710. štev.
V Ljubljani, ponedeljek dne 8. decembra 1913.
Le'o
B5WMB
Posamezna številka 6 vinarjev.
„r)AN" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. nri zjutraj; ▼ pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1 '20, z dostavljanjem na dom K 1*60; • pošto celoletno K 20*—, polletno R 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so «t	pošilja npravništvu.	:a
Telefon številka 118.	:s
n:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
tu	Uredništvo in upravnlštvo:	at
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plača i petit vrsta 18 v, osmrtnice, poslana la zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* a pust. — Za odgovor jo priložiti m. mlin, m
ta	Telefon	številka 118.	«
Huda vojska v Ljubljani.
MM
jC.iTet2SK.eTj
TISKARN* J
Kako je „Dan“ odbil klerikalni napad.
Samostojni kandi-datje kmečke kurije
ki voli 9. decembra t. I. so:
Za sodne okraje Radovljica, Kranjska gora:
JOŽE GOGALA,
ix>sestnik v Novi vasi.
2a sodne okraje: Kranj Škofja Loka, Tržič:
JOŽE NOVAK,
posestnik v Jami.
Za sodne okraje: Kamnik Brdo:
MATEVŽ SERSEN,
posestnik v SkarnČini.
Za sodne okraje: Litija Radeče, Mokronog, Trebnje, Višnja gora In Žužemperk:
ALOJZIJ PAVLIN,
posestnik v Trebnjem.
IVAN BUKOVEC,
posestnik na Mrzli Luži.
FERDO TOMAZIN,
Posestnik v Šmartnem pri Litiji.
Za sodne okraje: Krško. Kostanjevica:
! MATIJA KOZAR,
posestnik, mlinar v Vel. Molencah.
Za sodni okraj: Novo mesto:
AMAT ŠKERLJ,
posestnik v Gotni vasi.
Za sodna okraja: Metlika Črnomelj:
DAKO MAKAR,
posestnik v Metliki.
Za sodne okraje: Ribnica, Kočevje. Vel. Lašče:
IVO PUCELJ,
posestnik in mesar v Vel. Laščah.
FRAN ANDOLŠEK.
posestnik v Vel. Poljanah.
Za sodna okraja: Idrijo, Vipava:
FRAN ZAGODA,
posestnik v Zadlogu pri črnem vrhu.
BMH—■
Za sodna okraja ljubljanska okolica in Vrhnika:
JOŽE SEIDL župan in posestnik v Spodnji Šiški, in
ANDREJ KNEZ, posestnik na Viču.
Za sodne okraje: Logatec, Cerknica In Lož:
FRAN MAJDIČ,
višji živnozdravnik in posestnik v Logatcu
in
ANTON MEDEN
posestnik v.Begunjah.
Za sodne okraje: Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica:
FERDO GASPARI,
živinozdravnik in posestnik v Postojni.
IVAN URBANČIČ,
posestnik v Trnovem hiš. št. 84.
Dopis iz Gorenjske.
Zadnje volitve v splošni kuriji so jasno pokazale, da klerikalizem nazaduje. To bi klerikalci seveda radi prikrili, a nič kaj jim ne gre po sreči. Najbolj jih skrbi volilni okraj Radovljica - Kranjska gora - Tržič, kjer so, kakor znano, protiklerikalni kandidatje dosegli uspeh, in kjer je pred leti fajmošter Piber brez vseh težav zmagal. Čudno se nam to zdi, saj ravno Gorenjcem deželni odbor v znamenju elektrike prinaša izveli-čanje. Tu bi pa vendar morali vsi enoglasno voliti klerikalca, a rezultat volitev nam je pokazal nasprotno Vaša elektrika torej ni imela dovolj vpliva na volilce.
Seveda, neizpolnjevanje obljub, zavijanje resnice, preseda že Vašim pristašem, da so raje oddali glas naprednjaku, kakor Pibru. Prav je tako.
Povem vam naj, g. urednik, kaj se govori med ljudstvom na Gorenjskem o zadnjih volitvah.
Fajmošter Piber v Gorjah je izgubil, kakor pravijo, mnogo glasov že vslea njegovega brutalnega obnašanja napram volilcem, kateri v kaki zadevi pridejo k njemu kot poslancu. Zelo slabe volje je bil Piber zlasti zadnji čas; slišal sem več kmetov se pritoževati, čez njegovo osorno in neprijazno vedenje. Vprašamo Vas pa, gospod fajmošter Piber, ali ste Vi za nas tu ali mi za Vas? če nočete ali ne morete izvrševati svojih poslanskih dolžnosti, pa odložite mandat, da nihče ne bo jokal za Vami, to je gotovo.
Klerikalci so se z vso silo vrgli na volilne komisije, kar dokazuje ogromno število neveljavnih glasov na Gorenjskem. Ne le, da so hoteli vse g. Kržišniku oddane glasove s pretvezo razveljaviti, da ima on sina istega imena, gledali so celo na kljukice i.a »ž« in »š«, če so v redu. To je gola resnica, a smešno. Čudno da niste Vi, klerikalni »revizorji« revidirali še pike na »i«, morda bi se dalo še tam kaj napraviti.
V nedeljo pred volitvami je prižnica zelo trpela. V neki cerkvi je župnik bral odlomke iz »Slov. Naroda« in grozil ljudem s peklom, če ne volijo Pibra. Vemo, gospod Jože, da ste dobili migljaj iz Ljubljane, a Vi, kot neodvisen in pameten pastir, bi bili lahko dali škofu primeren odgovor. Saj se ga nič ne bojite, pravijo, da Vam je veliko dolžan.
Jako vznemirjajo klerikalce tudi to, da je protikandidat dobil v mnogih občinah veliko število glasov, v katerih ni prirejal sploh nikakih shodov, nasprotno pa je Piber kar bobnal ljudi na svoj shod. Le poglejte Lesce, Begunje, Bled, Ribno, Sv. Ana in Breznica! V 6 letih tu sploh ne bo več glasu za klerikalca. To je moč elektrike!
Vrgli so se klerikalci zlasti na Bohinj. Agitiralo se je od hiše do hiše, na prižnici, v spovednici, povsod, kamor so sploh mogli stopiti. Razne anekdote se slišijo o župniku Berlincu, o hotelirju Markešu —-mešetarju Pibrovem.
Bohinjci so bili že na agitatorje nejevoljni, zapirali so jim vrata. Župnik v Boh. Srednji vasi je vprašal ženina, ko je prišel k spovedi, naj-preje: »Povej, kam boš volil?« To je lep pouk v zakonski stan, kaj ne. Govori se. da so v nekem kraju hoteli župnika celo stepsti, ko jih je le preveč nadlegoval s svojo vsiljivostjo. Prav bi mu bili storili.
Na Koprivniku je klical župnik hudiča nad volilce, če volijo Kržišnika. Pogruntal jo je mož celo tako, da jim je rekel, ako bo Kržišnik izvoljen, bo pokupil vse konje, tako da jih še sami ne bodo nič imeli. Smešen pust — ta fajmošter. Kaj misli, da smo mi Bohinjci res tako zabiti, da ne vemo, da je to za nas dobro,- če moremo prirejeno živino prodati Kržišniku? Saj nam vendar vsako leto ravno on pomaga, da
Huda vojska v Ljubljani.
h/
Klerikalci so napadli „Učit. tiskarno".
žrebeta prodamo, katerih doma obdržati nam ne kaže. *
Kakor rečeno, vse moči so napeli klerikalci, sililo se je na vse strani, tako da moramo reči, da poslanec Piber ni več na tako trdnih nogah, kakor je bil nekoč, ko smo tavali še bolj v temi. Čez 6 let se pa zopet vidimo, gospodje, kako bo pa takrat, o tem molči zgodovina.
* Izkazal se je pa tudi župan iz Češnjice, gospod Korošec. Agitiral je zelo, samo da se mu županski stolec ne omaje. Seveda, zelo se je prikupil župniku in ta mu bo pomagal, da ostane na stolčku. Prav ima.
Gledališko društvo na Jesenicah.
Gd svojega obstanka t. j. jeseni leta 1910. do danes je imelo društvo 50 predstav. Kdor ne pozna naših razmer, bo dejal, da je to malo, ker stojimo skoro v sredi četrte sezije. Kdor pa pozna težnje diletantskih gledališč, se bo čudil temu številu. Petdeseto predstavo, ki se je vršila 16. t. m. smo praznovali tiho jn le številka 50 na gledaliških listih je kazala sad triletnega dela. V tej dobi pa društvo mogoče ni uprizarjalo slabih, oziroma takih del, ki se navadno uprizarjajo na diletantskih odrih, nasprotno, gledalo se je vedno na dober repertoar. Izmed dram omenim sledeče: »V dolini«, »Tat«, »Bratje sv. Bernarda«, »LukTecia Borgia«, »A»ngeo«, »Trnje in lavor«, ter Grillparzerjevo žaloigro »Prababica«. Nadalje je društvo samo preskrbelo in uprizorilo prevode sledečih dram: »Iz tovarne«. »Morilec« in »Grehi ljubezni«. Preskrbljeno pa je bilo tudi za zabavo naših obiskovalcev, kar pričajo »Ugrabljene Sa-binke«, »Sladkosti rodbinskega življenja«, »Zmešnjava«, »Pereant možje« »Lokalna železnica«, »Vele-turist«, »Nebesa na zemlji« in »Olim-
pijske igre«. Izmed komedij zaznamujem še v lanski seziji igrani »Svetopisemski svet«. Ravnokar Imenovano blago je vse tuje. nemško, francosko itd.
Slovanskega repertoarja smo uprizorili »Gospod Grobski« (Kmet in graščak) m »Selanka«; oboje češko, ter kot 50. predstavo »Gol-gata« (spisal S. pl. Tucič). Izmed izvirnih slovenskih del: »Tovarna«, »Lepa Vida«. (Vošnjakova) , »Mati«, »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, »Sin«, »Dolina solz«, »Ljubo doma« in »Miklova Zala«. Značilno je, da sta šla »Mlinar in njegova hči« v tej dobi samo enkrat čez oder in od tam, upajmo, za vedno v arhiv.
