.
SienkietvicPotop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2'10.
Stotve-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K i'5o.
Sfeknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —'90.
Drugo pripovedno berilo:
Lasserre, Lurška Mati Božja. K 1-45.
Merhar, Marjeti« nabrane nežni mladini K —75, kartonirano K —-95.
Orehek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K 5-35, vezano K 5-35.
Vrliovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K —'35.
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —'40.
Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —-40.
Bre^ovnik, Šalj ivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 1-70.
Cegnar, Babica. 2 sešitka K 1'30.
Cigler, Sreča v nesreči. K —74.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —70.
Cigler, Kortonica koroška deklica. K —70.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. . K —'"9°-
Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —-t)o.
Hoffmann, Čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K -'82.
Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —'90.
Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —-40.
Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K 1-30.
Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K i-3o, trdo vezano K 150.
Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K 130, trdo vezano K i'5o.
Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, karton. K 1 '35.
Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest. K roj.
Sienkietvic\-Miklavec, Za kruhom. Povest K —'40.
Baumbach-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4-20. Gangl, Iz luči in teme. Vezano K 1*35. Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2•—, vezan K 3-—.
Isto	II. „ „ 2--, „ „ 3-20.
Isto	III. „ vezan K 4- — .
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2'8J.
Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K 1*15. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K l'lo. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K l-6o, vezano K 2"35-Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —90.
Zemljepis in zgodovina:
Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca 1. 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —'82. Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K l-fio. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pisarn. Trdo vezano K 2"20. Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l'6o.
Maier. Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred.
(Podrobni učni načrt.) K 2-70. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan, K —70. Perne, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski
škofiji, K —'97. Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 1-30. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do III. stopnja, kartonirano a K imo.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo
zasajati in kako jih obdelovati. K —'6o. Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub
trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —-90. Bleitveis-Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita
podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 1-70. Bleitveis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K 1 • 1 o, vezano K i-30. Funtek, Obrtno spisje. K 1-40.
Kalan, Početek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K —-56.
Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2-25, vezano K 385.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K 1-30, vezano K rjo. Krek, Socijalizem. K 575, vezano K 675. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K — '05. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Z mnogimi vzorci. K i*8o, vezano K 2 20. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000.
K 1 '40, trdo vezano K roo. Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi
in na metersko mero in vago, vezano K —'90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K r8o. Schiveit^er, Naš društveni in shodni zakon. K imj. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli-
tiških društev. K r65_ Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3'90, vezano K 4'40. Štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K r6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K '"15.
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče. — I.eban 100 beril za otroke — Vrtomirov prstan. — Fcldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — l.ažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-I.ing, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — Naselnikovft hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Liliput — Hubad pripovedke 1. — Hubad pripovedke II.
—	Narodne pripovedke za mladino II.
Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — Erazem predjamski. — <~>o malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi .laka I. — Šaljivi .laka II. — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gurka. — Sita, mala Hlndostanka. — Narodne pripovedke za mladino I.
um
I i
g i
i
f i
i I
i
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.