Posamezne Številke« »avadne Din V—v ob nedeljah Din 1*50. •TABOR- izhaja vsak dan, razve* nedelje in praznikov, obl$. »jr, ca ta mora naslednjega dne tor af ^ mesečno po posti D 12*50; «• . •nnmtvo D 20*50, dostavljen na dom ^ 14*—# na izkaznice D 12*50; »nserati po dogovora. N«oJa „ p,i apravl .TABORA*. Maribor, Jurčičev* ulic* Štev. 4. •paMISfriir^lSISvIet F os mezne Stevflbe* Ni "ine Din Iv-, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO nnaHavUtti' boru, Jurči&va uL it. 4, Lnad-•tropic Telefon hUrnb It. 274. UPRAVA m cahej. v Jur&čoi ulici it. A pritlilie, lirn TA-fona. M, — SHS počtao&kovol račun Hev. UJ&l. N* oaročn. brez dnuji ae M uiu. — Robopiri Leto: IV. Maribor, sreda 25. julija 1923. Številka: 165 Natočite nam čistega vina! ? > K razkritjem V zagrebški špijonski aferi. Maribor, 24. julija. Razkritje, da je v Zagrebu delovala Pijonska organizacija, je dvignilo v na-1 Javnosti mnogo prahu. Zaeno z razburjeni je zavladala uprav rekordna ' ešnjava. Najprej se je izvedelo »iz za-, esljivih virov«, da je vlada s pomočjo °ntrašpijonskih organov razkrila zveze .led zagrebškimi in dunajskimi špijoni, Potem je prišla Danica Androlid in v vezi z njenim imenom se jo šepetalo o j.e 1 Vrsti bivših avstro-ogrskih častni-■ °y. ki so bili v službi italijanske špijo- * 3*. Te senzacije so se kljub poletni ta^0-* °bladile. Vlada je postre-kot2 *Z'J'avo’ ne sre za politično zaroto, 80 vpili nekateri prestolniški listi. _ ,_______ •Sg nj®_dni pa smo dobili kopo novih tp nzacij-_ Beograjska »Politika« objavlja f^^^^ski številki senzacijonelno poka a a.v°3'eSa Malašč v Zagreb poslane-do • °p^sn^a S. Mida Dimitrijevica, ki stvari, katere bi bilo morale so ^rdinaino politično vprašanje, ^ . ,^Sa,j V bistvu resnične. Tu čitamo bti Ji? ^i£*ano razkritje, da so v Zagre-p^-^^vljali široko zasnovano zaroto ivi8nesJ^anji državi in’ proglasitev tieza-ram _iQ ^‘deve republike. Medtem' pa vnjer0(j?^erajšnji dam prinesel vest, da ^°bne v ^ označujejo te in po- 2aprav, kot pretirane in da gre prav-i5i°Vc, ~ za špijonažo v! manjšem' stilu. 5jno si v tem) vročem' času zadovoljuj. edaj trpi držaVnl ugled na zunaj in z”£traj in zmeda, ki jo takšne vesti t,vnfoa^ koristi v prvi vrsti protidr-6iko?,lm Z^v^em'- Resne, energično vladne Srni'10 ■?e v'^me, pač pa vlada Sama raz-isre do po kateri poslanci so ostro kritizirali delo- gajanj z Radičem ter končno izjavR da vanje posameznih ministrstev. Posebno še danes tii Mogoče Vedeti, kaj Radič ostro so nastopali proti ministru notra- pravzaprav lioče. Izjavil je, da mara v lunjih zadev Vujičiču, o katerem So se pri- da paziti jsa Rabiča in’ Hapram njemu po-toževah, da dela naravnost proti intere- stopati po zakonih ravnotako, kakor prosom' radikalne stranke. Napram' stran’- ti vsakemu ČumVdijcu. Radičevem bo kami, ki se obračajo nanj v raznih zade- takoj ponehal, ko bo ljudstvo uvidelo da vah, jo Bkrajno surov in tudi radikalne - ge proti vsora’ enako postopa'. H konca ie poslance sprejema neprijazno. Svojih ob- pozval poStaStce, naj ne zabavljajo preljub nikdar ne izpolni', ampak stori na- več čez Ministre, ker 'so ti zelo zapoMeni vadno ravno nasprotno od tega, kar je in ne moreio vsega storiti', kar bi radi, — obljubil Tudi na pravosodnega ministra Nato je Pašič zapustil sejo. Poslanci -?;5enje ki je Pilo 'l searVi blerem’ slučaju samo so j-na?a z;* nziic prevare, vlona iri tatvine. S io oJrfdfcis 8> torej odprtrlja v nah državi cei b'’Vf?ki stan. Kak? brlo profesijo-ilalai i'( iači sprejeli ,3 od.v-vlb.i, je dju-g> v y’ ai tnje. — Vsi udeleženci kongresa Jugcslo-venSkega učiteljstva v Ljubljani v dneh 5., 6. in 7. avgusta bodo imeli posebne kongresne znake v jugoslovanskih tro-bojnih 'barvah in' naši narodmi ornamentiki. Tako bo narodno občinstvo goste lahko spoznalo, na kar posebno opozarjamo naše narodne trgovce in restavra-terje, da bodo gostje odnesli iz Slovenije ugodne utise, ter bodo točno postreženi posebno z ozirom na solidnost cen. Enako prosimo tudi. narodno občinstvo izven Ljubljane, da jim bo šlo na roke ob priliki izletov. — Poverjeništvo TUD v Ljubljani. — A > heološka na j) bi v Bosni Pri kopanju temelja za neko hišo v Vaknfu v Bosni so našli velik lonec, poln srebrnega denarja, ki je bil v veljavi za. časa dubrovniške republike v Turčiji in V dubrovniški republiki. — Zidanje novih šolskih poslopij. Prosvetno ministrstvo je sklenilo sezidati v raznih krajih naše države več poslopij za ljuidske in srednje šole ter zgradbe za filozofsko fakulteto v Skop-lju ter juridično v Subotici. Z zidavo nekaterih stavb se prične najbrže še letos. Kaj je pa z zidavo poslopja ljubljanske univerze1? — O naših’ dijaških