Mi imamo mnogo svetovalcev in kritikov obojega spola, ali, vrag vedi, ne bog ve kako doslednih. Na primer, ob Vsih svetih se ne sine dati »Mlinarja«, to je škandal za Jesenice, tako so mi pravili hitro. Uprizorili smo izvirno slovansko delo »Golgota« in smo pri predstavi pogrešali marsikakega »Mlinarjevega sovražnika«. »Scenerija pa danes ni bila dobra, to bi morali napraviti drugače«, mi pravi prijatelj, ki kritizira, da je vstopnina previsoka in, da med odmori ne igra godba. itd. Tem in enakim povem samo toliko, da je vodstvo sicer hvaležno za nasvete, samo, da niso že tako čudno stari in nam že davnaj znani. Najbolje bi nam svetoval, kdor bi nam dal pošteno denarno podporo, s katero bi se vse napake lahko odpravile.
V vsakem gledališču se pripeti, da se igrajo nekatere stvari boljše, druge slabše in tako tudi pri nas, torej je treba soditi objektivno, ne pa od začetka do konca grajati in zabavljati, posebno pa, če človek dela ne pozna in poleg tega igre niti videl ni. (»Olimpijske igre«.)
Čudno, da se »kritiki« ne oglase v javnosti, ali pa imajo le namen strmoglaviti igralce. Ravno se spomnim izreka starega igralca: »Jaz si dobrega gledališča brez intrig niti misliti ne morem.« In to je taka klasična resnica, da jo mora potrditi
LISTEK.
M. ZEV AKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Ko je odrinil konetabel na svoj pohod v Artoaško in je odhitel Franc de Monmoransč proti Ternanu, je ostal vitez de Pardajan na gradu pri Henriku. Henrik, ki je slutil nemara, da bo potreboval slepo vdanega človeka, se je tisto leto sila navezal na Pardajana; izkušal si ga je pridobiti z darili, z naklonjenostjo in s sleherno prijaznostjo, za kakršno je dovzetno srce starega vojaka: Pardajan je postal njegova stvar, Pardajan bi se bil dal obesiti za svojega gospodarja, Pardajan je čakal samo prilike, darovati zanj življenje in kri!
Nekega dne je izvedel stari vitez novico, ki se je bila razširila po vsem gradu: Njegova svetlost Franc de Monmoransi se vrača! . . . Njegova svetlost se vrača! . . . Njegova svetlost bo pojutrišnjem tu!
Tisto pojutrišnje jutro ga je odvedel Henrik ves teman, bled in razburjen v Margansč, pokazal mu hišo stare dojilje in mu velel ugrabiti Lujzo; uro kasneje se je vrnil Pardajan .na kraj, kjer ga je čakal gospodar; v rokah je držal ubogega črvička, tako šibkega in tako pre-
čudno ljubkega, da se mu je smehljalo celo njegovo okostenelo vojaško srce.
Nato inu je dal Henrik svoja navodila, ki jih je poslušal Pardajan z namrgodenim obrazom; h krati mu je stisnil v roko prstan, okrašen z velikolepim demantom — nagrado za strašno dejanje, ki mu ga je bil naročil!
Pardajan se je postavil tako, da je dobro videl okno, od koder je imelo priti zločinsko znamenje.
Henrik je stopil v hišo in počakal Ivanine vrnitve. Čitatelj se spominja dvojnega in strašnega prizora, ki se je vršil nato.
Pardajan je videl prihajati Franca ... zrl je, oči uprte v okno, samo nekoliko bled, s spečo deklico v naročju; grozno trenotje! . . ,
Ko je videl odhajati Franca in videl, da je stopil tudi Henrik iz hiše, si je oddahnil Pardajan široko in globoko; vedel je, da zdaj ne bo več znamenja! ... In kdor bi bil stal takrat v njegovi bližini, bi ga bil slišal mrmrati:
»Hvala Bogu, da ni bilo ničesar. Zakaj bil bi primoran prelomiti pokorščino, pobegniti in obnoviti nekdanje blodno življenje, z Monmo-ransijevim maščevanjem za petami! . . . In jaz sem star ... in truden! ... No, daj, nasmejčkaj se, gospodična! . . . kar se tiče ostalega... bogme. . . ubogati moram! . . . Saj menda ni nič zlega, ako obdržim to
malo mesec dni ali dVa. kakor mi je ukazano . . .«
Rahlo je zavil otroka v svoj široki plašč in se oddaljil. Dospel je do nizke hišice, ki se je dvigala ob znožju velikega grajskega stolpa, in vstopil: majhen štiri- ali petleten deček mu je pritekel naproti z razprostrtimi rokami.
»Ivan, sin moj,« je velel Pardajan, »prinesel sem ti sestrico.«
Obrnil se je k kmetici, ki Je predla na kolovrat:
»Hej, Maturina, evo vam dekletca, ki mu bo treba dajati mleka... In zapomnite si: nikomur besedice o tem! Drugače ... ali vidite ona le srčkana vešala na obzidju? . . . Tam gori se zazibljete, kakor hitro izvem, da me niste ubogali!«
Vsa zelena od strahu, se je zaklela kmetica, da hoče molčati kakor grob; vzela je milo bitje v naročje in mu začela streči . . .
Mali deček je gledal široko z očmi, iskrečimi se od umnosti in prepletenosti. Bil je otrok prelepe rasti, ki je razodeval z vsako svojo kretnjo silo mladega volčiča in gibčnost mladega mačka.
Bil je sin starega vojščaka; Pardajan je sam prebival v gradu, otroka pa je dal odgajati v lej koči, kjer ga je obiskaval vsak dan. Kje je dobil Cardajan tega sina? Katera dobra krčmarica, katera visoko-rodna dama mu ga je' zapustila v
spomin na sladko urico? To je bila skrivnost, o kateri ni govoril nikoli.
Vzel ga je na kolena, in v njegovem sivem očesu se Je zasvetilo nežno, polno ljubezni... Toda Ivan se je izmuznil s samovoljno gesto očetovemu objemu, spustil se na tla, stekel k svoji mali posteljici, kamor je bila Maturina položila Lujzo in prijel deklico v svoje že prav ko-renjaške roke.
Lujza ni zaplakala. Široko je odprla svoje mile modre oči, in se nasmehnila tako prelestno, da je zacepetal Ivan ves navdušen:
»Oh, očka! Kako srčkana je mala sestrica!..«
Pardajan je vstal nagloma, trenil z očmi in odšel ves zamišljen, misleč na mater, misleč na svoj obup, ako bi izginil njegov Ivan, kakor je izginilo to dete! In preko teh oči, ki niso plakale nikoli prej, se je potegnilo za trenotek kakor vlažna megla...
Uro nato je bil Pardajan v Mar-žansiju! Plazeč se zdaj ob živih mejah, zdaj po zemlji, se je približal oknu, pogledal in prisluhnil.
Lasje so se mu naježili ob pogledu, ki se mu je ponudil.
In to, kar je slišal, mu je iztisnilo mrzel znoj groze, kakršnega ni čutil niti v najstrašnejših bitkah!
Oh, tarnanje ljubimke, ko se je prebudila! Oh, ti popadi gneva! In te krize blaznosti, ko je preklinjala svoje molčanje, hotela steči za Francem in mu povedati vse!...
Zdajci pa jo je ustavila misel na nevarnost, ki preti Lujzi!.. Ako stori ona le en korak, mora Lujza umreti.
In nesrečnica je hropla:
»Saj sem ubogala! Molčala sem! Umorila sem se!... Obljubi! mi je} da mi vrne mojo hčer ... ali mi ni prisegel? Vrne mi lo, kajne! Lujza! Lujza!... Kje si?... Angelček moj, torej ne boš brodil nocoj s svojimi sladkimi ročicami po laseh svoje mamice!... Franc, ne poslušaj ga! On laže! Oh, podli lažnjivec! On se upa dotankiti tega angela! Ropar, vrni mi mojo hčer ... Na pomoč!... Na pomoč!... Lujza, uboga Lujza hčerka moja majčkena! Torej ne slišiš svoje matere?«
Ah, kako so te vrstice hladne in brezčutne! Kje so na svetu besede, da bi mogle opisati bolečino matere, plakajoče za svojim izgubljenim otrokom!
Ko je poslušal Par d c jan te glasove najzvišenejšega obupa človeške duše in gledal ta obraz, izpačen od bolečin in razpraskan z nohti v blazni žalosti, ko je stregel te poglede podobne pogledom klavne živali, zdaj besne, da bi se je ustrašilo dvajset mož, zdaj bedne, da bi plakali nad njo krvniki — takrat ga je popadel dolg drget, zobje so mu zaškle-petali, obstal je kakor vkopan, in groza ga je navdala nad tem, kar ji bil storil!...
vsak poznavalec gledališča, bodisi diletantskega, ali drugega. Smešno bi bilo posegati tukaj v detajle, zakaj tisti, katerim gre mar, bodo vedeli sami, za kaj se gre. Kljub vsemu temu in vsem zaprekam in težkočam ter velikim denarnim žrtvam je društvo dospelo do petdesete predstave in šteje danes igralski zbor okrog 30 oseb. Če pomislimo, da se ravno od Gledališkega društva zahteva vse mogoče in nemogoče in da se kritizira vsaka malenkost med tem, ko se poje drugim .društvom neprestano hvala, ne bi bilo čudno, ako bi igralci, osobito pa še naše pridne in marljive igralke pometale vloge stran. Naš igralski zbor nima nobene plače, v nobenem oziru in se ne more veseliti ne iz političnega strankarstva izvirajočih in tudi ne že pred predstavo naročenih aplavzov. Naši igralci se zavedajo Svoje dolžnosti do materinega jezika in delajo zgolj iz ljubezni do izobrazbe, do prosvete. Zato je tudi dolžnost vodstva, da vsak napad odbije in povem že danes, da bo intendanca porabila ves svoj vpliv in vsa sredstva, da zatre neosnovano gonjo proti gledališkemu osobju in ne bo delala razlike med robatimi moškimi in klepetavimi ženskimi jeziki. Naj mi javnost oprosti te besede, toda enkrat je moralo priti! S Kranjskega, Štajerskega, Primorskega in Koroškega prihajajo pisma, v katerih nas narodna društva prosijo za repertoar, garderobo, nasvete in pomoč. Mi ustrežemo, kolikor je v naših močeh in s tem podpiramo slovensko Talijo po vsej domovini. Uprizorili smo, dobrodelne predstave tako n. pr. za C. M. vrtec na Savi, za »Rdeči križ balkanskih držav«, za »Bralno društvo« na Bledu, dasi je Gledališko društvo samo potrebno podpore. Odstopili smo oder z vsemi kulisami v svrho gledaliških predstav pevskemu društvu »Sava« proti malenkostni odškodnini 20 K. od predstave in mu tako dali priliko, da se njega člani vadijo tudi na dramatičnem polju.