internatih. Spisal dr. P. Strmšek. Izdal Dijaški dom1 v Mariboru. S sliko mariborskega Dijaškega doma’. Nujno potrebna je bila ta knjižica. Slika; popolnoma napačno javno mnenje o dijaških internatih, ki jih smatra za nekakšne poboljševalnice. Pre iskuje solnčne in: senčne strani vzgoje v internatih, v katerih je treba »enakosti, razsodnosti in dobrohotnosti«. Slika, kakšno naj bo razmerje med zavodi in šolo: vzgoja v šoli se mora v zavoidu na- bilo nekaj časa vprašanje drugega kolodvora precej pereče. Stal bi namreč zunaj mesta na cesti Ormož-Pušenci. Dasi tudi stara postaja ni preblizu mesta in se bo pomaknila še za 200 metrov dalje, vendar so se Ormožani izrekli proti drugemu kolodvoru. Kdor pozna Ormož, že ve, zakaj. Nekdaj je to mesto' zapiralo Madžarom in Turkom pot na Dravsko polje in v Slov. gorice. V doglednem) času pa se bo tu otvorila nova »železna cesta«, ki bo preko Slov. goric in Murskega polja spajala Prekmurje z ostalo državo. Pomen1 panonske proge ni samo gospodarski in strateški; v prvi vrsti je moralen. Prekmurju, navezanem dosedaj s tisočerimi vezmi na Madžsrsiko, bo pokazala moralno silo naše mlade države, ki hoče ohraniti Slov. Panonijo celo in neokrnjeno in mu nuditi priliko, da spravi svoje pridelke in odvisne dejav-ske moči po naših prometnih sredstvih V naš svet. Z vsako lopato prsti, ki se pri gradbi panonske železnice premeče, utrjujemo našo severno mejo in ustvarjamo v tisočih, dozidaj brezbrižnih srcih zavest nujne državne skupnosti. Ustvarja-tmo pa hkratu pogoje za to, da spoznavajo tudi oni, ki So dosedaj le slišali o Prekmurju, to novo, pa vendar tako staro slovensko pokrajino in’ začenjajo razumevati prebivalca! te zemlje, njegove skrbi in težnje, on1 Sam1 pa Svoje bližnje Slovenske in jugoslovanske Sodržavljane. daljevati in poglabljati. Predoči naB^ vsem zahtevam odgovarjajočo upravo zavoda. Veliko jo v tej mali knjižici, ki®* nega zrnja in upamo, da bodo posegli P njej stariši in drugi vzgojitelji otrok. — Socli dražji ko vino. Iz Bačke P°" ročajo, da tam cene za vinske sode tak® naglo naraščajo, da so vinski trgovci « velikih skrbeh. Sodi so že dražji ko vin0, Hektoliterski sod stane 350 do 400 D’®* Vzrok leži v tem, da Italijani v veli^* množinah nakupujejo polfabrikate za W delavo sodov, ki jih potem izvažajo, Italijo. Vinski producenti v Bački se čejo obrniti na vlado, da omeji ta — Stejan Protid odpotoval iz Ro£3Š“ Slatine v Beograd. Iz Beograda por«^ jo: Kakor se doznava, je Protid priv0*"! da se njegovi pristaši udeleže volite^ Beogradu na meščanski listi. Prottf °r potuje danes iz Rogaške Slatine, kjer ^ bil na daljšem oddihu, preko Žagi®® v Beograd. _ . — Za obnovo odriošajev z Albank Na podlagi vladnega sklepa je odp<^ val 20. tm. g. Milan’ Jovanovič v Tir^0, Dobil je nalog, da pripravi tla za obo^ gospodarskih in trgovinskih odnosni4' med našo državo in Albanijo. — Spomenik ujedinjenja v Sadu. Te dni je bil posebnemu od^ predložen načrt spomenika ki se po^ vi v Novem Sadu V spomin narod n® in' državnega ujedinjenja Načrt je fl kiparja Roksandiča, Spomenik je y iz brona ter bo stal 500 tiisoč dmarj* Polovica te svote je že zbrana, ostal*" pa se bo dopolnil z nadal jnimi zbirka1' — List madžarskih emigrantov. $1 madžarski list prične izhajati te dni Novem Sadu pod imenom! »TeetverSS^ (Bratstvo). List bo glavno glasilo n#" žarskib emigrantov, Id žive v naši * žavi. j, — Vojaška letala V aftferiškt »The Natiom« razpravlja M. W. Royee* bodoči Vojni ini piše, da Se je za vojn** zraku najbolj pripravila Francija, * ima 140 letalskih eskadrovl S 1160 let' to Se pravi, štirikrat več zračnega K jevja nego Anglija, in' če vštejemo eF na letala osemkrat več. Leta 1925 , Francija razpolagala s 220 eskadri 2000 letali. Mussolini (po našem Radii »pacifist«) je določil za letošnje leto' vojno-avijatsfce namene 280 milijonov 9 — Velike zaloge v Poruhrju. Fraai ski minister za javna dela Letronuer pregledal' več revirjev V Poruhrju ii1' [ izrekel Svoje zadovoljstvo o zalogah-Zaloge koksa, ki j ib cenijo na 1,500. tort, bodo krile potrebe kovinske in1 strije Francije in Belgije do januarji Celjske vesti. i Osebna vest. G. Ivo Šubic, uradni pif stojnik avtonomnega mesta Celja jo P1 maknjen v VIL plač. razred in imenih-magistratnim svetnikom'. Gestilničarslfa zadruga v Celju s® pritožila .svoj čas proti naknadnemu 1 biranju užitnine na vino in pivo od jan. 1. 1. po zavrnitvi priziva od P0^ j inske uprave na notranje ministrst^, ki je te dni pritožbo zavrnilo kot meljeno. S tem' je za mestno občino ^ por, ki so ga po nepotrebnem in scen nekateri gostilničarji, končan. Prav n potrebno in nelojalno je bilo, da so y Stilničarji v svojem glasilu krivično padali obč. o-dibornike JDS kluba, J imajo pri tej davščini ravno toliko *'■ slug kakor ostali klubi, kor se je. sovala soglasno. ^ Zveza šahovskih klubov v Celju, jj nedeljo, dne 15. tm'. se je vršil v $ jji ustanovni občni zbor šahovske zveJ^J kateri je. ptitopilo deset šahv>vAkiH bov. Za predsednika je bil izvoljen’ i Plamčar iz Ljubljane, za pisarja I,r% Vagaja iz Celja in za tajnika sJ Kramer iz Maribora. Sedež zveze 3e «J Celju. Podrejena je jugoslovanski j hovski zvezi v Zagrebu. .j Srbsko planinsko društvo v Cel.’il- v po število celjskiii planincev in pla°‘ J se je zbralo včeraj na kolodvoru, da P j zdravi mile goste iz Beograda, ki 60 speli s Ji11. vlakom. Opoldne se jo skupni obed v Nar. domu, ob pop. po so se odpeljali planinci v spi' ^ Stvu Celjanov v Savinjsko dolino, pohitijo odtod v Savinjsko pianine in P* živijo v naših prekrasnih krajih P»T skrbnih dni. Kakor čujemo, se priP1'3^, ljajo vsi kraji, kamor dospejo naši- lbra ior ni' jvtaripor, 25 julija 1923., »1 A li o K«. buuju. a. Mariborske vesti. Maribor. 24. julija 1923. ' ni Važna pogajanja v Maribora. DiSe A avg. se bodo vršila v Mariboru poga>-3anja med našo im avstrijsko delegacijo radi zaključitve potrebnih konvencij o obmejnem: prometu med našo državo in Avstrijo. Promet je v glavnem že reguliran, ostala so samo še vprašanja glede ;k>va, ribolova, električnih inštalacij itd. ■Naši delegati so gg. Fotič, inšpektor dikcijo carin, ter dr. Vladimir Vodopi-Vec> vladni svetnik v Ljubljani. Poztva-'®1'0 prebivalstvo, naj nam naznanja svoje 2elje in pritožbe, da jih moremo sporočiti ^šim delegatom'. TO Maribor ostane brez avtomatične klefenske centrale? Najnovejše vesti ^do povedati, da dobe avtomatične telefonske centrale iz nemških reparacij Be-°8rad, Ljubljana, Zagreb, Novi Sad, Salajevo in Skoplje. Maribor odide torej *°Pet praznih rok. m »GLASBENA MATICA«. Zaradi Sastopa, pri katerem mora sodelovati ®el moški zbor, prosim vse gg. pevce, ki so tukaj ali kje v bližini iri ki še i nadalje hočejo ostati člani zbora, da pridejo gotovo v torek ob 20. uri v društveni lokal. — Predsednik Arnuš. to Cene na našem trgu. (Dopis iz občinstva.) Letos je pač dobra letina, posebno za zelenjavo, kakor malo .sedaj. Vse raste kar pred očmi, ker ima dovolj toplote in vlage. Pričakovali bi, da bodo J*TOe za zelenjavo na trgu primerne le-:f*hji ob i lesti. Varaš sel Za ohrovtovo ^ zeljnato glavico zahtevajo kar 10 K, f3 en komad kolerabce 1 D, ravno tako za *uPček zelenega fižola, na katerem r.i ** strokov, kolikor je prstov pa roki ^ Pojdimo v Zagreb ali Sarajevo, tam So cene na trgu za vse te pridelke zdat-ao uižje. Kilogram hrušk ali smokev ftane taml 5 D, na našem trgu pa stane g hrušk 12 D pri prekupčevalki. Velika £azlika v cenah je tudi pri mesa. V S a uaevu kaže cenik v mesnicah kg govedi- zadeva Se tlači še dalje v pozabljenje in da se krivci kaznujejo. Stvar postaja od dne do dne bolj interesantna, za gotove gospode pa vedno bolj neprijetna. m Kavarna v mestnem parku. Dnevno koncert od pol 17. do pol 19. ure m od 20. do 24. ure. Sladoled in domače pecivo. v m Nesreča v delavnici južne železnice. Minulo nedeljo se je ponesrečil V delavnici južne železnice na koroškem kolodvoru 23-letni delavec Anton Muhič. Bil je zaposlen, pri vrtanju velike železne plošče. Po nesreči mu je padla plošča na noge ter mn strla 'na več mestih levo nogo pod kolenom. Poleg tega si je še izpahnil desno roko v rami. Rešilni oddelek mil je prožil prvo pomoč ter ga prepeljal v bolnico. m Mlad cerkvetni tat. V stolni cerkvi so včeraj popoldne zasačili učenca^ II. razreda ljudske šole Jožefa B„ ko je neko šibico lovil denar iz cerkvene škra-bice, kjer se nabirajo milodari. Oddan je bil starišera. Vsi ti slučaji kažejo veliko potrebo dečjega zavetišča, kjer bi se tudi v počitnicah zbirali šoloobvezni otroci, katerih stariši doma ne morejo nadzirati, in tavajo brez nadzorstva po mestu. mi Žrtev vročine. Prva žrtev letošnje vročine v našem mestu je postal 62-letni Alojzij Trušuik iz Brezna v Dravski dolini. V pondeljek se je nezavesten zgrudil na tla. Rešilni oddelek mu je prožil prvo pomoč ter ga prepeljal v bolnico, Doslej so bili taki slučaji še zelo redki, v zadnjih dneh pa so jako pogosti zlasti v južnejših krajih. V Ameriki je za časa vročine, ki je vladala pred dobrim mesecem, umrlo veliko ljudi. m Restavracija in kavarna »Promenada«. Dnevno od 19., ob nedeljah in praznikih od 16. ure koncert prvovrstne salonske godbe ob vsakem vremenu- Iz vrstne pijače, sladoled in jedila. -D- krat l0~~14 D’ pri nas pa cena Š0 (>n a,. tohka. Ako bi bila slaJba letina, bi se “^bcevoi! , - , • . -M___ ^_’cevad prodajalci na