A vsa ta dejstva še pri gotovih ljudeh ne pomenijo nič in njih stremljenje na eni strani ubijanje, na dru- i gi strani »reformiranje«. Ze enkrat v tej seziji sem povdarjal, da ima vsak prosto pot do gledališča in jc vsak dober in vnet delavec na dramatičnem polju dobrodošel in naj reformira; samo pazi naj, da se mu z reformiranjem ne bo godilo tako, kot pri slov. gledališču v Ljubljani. Ne boni govoril o denarnem vprašanju; samo toliko omenim, da živi društvo »b primeroma slabih dohodkih in velikih stroških. Arhiv šteje okrog 100 komadov, ki si jih je društvo z velikim trudom nabavilo.
Kratko: Gledališko društvo zavzema častno mesto poleg dramatičnega društva v Mariboru in Celju, t (Trst ima danes prvo slovensko gledališče s plačanimi močmi.) Le z v&pehi se pokaže sila in tako stno tudi mi ponosni na vspehe, ki smo jih imeli na odru. Da pa pokažemo še več, smo uprizorili v nedeljo, 7. decembra t. 1. zvečer veliko petde-jansko dramo »Vstajenje« (Po L. N. Tolstem spisal Bataille.) Že samo ime Tolstoj mora biti vsakemu Slovanu ideal. Toda to še ni vse! Ta dan je nastopila med nami v vlogi Katjuše gospa Štefanija Dragutiuo-vičeva, članica slov. gledališča v Trstu, ki šteje Katjušo med svoje najboljše vloge. Gospa Dragutinov iče-va je z velikanskim uspehom gostovala na kralj, kazalištu v Zagrebu, kjer je žela posebno slavo v vlogi »Matrjone« (Moč teme.) in dr. Priznana umetnica slovi po vsem slovanskem jugu in je v spominu tudi
je bila ob boljših časih kranjske kulture še angaževana na slovenskem gledališču v Ljubljani. To je velikanski korak naprej in kdor to spoznava, bo vedel ceniti vrednost Gledališkega društva in delo njegovih voditeljev in članov.
Š .... r.
Štajersko.
K atentatu posojilniškega ura nika Kraulla še pišejo listi, da je bil v rani mladosti v inozemstvu, Nemčiji, Angliji, Belgiji itd. Imel je 3 meščanske Šin par razredov srednih šol. Prišedši od vojakov je bil skraja nastavljen pri mestni blagajni. O bančnem delovanju je imel zelo široko obzorje in temeljito znanje, vsled česar je prestopil k obč. hranilnici. Bolelo pa ga je, ker se je nekega mlajšega njegovega tovariša z maturo puščalo napredovati njemu v škodo. Lani sc je obrnil z dolgovezno pritožbo na načelstvo, ki ga pa je zavrnilo. Počasi se je v njem vkoreninila fiksna ideja, ki ga je končno pritirala v blaznost in v smrt.
Šoštanj. (Smrt starke v cerkvi.)
V šoštaiijsko okolico se je pred kratkim priselila neka prevžitkarica iz celjske okolice, koje ime pa ni vedel nihče vsled česar so jo nakratko, po domače nazivali Hliševko. Dne 4. t. m. je bila pri rani službi božji, ko jo je zadela srčna kap. Hliševka je bila stara 70 let.
Šoštanj. (Vlom). V noči 2. t. m. je vlomilo pri posestniku Peuniku več neznanih zlikovcev, ter skušalo okrasti ga za par škafov krompirja. Najbrže po kakšnem nastalem šumu pa so bili zlikovci preplašeni in prisiljeni pobegniti. Peunik ima škode samo par kron.
Celje. (Demon alkohol.) V skladiščih južne železnice so že dalje časa sem opažali, da krade nekdo vino iz tam spravljenih sodov. Preiskave so ostale dolgo časa brezuspešne. Pred kratkim so pa našli pijanega nekega železničarja, ki je v svoji vinjenosti povedal, da so ga le njegovi tovariši tako napojili. Preiskava je izsledila petero železničarjev, ki so kradli v skladiščih spravljeno vino. Vseh petero je bilo takoj odslovljenih. Med odslovljenimi je tudi železničar, ki je bil že 20 let nastavljen in ima 8 nepreskrbljenih otrok.
Maribor. (Razno.) Umrli so: M. Persinsky in posestnik Anton Hohl v Studencih. — Prijeli so brezposelnega ključavničarskega pomočnika Vrbana Faschinga in brezposelno Ano Maierhofer. Prvi je ukradel v neki krčmi, v sredi mesta novo kolo, pri čemur mu je Maierhoferjeva pomagala s tem, da je stala na preži.
Maribor. (Elektrika.) Dne 5. t. m. je podal obč. svetnik dr. Orosel v mestnem obč. svetu kot referent, poročila o tekočih zadevah projekta elektrarne Maribor - Gradec. Pogodbeni načrti, sklenjeni med obema mestoma o zgraditvi elektrarne, so bili soglasno sprejeti. Referent je podal tudi sliko in zgodovino ideje o elektrarni, kar je izzvalo splošno zanimanje in prav živahno debato. Na predlog ces. svetnika dr. Mally-ja, je bila odseku izrečena zahvala občinskega sveta. V mariborski del stavbnega odseka za elektrarno so bili izvoljeni dr. Orosel, Nasko in Julij Pfrimer kot člani, kot namestnika Geraus in Franz, kot referenta pa Šiner in Baumel.
Trbovlje. (Zopet bencin.) V nedeljo, dne 30. novembra se je igralo več otrok na nekem travniku, med katerimi je bil tudi lOletni Dominik
stranil. Fant je šel do nekega soda za bencin, pomočil v tekočino cunji-co, iti si pričel snažiti hlače, na kar jih ie še mokre zopet oblekel iti se vrnil k otrokom. Nek deček, ki se je ravno igral z užigalicami, je pognal gorečo užigalico v stran. Majnerju naravnost na hlače, ki so v treuotku vsplamtele. Majnerju so takoj priskočili ljudje iti ogenj na njem zadušili. Kljub temu je fantu opečeno meso viselo v cunjah od telesa in težko, da preživi.
Konjice. (Neumna šala.) 29. novembra so se zabavali doslej neznani fantje s tem, da so metali na slamnato streho viničarja Rožena goreče vžigalice. Ko je pričelo goreti, so jo urnih krač pobrisali. Požar je naredil škode 3000 K. Zavarovalnine je le 700 K.
Hrastnik. (Smrt v luži.) lOletni Fran Blaž iz Tomačevega se je pred dnevi igral z drugimi otroci ob neki stranski luži Save. Naenkrat pa mu je na blatu izpodrsnilo in padel je v 1 meter globoko lužo, iz katere si ni bil v stanu pomagati. Preplašeni otroci so zbežali, ne da bi o nesreči koga obvestili. Sele naslednjega dne so našli Blaža v luži utopljenega.
Goriško.
marsikomu izmed nas izza dobe, ko
Župančičev večer. Izredna prireditev bo v našem mestu dne 14. t. m. (v nedeljo). V Gorico pride naš pesnik Oton Župančič, ki bo čital v »Trgovskem domu« svoje pesnitve. Mnogi drugi kraji in mesta so imeli priliko slišati deklamacijskc večere, topot pa pride k nam sam pesnik, ki bo recitiral iz svojih knjig več pesmi. Poleg tega bosta sodelovala na tem večeru skladatelj Michl in g. Eržen. Po čitanju bo čajenka, ki jo priredi damski odbor. Vse prijatelje naše kulture opozarjamo na to izredno prireditev, ki bo nudila vsem obiskovalcem velik umetniški užitek Sicer mislimo, da bo občinstvo izpolnilo svojo dolžnost v polni meri, zakaj neprijetno bi nam bilo spominjati se predavanja Ivana Cankarja, pri katerem je bilo navzočih šest oseb.
Lepe reči! Železničar Alojzij Oblak, ki je bil uslužben na tukajšnjem državnem kolodvoru pod Wie-serjevim nadzorstvom je zblaznel, j Revež ponavlja v blaznosti samo ' VVieserjevo ime. Tako nimamo torej prvo žrtev, ki se ne da utajiti. Za- | htevaiuo, da se nam vse ravnanje i na dri. kolodvoru razjasni in 3h»ča| ki kaže nasllstvo nemških predstojnikov, popolnoma razloži. Prej ne . bo uiiru od nobene strani. In še en- j krat vprašamo ravnateljstvo drž. j železnic v Trstu, če je res že tako j oglušelo in otopelo, da je pozabilo i na revizijo teh neznosnih razmer. Vemo sicer, da ščiti Wieserja poleg drugih protčktorjev celo samo drž. pravdništvo. Ce kdo tega ne zapo-pade, naj obnovi slučaj, ko je bila v »Dnevu« zaplenjena čisto nedolžna notica. Tega nam je dovolj! Hočemo da VVieser izgine z naših tali Ce ne bo dalo ravnateljstvo drž. železnice pojasnila, bomo izposlovali, da bo to silšala tudi zbornica na Dunaju. Železničarje pa prosimo, da so nam na razpolago z informacijami in sporočijo tudi uredništvu v Ljubljano nezakonito ravnanje z njimi. To bo najboljši protest, ker izvedeli bodo ši-kane napetih tujcev na naši zemlji tudi tisti, ki sanjajo, da bi jih najraje z obema rokama objeli okrog vratu.
vemu Casu«. Tožita ga poslanca Kovač in Miklavc. Ta cunja, ki krade Čast poštenim ljudem, ruje proti učiteljstvu, napada delavne ljudi in laže na vse pretege, je poskušala s svojo mladostrujarsko nesramnostjo osramotiti tudi sedanja tožit el ja. Pa ni šlo. Tako stoji sedaj pred sodiščem. Radovedni smo, na zagovarjanje. Seveda zavijali bodo, da bode kaj, pa bodo težko kaj opravili. Mladostrujarsko bohotno pogajanje iaž-njivosti zasluži, ue-le obsodbo, temveč tudi odstranitev sploh iz zavedne družbe. — Mi mu želimo pri razpravi dobro zabavo.