pomanjkanje in te Pridelovanje blaga, a letos vsega *a ni in kjufo temu taka draginja, ker 1 nobene akcije, ki bi jo pobijala bodi si a ta ali orni način. Pri vsej obilosti bla-*a mora trpeti pomanjkanje oni, ki ima ■Skromne dohodke, ako ni sam producent, Ako vže ni zakona, ki hi reguliral cen, bi fte morda pač našla pot izven zakona, ki bi napravila konec oderuštvu. Nekdo 'hi pač moral pričeti; če vže občina noče ['Poseči vmes, hi se potom agitacije, solidarnosti ih reklami samo ob sebi zatrlo bderuštvo. Tako vidimo, da mesarji, o-hamljieni pri stojnicah skušajo privabiti ;°djemalce, da so znižali navidezno ceno (krosu za par kronic. Tudi zelenjava bi bila cenejša, ako bi ne bilo odjemalcev in bi jo pridelovalci morali zopet nesti, odkoder so jo prinesli. Časopisi bi si stekli .jTOliko zaslugo, ako bi odprli svoje prevale agitaciji za pobijanje eenl Na delo b*ej...! -P, TO! Restavracija »Maribor«. Danes fo*edo 25. tml. koncert. Začetek oh pol 20, |TOi. Uvedena je tudi prvovrstna srbska lkhhinja. TO Opozarjamona razpis natečaja za diplomo Industrijsko - obrtne vzorčno TOzstave v Mariboru. Pojasnila daje pi sarna uprave, Maribor, Cankarjeva ulica ’ (Poslopje dekliške meščanske šole), . TO Dr. Leskovarjevi prašiči še vedno Strašijo po Paši javnosti in zdvse, da ved i11® bolj ostudno smrdijo. Tukajšnja lista . Enakost« inj »VoiksStiMtnSe«, ki imata i ^zke zveze z magistratom in takio tudi dostop do uradnih aktov, sta v zadnjih ;i8v®iih številkah na podlagi teh aktov ki -Pričela razgaljati to smrdečo afero, IXa gerentovan-je dr. Leskovarja očividno !®o ho izpadla preveč častno. Objavljata ■^TOd drugim' protokol preiskovalne komisije od 22. sept 1922, ki je naravnost upi-|Cl oziroma njegovih Sposobno-. za vodstvo komunalnih poslov. človek se mora držati- za nos, če čita to pomočilo, kjer kar mrgolijo črvje v mesu, v 'a-otlih. im vi celi hladilnici ob času pre TOfeave, v| nlesu prašičev, ki je ibtilo do-. ,^ceno za prehrano prebivalstva, pa sie, Vsled! odličnih Sposobnosti gerenta dr. ovarj« dn ravnatelja klavnice Ker-vse skvarilo. Oba gori -fmvedeua-liSta Je najboljša zobna kre-jj-*- mo. Dobi se povsod čni zbor je bil sklican radi tega, ker je dosedanji predsednik prof. Cotič vsled prevelike zaposlenosti odložil predsedstvo. Na dnevnem rodu je bila samo Volitev novega odbora, ki se je po soglasnem sklepu zmanjšal na 5 članov in pa e ven tuall j e. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik prof. Gvajc, podpredsednik prof. Žagar, blagajnik akad. slikar Peteln1, tajnik urednik Rehar, gospodar prof. Ravnihar. Pri eventualijah se je razpravljalo največ o predstoječi VIII. umetniški razstavi. Za delegata kluba pri glavnem odboru »1 n d ust rij sk o - ofb r t -ne izložbe v Mariboru« je bil na sledeči seji novega odbora izvoljen prof. Žagar. x Pesmarica »Glasbene Matice«. Izdala in založila Glasbena Matica v Ljubljani ob 50-letnici svojega obstoja. Na izredno dostojen' način je proslavila G. M. svoj jubilej z novo izdajo Pesmarice za štiri moške glasove. Uredil je publikacijo švoječasno, v prvi izdaji leta 1898, takratni koncertni vodja dr. J. Čerin, sedanji vojaški kapelnik v Ljub ljani. Kako potrebna je bila pričujoča zbirka za naše zbore, kaže dejstvo, da je prva izdaja doživela več natisov. Sedanjo, jubilejno izdajo, je nanovo uredil in izdatno razširil ravnatelj- M. Hubad Zbirka vsebuje 103 zbore, medtem- ■ko je brojila prva izdaja 80 zborov. Na novo urejeni zbori se nahajajo v prvem oddelku, od št. 1—65; od tukaj naprej pa 'se nahajajo izbrani zbori iz prve izdaje. Natančneji pregled zborovega gradiva nas uveri o vešči in Srečni roki -izdajateljevi. Izvestno je ustregel z izmero veliki večini naših moških pevskih zborov, ki bodo imeli sedaj na izbero zadostnega gradiva, ki odgovarja povprečnim' tehničnim zmožnostim omenjenih zborov, pa tudi. muzikalni vzpre jeml j i vosti naše publike. Lep del naše glasbene -111 e rature, stareje kakor noveje dobe, je Kultura in umetnost x »Glasbena Matica« v Hočah1. Z ne deljskim izletom v Hoče je G. M. prenesla svoj že davno začrtani delokrog tudi na Dravsko polje, nesti namreč našo narodno pesem tudi med pri pr o sto ljudstvo, zbuditi' v njem ne le večjo veselje do petja, ampak tudi smisel za umetno pesem. To svojo nalogo izvršujo z vso vestnostjo. Pri tem delu pa ji na, naj-nesebičnejši način pomagajo ljudje, ki za lepo -in dobro stvar mnogo žrtvujejo. Tako je na pr. vso hoško prireditev a-ranžiral g. dr. Ravnik, za kar mu jo hvaležna Matica na eni, in Hcoarii na drugi strani. Pevski zbor je večkrat pel po tri do štiri pesmice, vselej eno ali dve u-metni, nato pa narodne povrhu. Daši ja Mnogo pevcev v tem času r.a počitnicah in zbor za to ne more kazati vse svoje sile, se nas je vendar zb ra’o še okoli 40 v Hočah in je bilo petje tako, da je našlo iskrenega navdušenega odmeva med poslušalci. Mnogo Hočanov je prišlo poslušat, sedeli so pomešani domačini in' izletniki, razvila se je prihrčtfa. zabava: in razpoloženje je bilo Izborno. Saj pa tudi na čuda, kajti Hočani so se v resnici potrudili, da pripravijo G. M. prijetne ure. Pevski zbor je pozdravil g, Vauhnik. Iz njegovih toplih’ besed smo čutili, da so Hočani res bili veseli našega prihoda. G. Frangež je asa ta dan spremenila Svoj sadni vrt v krasen' vese'iški prostor, kjer je v senci košatih jablan vSak upehani popotnik kmalu oživel. Gostilniška postrežba je bila v vsakem1 oziru vzorna. Ne Malo iso se začudili izletniki, ko -so dobili na toize razne mesenino in’ več hlebov kruha, vse dar gostoljubnih Hočanov in še cel pehar orehov povrh. Predsednik pevdkega zbora jih je potom1 kakor Sv. Miklavž delil med pevce in med dobrodušno deoo. Povsod veselje, prijetna in prisrčna zabava. Skratka, vsestranska pozornost Hočanov je izletnike tako ga-, ni-la, da so s® -le težko odpravili proti domu. Naj še pripomnim: ob priliki naše ga izleta v Hoče so nam izročili tudi vsoto 1000 K kot darilo Hočanov za Glasbeno Matico. Ne le, d® so prisrčno sprejeli pevce, teo hoteli tudi g motno pod- preti naše Mlado društvo. Naj jimi bb -temi potoni izrečena vsa naša* zahvala. x Izredni občfil zbor Umetniškega .MtnJJa »Grohar«. V petek 20. t. ml zvečer Ser je vršil v Grajski kleti izredni občni zastopan v knjigi. Zraven’ skladateljev, ki so orali ledino na polju Maše glasbene umetnosti, najdemo tudi predstavnike moderne struje. Tako imamo pred seboj nekako glasbeno zgodovino S praktičnimi primeri. Na podlagi lastnih izkušenj pa je. g. prireditelj izbral predvsem take komade, ki so se doslej tudi z uspe hom proizvajali. In to podeli publikaciji veliko praktično vrednost. Omenjeno naj bo še, da se nahaja precej narodnega gradiva, kakor tudi več srbo-hrvatskih zborov. Doči-m se bode vsak ocenjevalec neoporečno pridružil principom vsebin ske i-M muzikalne izbire, si pa vendar ne moremo prihraniti nekaj opazk glede zunanje uredbe Zborov. Večje peseni ske zbirke- imajo posamezne komade vrščene po 'kakem načelu in to po vsebinski sorodnosti, po skladateljih, po tehniških težkočah, pa tudi po abeced nem redu začetnih vrst. V poeetku še nebo število pesmi (26) urejenih po abecednem redu skladateljev, kar ise jo pa pozneje docela opustilo. Če hočemo torej poiskati kako zaželjeno pesem’ pregledati moramo Vselej ves seznam' na koncu, kajti tudi kazalo ni, lei bi vsebovalo pesmi po abecednem redu začetnih vrst. (Čerinova izdaja je imela vsaj tako kazalo.) Vsekakor -bi se priporočalo, pri-dejati še označeno kazalo naknadno na koMcu, Pri skladbah št. 37 in1 53 izvemo avtorja šele iz vsebinskega pregleda in št. 57 i-n' 58 imata breajivoumo narodna napeva, kar pa ni omenjeno. Pesmarici želimo naj večjih uspehov v prid pevski in! narodni kulturi. — H. Druzovič. x »Jadranska Straža«. Izšla je štev. 7 tega ilnstrovanega glasila »Jadranske straže« v Splitu z bogato -vsebino znanstvene in tudi leposlovna vsebine ter mnogimi slikami. Lepe eo slike: pogled na Korčulo, naši minonosci plovejo iz gružke luke na vaje. Pogled iz Špiljo na Kozjaku na kaetelansko Rivijero. .Vsem prijateljem našega pomorstva ?.ve moremo dovolj toplo priporočati naročbe revije. x Šestdesetletnica Hermaffa Bahra. —• Dne 20. tml je slavil šestdesetletnico svo jega bogatega življenja znani dunajski pisatelj Herm!ann' Bah-r. Bah-r je izredno plodovit pisatelj i-n dober, duhovit komediograf. Kot publicist je vsekd-ar zagovarjal -demokratične težnje -In-Je‘imel izmed vseh dunajskih’ pisateljev in kulturnih delavcev največ uiMeVanj-a za Slovane. Zelo lepa je njegova knjiga1 o Datlmacji. BahnoV spis »Witenl«, v katerem! je povedal precej: grenkih? resuio na" račun Habsburžanov ifl dunajske ari-stokraclje^^jo^bii 3S Industrijsko-obrtna | vzorčna izložba v Mariboru združena z vinarsko, vrtnarsko, umetniško in gradbeno razstava (Od 15. do 26. avgusta 1923.) , Velikanska udeležba na razstavi. Kar ko veliko zanimanje vlada za letošnjo razstavo, znači dejstvo, da je prijavilo svojo udeležbo poleg skoraj vseh doMa- [ čih industrij tudi mnogo industrijskih podjetij iz vseh delov naše države, tako M. pr. iz Subotice, Novega Sada, Zagreba,; Beograda, Niša, Skopdja, Sarajeva, a tudi iz inozemstva, kakor iz Leipziga, Dunaja, Gradca, Monakovega itd. So to iiJh i dustrijske panoge, ki pri mas še nišo zastopane. Na eni strani bo omogočila razstava s teni nove trgovske zveze, na drugi straani pa se bo