Nepazljivost naših avtomobilistov je prišla že tako daleč, da se danes v Gorici šofer ponosno potrka s pohvalo, če le koga povozi. Zdi se, da jc prišlo to v modo. Zato pričakujemo razpisa nagrad. In naša policija? Stražniki se raje kratkočasijo po pustih ulicah in ogledujejo tlak. Mislimo, da je že skrajni čas, da se zabije službujočim organom v glavo njihovo dolžnost. Če gre kdo po ulici parkrat gorindol, ga vse nezaupno pogleduje in skoro da bi mu naprtili še detektiva. Avtomobili pa lahko dirjajo kakor se jim poljubi in izpolnjujejo prijetno nalogo, da podirajo ljudi. Kajneda?
V Tomaju na Krasu je bila koncem novembra razstava ženskih del, ki so jih izvršile gojenke Singerje-vega tečaja. Izpadla je povoljno. kar priča tudi zadovoljnost ljudi, posebno pa ženskega naraščaja. Tečaj je priredila tvrdka »Singer & Comp.« iz Trsta.
Kamnik.
Eno uajlepših kranjskih mest je mesto Kamnik. Leži v podnožju krasnih planin ob reki Bistrici. Ker se tu stekajo ceste od vseh strani, je bil Kamnik že nekdaj važno mesto. Posebno veliko ulogo je igralo v boju celjskih grofov. Zato je bila sprejeta v njegov grb tudi nesrečna Veronika DeseniŠka, o kateri se je ohranila pravljica do današnjih dni. Kamnik je bil vedno ponosno narodno mesto, dokler ga niso klerikalci počrnili. Pravijo, da imajo pripravljen tudi nov grb.
Ta teden, v sredo in četrtek bo razprava proti izvržku poštene drtt-
ivaici mu it »n ...u.	—....... žl)e »n predsedniku lažnjivih uniče-
Maiucr, ki se je pa kmalu tiho od- 1 valcev samostojnega mišljenja, »No-
"	H	im—™—
Dnevni pregled.
Nemška diktatura na Bosporu.
Za vrhovnega poveljnika na Bosporu je imenovan Nemec. Nemški listi vriskajo nad tem dejstvom in pravijo da to pomen ja priklopen je Turčije k trozvezi in da je tega dejstva lahko vsa trozveza vesela, ker močna Turčija pomeni zelo dobro oporo v bodoči vojni, tako proti balkanskim narodom, kakor proti Rusiji. Rusija pa tega imenovanja ne namerava kar tako mirno pogoltniti, temveč: smatra to imenovanje za polastitev
se Bospora po Nemčiji in zato zahteva kot odškodnino, da se ji od-pro Dardanele. Rusko javno mnenje je precej razburjeno in »Novoje Vrem ja pravijo, da inora Nemčija, če hoče imeti z Rusijo dobre odrto-šaje, Rusiji v vprašanju Dardanel ugoditi. Z omenjenim imenovanjem tudi Francija ni zadovoljna — med tem, ko tretji v zvezi, Anglija, daje Turčiji denar, da se na morju okrepi.
Rutnutisko-grški odnošajl. Grški ministrski predsednik Venizelos ie izjavil nekemu dopisniku, da so od-nošaji z Rumunsko nad vse povoljni iti tesno prijateljski. Grška in Rumu-nija sti vrlo dobro sporazumljeni in oba naroda živita v največjem prijateljstvu, tako, da bi bila zveza dobrih balkanskih držav mogoča. O Bolgariji pravi, da živi sicer Grška z njo v sklenjenem miru, sicer pa so stiki površni in brez prisrčnosti. Če se bo Bolgarija držala pogojev, ki so bili sklenjeni v Bukarešta, se ji bo tudi Grška primerno revanžirala.
Savov odlikovan. General Savov, ki je znan iz zakulisnih spletk Bolgarije kot vodja armade, je sedaj odlikovan z Aleksandrovim redom. Najbrž za uspehe in zasluge, ki jih uživa dandanes Bolgarija v okviru Šovinističnih listov v oblikah čudnih »simpatij« Neslovanov.
Na kant in sicer popolnoma na kant morajo priti naprednjaki, tako se petelini »Slovenec«, ki ga volitve v splošni kuriji niso menda nič iz-pametovale! Smešno in neumno: torej oni, ki napreduje, bo prišel na kant, dobro stojijo pa klerikalci, ki nazadujejo. Se je klerikalcem res pamet zmešala in ne vedo več, kaj govorijo.
Kdo berači glasove po Vrhniki? Glasove po Vrhniki berači tisti dr. Marold, ki se je postavil svoj čas proti vrhniškim revežem. .Prejšnji župan g. Jelovšek je namreč dajal revežem ubožua izpričevala, kadar so bili bolni. Ker pa g. Maroldu to ni neslo, je za časa svojega županovanja odpravil ubožna izpričevala in to je ostalo tudi pod sedanjim županom. Ta dr. Marold hodi zdaj od hiše do hiše in prosi za glasove. Dr. Marold je dokazal, kako so mu reveži pri srcu — zato ga ne bomo volili.
Učena svetnica.
Johanca je učena svetnica iz Vodic — enaki ji nobena iz naših tli devic.
Duhovne jc vodila in dohtarje za nos, tako jih je slepila, da niso b’li ji kos.
Johanca b’la je brihtna, zato denar ima, norč’vala se je ’z ljudstva iti tudi iz Boga.
Motenje božje vere to je kaznjiva stvar,
Johanci ni zamere, kaj nji je b’lo to mar.
Sramoto naredila duhovnom s tem je vsetv Slov. Ljudski Stranki in raznim dohtarjem.
Če se škandal prikrije, bo vendar vedel svet, za take sleparije bo nam Johanca zgled.
Zložil Štefan Degen.
Kaj piše »Slovenec«! Tako-le; »Tudi volitev v torek bo pokazala, da v naši deželi ne bo zmagala laž nad resnico, lenoba nad delom, sebičnost nad požrtvovalnostjo, kaj društvo nad poštenostjo. Lepe besede in želeti bi bilo, da se uresni-
Tat.
Spomladi je bilo. Po mestnih nasadih so sc sprehajale dame v novih svetlih oblekah, ž njimi gospodje oblečeni po najuovejši modi, klanjali se jim in jih pozdravljali —- spoštljivo udano. In če je vzel tak gospodič klobuk iz glave, je bilo videti frizuro, kakor Nemec pravi, tadellos. Ne vem od kod je prišla ta moda k nam, ta polizana moda. Človek ne ve, ali imajo lase ali jih nimajo, glave zgledajo kot lakirane krogle, na eni strani narezane. Vsi ti možki obrazi so enaki gluhi, topi.
Sicer pa, danes pravzaprav nisem hotela govoriti o možki modi.
Po velikem dvorišču jetnišnice se sprehajajo jetniki, po dva in dva. Pri vratih stojita dva paznika s puškami na rami. Jetniki hodijo v taktu kot vojaki. Nekateri se razgo-varjajo tiho med seboj, drugi stopajo molče. Sem pa tja se ozre kdo proti nebu, pogleda v solnce, a hitro povesi zopet oči in gleda v tla.
Ali je to res?
Boštjanov mi je pravil. Sedel Je tri dni, ker jc nekega policaja sunil, ko je tekel mimo njega.
Pa kako ti je vse to povedal? Daj, povej še enkrat.
No vidiš, ko zvečer nisva mogla zaspati, sva se začela razgovar-
i^JJDMMSCL ..Tl ' “J—L -JLu u~ -■ -
jati o skupnih znancih. Povedal setu mu, da si ti tudi tu. In tako je začel praviti, da je tista tvoja punca Ton-ka, ki so jo zaprli tja k nunam, da se poboljša, ušla iz samostana in pobegnila na Dunaj.
Pa ni rekel, kedaj je pobegnila r Čakaj, danes imamo soboto, včeraj so ga spustiti, toraj je v sredo prišel. Če se ne motim je rekel, včeraj. Potemtakem je pobegnila v torek.
Nande je zaškripal z zobmi. Pet dni je že proč! Uh!
Nande, to je bil tisti nepridiprav, ki ni imel nikdar nikjer obstanka. Najraje je pohajkoval okoli, lovil ptice, prenočeval pri ciganih, zgubil se za cele tedne s potujočimi komedijanti. Sempatja je tudi pomagal drvarjem in oglarjem v gozdu, a dolgo ni zdržal nikjer. Pozimi, kadar je bil visok sneg, je bil včasih po vec tednov doma.	,	_
Doma, kje pa je bil on doma? V majhni pol razpali koči zunaj mesta Je živela stara Povalajka, beračica. Imela je hčer, ki je šla po svetu, ko je rodila otroka — Nandeta. Kdo je bil oče, tega nihče ne ve. Mogoče kak berač, mogoče tudi kak gospod.
Varstveno sodišče je imelo napisano Nandetovo ime. Staro Po-valjko so klicali večkrat na sodišče, ji zabičili, da mora otroka lepo od-gajati, ga pošiljati v šolo in sploh
skrbeti za njega, da postane enkrat vreden član človeške družbe. Povalajka se je vedno zahvalila za veliko skrb, ki jo imajo gospodje za njenega vnuka, priklanjala se in šla — beračit.