videlo, česar nam' še manjka in kaka industrija Marni je še potrebna. Temu zanimanju razstavijalcev _ pa je primerno tudi zanimanje obiskoval-: cev. Že sedaj je sprejela uprava mnogo j prijav za korporativne izlete in poaete razstave, ki b-o y vsakem oziru odgovor-; jala svojemu namenu in! pomenu. / Razpis natečaja za diplome. UprraVa-razstave razpisuje natečaj za diplome, kise bodo izročile na razstavi odlikovaninlj razstavlj aleem. Osnutki Maj se dopošljte^; jo upravi razstave v zapečatenih kuverti h, označenih z isto šitfro kakor osnutak,; najkasneje do 15. avgusta tl. Podrobnej- j ša pojasnila daje pisarn« uprave raz-j stave, Cankova ulica 5, (poslopje dekliške meščanske šole). • : Oddaja reklamnih plošč. Uprava razstave ima na razpolago še več za reklami mo primernih ploskev V zaprtih zgrsdd bah iM na pletih’, primerne zlasti za .tt*j govce in induStrijalca ReflektaMta fiUji se obrnejo na pisarno, Cankarjeva ulic«< št. 5. Ugodna prilika za uspešno lektantnUl Cene zmerne! -j Dovoz razstavnega blaga. iViel rteatM* Ijalce opozarjamo na to, da mora bdtt. blago, ki je namenjeno zal rasstavo, pok? stavljeno Mal razstavišče najkasneje dot 13. avgusta. Vsakdo naj skrbi, da pravočasno odpošlje svoje razstavne predmete^ da dospejo pravočasno V Maribor. To j«l nujno potrebno, da se iniore vsaJd odd»> lek sistematično -urediti. Vsaka zakasnCH; lost ovira delo na razstavišču; Zlato proMj simO točnosti. Visi predmeti, kakor razstavišče bd ves čas razstave strogo' zastraženo, tako da se Mii bati!, d« bi M< blago poškodovalo alt ukradlo. RazeM te-; ga bo uvedena ševposebha : etraža zopeuj požar. • , 'ii Dodelitev prostorov. Te dpi Se priČB«) z razdelitvijo in dodelitvijo razstavniH prostorov. Letošnji prostori mnogo bolj! odgovarjajo potrebam: iu bo mogoče bistreči vsestranskim željami O dodriitvlj prostora bo vsak razstavtjalec pravoa««*! no obveščen. Stranke, 'ki gradijo lastnai paviljone, morajo v lastnem' interesu »kr-i beti, da bodo paviljoni pravočasno do-j gotovi jeni Do otvoritve, dtfe 15. avgo* Sta mora biti vše delo končano. Čaiethitllj Zato naj se vsakdo podvizal Šport :-30-Ietiifco obstoja je Slavila v sobota-iffl nedeljo praška' »Sparta«, prvak špor»j ta na kontinentu. Ob tč j priliklprlredilkj velik mednarodni lahkoatletski MStiagvj pri katerem so sodelovali tudi mtaogo-brojni gostje iz inozemlsitval - S A H. m Iz mariborskega šahovskega kluba. Mariborski šahovski- klub pošlje na turnir, ki se 'bo vršil' vi Novem Sadu od 3j avgusta’ do 20. avgusta dva igralci «*•■&» cer gg. E. Kramerja in Stupana. Dn® '2.! avgusta ee vrši istotam! kongres Jugošlj šahovskega saveza, — Zadnja -številkali strokovnega lista »Šah« še izide, treba paj je, da vsi naročniki poravnajo zaoeta-lo naročnino, ker je tisk zelo drag. . . Objave. rtoifBtm kifio. »Ljntfavi m Erlvšfetr,' prekrasna dram« v štirih činihh m prp.J* f^SfeTaTO, $frl B O KŠ mmmnm aawj®W»*- j Gospodarstvo. F' g Produktna torza 23. jul. Novi Sad: pšenica bačka Stara 415, nova 375, ječmen bački novi 295, oves bački novi 295, stari 812—320, Breirtski 320, turšica bačka 295, mioka bačka »0« 630, »2« nova 550, »5« 640, »6« 470.75. g Balkanska banka v Zagrebu stoji pred polomom. Preiskava po odposlancu fin, ministrstva je izkazala1 goljufije manipulacije banke, ki je kršila trgovski zakon. V bilanci! je izkazovala delniško glavnico v znesku 18,750.000 D. dejansko pa je bilo vplačanih komaj nekaj nad 4 miljona Ostanek dolgujejo banki Plav-sič, Hercog in' Lubienskl. Tudi se je pregrešila proti uredbi! o deviznem prometu in je goljufivo špekulirala z devizami. Zdi se, da so -vpletene v zadevo tudi druge banke. g Dopolnilni Sporazumro obmejnem prometu med Avstrijo in1 Jugoslavijo. Generalna direkcija carin v Beogradu je izdala Vsem našim carinarnicam na avstrijski meji z razpisom z dne 23. junija tl. št. 113 navodila za izvršitev dopolnilnega Sporazuma o Obmejnem! prometu z Avstrijo. Glasom teli navodil znaša cona za obmejrii promet 10 km na Vsaki strani Irt carinarnice rta vidnem1 mestu objavijo teezrtaml v to cono spadajočih krajev, 'Prebivalci le-teh morajo nositi posebne legitimacije na podlagi: katerih morejo Ipo prijavi pri carinskih oblastih prekoračiti mejo pO zanje določenih potili. Mo se prenašajo manjše količine pred-(JBtetoV (čl. 2 dop. feporaz.) rt', pr. Seno, hrama za eri dam in! podobno, ni plačati Hi-kako carine, niti ni potrebna carinska »kapedtoija. Ce Se prenašajo predmeti, (kakor sekire, motike in' podobno v! popravilo preko meje, je potrebno le potrdilo občinske oblasti, da teli popravil v ffiiližfril na toašerol ozemlju ni mogoče iz-frtditi. Za izvoz žita, oljnega semena in lesa »*j svrho predela Ve {mletja, žaganja), Krelja za povratek sledeče razmer j o produkta napraml surovin za pšenico 65 do 75% moke, 50—60 zdroba, za rž ixr ječmen' 70—75 make, 60—65 zdroba, za koruzo 70 do 80 mioke, 50—60 zdroba, za ajdo 55 do 60 moke, za/ proSo 60—65 kaše, za les 70 do 75 deislk, 50—60 dragega lesa, za oljna somerna '% ibuoffO 30—40, laneno 20—25, rap- Bove 25—So, makovo 25—35% olja. Carine mi! plačati, če se izpolnijo v ta namen določeni predpisi, pač pa Se mora podati garancijsko izjavo. Olajšave veljajo nadalje za živino in vozove za prevažanje, za poljedelske priprave in stroje. Za dvolastnike se smatrajo le poljedelci iri vinogradniki, ne pa lastniki rudnikov in 'Servitute paše. te dvolastniki dobe »pre-lazrticu« ter za svojco in služinčad »do-zvolo« za prehajanje. V profinji za pre-laznico morajo navesti, kaj hočejo prenašati preko meje, po katerih potih, za katere osebe hočejo dozvolo, število irS opis živine. Za pogon1 živirte na pašo preko meje velja št. 85 car. zak. Potrebna je le garancijska izjava, kakor pri uvozu-izvozu žita na mletje. Podrobna pojasnila fee dobe pri 'carinskih oblastih. g Ljubljanski velesejem. Prijavni rok za udeležbo na III. ljubljanskem vzročnem! velesejmu Se zaključi dne 24. liri. nakar Se prične z razdeljevanjem prostorov. Koncem meseca julija se začno razpošiljati načrti o dodeljenem prostoru. Po zaključku prijavnega roka se bo upoštevalo nove prijave samo še po razpoložljivem! prostoru, katerega je malenkostno število kvadratnih metrov na razpolago. Kupci iz vseh krajev se že danes številno priglašajo h udeležbi, katera bo letos velikanska. Vsi industrijalci, trgovci iri obrtniki, vpošljite takoj prijavnico, da Se Vam rezervira prostore. Kup-čijski uspehi so letos zasigurani. g Trgovskim agenturam fri komisijskim trgovinam v okraju trgovsko iri o-brtniške zbornice v Ljubljani. Trgovska iri obrtniška zbonica v Ljubljani vabi S tem' vse tvrdke spredaj navedeno Stroke, da ji blagovolijo javiti predmete, s katerimi se bavijo najkasneje do dno 25. julija tl. Te podatke potrebujo zbornica za svoj šezrtarti importnih in eksportnih’ tvrdk v okraju trgovske iri! obrtniške zbornice v Ljubljani, ki ga bo izdala že za letošnji III. ljubljanski velesejem’ in v; kateri namerava uvrstiti tudi trgovske agenture iri komisijske trgovine z naved- nioke tipa 80% in Sicer: za ljubljansko garnizijo 290 tisoč kg, za mariborsko 280 tisoč kg iri za celjsko 160 tisoč kg. Pogoji so na vpogled tudi y pisarili vojnega Okniga v Mariboru iri Celju. g Dobava bele moke. V pisarni intendantu ra Dravske divizijske oblasti V Ljubljani, se vrši dne 20. avgusta tl. ob 11. uri dopoldne prva javna ustmena licitacija glede dobave 10.000 kg čiste, pšenične bele moke, tipa št. »0«. Istotani So predmetni pogoji interesentom vsak dan na vpogled. g Dobava ovsa. Dne 6. avg. tl. ob 11. uri se vrši v intendantski pisarni Drav- ske divizij skei oblasti1 "v! Ljublj ani^P1'7^ javna ustmena licitacija za dobavo 780 ti' soč kg ovsa in sicer za ljubljansko ga nizi jo 310 tisoč kg, za mariborsko 310 t “ Soč kg, za celjsko 300 tisoč in za Slov*®* Bistrico 130 tisoč kg. Natančni pogoji iia vpogled tudi v pisarnah vojnih okrfl' gov v Celju in Mariboru ter pri komu^1 mesta v Slov. Bistrici . K III. Izstočni mednarodni veleSej?11 Lvovu se bo vršil od 15. do 17. septeD®^1 1923, \ '• i . Podpirajte lug. Matici' Mala oznanila. Vajenci za slaščičarno' se takoj sprejmejo. Našlo? pove uprava nTabora“. 1512 2—1 Spreten prodajalec sladoleda se takoj sprejme. Naslov pove uprava »Tabora*. 1513 2—1 Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik oje odjenja prej, prodno ne spozna, da jo partija konečmo ig gotovo iz-jpibljerfa. —■ j »Ah’, ah',< 1— se jo nasmehnil kralj. *-> »Ali sem’ vas za^ačilT —Kdo bi si kaj takega pač od vas mislil, ki se tako res-£0 držite. — Moj bog vendar, kako &e fclovek motit — In sedaj,« — je resno nadaljeval kralj, — »ste lil slišali obdolži-terv tega gospoda1! <—> Ali se morete za-goviarjatil« —• »Sire,« —• je odvriiil Berryer z dobro igrano ljutoStjo, — »upam, da mi kralj MHe prizadene tega ponižanja, da bi so moral zagovarjati proti tako smešni ob-dolžitvi.c—1 IiT oSinil je BoviraKno In zaničljivo B pogledom ubogega d’ Etlolesa, ki jo ves prapaden agubljal Svojo sigurnost, isto-žaenio pa vendar hotel' še groziti, ko se je postavil šo bolj pred Berryerja, pa mu tsiknili grmeče: 1 »Gospodi« — »Ej,« — ga je prekinil kralj, — »mir-itt>, miirtlo, gospod davčni prejemnik.« — {Poterfl pa Se. je obrnil proti Berryerju .■H-porVeljeSnl; > '.