Nande je odrasel kot vsi beraški otroci. Vedno lačen, vedno raztrgan. Hodil je v predmestno šoto, učil se in pretepaval, kakor drugi otroci. Ko ie odrasel šoli, je bil nekaj časa učenec pri nekem čevljarju, a dobil je večkrat s kopitom po hrbtu, kakor pa kruha in zato je kmalu pobegnil s cirkusom, ki je imel svoj šotor zunaj mesta. Kako in kje je živel ni nihče prav vedel. Samo po zimi je prišel včasih dotnu. A ko se je pričet sneg tajiti je zginil- ,
Sodišče ga je že davno prištevalo k zgubljenim, nepoboljšljivim. Ker je bilo znano, da pohajkuje brez dela okoli, ga je vsak žandar, vsak policaj, kadar ga je dobil, prijel in ovedel v zapor. Drugega mu niso mogli očitati, kot da je potepuh. Bil je sicer tudi že v preiskavi radi tatvine, a vedno se le zopet skazalo, da tat ni bil še doslej.
Zdaj je dobil 6tednov radi brezdelja in potepanja. Pet jih je že odsedel, srna še en teden in potem bo prost!
Na večer tistega dne je sedel zamišljeno na svoji postelji v majhni celici. Še dva druga jetnika sta bila
poge njega. Eden, mlajši v Nande-tovi starosti, približno dvajsetletni fant, je bil radi tatvine obsojen na 3 mesece, drugi starejši, ponarejevalec nienjic, goljuf, obsojen na 6
1T1CS6CCV.
Z onim mlajšim, Potrpinom, se je Nande sprijaznil. Zvečer, ko so ugasnili luč, sta se Šepetaje razgo-varjala in pripovedovala dogodke iz svojega življenja. Nande mu je pravil tudi o Tonki. To je bilo dekle staro 16 let, nezakonsko dete neke dekle, odgojeno v sirotišnici. Pozneje so jo poslali v službo za pestunjo. Pobegnila je od tam, potikala se okrog in se družila zdaj s tem, zdaj z onim. Z Nandetoin sta se našla nekje, nekoč, živela sta skupaj par tednov po gozdovih, dokler jih niso prijeli in vtaknili njega v zapor, njo v samostan.
In danes je zvedel, da je pobegnila od nun.
Ti, poslušaj, je rekel tovarišu, ko je goljuf že glasno smrčal, jaz pobegnem od tod.	, .
Nikar, samo še en teden imaš in potem si prost, glej, dobili te bodo
In gorje tebi.	,
Ne bodo me, samo da sem enkrat zunaj. Jaz moram za njo, čez en teden bo že bog ve kje in s kom. Ti prideš v delavnico, vzemi tam eno pilo, eno malhno in skri Jo v šivu svojega rokava. Samo eno pil-
co mi prinesi, drugega ne potrebujem ničesar.
Šepetala sta še dolgo, tovariš je
naposled zaspal, Nande je mislil na zelene gozdove in na Tonko.
Drugo jutro so šli vsak na svoje delo. Onadva v delavnico, Nande pometat hodnike in stopnice. To je bil njegov posel cele dolge tedne, zjutraj in opoldne, ostali čas je presedel sam v prazni celici. Okno celice' je bilo v drugem nadstropju, ravno nad zidom, ki je obdajal dvorišče v višini prvega nadstropja. Ce je pritisnil svoje lice prav k mreži je videl na cesto in initnoidoče.
Opoludne, ko sta prišla onadva h kosilu, mu je Potrpin stisnil majhno pilco v roke. Nandetu so se zaiskrile oči.
Po jedi so odsh zopet na delo
iti ko se ie Nande vrnil v celico je Šel takoj na delo. Ure in ure je pilil skoraj neprenehoma, samo kadar je šla straža mimo njegove celice je prenehal za par trenutkov. Na njega niso posebno pazili, saj ni bil nevaren, samo še teden dni ima!
Do večera je bil gotov. Prepihi je mrežo na štirih krajih tako, da Je bilo treba samo z malim sunkom iztrgati križ iz nje. Potem je legel na postelj in čakal tovarišev. Ko sta prišla, je že spal. To se pravi, smrčal in čakal, da goljuf zaspi, potem je pričel šepetati s Potrpinom.
čijo, Ker večjih lažuikov, sebičncžcv in hajdukov ni na svetu kot so slovenski klerikalci. Kdo bolj laže od »Slovenca«, kdo je večji sebične* od dr. Šušteršiča in drugih klerikalnih voditeljev in kdo je večji hajduk od dr. Kreka, ki poziva svoje pristaše, da naj s koli pobijejo politične nasprotnike? Laznikom, sebičnežem in političnim hajdukom — boj do skrajnosti!
»iz mladih let.« Spisal Pavel Flere. (F. Palnakovi spisi I. in 11. zvezek. V Ljubljani 1913. Založilo društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani, natisnila Učiteljska tiskarna.) Izšli sti dve zbirki mladinskih spisov F. Pahnil« z mnogovrstno, mladini primerno vsebino v obliki črtic iz življenja naših malčkov. Prva knjiga šteje 13, druga pa 9 koščekov, ki bodo dobili v šolski mladini svoje pridne čitatelje. Dobrodošla bosta oba zvezka kot primerno darilo marljivim učenčkom, ki jih bo za vztrajno pridnost nadaril ž njimi ljubitelj mladinskega čtiva, pa bodisi že za Božič ali Novo leto. Mesto nakupovanja nemških mladinskih spisov in raznih čenčarij a la Spillman, naj starši in prijatelji otrok segajo po mladinskih spisih, ki jih je izdalo »Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta«, kajti v teh knjigah se najde marsikako kleno zrno, ki ne nosi na sebi znamenja teh nemških mladinskih pisateljev. Podprimo svoje mladinsko slovstvo, da se ne bo mogel nihče pritoževati, da ga nimamo, kajti s tem, da podpiramo društvo in kupujemo knjige, pomagamo tudi do zgradbe prepotrebnemu Učiteljskemu konviktu. V tem znamenju ne priporočamo samo omenjenih dveh zvezkov, temveč vseh osem knjig, ki jih je društvo doslej izdalo.
Po macedonskem bojišču. Pod tem naslovom je izdal znani publicist Milan Plut v posebni knjigi svoj potopis, ki je izhajal pretečeno leto v »Slovanu«. Živo opisanim dogodkom bo vsakdo sledil z zanimanjem, poleg tega pa bo našel mnogo lepih mest, ki kažejo v polni luči čuteče slovansko srce. Balkan je, proti kateremu se po dobojevanih zmagah srbske armade obračajo naše oči, in vsi tisti, ki se zanj zanimajo, bodo našli v tej knjigi vsega dovolj. Dogodki, o katerih smo čitali v dnevni-nikih le nervozna poročila, nam je tukaj opisal človek, ki je bil v vojni sani, videl propad Turčije in veliko svobodo nove Srbije. Cena knjigi 2 kroni. Kupujte!
Aretacija pobeglega tatu. Pretekli četrtek je ukradel 221etni delavec Avguštin Eichberger iz Gradili na Ogrskem nekemu gostilničarju v Kočevju 24 kron, na kar je pobegnil. Eichberger se je peljal z naslednjim vlakom proti Ljubljani, vendar je bil že med vožnjo na Grosupljem aretiran. Izročili so ga okrajnemu sodišču.
Tatvina denarja. Pred nekaj dnevi je bilo ukradeno gostilničarki Mariji Odar iz Studorja pri Bohinjski Srednji vasi iz nezaklenjene sobe osemdeset kron.
Nad koštruna se je spravil. Posestniku Francetu Dolinarju iz Železnikov je neznan tat te dni ukradel iz zaklenjenega hleva enega lepega, koštruna. Kožo in drob koštrunovo so našli nekaj dni nato v bližini hleva.
Aretacija nasilnega hlapca. Na Selu pri Ljubljani je bil te dni are-
Nocoj grem, je rekel. Jaz moram iti, ne morem čakati tudi en dan več. Ti mi daj svojo rjuho, da jo zvežem s svojo. Vse sem premislil. Na tej strani dvorišča ni straže, spustim se do prvega nadstropja do zida in potem bom po zidu splezal doli zida ima zareze kakor stopnjtce. Potem grem k materi po obleko in nato k Tonki.
Ujeli te bodo in vklenili in potem boš revež. Počakaj vendar Še ta teden.
Ne morem! Ko bo sobice vzhajalo, bom že daleč.
Pa mene bo. Rekli bodo: Rjuho si mu dal, pilo si mu prinesel, pomagal si mu.
Nič se ti ne bo zgodilo. Truden si bil in si trdno spal, ničesar nisi slišal, ne čutil. Bog ve kje sem dobil pilo!
Med tem Je Nande oprezno vstal zvezal rjuhe skupaj, en konec privezal na mrežo, vzdignil križ iz nje, pogledal skozi okno. poslušal in naenkrat izginil pri oknu. čez par minut se je čul zamolkel padec na pesku in potem je bilo vse tiho... Goljuf je smrčal in od daleč so odmevale težke stopinje paznika po ka-menith hodnikih.
Drugo Jutro na vse zgodaj se je zvedelo.
• Zasliševali in izpraševali so oba sojetnika in paznike. Nihče ni ničesar videl, ne slišal. A po dolgem iz-praševaju je Potrpin povedal, da mu je Nanden Povalaj pravil, da ima dekleta in je izvedel, da je pobegnilo Iz poboljševalnice pri nunah. Dobili
tiran neki hlapec, ki je udrl v stanovanje svoje gospodinje, kjer je začel razsajati in razbijati pohištvo. Sodišče bo imelo z njim opravka.
Radi 10 vinarjev izgubil 24 let službe. V Zagrebu je odpustila tramvajska uprava kondukterja Cvikla, ki je bil v njeni službi nad 24 let. Dovolili je namreč svojemu sinu, da se je peljal kratko progo zastonj. Zato so moža sedaj odpustih. Za razmere na Hrvatskem zelo značilno; paralela Cuvajevanja.
Nesreča v rudniku. Iz Pliberka poročajo, da je udarila velika skala, kj se je sprožila v rovu. delavca Ko-zamurnika in ga smrtno nevarno ranila.	^
Otrok je padel na razbeljeno ognjišče. V soboto je oblačila posestnica Marija Sekirnikova pri Sv. Katarini pri Rogatcu otroke za solo. 16mesečno hčerko je pa pustila med tem časom na robu peči. Poleg peci je pa ognjišče, v katerem je gorelo. Otrok je prišel na rob peci, padel na razbeljeno ploščo ognjišča in se tako močno opekel, da je prihodnji dan umrl.
Zaplenjene bombe Celovška policija je zvedela od otrok, da ima delavec Knochlove tovarne za usnje Scheilander v Št. Rupertu na svojem stanovanju shranjene bombe. ^ Občinski stražnik Hoja in orožniški stražmojster Sclmeider sta sla v stanovanje Schellandrovo in zaplenila tri popolnoma izdelane iu napol napolnjene bombe z vžigalnikom. Scheilander. ki so ga izročili deželnemu sodišču, je izpovedal, da je dobil bombe od svojega brata.
Razne zanimivosti,
* Čudna izguba spomina. V angleškem mestu Eastbouruu se je pripetil čudovit slučaj, ki ima svoj začetek že pred dvema letoma. Takrat — bilo je meseca septembra 1911 se je šel neki mlad meščan Ce-cil Erlon ix) imenu kopat na morski breg. Pri kopanju pa se je oddaljil preveč od brega in valovi so ga odnesli tia široko morje. Ker je čutil, da mu pešajo moči iu ker je menih da je izgubljen, se je ubogi mož onesvestil. V tem pa so ga zapazili z ladije, ki je plula mimo in so ga potegnili na krov še živega. Toda smrtna tesnoba, ki jo je prestal, je nanj tako učinkovala, da je popolnoma izgubil spomin. Ni se več spo-mnil, kdo je, kaj je, od kod je, kako se imenuje — prav nič. Polagoma se mu je vračal spomin naučenih stvari, ampak eden de! spomina je bil kakor zavit v neprozoren pajčolan: zavest lastnega jaz. Drughče mladi mož, ki je postal zopet razumen, si ni mogel domisliti, kaj je in njegovo prejšnje življenje — kakor da ne bi nikdar eksistiralo. Tako je nanj pozabil. Z ladije, ki ga je rešila, so ga izkrcali v najbližjem pristanišču in so ga dali v bolnišnico, iz katere pa so ga kmalu izpustili, ker mu ni drugače ničesar manjkalo. Bivši Cecil Erlon, ki se je zdel samemu sebi, kakor bi bil padel iz neba, je začel pod novim imenom živeti novo življenje. Pridružil se je nekim kmečkim iiotujočim gledališkim igralcem in se je z njimi vozil od mesta do mesta. Koncem preteklega meseca pa je prišel v East-bourn, v svoje rojstno mesto, iz ka-
šo sled in Potrpin dva posta in dve trdi ležišči.
Obvestili so policijo, pisali in brzojavili na vse strani. Prijeli in zaprli so staro Povalajko, ker je vnuku dala obleko in tudi denar za pot. Starka je jokala in tarnala, da ničesar ne ve, da je prišel vnuk k njej v temni noči, se preoblekel in odšel. Da bi bil begunec, ni hotela verjeti. Ko je prišel k njej po noči, je rekel, da je prost in da gre zopet po svetu.
»Kaj bi ga držala, ko sama nimam kaj jesti. Par krone sem res imela prihranjenih in te sem mu dala. To vendar ni nič slabega, prosim vas«.
Čez teden dni so ga imeli. Na Dunaju so ga prijeli pri Tonklni teti. Vklenjenega so pripeljali v jetnišni-co. Ker je pobegnil so mu vklenili noge v težke verige in ga radi tatvine obsodili na mesec težke ječe, zakaj odnesel je bil seboj jetniško obleko.
V temni celici z močno omreženim oknom na dvorišče je sedel Nande. Tojio Je zrl pred se, pri vsakem gibu so zarožljale težke verige na njegovih nogah.
Tat pravijo, da sem, tat! Ali naj bi bil nag pobegnil?!
Zunaj je sijalo solnce, dame in gospodje so se Izprehajali po mestnem logu. In če so se gospodje odkrivali, so se pokazale lepo frizira-ne njih glave. Okrogle, polizane, vse enake.
Tončeva.
terega je izginil na tak čudežen način. Njegova rodbina je za njim žalovala in je mislila, da je že davno mrtev. Našli so takrat na bregu njegovo obleko, od ribiških otrok so pa slišali, da so ti videli utoniti mladega moža. Kaj druzega jim je preo-stajalo, kakor verjeti, da jc njih Cecil utonil. Postavili so mu na morskem obrpžjti majhen spomenik, na onem kraju, kjer so takrat našli njegovo obleko. Udali so se usodi. To jc šlo precej težko. Posebno lmdo je bilo stari mamici — saj je imela samo tega sina — zato ni šla k nobeni zabavi iu šele 110 dolgem prigovarjanju se je udala oni dan, da je jiose-tila po dolgih dveh letih gledališče. Prišla je v mesto gledališka družba, in na rejrertoarju je bila veseloigra. Ko je stopil v polovici prvega dejanja na oder junak cele igre in spregovoril besede svoje uloge, je stara žena nenadoma skočila s sedeža. Tresla se je po vsem životu, lomila je po zraku z rokami, kriknila je »Cecil!« in se zgrudila nezavestna na tla. Igralec na odru je izbuljil oči, zmešal se je, začel je hlastati po besedah suflerja, hitro je pristopil bližje k njemu, da bi ga boljše slišal. Tu pa se je izpodtaknil ob preprogo in je padel z glavo ravno na rob su-flerjeve hišice. V tem trenotku pa kakor bi se prebudil iz spanja! Skočil je kokonci in čeprav mu je pobarval majhen potoček krvi sence, je kriknil: »To je moja mati!« Skočil je čez barijero k nji. Od tega tre-notka se mu je jiovrnil spomin na staro življenje — in v brezdno nezavesti je padla zavest njegovega dveletnega gledališkega delovanja, naučene uloge itd. Bivši Cecil Erlon je zopet postal Cecil Erlon in vrnil sc je v krog svoje vesele rodbine. Novo srečo je kalilo edino to, da je morala Erlonova mati leči vsled razburjenja na posteljo in ne ve se, če bo okrevala. Upajmo!
* Milijonar in igralka. Iz Pariza se imroča:	Milijonarja	Warnierja
so aretirali, ker je na sumu, da je umoril svojo soprogo. Vdovec je postal aprila meseca. Okoliščine so bile takrat skrivnostne. Pri Wanierju je bila tačas velika družba. Warnier je razkazoval nov sistem samokresa. Tu se jc samokres nenadoma sprožil in krcglja je smrtno zadela VVarnierjevo soprogo. Ker se je kazal Warnier vsega obupanega, ga je pustila policija pri miru in vsi so verjeli, da se je pripetil nesrečen slučaj. Sedaj pa je Warnierja ovadila igralka Sontouryjeva, s katero je imel Warnier že tačas razmerje, da je milijonar svojo ženo umoril, da bi se je znebil. Warnier je baje svoj zločin priznal. Ni izključeno, da je igralka napravila vse to iz maščevanja, ker jo je VVarnier zapustil.
Ljubljana.
— Povodom izida ožje volitve v Ljubljani je »Slovenec« registriral da je bil izvoljen napredni kandidat Turk, ozmerjal je Ljubljančane — ki naj sl njegove psovke zapomnijo —-ne omenja pa niti z besedico ogromne večine, s katero je napredni kandidat bil izvoljen! Ali so klerikalci morda pričakovali, da bo Kregar izvoljen? To jc tudi žalitev ljubljanskih volilcev, ako se jim podtika še 'sama možnost, da bi bili po večini pripravljeni glasovati za kandidata strnke, ki je samo strupeno sovraštvo do Ljubljane.
— »Madame Butterfly« je bila predsinočnim podana v slov. gledališču z velikim uspehom. Težko je kdaj preje občinstvo odhajalo iz gledališča imenovane opere tako globoko pretreseno, kakor snoči, ko je v vlogi madame Buttcrfly nastopila gospa Irma Polakova. Njen glas je treh slišati — popisovati je težko. Tudio stali so svoje vloge izborno podali.
—» Zriuski« je bil včeraj popoldne izvajan ob istem navdušenju gledalcev, kakor zadnjič,	gledališče
obakrat polno.
— Parkljev večer	Sokola I.
»Slovenec« se je že v naprej razjezil nad to prireditvijo, češ da Sokol nima primernega spoštovanja pred Miklavžem in ga je dobil »parkelj« prednost. Toda prireditev je kljub terna lepo uspela. Posebno pozornost so vzbujale krasne skupine pod vodstvom br. Vidmarja. V zadnji skupini je br. Vidmar napravil	stojo na
krepkih rokah br. Dimica, kar je vzbudilo vihar ploskanja. Orkester je igral kvartet je nastopil z izbranimi točkami. Polnočni prizor je nas navdušil za sokolstvo. Zabava je bila prijetna domača — z postrežbo skrbele gospe in gospodične, za zabavo pa vsi skujmj. Na zdar!
— Slovan, XII. 1. Pod uredništvom Otona Župančiča; Dles irae. Oton Zupančič. — Rimska procesija. Alojz Kraigher. — Francosko. Ilirska loža prijateljev kralja rimskega in Napoleona v Ljubljani. Dr. F. Ki-
drič. — Mo o vi iz Brd. Alojzij Gradnik. — Pri belem medvedu. R. Maister. — Večerni gost. Ivan Cankar.
— Jesen pri morju. Ignacij Gruden.
— Jesenski dež. R. R. Rovanov. — Povabljeni nepoklicanec. Prostoslav Kretanov. — Vipolžki grad. Alojzij Gradnik. — V samoti. Milan Pugelj.