| .»Pustite, *dal v^Opi jo drugi k 1—' : fBeorryer Se fealjervo povelje oddal , g^užbajočemn častpfkni Btraže, ^ Vrata ,Hob«e. šimtrt odprla, in kraljeva Soba je bila miahoma napolnjena z dvorjaniki. — Ko je kralj opazil, da je dovolj prič za! lekcijo, 'katero je hotel dati d’ Etiolesu, fee je obrnil proti njemu, pa mu resnobno rekel: »Dovoljujemo si: misliti, da jo le prevelika žalost kriva, da ste govorili žaljive besede, katere hočemo pozabiti. — Ali,« — je potom povdaril, — »rte skušajte morebiti z novega. — Spomnite Se, da jih je več v Bastilji, ki tamkaj gnijejo radi mnogo manjših prestopkov.« — D’ Etiolesa So te besede uničile. •—■ Kralj je pa še govoril proti Berryerju: »Gospod Berryer, upam, da hočete pozabiti nepremišljene besede tega nesrečneža.« Pokazal je pri teh besedah g prstom na bednega d’ Etiolesa. —• »Sire,« je odvrnil ponižno Berrjrar, »moj kralj mi daje najlepši vzgled S tem. da Sam tudi poczabL« — »Ali to še ni Vse,« —1 je gadaljeval kralj zopet proti d' Etiolesu, — »jaz hc-čem Celo še kaj Storiti v ti zadevi, — v ti nesreči, ki vaš je doletela. — Berrycr, — treba je, da se temu nesrečnemu soprogu pomaga, da zopet najde svojo soprogo, katero ljubi.« •—1 »Sire, — jaz Sem vedno na razpolago Vašemu Veličanstvu.« — »Dobro tedaj 1« — je pritrdil' kralj z zadovoljstvom!. — In je odslovil d’ Etiolesa) z besedami: »Pojdite goigpod, pojdite v miru, He-Srečni soprog, — gospod policijski poveljnik’ je jako prometen in zvit, gotovo bo lahko dobil njo, katero vi ljubite/* — Medtem’ ko je d’ Etioles uničen', prepaden’ odhajal, je pa kralj, predno je nesrečni soprog zapustil sobatto, — glasno rekel dvorjanikoirt, ki go ga obkroževoli, — z dobro posnetim1 pomilovanjem: »Gospoda, pomilujta gospoda d’ Etis-Ieša. — Ženo so mu odvedli, uplenili njegovo ženo, katero obožuje in bojim ge, da mu je žalost zmešala pamet.« —' Dvorjaniki so go odmaknili od d’ Etio-leto, kot da je x»ostal miahoma koza št, iri potrt in' prepaden' je z Vsem svojim za-j Smchovartim cir-' ;v, ]tot Sel j7/ kraljeve sobe, medtem ko so Se mu v glavi žo začeli poditi divji načrti maščevanj? irt kaznovanja. — Opotekal se j s kakor pijanec, kajti kar ga je zadelo, je bilo nepojmljivo, nerazumljivo. — Kralj pa se je zopet obrnil do dvor-janikov: »Gospoda, aVdijerica jo končana. •— Gospod policijski poveljnik, vi ostanete, imava skupnega dela.« — Takoj se jo izpraznila kraljeva gobana. — i .,v Ko je pa ostal kralj sam z Bergerjem, mu je pripomnil: »Zagotavljam vas, Berryer, da tega i» toa ljubezni, vdane Srčne ljubezni, ma pa tudi nekrotenega sovraštva, " zopet poj>olne vdanosti So se križale ** gnale po razburkanem srcu, pq .vzuoc^ jenih1 možganih. — i, Kakor črv mu je glodalo V glavi-katere so zrle globoke resme oči, kj®r T Se usta v trpkem usmevu . neglaSriO f bale. Duh mu je Ostal napet in vedno J bdel njegov, žo napeti! razum. —< . Damiens so je vedno spominjal &0 ne, a vendar mile noči, ko ga je d’ les prijel za roko ter povedel pred na« vrata, — ■; ,■> : , ■ J: In tresel se je nesrečnež, ko je prt'®*^ seproga-reveža slednjič najbolj žalosti1 zopet mučne ure, ki jih je preživel ^ dejstvo, da nisem jaz oni, ki mn je krat.— •> • •Konzorcij ugrabil soprogo.« — »Ej, — tudi jaz to mislim,« je hladno odvrnil Berryer. —• VII. : Damienšove misli. Potreba, da pripovedujemo dogodke S Kroriologično vestnostjo, nas je prisilila, da šm'0 zanemarili za nekaj časa in pustili nekako v senci osebo, ki je važna v ti pripovesti in' katere čitatel j gotovo fli pozabil. — Hočemo govoriti o čudovitem’, nepojmljivem’ možu, kii se je zval Franc Damiens. — Odkar je stopil v službo pri vice-ad-ininistratorju, je bil Damiens vedno brez dela. — Kakor mu. je obljubil njegov gospodar, je obstajala njegova Služba v tem', da ni ničesar delal. — A' vedel je, da bi to brezdelje —• čim delj traja, lahko tudi kar mahoma prenehalo in da tedaj mora takrat biti pripravljen na Hudo delo. — Ali kako delo? — Vodel je le, da bo grozno onega dne, ko bo gospodar zahteval od njega sodelovanje. In zamišljen, tili, divji je čakal, Se pripravljal —. čo je njegovo telo bilo brez dela, iii bilo tako z njegovikn d^h«nf, —1 Gela neskončnost miaffi, — VČa^fi Je-milih včasih' divjil/ silnih', - delo- Škrtal je z zobmi, ko le je oklekrtiti pred ideal P0^1 rob njene lepe belo obleke, bele, kot ^ bila duša podlo uspavane devici ’:1 mu jo pustili v plesu, da jo ono®1 katero je znal Spoštovati, iasti> 01 Damiens ni bil rte filozof, mislec, — slišali smo že, kašo * .. nevednost izpovedal d’ Etinle5fl!. A instiktivno je čutil, kaj ie ^ bro, pravično, pošteno. — _ Damiens bi bil kmalu poaloifei -kuSnjavl, a si je s toliko Strogostjo trpkostjo očital hip premagane sla * kot če M bil reg zagrešil in zapadel P lostr. — A ure. Rudolf Ozim. — Tiskaj MarjborAk« tiskarna S, d« t