— Nova pota znanstvene poezije. Dr. Ivan Prijatelj. — Na stolpu. Li-Tai-Pe. (Prevod.) — Listek. — Slike; C. M. Medovič; Ovočje. (Umetniška priloga.) —- M. Aleš; Sestanek Jur. Podebradskega z Matjažem kraljem ogrskim. — C. M. Medovič v svojem ateljeju. — Fran Berne-ker: Žrtev. — Izšla je torej težko pričakovana številka »Slovana« pod uredništvom Otona Žuj)ančiča. Bogato gradivo bo zadovoljilo vse tiste, ki so želeli, da se končno razreši naša literarna kriza, ki je pre-bohotno preganjala zadnji čas. V tej številki srečujemo vse naše boljše moči in upamo, da se v prihodnje njihov krog še znatneje razširi, tako, da bo »Slovan« zrcalo našega razvoja. — Cena mu ostane ista kakor doslej, namreč 12 K, katere bo vsak omikanec rad izdal, da bo imel v »Slovanu« stolp, s katerega si lahko ogleda celo domovino in njen napredek nove šole.
— Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazal g. okr. šolski nadzornik Matko Kante med drugimi tudi 6 K 50 v, prebitek pri igri v veseli družbi pri g. M. Kante. Na lovu g. Ivana Pahernika na Laznici dne 27. novembra t. 1. se je nabralo 7 K 10 v, vsoto je poslal družbi g. podružnični načelnik Anton Godec. — Mesto Miklavževega darila svojim trem malčkom poslala je ga. Danica Ljubojeviča v Zagrebu C. M. družbi 10 K. Čezsoška mladina je družbi nakazala 24 K. Na svatbi g. župana Ivana Kac z gosp. Anico Zorman dne 27. oktobra se je nabralo 20 K; družbi je to svoto vposlala C. M. podružnica v Slov. Gradcu. Gdč. Berta Kenda v Tolminu je nakazala 6 K iz nabiralnika v gostilni »Pri Kranjcu«.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi svoje podružnice, da dopošljejo svoje prispevke na članarini, darovih itd. vodstveni blagajni zanesljivo še ta mesec. Podružnični blagajniki, oziroma odborniki in drugi oskrbniki naj odpro družbine nabiralnike. Opozarjamo tem potom, da nekatere jmdružuice to leto še niso poslale nobenih prispevkov. Članarina naj se pobere, istotako se naj prispevek iz nabiralnikov nakaže po poštno čekovni položnici. Kdor nima jroložnlce, naj se obrne na družbino pisarno v Ljub-sjano (Narodni dom). C. M. družba opozarja tudi na objavljene zadnje tri mesečne izkaze za september, oktober in november t. I. v slovenskih časopisih. Iz teh je razvidno, da se je izdalo za poravnavo raznih računov in drugih neizogibnih in prepotrebnih stroškov velike vsote iz družbene glavnice, oziroma zapuščinskih skladov. Želeti je, da bi bilo nadalje več dohodkov, vsaj toliko, da bi ti krili tekoče in neizogibne stroške.
— 550 krou zgorelo vsled neprevidnosti. Pretekli četrtek je pustila neka dekla, ki je uslužbena v Kolodvorski ulici svoj nedeljski suknjič, v katerega žepu se je nahajalo 550 kron v različnih bankovcih iu pri 13 K drobnega denarja v svoji spalni sobi na stolu poleg kositerne peči. Zvečr so peč zakurili in obleka se je vnela. Vneli pa so se tudi bankovcci iu so zgoreli. Tudi kar je bilo niklja, je ta precej {»okvarjen.
— Pocestni tat. Ko je šla pred kratkim okrog šeste ure zvečer neka natakarica domov, je skočil v bližini hotela »Tivoli« nenadoma neki mlad fant k nji, spregovoril ni niti besedice in ji je hotel iztrgati iz rok ročno torbico. Med obema je nastal kratek boj in prerivanje za torbico. Ko je napadena sunila lopova krepko v prsa, je ta pustil torbico, ki se je vseld prerivanja popolnoma raztrgala. V torbici se je nahajal manjši znesek denarja.
Radi vsiljivega prosjačenja je te dni stražnik aretiral na Dolenjski cesti nekega pomožnega delavca.
Tiger na Francoskem.
Na Francoskem ne daleč od Epernona so doživeli prebivalci tudi nekak »Bauer uš rek«, ki je bil podoben onemu v Voitsbergu na Štajerskem. Grozo je povzročil tiger, ki je ušel iz kletke. Zgodilo se je to v kraju Reauce. V celi okolici ni Že nihče več niti jeder niti spal. Tiger — to ni malenkost. Povsodi so ga videli; pod vsakim kozolcem, po vseh dvoriščih, po vseh gozdovih, skratka povsod. Ljudje v v,seh vaseh so se pridušali, da so videli tigra. — Ne daleč od Epernona je lajal, prav gotovo je lajal. V okolici Rambouilet-ta je vprizarjala lov na divjačino In je s tem delala škodo predsedniku republike.
Prebivalci kraja Beauce so hib previdni; ostajali so vedno doma, zaklenjeni z zapahi v svojih tnalih hišicah. Drvarji niso hodili več v gozd, otroci so prenehali hoditi v šolo, paglavci se niso več i*odili po vasi iu po travnikih, fn na tedenskem trgu v Rambouilettu ni bilo skoro nikogar. In vse to je zakrivil tiger.. Tiger je bil povsod. Toda kje?
Orožniki, mestni in občinski stražniki, ognjegasci, čuvaji, skratka vse, kar reprezentira uradno moč, je bilo na nogah. Tudi drzni volonterji, hrabri nitnrodi, oboroženi od pet do glave, so šli na lov na zverjad, na zasledovanje — to se razume — s svojimi zvestimi lovskimi psi, katerim so prigovarjali:
»Pojdi! Išči! Diana! Išči! Ai»ort tigra! Aport tigra!«
Toda uboge »Diane«, »Lordi«, in kakor so se že imenovali oni lovski psi, niso »aportirali« nobenega tigra. Da, niti zasledili ga niso. Morda nimajo naši lovski psi voha za tigre. Mogoče!
Gonili st) tigra na konjih, peš. v kočijah, v avtomobilih. Hrabri lovci niso niti obedovali. Pregledovali so vsak najmanjši jarek, k mor se ne bi mogel skriti uiti zajec. In zvečer, ko so menili, da bo prišel tiger, kakor vsaka poštena žival pit, st) prežali pri potokih, pri ribnikih in rekah. To je bil lov, klasično organiziran.
Ampak o tigru ne duha ne sluha. In vendar ni pokrajina okrog Beau-ceja gorata, ravna je kakor dlan. Slednjič je sklenila skupina hrabrili možakarjev, da zažgo nekaj grmov in bičevja, ki je pokrivalo razupite klance in strmine. Počasi se je valil proti nebu veličasten dim.
Nenadoma je eden izmed lovcev naglo zakričal. Odkril je med gor.e-čim grmičevjem skrit brlog in v tem brlogu je ležal ubogi tiger mrtev ... Poginil je tako hitro, da ni imel niti časa zatisniti oči... In te njegove velike oči so bile pošastno žalostne. Poginil je niti sto korakov ne od mesta, odkoder je zbežal. Bil je takore-koč ves prevrtan od krogelj in projektilov.
Dva močna fanta sta dala tigra na ramo in v slavnostnem sprevodu so ga nesli do bližnje krčme, kjer so svojo »hrabro« najdbo zalHi z vinom kakor se spodobi. In Beauceška ju>-krajina je oni večer prvikrat mirno spala.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
POLJSKO - RUSINSKA POGAJANJA.
Lvov, 7. decembra. Avstrijski minister za notranje zadeve Heinold je danes dospel semkaj. Tudi predsednik zbornice dr. Sylvester je dospel semkaj. Na kolodvoru so sprejeli številni poslanci.
DEŽELNI ZBOR.
Lvov, 7. decembra. Odsek za volilno reformo je danes v specieltti debati obdelal predloge o volilni reformi do 23. točke. Jutri se bo de* bata nadaljevala.
ARMENCI.
Carigrad, 7. decembra. Turšk» notranji minister je v pogovoru z armenskim patrijarhom izjavil, da je vlada pripravljena dati Armencem 20 poslancev, od katerih morajo biti 3 mladoturškl pristaši. Govori se, da je Turčija obljubila Grkom več poslancev kot Armencem.
KOLERA.
Carigrad, 7. decembra. Tekom ur se je pojavilo 20 slučajev kolere.
ANGLIJA PODPIRA TURŠKO MORNARICO.
Carigrad, 7. decembra. Med turškim mornariškim ministrom in zastopnikom angleških flrem se vrše pogajanja glede reform v turški mornarici. Pogajanja bodo kmalu kon čana in z angleškim kapitalom br ustanovljena turška družba.
ANGLEŠKO BRODOVJE PROTI
BAGDADSKI ŽELEZNICI.
Carigrad, 7. decembra. Na otoku Cipru bodo Angleži sezidali vojno pristanišče, odkoder bodo obvladali nemško bagdadsko, oziroma njeno progo v Aleksandreti. S tem postane nemško brodovje v Sredozemske m morju brezuspešno.
PREDLOGA O TRILETNI VOJNi
SLUŽBI NA FRANCOSKEM.
Pariz, 7. decembra. V novem ministrstvu je pet ministrov, ki so proti triletni vojni službi. Vsled tega je mogoče, da bo zakonska predloga o triletni vojni službi podvržena reviziji.
Kriminalna drama „Kiiv“ 5 delov Francoska veseloigra Mesečniki 2 del.
velik smešni uspeh.
Predstave 2 uri, oh M, 5, in 9. 10 v. zvišane cene. Šolski mlad. prepovedano. « dni od sobote 18. do četrtka 18.
Z{i»Wles*; sin.
Zgubljene žene in zgubljeni možje. — Bivši ljudje. — Prebivališče nezaposlenih. — Propad družbe. — Sistem uničevanja.
Veliko se jc pisalo o »slabih«, zgubljenih ženskah, ki so zgubile ono, kar diči pošten ženski spol, ono, kar jim daje pravico, da občujejo s poštenim elementom človeške družbe v poštenih hišah. — »Zgubljena« ženska, nekoč redka prikazen v ulju-dni družbi, je sedaj skoro ravno tako vsakdanja prikazen, kot če bi zrli na ulico in gledali za belimi konji. Duhovniki raznih veroizpovedanj, reformatorji, pisatelji, družabni reševalci in razni niukarji vsako oaže so si vzeli za svoj predmet diskuzije in rešenje žene in deklet iz slabih, zloglasnih hiš.
»Zgubljena« žena, bela sužnja ima trgovinsko vrednost. Nad dvajset milijonov dolarjev se potroši vsako leto samo v Chicagi na teh ženskah. To je samo njena fizična vrednost. Tisto pa kar je prnesia ta slaba ženska svojim izkoriščevalcem predajo svoieg,1	.	iz-
postavljanjem svoje oblike pred kamero in na gledališkem odru in raznimi drugimi za pošteno in naolikano družbo nemoralnimi orgijami, da ravno tisto, dobiček teh trgovcev z moralo in belimi sužnji pa se ne da preračunih in ga tudi nihče ni skušal preračunih. Splošno pa se domneva, da komercijalna vrednost »zgubljene« ženske je jako, jako velika. In nalbrž to je tudi vzrok, da je nieria »slava« skrila v svojo senco »slavo« zgubljenega moža ali mladeniča. Spodnji svet ima nebroj zgubljenih mož.
V sredini največjega in naiboga-tejšega trgovskega in industriielne-ga. milijonskega mesta Chicago živi 32 tisoč teh »zgubljenih« mož. Vsako mesto večje obsežnosti ima svojemu prebivalstvu primerno število teh zgubljenih mož in žena. mož in žena brez domav brez dela, brez jela. brez imen. ker si navzamejo druga imena, brez upa in včasih tudi brez tistega, kar dela človeka podobnega človeškemu bitju.
Prebivajo v cenili in nesnažnih hotelih ali kakor jim navadno pravimo »lodging liouses«. flops, kjer dobe prenočišče za 15, 20 ali 25 c. Takih hotelov je v središču Chicage okoli 123 in vsi ti brlogi se nahajajo na štirih ali petih različnih ulicah. To so številke posnete iz poročil državne zdravniške komisije.
če ste zgubili očeta, sina, brata ali kakega sorodnika, iščete ga po teh beznicah, mogoče ga najdete tam. Mogoče- da se mu ni posrečilo dobiti dela, mogoče da je zbolel, da ga Je kaj pobilo ali pa mogoče da se Je postaral, da je prekoračil »starostno« mejo (katera Je 45 let) in zna-bit da je šel v eden teh »čip« hotelov V nadi, da se zopet spravi na noge, dobi delo in postane zopet ugleden, kot je bil enkrat. In če se mu ni to posrečilo, se je znabiti odločil da postane »stalen« bordar in enostavno tam živi, opravlja razna dela, ki jih semintam stakne in zraven zasluži par grošev, da plača za prenočišče hi si kupi kozarec piva v kakem salonu, kjer dajejo in pripravljajo veliko »fri lunča«.
Večino prebivalstva in Stanovnikov v teh »čip« hotelih imenujejo človeške razvaline, žrtve industrije. Oni prihajajo ponajveč iz vrst navadnih delavcev. Stotisoče delavcev je v Združenih državah, ki ne vedo več
kaj je stalno delo in kaj pomeni beseda dom. Da celo med izučenimi delavci, mehaniki, mašinisti se dobijo taki, ki so zgubili delo, katere je nadomestila nova izifnjdena mašina in ki se zatečejo v te »čip« hotele, iščejo vsakojakega dela, opravljajo vse kar pride pod roke in konečno tudi oni postanejo regularni Stanovniki teh hotelov. Na jesen gredo v šume, na zimo gredo na velika jezera, kjer sečejo, režejo in nakladajo led, po leti zopet na polje, kjer pomagajo spravljati pridelke. Stalnega dela nimajo. In tako delo, ki ne pozna domačega življenja kmalu uniči najboljšega moža, kajti izpostavljen je vsakovrstnemu vremenu, vsled česar postane fizično nezmožen na kar je prisiljen iti v velika mesta, kjer dobi streho v teh »čip« hotelih.
Poznamo delavca, ki je bil preddelavec v neki tiskarni na deželi, kjer je bil v službi že celih petnajst let. Nova mašina mu jc podpisala potni list in ko se je zatekel mesto, da tam najde delo, sc je vstavil v enem teh »čip« hotelov, kjer je od tistega časa naprej živel, skoro vedno pijan in poln nesnage in mrčesa. Za vzgled imamo tudi nekdaj dobro stoječega trgovca, kateri se je zaljubil v svojo stenografinjo. Posledica tega je bila. da se ie njegova žena ! i/poročila in dobila otroke, ki so se s si obrnili proti očetu, vsled česar je vse zgubil. Nekaj časa je taval okoli v nadi. da se zopet postavi na noge in ko se mu le ni posrečilo, je šel, ko je bil 55 let star v eden teh »čip« hotelov, pustil svojo drugo ženo na cedilu in naprej sanjal, kako bi prišel zopet na to. kar je enkrat bil.
»Ampak ena stvar ie, kar ne morete reči o teh »čip« hotelih.« tako se ie izjavil nek patronat in zagovornik spodnjega sveta, »in to je. da ti hoteli niso napolnicni s tatovi, zločinci, roparji, morilci, kakor si ljudje često domnevajo- kajti vsi današnji zločinci žive v bolnih prostorih, kot pa so ti »čip« hoteli. Zločinci se navadno drže v boliših prostorih in ne postopajo* v beznicah in takih Iju-knjah. Razume se. da ti lodginE hou-si pospešujejo nizkotno živhenje in vsakovrstne bolezni, ki zopet rode zločin. Res ie. da sc nahaja v njih na stotine, mogoče tudi na tisoče mož, ki imajo policiiski rekord, ki so presedeli velik del svoiega življenja v ječah: to so eks-kriminali, ampak oni niso tukaj zato ker so nekdaj bili možje, delavci in sedaj več niso. Oni so ostanki in smeti, vrženo na kup iz naše narodne industrijelne delavnice.
»In tako pride, da so ti »čip« hoteli postali zadnie pribežališče in zavetišče starih in dela nezmožnih ter onemoglih delavcev, za katere nima _ industrija nobene rabe več. Večina izmed teh je taka. da delajo, dokler se da delati in dokler morejo, večina so možje, ki bi radi delali, pa industrija jim ne da dela, jih odganja, ker ima dovolj mlajših, krepkejših moči.
ki radi vzamejo njihova mesta za isto ceno.«
Naš sedanji industrijalni sistem stane človeštvo ogromno veliko. Ta industrijalni sistem, ki ga imamo sedaj poje in ugonobi najboljša leta ti-sočev in tisočev mož in potem jih vrže v srednji dobi njihove starosti na kup starine. Da, »zgubljeni« možje človeške družbe so; naši očetje, bratje, sinovi pomikajo utrujena bedra po prašni poti do siromašnega mirodvora. In poleg njih stopa zgubljena žena. In kljub temu si mogoče kdo misli, da »z-gubljen« mož ni take škode za človeško družbo, kot pa je »zgubljena« žena. Res je, da o zgubljenem možu se manj piše in manj bere, vendar pa je veliko večji problem, katerega bi morali najprej rešiti, ker s tem, da rešimo tega, bomo zajedno do polovice rešili problem »zgubljene« ženske. »Zgubljen« človek je nevaren, živ rak sedanjega slabo uravnanega industrijelnega sistema. Samo v Chicagi je 32.000 takih »zgubljenh« mož, torej ravno toliko število »zgubljenih« družin.
In kljub vsemu temu se dobe ljudje, ki pravijo, da ne marajo dru-žabnega preobrata._____________________
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem Je pritožili znamko 20 vinarjev. — Pri molili oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zu-oanjllnsercntl v znamkah. Zaključek malih
oglasov ob 6. url zvečer.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
L. MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in sotofarikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidna
»BALKAN«
Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 88 — Telefon št. 100. (Cenirala: THST)
mednarodna špedicija, špedicije in zacarinunje vsake vrste, prevažanje blaga, skladiSča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnlni podvrženo blaga Najmodernejše opremljeno podjetje za sclltre in prev«*«nje pohiAtvn v mestu in na vse strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omolacije itd.
Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „I>Hlin»He“ delni&ke
Sarobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-rodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Line za I. in n. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek .Jadranske banke*.
Zmerne cene.	Točne, postrežba.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6
priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd.
Prvs delavnica
v Ljubljani za popravila
vseh vrst čevljev
Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču.
JKatli pozne režije prodal »m vse v moji zalogi se nahajajoče blago, kali or
klobuke, čepice, potrebščine   -"	zamodistinje	-— .....
po zmlžsini cem.1
MINKA HORVAT, modistinja,
Ljubljana, Stari trg štev. 21.
Kolesarjem
mmmmmmmmmmmmm mmm mam
shrani kolesa čez zimo v
j zastonj
primernem, proti požaru zavarovanem prostoru, V potrebi razdre tudi ležišča in natančno pregleda, nadomesti obrabljene dele z novimi, temeljito presnaži ali popolnoma prenovi po primerno najnižji ceni
Ana Goreč, Ljubljana
Specijalna trgovina s kolesi in deli
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja)
r
Na j večja božična occasion prodaja
v angleškem skladišču oblek v Ljubljani.
Čez 20.000 kosov konfekcije za dame, gospode, deklice in dečke in sicer za dame raglane in vrhne jopice iz angleškega modnega blaga, Sili Pelucha in krzna; nadalje kostume v najelegantnejših fasonah, gledališčne in spalne plašče, colliers in mufe. Za gospode zimske, navadne in športne obleke, raglane, suknene hlače, moderne gilets. Ker se mora večji del tega blaga razprodati, dobijo cenjeni odjemalci blago po vsaki ceni in vsak naj porabi to redko priliko, katera traja le do novega leta.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 132.
I
Naše obuvalo
je svetovno znuiio vsled odlične kakovosti vzlic nedosežno
nizki ceni«
Največje podjetje te vrste v monarhiji;
130 lastnih trgovin.
Tovarniška zaloga čevljev znamka A. F. C. G.
1  Josip Hočevar. - — -
Prodajalna v Ljubljani
Stritarfeva ulica štev. 9.
Ilustriram ciniki Iranko in zastonj«
20.000 parov tedensko.
1200 delavcev in nastavljencev.